Matematika I

Matja Zeljko z
NTF Nartovanje tekstilij in oblail c c Zapiski ob predavanjih v olskem letu 2006/07 s

Izpis:

2. marec 2009

Kazalo
1 Mnoice in tevila z s 1.1 Mnoice . . . . . . . . . . z 1.2 Realna tevila . . . . . . . s 1.3 Podmnoice realnih tevil z s 1.4 Kompleksna tevila . . . . s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 . 4 . 8 . 10 . 13

2 Zaporedja in tevilske vrste s 18 2.1 Zaporedja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2.2 Stevilske vrste . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 3 Funkcije 3.1 Sploni pojem funkcije . . . . s 3.2 Limita funkcije . . . . . . . . 3.3 Zveznost . . . . . . . . . . . . 3.4 Lastnosti zveznih funkcij . . . 3.5 Zveznost elementarnih funkcij 3.6 Pregled elementarnih funkcij . 3.7 Enakomerna zveznost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 41 46 50 54 58 58 65 66 66 69 72 74 79 81 82 88 90 94 99 102

4 Diferencialni raun c 4.1 Odvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4.2 Geometrini pomen odvoda . . . . . . . . c 4.3 Pravila za odvajanje . . . . . . . . . . . . 4.4 Odvodi elementarnih funkcij . . . . . . . . 4.5 Diferencial funkcije . . . . . . . . . . . . . 4.6 Viji odvodi . . . . . . . . . . . . . . . . . s 4.7 Lastnosti odvedljivih funkcij . . . . . . . . 4.8 Konveksnost, konkavnost, prevoji . . . . . 4.9 Ekstremi funkcij . . . . . . . . . . . . . . . 4.10 Risanje grafov funkcij . . . . . . . . . . . . 4.11 Odpravljanje nedoloenosti in LHpitalovo c o 4.12 Taylorjeva vrsta . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . pravilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

5 Integralski raun c 5.1 Nedoloeni integral . . . . . . . . . . . . . . . . c 5.2 Doloeni integral . . . . . . . . . . . . . . . . . c 5.3 Zveza med doloenim in nedoloenim integralom c c 5.4 Uporaba integrala . . . . . . . . . . . . . . . . . 5.5 Numerino raunanje doloenih integralov . . . c c c 6 Vektorska algebra 6.1 Vektorji . . . . . . . . . . . . . . 6.2 Koordinatni sistem v prostoru . . 6.3 Premica in ravnina v prostoru . . 6.4 Razdalje med tokami, premicami c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . in ravninami

109 . 109 . 121 . 125 . 136 . 145 . . . . 148 148 152 162 164

2. marec 2009, 20 : 15

7 Matrike 168 7.1 Operacije z matrikami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 8 Determinante in sistemi linearnih enab c 8.1 Permutacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8.2 Determinante . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8.3 Raunanje determinant . . . . . . . . . . . . . . c 8.4 Poddeterminante . . . . . . . . . . . . . . . . . 8.5 Cramerjevo pravilo . . . . . . . . . . . . . . . . 8.6 Gauova metoda za reevanje sistemov linearnih s 8.7 Rang matrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8.8 Inverz matrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Funkcije ve spremenljivk c 9.1 Graf funkcije ve spremenljivk c 9.2 Odprte mnoice in okolice . . z 9.3 Zveznost . . . . . . . . . . . . 9.4 Parcialni odvodi . . . . . . . . 9.5 Totalni diferencial . . . . . . . 9.6 Verino pravilo . . . . . . . . z 9.7 Taylorjeva formula . . . . . . 9.8 Lokalni ekstremi . . . . . . . 9.9 Metoda najmanjih kvadratov s 9.10 Vezani ekstremi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . enab c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172 . 172 . 173 . 175 . 178 . 179 . 182 . 186 . 189 . . . . . . . . . . 193 193 197 198 202 205 208 210 211 217 218

10 Diferencialne enabe c 10.1 Sploen pojem diferencialne enabe s c 10.2 Diferencialne enabe prvega reda . c 10.3 Diferencialne enabe vijih redov . c s 10.4 Sistemi diferencialnih enab . . . . c

222 . 222 . 224 . 228 . 234

2. marec 2009, 20 : 15

1
1.1

Mnoice in tevila z s
Mnoice z

Mnoica A je doloena, e obstaja pravilo, po katerem je mogoe za vsako re odloiti ali z c c c c c a spada v mnoico A, pravimo, da je a element mnoice A in oznaimo je v A ali ne. Ce z z c a A. Ce a ni element mnoice A, oznaimo a A. z c / Mnoico lahko podamo tako, da zapiemo njene elemente: z s A = {1, 2, 3} , B = {modra, zelena}.

