REVOLUCIJA V AVSTRIJSKEM CESARSTVU

 Izbruhnila 13.marca  marčna revolucija

 Odstavijo Metternicha
 OBLJUBIJO: vzpostavitev ustave, svobodni tisk, ustanovitev narodnih gard (oboroženo
meščanstvo skrbi za mir)
KONSENZ (cesarski zakon) NA DUNAJU za ustavodajno skupščino  dokončna odprava
fevdalizma  vpeljava ustave
Madžari vidijo priložnost za uresničitev nacionalnih zadev  želeli zatreti madžarsko vstajo
 pošljejo vojsko  pride do upora študentov in meščanov
 Knez Windischgreatz in ban Jelačič  dokončno zatrla upor
 Ferdinand I. sestopi s prestola v korist nečaka Franca Jožefa  razglašen za avstrijskega
cesarja (2.dec.1848)

13.mar Izbruh revolucije

13.mar Odstop Metternicha
15.mar Cesar Ferdinand I. obljubi odpravo cenzure
in vpeljavo ustave
21.mar Začasno predstavništvo pripravi ustavo – t.i.
PILEDORFSKA USTAVA
April Na Dunaju pride do ponovnih protestov
zaradi nestrinjanja z ponujeno ustavo
15.maj Zaradi pritiska ulica vlada umakne ustavo
16.junij Čete pod poveljstvom kneza Windishgrätza
zatrejo slovanski kongres v Pragi
22.junij Na Dunaju pride do sklica ustavodajne
skupščine
6.oktober Na Dunaju pride do ponovnih nemirov, ko
revolucionarji želijo preprečiti odhod čet, ki
so bile namenjene na Madžarsko
7.oktober Cesar Ferdinand I. in dvor se iz Dunaja
umakneta v Olomuc
23.oktober Knez W. in ban Jelačič pričneta z
obleganjem Dunaja. Do 31. oktobra njune
čete pridrejo do centra mesta
2.december Ferdinand I. sestopi s prestola. Za novega
cesarja je oklican Franc Jožef
7.december Cesarski zakon odpravi fevdalizem proti
plačilo odškodnine
4.marec.1849 Cesar izda oktorirano ustavo
14.april Madžarska razglasi svojo neodvisnost
13.avgust Madžarski vstajniki kapitulirajo pod vtisom
vojaških zmag enot bana Jelačiča in ruskega
cesarja
 VIR 1 (str.60)
1. Kakšna je vloga ljudstva v parlamentarni monarhiji? Ljudstvo voli parlament, ta pa
monarha.
2. Ob shemi pojasni odnose znotraj parlamentarne monarhije. Ustava omejuje vladarji, isto
ga omejuje lahko parlament, le tega ljudstvo.
3. Kdo so voljeni predstavniki ljudstva? Voljeni so člani parlamenta
4. Ali so vladarji želeli deliti oblast z voljenimi predstavniki ljudstva?
5. Kako je vpeljava ustave vplivala na državno ureditev? Postala je temelj državne ureditve
6. Zakaj so se mnogi vladarji upirali vpeljavi ustav? Bili so omejeni
7. Kako so lahko ustave omejevale vladarjevo samovoljo? Zakone je sprejemal parlament, ti
so omejevali monarha
8. Kdaj je bila sprejeta ustava Republike Slovenije?. S pomočjo preambule pojasni, na
kakšnih temeljih je nastala. Ali bi shematski prikaz v viru veljal tudi zanjo? Utemelji.
9. 23. december. 1991. izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti
Republike Slovenije, ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne
pravice slovenskega naroda do samoodločbe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo
Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno
samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina Republike Slovenije Ustavo
Republike Slovenije. DELNO VELJA

VIR 2 (str.62)

1. Kako avtor vira opisuje kurhessensko ustavo? Opredeli pomen le te. Opisujejo jo kot zelo
pomemben korak k enakopravnosti človeka in moderni ustavnosti. Najbolj liberalna do
tedaj, spodbudila nastanek novih.

VIR 3 (str.62)

1. Kdaj je potekala razprava o slovenskem imenu za ustavo? Zakaj ravno takrat? Leta 1848.
veliko se je takrat govorilo o jeziku (prešeren…), besedi. Potekala je revolucija po svetu,
tudi pri nas.
2. Kakšne polemike je med Slovenci sprožila uvedba ustave? Kakšne oblike poimenovanja
so se debatirale. Niso bili enotni pri izbiri slovenskega popimenovanja za ustavo,
konstitucijo. Ustava, Ustav, Sovlada.
3. Kako je po tvojem mnenju uvajanje pravnih terminov vplivalo na razvoj slovenskega
jezika?

VIR 4 (str.62)

1. Katera akta utemeljujeta človekove pravice? Ustavna listina (organizacije združenih

narodov) in Splošna deklaracija o človekovih pravicah.
2. Kako je boj za človekove pravice povezan s širjenjem ustavnosti in parlamentarizma.
Ljudje so z ustavo dobili več pravic.

VIR 5 (str.63)

1. Kako se je razvijala demokracija v 19. stoletju? Na začetku stoletja je bila zelo slabo razvita,
potem se je počasi razširjevala in so konca stoletja opazimo viden dvig.
2. Kdaj je demokracija doživela svoj vrhunec? V sodobni družbi
3. Ali je glede na podatke iz grafa sodobna družba večinoma demokratična? da, čeprav je velik
delež še vedno aristokratski in anokratski.