Tri peščene ure

Tri peščene ure so vstavljene v leseni okvir, kot kaže

slika. Vse tri peščene ure so napolnjene z enako maso
peska in tudi vrsta peska (velikosti zrn) v vseh treh urah
je enaka. Oglejte si video na naslednji povezavi
https://youtu.be/yupHCu-YOJM, ki kaže, kaj se zgodi, ko
leseni okvir obrnemo, da začnejo ure teči. Video je
posnet tako, da smo vsako sekundo slikali eno sličico (to
kar vidite na video posnetku v približno 25 sekundah je v
resnici trajalo več minut).

a. Na podlagi podatkov v videu in tega kar piše v uvodu poskusite razložiti katera lastnost peščenih ur
(povezana z njihovo konstrukcijo) omogoča, da so časi v katerih se pretoči pesek v posamezni uri med
seboj tako različni.

Ure imajo nekoliko različno veliko odprtino za pretok peska. V črni je odprtina največja, in se zato
pesek najhitreje pretoči, v zeleni je manjša in v rdeči najmanjša, zato pesek teče najdlje časa.

b. Dogovorimo se, da poimenujemo ure po barvi peska, ki je v uri. Dejanski čas v katerem se pretoči
pesek v rdeči uri je 8 minut. Z uporabo razmerij (s sklepnim računom) določite kolikšna sta dejanska
časa v katerem se pretoči pesek v črni in v zeleni uri. (Namig: v spodnjem desnem kotu videa je
prikazan trenutni čas video posnetka v sekundah. Ne pozabite, to ni dejanski čas poskusa.)

Rdeča v videu potrebuje 16 sekund za pretok. 16s ….. 8min  1s ….. 0,5min/30s

Zelena = 9s  9x30s = 270s/4,5min

Črna = 6s  6x30s = 180s/3min

c. Narišite graf , ki kaže, kako je masa peska v spodnjih delih ur odvisna od časa (skupen graf za
vse tri peščene ure). Za čas t=0 vzmetite trenutek, ko obrnemo leseni okvir. Skala na navpični osi naj
bo v poljubnih enotah, skala na vodoravni osi pa v minutah. Pazite, da bo vaš graf odražal kar ste
ugotovili pri koraku b.

1
d. Vpeljimo novo fizikalno količino, hitrost spreminjanja mase peska in jo označimo s simbolom .
Narišite graf , ki kaže, kako je za spodnje dele ur odvisna od časa (skupen graf za vse tri
peščene ure). Za čas t=0 vzmetite trenutek, ko obrnemo leseni okvir. Skala na navpični osi naj bo v
poljubnih enotah, skala na vodoravni osi pa v minutah. Ne pozabite, da je , ko pesek neha
teči.

e. Ali sta grafa, ki ste ju narisali v korakih c. in d. a med seboj skladna (konsistentna)? Razložite.

Da, sta konsistentna. Toliko, kolikor časa je v prvem grafu masa za posamezno barvo na najvišji
vrednosti (pri meni je to 7), toliko časa so v drugem grafu enake barve na najnižji vrednosti (0).

f. Narišite še grafa in , ki opisujeta dogajanje v zgornjih delih peščenih ur. (Namig: če se

neka količina zmanjša, je sprememba te količine negativna.)

Erazem Bartol