Ce je elementov zelo veliko (ali celo neskonno), jih ne moremo vse nateti. Tedaj raje c s povemo lastnost L, ki jo imajo natanko vsi elementi mnoice A. Slednje zapiemo kot z s A = {a; L(a)}. Npr. C = {x; |2x 1| < 1} , D = {n; n deli tevilo 12}. s

Mono je, da noben element nima lastnosti L; tedaj je A prazna mnoica, kar zapiemo z z s A = . Tako npr. velja {x; x = x} = . Operacije z mnoicami Unija mnoic A in B je mnoica A B, denirana z z z z A B = {x; x A ali x B}. Presek mnoic A in B je mnoica A B, denirana z z z A B = {x; x A in x B}.

AB

AB

Mnoica A je podmnoica mnoice B, z oznako A B, e vsak element mnoice A z z z c z je A B in B A, imata mnoici A in B iste elemente in sta lei tudi v mnoici B. Ce z z z enaki. Oznaka: A = B. Razlika mnoic A in B je mnoica A \ B, denirana z z z A \ B = {x; x A in x B}. /

A\B A B

2. marec 2009, 20 : 15

Vasih obravnavamo le podmnoice neke ksne, dovolj velike mnoice U, ki jo v tem c z z primeru imenujemo univerzalna mnoica. Komplement mnoice A (glede na univerzalno z z mnoico U) je mnoica Ac , denirana z Ac = U \ A. z z Izrek 1 Za poljubne mnoice A, B in C velja z Distributivnost in A (B C) = (A B) (A C), A (B C) = (A B) (A C)

Komutativnost in A B = B A, A B = B A

Absorbcija A (A B) = A, A (A B) = A Involutivnost komplementa (Ac )c = A

Idempotentnost in A A = A, A A = A

Asociativnost in (A B) C = A (B C), (A B) C = A (B C)

De Morganova zakona (A B)c = Ac B c , (A B)c = Ac B c Lastnost A = A, A =

Lastnost univerzalne mnoice U z A U = U, A U = A Komplementarnost U in U c = , c = U Lastnost komplementa A Ac = U, A Ac =

Zgled 1 Izraunaj A B, A B in A \ B za A = {2n 1; n = 1, 2, . . . , 7} in B = c {3n 2; n = 1, 2, . . . , 7}. Reitev. Ker je A = {1, 3, 5, 7, 9, 11, 13} in B = {1, 4, 7, 10, 13, 16, 19}, je s A B = {1, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 13, 16, 19}, A B = {1, 7, 13} in A \ B = {3, 5, 9, 11}.

Naj bo x A in y B. Urejeni par elementov x in y je mnoica {{x}, {x, y}}, ki jo z kraje oznaimo z (x, y). Prepriamo se lahko, da iz (x, y) = (x , y ) sledi, da je x = x s c c in y = y . Torej je v urejenem pari vrstni red zapisa pomemben. Za x = y sta tako para (x, y) in (y, x) razlina, mnoici {x, y} in {y, x} pa ne. c z Kartezini produkt mnoic A in B je mnoica A B = {(x, y); x A, y B}. Oitno c z z c je A B = natanko tedaj, ko je vsaj ena izmed mnoic A in B prazna. Iz denicije z tudi sledi, da za razlini neprazni mnoici A in B velja A B = B A. c z Potenna mnoica mnoice A je mnoica vseh podmniic mnoice A in jo oznaimo s c z z z z z c P(A). Torej P(A) = {X; X A}.
2. marec 2009, 20 : 15

 P() = {} P(P()) = {, {}} P({1, 2, 3}) = {, {1}, {2}, {3}, {1, 2}, {1, 3}, {2, 3}, {1, 2, 3}} Za konno mnoico A z n elementi velja, da ima potenna mnoica P(A) natanko c z c z n 2 elementov. Preslikave med mnoicami Naj bosta A in B mnoici. Preslikava f : A B je pravilo z z f , ki vsakemu elementu a mnoice A priredi natanno doloen element f (a) mnoice B. z c c z (Preslikavo pogosto imenujemo tudi funkcija, zlasti, e je A R in B R.) c f a A f (a) B

