Ema Bovary

Gospa Bovary je realistični roman, francoskega pisatelja Gustava Flauberta. V njem avtor
ironično kritizira romantiko in odlično opiše izpraznjenost malomeščanskega življenja.
Ema Bovary (prej Rouault) je podeželsko dekle, ki se je poročilo z Charlesom Bovaryem,
zdravnikom, ki je hodil k njim na dom zaradi poškodovanega očeta. Kmalu za tem, ko je
Charlesu poteklo obdobje žalovanja zaradi smrti prejšnje žene, sta se poročila. Vse je
izgledalo odlično, imela sta dovolj denarja in bila sta zaljubljena drug v drugega.
Ema se je šolala in večino otroštva preživela v samostanu. Tam bi morala pridobiti izobrazbo
in se naučiti krščanske vere, vendar je namesto tega večino časa porabila za branje
romantičnih romanov in zgodb. Že pri zgodnje starosti je začela sanjariti o gradovih,
princesah in gospeh na dvorih. Želela si je romantike, strasti, čutnosti, prefinjenosti in na
splošno je imela ta domišljijski svet raje od resničnega. Ko je samostan zapustila jo njene
sanje in nepotešene fantazije niso zapustile. Doma na podeželju se je dolgočasila še bolj kot v
samostanu. Charles in njegovi obiski so bili edino vznemirjenje v njenem življenju in videla
ga je kot pot do meščanskega življenja in potešitve svojih fantazij. Zato je bila tudi tako
razočarana, ko je videla realnost in ugotovila, da si jih z njim ne bo. Na vse načine si je
poskušala življenje narediti zanimivejše, vendar ji ni uspelo. To ji je povzročilo hudo
depresijo in napade dolgčasa, ki ji ga ni prekinil niti lasten otrok. Imela ni praktično nič
materinskega instinkta in je hčerko videla kot oviro pred njenimi dosego njenih ciljev. Bila je
precej lepa, kar je pomagalo, da so jo drugi moški opazili in ko je prvič dobila priložnost, da
prevara svojega moža in končno zaživi romantično življenja, je to seveda tudi izkoristila. Od
tedaj naprej je živela le za srečanja s svojima ljubimcema. Končno je živela življenja, ki si ga
je želela, polno strasti, nepredvidljivosti, kljub temu pa se je sčasoma naveličala še tega.
Začela si je izposojati denar in pregrešno zapravljati, kar jo je sčasoma pahnilo v finančno
krizo in zaradi prevelikega ponosa, da bi za pomoč prosila Charlesa, je storila samomor.
Poskušala je živeti po svojih sanjah in za njih je tudi umrla. Bila je meščanka, ki je vse
življenje želela pobegniti pred realnostjo in živeti po svojih idealih, pri tem pa ni opazila
kakšno nemoralno in prazno življenje je živela. Bila je sebična in pripravljena storiti (skoraj)
vse za dosego svojih ciljev.
Zgodba se odvija sredi 19. st. oziroma v času v katerem je Flaubert živel. Tedaj je Francoska
revolucija že potekla (potekala med letoma 1789 in 1799) in je močno preoblikovala tedaj še
dokaj fevdalno družbo. Po revoluciji v katerem je zmagala buržoazija, oziroma vrhnji sloj
tedanje družbe. Največja sprememba je bila ta, da za vzpon po družbeni lestvici nisi več
potreboval modre krvi. Dovoljena je bila svoboda govora, tiska, enakost državljanov pred
zakoni in razširitev človekovih pravic tudi na ženske. Okrepilo se je meščanstvo, vendar pa je
vodstvo zopet prevzelo plemstvo. V družbi so prevladovali trije razredi, plemstvo,
meščanstvo in delavski razred (delavci in kmetje). Ema in Charles sta kot običajen mestni par
spadala v srednji razred. Glede na to, da sta si lahko privoščila služkinjo, sta bila morda malo
nad povprečjem, vendar daleč (po premoženju) od plemstva in najvišjega razreda in
razkošnega življenja po katerem je hrepenela Ema.
Ema Bovary, je kot sem že omenil živela dvojno življenje. V enem je bila žena in gospodinja
zdravnika Charlesa Bovarya, ki je živela ustaljeno življenje, v drugem pa je poteševala svoje
fantazije kot ljubimka. Pri tem je prečila vse meje zdravega okusa in morale. Izkoriščala je
zaupanje in ljubezen moža, ki jo je finančno preskrboval, in ga varala z drugimi moškimi.
Razumel bi, če bi v lovu na svoje sanje, moža zapustila in mu povedala resnico o svojim
čustvih ki jih goji do njega. Resnica bi bila najmanj kar bi si zaslužil. Glede na to, da tega ni
storila si je svoj konec kar zaslužila. Na žalost pa s svojimi sebičnimi odločitvami, ni uničila
le svojega življenja, temveč še življenje svoje hčerke in svojega moža, ki je težak način
izvedel resnico o njej. Za višek vsega pa je moral še odplačevati njene ogromne dolgove.
Življenje, ki ga je živela je bilo nemoralno, povrhu pa še izredno sebično in popolnoma
nedopustno za takšno Gospo, za kakršno se je imela.
Ni nenavadno, da ženske (in tudi moški) varajo svojega partnerja in živijo dvojna življenja, z
namenom da potešijo svoje potrebe. To se dogaja že skozi celotno zgodovino človeštva, v
vseh kulturah in vseh družbenih slojih. Varanje in dvojno življenje je tema ogromno zgodb,
romanov in filmov ter je na žalost prisotno tudi danes. Še bolj kot kadar koli prej, to je
posledica velike osebne svobode in nezmožnosti prekinitve zveze, kar je posledica več
razlogov kot so denar, premalo poguma ali pa ne želijo prizadeti partnerja. Skozi zgodovino je
bilo veliko vplivnih oseb, ki so prevarali zakonca kot so številni kralji in kraljice, ki so imeli
skrivne ljubimce. Danes pa so najbolj znani oziroma odmevne afere zvezdnikov, športnikov
in pa tudi politikov, kot so Bill Clinton, Donald Trump, Tiger Woods, Arnold
Schwarzenegger, Kevin Hart, Ben Affleck, ter še veliko drugih in še več največ takšnih za
katere niti ne vemo.
Človekova lastnost je, da imamo vedno rajši tisto, kar nam ni na voljo. Niti Eva, ki je živela
v raju, se ni mogla upreti prepovedanem sadu, zato je precej naivno misliti, da ljudje ne bodo
varali. Vendar bi vsak moral dobro razmisliti pred tem, ko bi prelomil zaupanje nekoga. Dati
naravni nagon, ki nas žene, na stran, vklopiti razum in svet bi bil kanček lepši.