RIMSKO PRAVO VAJE 7

1. primer
Posodbena pogodba
B nosi odgovornost za škodo, zaradi malomarnosti

2. primer
A komodant odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nepoštenega dejanja

3. primer
Gre za višjo silo.
Škodo trpi B, saj je lastnik sesalca.

4. primer
Ticij odgovarja za škodo, ker mu ni posodil fotoaparata za križarjenje ampak le za slikanje
buče (stvar uporabil izven namena dogovora)
V primeru uničitve med slikanjem buče bi pa škodo tršel lastnik Mevij.

5. primer
Posodbena pogodba.
Gre za tatvino (stvar uporabljena po dogovorjenem času).
Stvar ne sme biti ukradena, da bi lahko priposestvoval C stvar.
Zahatevek A-ja: rei vindicatio.

6. primer
Posodbeno razmerje.
Posodbena pogodba bo veljavna, ker ne ustvarja pravnih učinkov.
Zahtevki A-ja: actio comodatti directa
Zahtevki C-ja: rei vindicatio

7. primer
Shranjevalna pogodba je veljavna, ker ne ustvarja pravnih učinkov
B lahko od Mevija zahteva stvar z tožko: rei vindicatio
Zahtevek A-ja: Actio depositi directa

8. primer
a) shranjevalna pogodba, gre za tatvino uporabe stvari.
b) A odgovarja za nastalo škodo.
c) lastnik sponke B odgovarja za nastalo škodo.

9. primer
Gre za nepristno shranjevalno pogodbo, ker jo shranjevalec lahko uporabi, vendar more
vrniti.
B nosi škodo
Tožba iz posojilne pogodbe.
10. primer
Sosed ogovarja, ker se je sam ponudil.
Tožba A-ja: actio depositi directa

11. primer
Lahko zahteva dvojno vrednost, ker gre za hrambo v stiski.

12. primer
Kopališki mojster ogdovarja za škodo, saj je zahteval denar (gre za odplačno shranjevalno
pogodbo  podjemna pogodba). Odgovarja že za manjhno malomarnost.

13. primer
A lahko vazo zahteva nazaj z zahtevkom iz tatvine rei vindicatio.
Gre za tatvino in pri ukradeni stvari se lastninska pravica ne prenese.

14. primer
Cena je določljiva. Torej da

15. primer
a) tretja oseba doloiči ceno  določeno oz. določljiva cena
b) neveljavna kupna in prodajna pogodba
c) obvelja

16. primer
Kupnina je morala biti resnična  ne moremo govoriti o kupoprodajni pogodbi.
V drugem primeru kupoprodajna pogodba veljavna.

17. primer
Latorna pogodba.
Riziko slabe letine trpi kupec.

18. primer
Institut čezmernega prikrajšanja.

19. primer
Kupec ne more izpodbijati pogodbe, samo prodajalec.

20. primer
A trpi škodo, saj ko je kupil stvar so na njega prešle lastninske pravice.
Ko je pogodba sklenjena preide nevarnost naključnega uničenja na kupca.

21. primer
Nevarnost naključnega uničenja. A trpi škodo.

22. primer
Višja sila.
Prfektna pogodba – nevarnost naključnega uničenja  A trpi škodo.
Če bi sklenila shranjevalna pogodba  shranjevalec odgovarja zgolj za naklep in
malomarnost, ne pa za višjo silo (odgovor isti).

23. primer
Da, saj je s prodajno pogodbo lastninska pravica prešla na A-ja, torej tudi hrasti so lastnikova
last. (vse kar je trdno in trajno je del zemljišča).
Če vihar podre hrast, ti pripadajo še vedno lastniku.

24. primer
Dejansko oblast ima A , posestno voljo ima tudi A.
Lastninska pravice ni prešla.
To kamenje lahko proda C-ju (veljavno lahko sklene kupoprodajno pogodbo).  C pridobi
lastninsko pravico (razpolagalni pravni posel).
Kaj lahko naredi A: tožba actio venditti.

25. primer
Gre za stvarno napako. (skrito – kasneje se pokaže).
Zahtevki: actio revitoria, actio kvantiminoris

26. primer
Nima običajnih lastnisti oz. lastnosti namena uporabe stvari.  sklicevanje na stvarno
napako.
Tožbe: razdorno in zmanjšanje kupnine.

27. primer
Rimsko pravo je reklo, da gre za stvarno napako. Skrita stvarna napaka.

28. primer
Skrita stvarna napaka.  razdremo pogodbo ali zahtevamo zmanjšanje kupnine.

29. primer
Če je vedel prodajalec Skrita stvarna napaka.
Če ni vedel prodajalec nimamo zahtevka, lahko samo zahtevamo stvarno napako
(zmanjšanje kupnine).

30. primer
Kupec je vedel za telesno napako. Kupčeva napaka (pravilo kupec naj pazi  nima zahtevka).

31. primer
Gre za pravno napako (kadar kupimo svtar ki je obremenjena).

32. primer
Pravna napaka (kupimo stvar na kateri je tuja lastninska pravica).
Kupec ima na voljo zahtevek actio.