Mnoica A je lahko tudi prazna, saj za vsako mnoico B obstaja prazna preslikava z z B. Ce pa je mnoica B prazna, obstaja preslikava A , le e je tudi mnoica A z c z prazna. Mnoico A imenujemo denicijsko obmoje ali domena, mnoico f (A) = {f (a); a z c z A} pa zaloga vrednosti preslikave f . Denicijsko obmoje funkcije f oznaimo tudi z Df , c c zalogo vrednosti pa z Zf . f Zf A = Df Zgled 2 Ali sta funkciji f (x) =
x x

in g(x) = 1 enaki?

x Reitev. Vpraanje je nekoliko nejasno zastavljeno. Zapisa f (x) = x in g(x) = 1 v resnici s s nista funkciji, ampak le funkcijska predpisa. Kje sta funkciji f in g, podani s predpisoma f (x) = x in g(x) = 1, sploh denirani? Ce ju opazujemo kot funkciji f : R \ {0} R x in g: R \ {0} R, sta enaki. Najpogosteje pri funkciji, ki je podana le s predpisom, vzamemo njeno naravno denicijsko obmoje; torej tisto najvejo mnoico tok v R, za c c z c katere je funkcijski predpis sploh smiseln. V tem smislu sta f in g naravno denirani kot funkciji f : R \ {0} R in g: R R in nista enaki, saj imata razlini denicijski obmoji. c c

Preslikava f : A B je injektivna, e za vsaka a1 , a2 A velja: e je a1 = a2 , velja c c f (a1 ) = f (a2 ). (Ekvivalentno: f je injektivna, e za vsaka a1 , a2 A iz f (a1 ) = f (a2 ) c sledi a1 = a2 .)
f

a1

f
a2 A

f (a1 ) f (a2 ) B

2. marec 2009, 20 : 15

Preslikava f : A B je surjektivna, e je Zf = B. (Ekvivalentno: f je surjektivna, c e za vsak b B obstaja tak a A, da je f (a) = b.) Preslikava f je bijektivna, e je c c injektivna in surjektivna. f a A Graf preslikave Graf preslikave f : A B je mnoica z (f ) = {(a, f (a)); a A} A B. (f ) B f (a) AB A Z grafa funkcije lahko lepo razbermo injektivnost in surjektivnost. Funkcija f je injektivna, e vsaka vodoravna premica v A B seka graf (f ) najve enkrat. Funkcija c c f je surjektivna, e vsaka vodoravna premica v A B seka graf (f ) vsaj enkrat. c Preslikavo f : A A, denirano z f (a) = a, imenujemo identina preslikava mnoice c z A in oznaimo idA . c Naj bosta f : A B in g: B C preslikavi. Kompozitum preslikav f in g je preslikava g f : A C, denirana z (g f )(a) = g(f (a)). gf f a A f (a) B g g(f (a)) C b B

Naj bo f : A B preslikava. Ce obstaja taka preslikava g: B A, da je g f = idA in f g = idB , pravimo, da je g inverz preslikave f in oznaimo f 1 = g. c f a A g f (a) B

Trditev 2 Preslikava f : A B je bijektivna natanko tedaj, ko ima inverz.

