RIMSKO PRAVO

VAJE

KRATEK UVOD
Rimsko pravo je:
- veljavno (pozitivno) pravo rimske države
-sistem zasebnega prava, ki se je izoblikoval v teku stoletij ob preučevanju in uporabi
Justinijanove kodifikacije.

Pravo po Celzu
Pravo je veščina dobrega in pravičnega (ius est ars boni et aequi)

Ius civile – pravo, ki velja za državljane

Ius gentium (pravo narodov) – pravo, ki je veljalo za vse ljudi (Rimljane in tujce)

PRAVNI POSEL
SESTAVINE:
- Bistvena sestavine (nepogrešljiva) – kupnina, stvar
- Navadna sestavina (običajna, vendar ne nujna – rok
- Občasna sestavina (lastna le konkretnemu pravnemu poslu) – škoda, primer evikcije

POGOJ
- Odložni oz. suspenziven (lahko se uresniči kasneje)
- Razvezni ali resolutivni pogoj (se odpove, če bo zadel loto)
- Pozitiven ali negativen
- Potestativni pogoj (če boš šel na predavanje – odvisno od stranke)
- Kazualni (če bo prihodnja letina dobra – uresničitev prepuščena naključju)
- Mešani pogoj (če se poročiš z osebo A – uresničitev je delno odvisna od same
stranke, delno pa prepuščena naključju)
- Navidezni (kadar ni elementa negotovosti ali prihodnosti)
o Nujen (pravni posel učinkuje brezpogojno)
o Nemogoč (neveljavnost pravnega posla)
o Formulacije (nanašajo na sedanje ali preteklo dejstvo)
- Nedopusten pogoj (protipravno ali nemoralno dejstvo, neveljavnost pravnega posla)

Ex tunc (za nazaj) – učinki pravnega posla obstajajo od dne sklenitve pravnega posla
Ex nunc (za naprej- pravni učinki nastanejo v trenutku uresničitve pogoja, čeprav je bil posel
sklenjen že prej)
 1. PRIMER
Na smrt bolni Sempronij je svojemu sinu Valeriju dejal, da ga bo razdedinil, če se v enem letu
ne bo poročil. Valerij se je dogovoril s svojo znanko Heleno, da se bosta poročila, po
Sempronijevi smrti pa razvezala. Za kaj gre? Ali bo zakonska zveza veljavna? Ali je mogoče
Sempronijevo grožnjo razlagati kot prisilo, ki vpliva na veljavnost pravnega posla?

Dejstvo (X) – zakonska zveza in dedič

Posledica (Y) – razdednitev
Kaj ne vemo? – ali je Sempronij že napisal novo oporoko in v njej razdedenil sina
Pravni problem – ni bilo zapisano, ustno le
Rešitev – navidezna (simulirana) zveza, zato je nična

2. PRIMER
Sempronij je na sprehodu našel lepo denarnico, ki jo je Seju dala zaročenka Monika. Sej je
denarnico zavrgel, ko je izvedel, da ima Monika drugega. Sempronij je denarnico pobral in jo
odnesel s seboj. Kako je s posestjo in kako z lastninsko pravico na tej denarnici? Kako lahko
opredelimo Sempronijevo ravnanje? Upoštevaj različne možnosti!

Dejstvo – imamo tujo denarnico, vemo da jo je Sej zavrgel

Česa ne vemo? Kaj je naredil z njo
Pravni problem – lastninska pravica, posledice Sempronijevega ravnanja, s kakšnim
namenom je pobral denarnico
Rešitev – pravico lahko odtujimo, zavržemo (denarnico), prilastitev pridobitev lastninske
pravice

3. PRIMER
Pavel je bil pokojnemu Geliju dolžan 100. Šel je k njegovemu dediču Aristu in denar izročil
Aristovemu sosedu, misleč, da gre za Arista, ki ga osebno ni poznal. Sosed, ki je bil z Aristom
v sporu, je denar vzel. Ali je s tem obveznost izpolnjena? Čigav je izročeni denar? Kako bi
lahko opredelili ravnanje Aristovega soseda? Ali lahko Aristo terja Pavla in od njega zahteva
100?

Dejstvo – dolg
Česa ne vemo? Kaj je naredil z denarjem, zmota
Pravni problem – ali je obveznost izpolnjena ali ne?
Rešitev – ravnanje soseda opredelimo z tatvino

4. PRIMER
A, ki je bil strasten zbiralec ur, je od prekupčevalca s starinami Bja, ki med kolegi ni užival
posebej dobrega ugleda, kupil zlato uro. B je to uro pol leta pred tem našel v parku, kjer jo je
izgubil vlomilec v draguljarno. Leto dni po nakupu je k Aju prišel C in trdil, da je ura njegova.
Ali bo A lahko uveljavljal priposestvovanje? Upoštevaj različne možnosti!

Dejstvo – vlomilec je prodal B-ju uro

Pravni problem – čigava je ura, lastninska pravics
Rešitev – ne moremo prisestvovati ukradene stvari
PRIPOSESTVOVANJE
- Priposestljiva stvar (izvzete so ukradene stvari)
- Pridobitni naslov (ustrezna pogodba za posest)
- Dobra vera (zmotno prepričanje, da je postal lastnik stvari)
- Posest (posestnik je moral posedovati stvar kot svojo)
- Čas (doba az premičnine 1 leto – klasična doba, 3 leta – Justinijanovo pravo)

5. PRIMER
A, ki bi rad prišel v Guinessovo knjigo rekordov, si od Bja izposodi 500 jajc, da bo iz njih
spekel največjo palačinko na svetu. Obljubi mu, da mu bo jajca vrnil v naravi v dveh tednih.
Jajca spravi v klet. Žal se jajca razbijejo, ker se
a)nanje podre polica,ki jo je A slabo pritrdil na zid;
b)nanje podre polica zaradi domočnega potres

Gre torej za posojilno pogodbo (jajca enake kvalitete), posodbena pogodba (enaka stvar)
Kdo trpi škodo? V obeh primerih trpi škodo A, saj se ni vpisal v Guinessovo knjigo rekordov
in še B-ju mora vrniti jajca