2. marec 2009, 20 : 15

 Dokaz. Ce je f bijektivna, za vsak y B obstaja x A, da je f (x) = y. Torej lahko s predpisom g(y) = x deniramo preslikavo g: B A. Po konstrukciji je f g = idY . Ce bi za nek x A veljalo g f (x) = x = x, bi imeli f (x) = f (x ) za x = x in f ne bi bila injektivna. Slednje pa je v nasprotju s predpostavko trditve, kar pomeni, da je g f = idX . Za dokaz v drugo smer vzemimo, da obstaja inverz preslikave f ; torej taka preslikava g: B A, da je g f = idA in f g = idB . Preslikava f je injektivna, saj iz f (x) = f (x ) sledi g(f (x)) = g(f (x )) in x = x . Preslikava je tudi surjektivna, saj se v dani y B preslika x = g(y). Zgled 3 Poii bijektivno preslikavo med mnoicama A = {2n 1; n = 1, 2, . . . , 7} in sc z B = {3n 2; n = 1, 2, . . . , 7}. Reitev. Najlae bo, da element oblike 2n1 preslikamo v 3n2. Ce je torej x = 2n1, s z x+1 3x1 x+1 c je n = 2 in 3n 1 = 3 2 2 = 2 . Nazadnje se sami prepriamo, da je f : A B, 3x1 f (x) = 2 , iskana bijekcija. (Bijekcija ni ena sama, ampak jih je 7! = 5040.) Naj bo f : A B poljubna preslikava in A A podmnoica. Zoitev preslikave f na z z je preslikava f | : A B, denirana z f | (a) = f (a). podmnoico A z A A Zgled 4 Funkcija f : R R, podana s predpisom f (x) = x2 + 1, ni bijektivna. Za A = {x; x 0} in B = {x; x 1} je zoitev f |A : A B funkcije f bijektivna. z Funkcija f ni injektivna, saj je f (x) = f (x) za vsak x R. Funkcija f ni surjektivna, saj je f (x) 1 za vsak x R. Injektivnost zoitve: Ce je f |A (x1 ) = f |A (x2 ), je x2 + 1 = x2 + 1, od koder sledi z 1 2 2 2 x1 = x2 oz. (x1 x2 )(x1 + x2 ) = 0. Ce je x1 + x2 = 0, je zaradi x1 0 in x2 0 lahko le x1 = x2 = 0. Ce je x1 + x2 = 0, mora biti x1 x2 = 0, kar nas ponovno privede do edine monosti x1 = x2 . z Injektivnost zoitve: Vzemimo poljuben y 1. Tedaj za x = y 1 velja f |A (x) = y. z

1.2

Realna tevila s

Realna tevila sestavljajo mnoico, ki jo oznaimo z R. Med realnimi tevili je deniranih s z c s ve raunskih operacij. Osnovni dve sta setevanje in mnoenje. Za poljubni dve tevili c c s z s a R in b R obstaja natanno doloeno realno tevilo a + b, ki ga imenujemo vsota c c s tevil a in b. Za poljubni dve tevili a R in b R obstaja natanno doloeno realno s s c c tevilo a b (kraje ab), ki ga imenujemo produkt tevil a in b. Za setevanje in mnoenje s s s s z veljajo naslednji zakoni I Komutativnost setevanja: s a + b = b + a za vsaka a, b R II Asociativnost setevanja: s (a + b) + c = a + (b + c) za vsake a, b, c R III Obstoj nevtralnega elementa za setevanje: s Obstaja 0 R, da je a + 0 = a za vsak a R
2. marec 2009, 20 : 15

IV Obstoj nasprotnega elementa za setevanje: s Za vsak a R obstaja tevilo a R, da je a + (a) = 0 s V Komutativnost mnoenja: z a b = b a za vsaka a, b R VI Asociativnost mnoenja: z (a b) c = a (b c) za vsake a, b, c R VII Obstoj enote za mnoenje: z Obstaja 1 R, da je 1 a = a za vsak a R VIII Obstoj inverznega elementa za mnoenje: z Za vsak a R \ {0} obstaja a1 R, da je a a1 = 1 IX Distributivnostni zakon: (a + b) c = a c + b c za vsake a, b, c R X Razlinost tevil 0 in 1: c s Velja 1 = 0 Mnoici, opremljeni z operacijama setevanja in mnoenja, ki zadoata zahtevam IX, z s z sc pravimo obseg. Torej je mnoica realnih tevil obseg. z s Odtevanje in deljenje Za vsaki dve realni tevili a in b obstaja natanno doloeno s s c c realno tevilo x (namre tevilo b + (a)), da je a + x = b. Stevilo x imenujemo razlika s cs tevil b in a in oznaimo z b a. Velja a + (b a) = b. Podobno za vsaki dve realni s c tevili a, a = 0, in b obstaja natanno doloeno realno tevilo x, da je ax = b. Stevilo x s c c s b b imenujemo kvocient tevil b in a in oznaimo z a . Velja a a = b. s c Urejenost mnoice R Realna tevila delimo na pozitivna, negativna in tevilo 0. z s s XI Ce je a = 0, je od tevil a in a natanko eno pozitivno. Stevilo 0 ni ne pozitivno s ne negativno. XII Ce sta tevili a in b pozitivni, sta tudi tevili a + b in ab pozitivni. s s Mnoico R uredimo po velikosti z dogovorom: e je a b pozitivno tevilo, pravimo, z c s da je tevilo a veje od b in piemo a > b. Podobno, e je a b negativno tevilo, pravimo, s c s c s da je tevilo a manje od b in piemo a < b. Ce je a < b ali a = b, piemo a b. Ce je s s s s a > b ali a = b, piemo a b. s Lastnosti urejenosti: Tranzitivnost: Ce je a > b in b > c, je a > c. Zakon trihotomije: Za vsaki dve tevili a in b velja natanko ena od treh monosti a > b ali a < b ali s z a = b. Ce je a > b, je a + c > b + c za vsak c R.
2. marec 2009, 20 : 15

 Ce je a > b in c > 0, je ac > bc. Ce je a > b in c < 0, je ac < bc. Med poljubnima dvema realnima teviloma lei vsaj eno realno tevilo. s z s Absolutna vrednost Vsakemu realnemu tevilu x lahko priredimo realno tevilo |x| s s s predpisom x, e je x 0 in c |x| = x, e je x < 0. c Stevilo |x| je vedno nenegativno in ga imenujemo absolutna vrednost tevila x. Velja s |x y| = |x| |y| x |x| = y |y| |x + y| |x| + |y|

trikotnika neenakost s

Geometrijsko pomeni |x| razdaljo od toke X, ki upodablja tevilo x, do toke O na c s c tevilski premici. Sploneje: e sta x, y realni tevili, je |y x| razdalja med njunima s s c s slikama na tevilski premici. s

1.3

Podmnoice realnih tevil z s

Naravna tevila Naj bo 1 R enota za mnoenje. Stevila 1 + 1 = 2, 1 + 2 = 3, s z 1 + 3 = 4, . . . imenujemo naravna tevila. Mnoico naravnih tevil {1, 2, 3, . . .} oznaimo s z s c z N. Naravna tevila so induktivna mnoica: e je S N taka podmnoica, da je 1 S s z c z in velja sklep: e n S, potem n + 1 S, je S = N. Tej lastnosti pravimo tudi naelo c c matematine indukcije. c Zgled 5 Dokai, da za vsako naravno tevilo n velja z s 1 + 2+...+ n = n(n + 1) . 2 (1)

Reitev. s Oznaimo S = {n N; 1 + 2 + . . . + n = n(n+1) }. Mnoica S je torej mnoica tistih c z z 2 naravnih tevil, za katera dri enakost (1). (Induktivna hipoteza je, da formula (1) dri s z z za dano tevilo n.) s Najprej preverimo, da je 1 S. Privzemimo sedaj, da je n S. Tedaj je 1 + 2 + . . . + n = n(n+1) . Torej je (1 + 2 + 2 . . . + n) + (n + 1) = n(n+1) + (n + 1) = (n+1)(n+2) , kar pomeni, da je tudi n + 1 S. Po 2 2 naelu matematine indukcije je S = N. Torej velja formula 1 + 2 + . . . + n = n(n+1) za c c 2 vsako naravno tevilo n. s Peanovi aksiomi Naravna tevila lahko vpljemo tudi s pomojo Peanovih aksiomov: s c 1 je naravno tevilo. s Vsakemu naravnemu tevilu n pripada natanno doloeno naravno tevilo n+ , ki ga s c c s imenujemo naslednik tevila n. s
2. marec 2009, 20 : 15

10

 Stevilo 1 ni naslednik nobenega naravnega tevila. s [Naelo indukcije] Ce je S N taka podmnoica, da je 1 S in velja sklep: e c z c + n S, potem n S, je S = N. S Peanovimi aksiomi lahko v mnoico naravnih tevil vpeljemo tudi setevanje in mnoz s s enje. z Cela in racionalna tevila Mnoico celih tevil oznaimo z s z s c Z = N {0} {n; n N}. To je najmanja mnoica tevil, v kateri je reljiva enaba a + x = b za vsaki naravni s z s s c tevili a in b. s Mnoico racionalnih tevil oznaimo z Q = { a ; a, b Z, b = 0}. To je najmanja z s c s b mnoica tevil, v kateri je reljiva enaba ax = b za vsaki celi tevili a in b, a = 0. z s s c s Med njimi velja zveza N Z Q R, kjer so vse inkluzije prave. Formalna izgradnja tevilskih mnoic v resnici poteka v tej smeri: Najprej vpeljemo s z mnoico naravnih tevil kot induktivno mnoico in deniramo osnovni raunski operaz s z c ciji setevanje in mnoenje. Ker enaba a + x = b v mnoici naravnih tevil ni vedno s z c z s reljiva, konstruiramo mnoico celih tevil kot raziritev mnoice naravnih tevil. Pos z s s z s dobno konstruiramo racionalna tevila kot tako raziritev mnoice celih tevil, v kateri je s s z s enaba ax = b, a = 0, vedno reljiva. Realna tevila na koncu konstruiramo s pomojo c s s c racionalnih tevil tako, da zadostimo aksiomu XIII (Dedekindov aksiom; glej spodaj). s Omejene mnoice realnih tevil Naj bo A neprazna mnoica realnih tevil. Ce z s z s obstaja tevilo M, da je a M za vsak a A, pravimo, da je M zgornja meja mnoice s z A. Pravimo, da je mnoica A navzgor omejena, e obstaja kakna zgornja meja mnoice z c s z A. Ce obstaja tevilo m, da je m a za vsak a A, pravimo, da je m spodnja meja s mnoice A. Pravimo, da je mnoica A navzdol omejena, e obstaja kakna spodnja meja z z c s mnoice A. Mnoica A je omejena, e je omejena navzgor in navzdol. z z c Stevilo M je natanna zgornja meja mnoice A, e je zgornja meja mnoice A in e za c z c z c vsak > 0 obstaja a A, da je a > M . (Natanna zgornja meja je torej najmanja c s zgornja meja mnoice A.) z A M a M

Natanno zgornjo mejo mnoice A oznaimo s sup A in poimenujemo supremum mnoice c z c z A. Natanna zgornja meja vsakega (odprtega, zaprtega, polodprtega) intervala med a c in b je tevilo b. s Stevilo m je natanna spodnja meja mnoice A, e je spodnja meja mnoice A in e c z c z c za vsak > 0 obstaja a A, da je a < m + . (Natanna spodnja meja je torej najveja c c spodnja meja mnoice A.) z
2. marec 2009, 20 : 15

11

am+

Natanno spodnjo mejo mnoice A oznaimo z inf A in poimenujemo inmum mnoice c z c z A. Natanna spodnja meja vsakega (odprtega, zaprtega, polodprtega) intervala med a c in b je tevilo a. s XIII (Dedekindov aksiom) Vsaka neprazna navzdol omejena podmnoica realnih tevil z s ima natanno spodnjo mejo. c Aksiom XIII je ekvivalenten trditvi, da ima vsaka neprazna navzgor omejena podmnoica realnih tevil natanno zgornjo mejo. Ta aksiom razloi med realnimi in racionalnimi z s c c tevili. Mnoica A = {x; x2 > 2 in x > 0} v mnoici racionalnih tevil namre nima s z z s c natanne spodnje meje, v mnoici realnih tevil pa je natanna spodnja meja (iracionalno) c z s c tevilo 2. s Zgled 6 Stevilo 2 je iracionalno. Dokaz s protislovjem. s Recimo, da je 2 = p , kjer je p okrajan ulomek. Potem je p2 = 2q 2 . Torej p = 2p1 q q 2p1 p s in 2p2 = q 2 . Sledi q = 2q1 in q = 2q1 v resnici ni okrajan ulomek. 1 Izrek 3 (Arhimedova lastnost) Ce sta x, y R in je y > 0, obstaja tak n N, da je x < ny. Dokaz. Recimo, da takega n ni. Potem je x ny za vsak n in je zato x zgornja meja mnoice A = {ny; n N}. Oznaimo z M njeno natanno zgornjo mejo. Potem obstaja z c c tak n N, da je ny > M y. Sledi (n + 1)y > M. Ker je (n + 1)y A, je to v protislovju s predpostavko, da je M natanna zgornja meja mnoice A. c z Posledica 4 Za vsako realno tevilo a in vsak > 0 obstaja racionalno tevilo p , da je s s q |a p | < . q Pravimo, da je mnoica racionalnih tevil gosta v mnoici realnih tevil. z s z s Intervali in okolice Naj bosta a in b, a b, poljubni realni tevili. Denirajmo: s [a, b] (a, b] [a, b) (a, b) = = = = {x R; {x R; {x R; {x R; a x b} a < x b} a x < b} a < x < b} a a a a
2. marec 2009, 20 : 15

zaprt interval od a do b polodprt interval od a do b polodprt interval od a do b odprt interval od a do b b b b b

[a, b] (a, b] [a, b) (a, b) 12

Pri a = b je [a, a] = {a}, ostali intervali so prazne mnoice. Deniramo lahko tudi z neskonne intervale, ki so pri vedno odprti, saj sploh ni tevilo: c s (, b] (, b) [a, ) (a, ) (, ) = = = = = {x R; {x R; {x R; {x R; {x R; < x b} < x < b} a x < } a < x < } < x < } = R

Za vsak a R in > 0 imenujemo interval (a , a + ) = {x R; a < x < a + } -okolica toke a. c a a a+

Stevilska premica Realna tevila si lahko ponazorimo s tokami na tevilski premici. s c s Stevilska premica je poljubna premica, na kateri smo si izbrali dve razlini toki O in E. c c Toko O imenujemo koordindatno izhodie in upodablja tevilo 0. Toka E upodablja c sc s c tevilo 1. s 0 O 1 E

Z nanaanjem daljice OE v eno ali v drugo stran od koordinatnega izhodia dobimo s sc slike celih tevil. Z enostavno geometrijsko konstrukcijo (razmerja) lahko upodobimo s racionalna tevila. Velja pa e ve: s s c Izrek 5 Vsakemu realnemu tevilu pripada natanko ena toka na tevilski premici. Vsaka s c s toka na tevilski premici je slika natanko enega realnega tevila. c s s

1.4

Kompleksna tevila s

Poiskati elimo tako tevilo, da je x2 = 1 oz. elimo vpeljati takna tevila, da bo z s z s s kvadratna enaba z realnimi koecienti vedno reljiva. Kompleksno tevilo z je par realnih c s s tevil: z = (a, b). Mnoico vseh kompleksnih tevil oznaimo s C. Stevilo a imenujemo s z s c realna komponenta tevila z in oznaimo a = Re(z). Stevilo b imenujemo imaginarna s c komponenta tevila z in oznaimo a = Im(z). Za kompleksni tevili z = (a, b) in w = (c, d) s c s lahko deniramo njuno vsoto in produkt: z + w = (a + c, b + d) z w = (ac bd, ad + bc) Prepriamo se lahko, da za setevanje in mnoenje kompleksnih tevil veljajo obiajni c s z s c raunski zakoni: komutativnost, asociativnost, distributivnost. c

2. marec 2009, 20 : 15

13

 Stevilo (0, 0) je nevtralni element za setevanje, tevilo (1, 0) pa nevtralni element za s s je z = (a, b) = (0, 0), se lahko prepriamo, da za tevilo mnoenje. Ce z c s z 1 = a2 a b , 2 a2 + b2 +b

velja z 1 z = (1, 0). Tako denirano tevilo z 1 imenujemo inverz kompleksnega tevila s s z. Ker za kompleksni tevili z = (a, 0) in w = (c, 0) velja s z + w = (a + c, 0) z w = (ac, 0), lahko kompleksno tevilo (a, 0) identiciramo z realnim tevilom a. V smislu te identis s kacije tudi velja, da je R C. Velja (0, b) (0, b) = (b2 , 0). Torej je za b = 0 kvadrat kompleksnega tevila (0, b) s negativno realno tevilo. Stevilo (0, b) imenujemo isto imaginarno tevilo. Med isto s c s c 2 imaginarnimi tevili je tevilo i = (0, 1) odlikovano in zanj velja i = (0, 1) (0, 1) = s s (1, 0) = 1. Stevilo i imenujemo imaginarna enota. Ker je z = (a, b) = (a, 0) + (0, b) = (a, 0) (1, 0) + (b, 0) (0, 1), lahko zapiemo z = a + bi. s (0, b) = bi i O 1 (a, 0) = a R (a, b) = a + bi

Ce kompleksna tevila piemo v tej obliki, jih setevamo in mnoimo kot binome. Pri s s s z 2 mnoenju upotevamo, da je i = 1. z s Konjugirana vrednost kompleksnega tevila z = a + bi je tevilo a bi, ki ga oznaimo s s c z z . Kompleksno tevilo z je realno natanko tedaj, ko je enako svoji konjugirani vrednosti. s Kvocient kompleksnih tevil z = a + bi in w = c + di, c + di = 0, izraunamo tako, da s c z a + bi tevec ulomka s = pomnoimo s konjugiramo vrednostjo imenovalca: z w c + di a + bi (a + bi)(c di) ac + bd bc ad z = = = 2 +i 2 . w c + di (c + di)(c di) c + d2 c + d2 Absolutna vrednost kompleksnega tevila z = a + bi je (nenegativno) realno tevilo s s |z| = z z = a2 + b2 . Ce je z realno tevilo, se gornja denicija ujema z obiajno denicijo absolutne vrednosti. s c Podobno kot za realna tevila velja s |z w| = |z| |w| |z| z = w |w| |z + w| |z| + |w|
2. marec 2009, 20 : 15

trikotnika neenakost s 14

|| = |z|. z Dokaimo npr. prvo formulo. Za z = a + bi in w = c + di je zw = (ac bd) + (ad + bc)i in z |zw| = (ac bd)2 + (ad + bc)2 = a2 c2 + a2 d2 + b2 c2 + b2 d2 = (a2 + b2 )(c2 + d2 ) = |z| |w|. Zgled 7 Naj bo z = 3 + 4i, w = 1 2i. Izraunaj z , |z|, 1 , z + w, z w, zw in c z Reitev. s z |z| 1 z z+w zw zw z w = 3 4i z = (3 + 4i)(3 4i) = 32 + 42 = 25 = 5 z = 3 4i 3 4 = 2 = i 2 3 +4 25 25 = (3 + 4i) + (1 2i) = (3 + 1) + (4 2)i = 4 + 2i = (3 + 4i) (1 2i) = (3 1) + (4 (2))i = 2 + 6i = (3 + 4i) (1 2i) = 3 1 + 4 (2)i2 + (3 (2) + 4 1)i = 11 2i 3 + 4i (3 + 4i)(1 + 2i) 5 + 10i = = = = 1 + 2i 1 2i (1 2i)(1 + 2i) 1+4
z . w

Geometrijska interpretacija kompleksnega tevila Kompleksnemu tevilu z = a+ s s 2 ib priredimo toko Z = (a, b) v ravnini R . Realna komponenta tevila z ustreza abscisi c s toke Z, imaginarna komponenta pa ordinati toke Z. Setevanje tevil z = a + ib in c c s s w = c + id razumemo kot setevanje vektorjev, saj velja a + ib + c + id = (a + c) + i(b + d). s z+w

di bi i z

Absolutna vrednost |z| = a2 + b2 meri razdaljo od toke Z do koordinatnega izhodia. c sc Kot, ki ga s pozitivno smerjo abscisne osi oklepa vektor od izhodia do toke Z, imenujmo sc c argument kompleksnega tevila z in ga oznaimo z arg z. s c z = a + bi
b a2 +
2

bi

2. marec 2009, 20 : 15

15

S slike razberemo, da je z = a + bi = r(cos + i sin ), kjer je |z| = r in arg z = . Zapis z = r(cos + i sin ) imenujemo polarni zapis kompleksnega tevila. Ce je z1 = s r1 (cos 1 + i sin 1 ) in z2 = r2 (cos 2 + i sin 2 ), je z1 z2 = r1 r2 (cos(1 + 2 ) + i sin(1 + 2 )). (2) Ce je r2 = 1, razumemo mnoenje s tevilom z2 = cos 2 + i sin 2 kot vrte okoli koz s z v formuli (2) postavimo z = z1 = z2 , dobimo ordinatnega izhodia za kot 2 . Ce sc 2 z = cos 2 + i sin 2. Z indukcijo preverimo, da velja z n = cos n + i sin n. Formuli (3) pravimo Moivrova formula. Zgled 8 Izraunaj (1 + i 3)12 . c c Reitev. Za z = 1 + i 3 izraunamo r = |z| = s (3)

(1)2 + ( 3)2 = 2 in tg = 3, 2 od koder sledi = + = 3 , saj lei toka (1, 3) v drugem kvadrantu. Sedaj po z c 3 Moivrovi formuli izraunamo c z 12 = r 12 (cos 12 + i sin 12) = 212 (cos 8 + i sin 8) = 212 Koreni enote Dano je kompleksno tevilo w. Iemo vse reitve enabe s sc s c z n = w. Piimo z = r(cos + i sin ) in w = R(cos + i sin ). Po Moivrovi formuli velja s z n = r n (cos n + i sin n) = R(cos + i sin ), od koder sledi rn = R cos n + i sin n = cos + i sin . c Ker je r 0 in R 0, iz prve enabe sledi r = n R. Iz druge enabe sledi, da je c cos n = cos in sin n = sin . Torej se kota n in razlikujeta za vekratnik polnega c 1 kota. Sledi n = + 2k in = n ( + 2k). Vse reitve enabe z n = w so s c zk = n R cos + 2k + 2k + i sin n n za k = 0, 1, 2, . . . n 1. (5) (4)

Te toke so oglia nekega n-kotnika v kompleksni ravnini. c sc z1

2 n n

z0 n

zn1

2. marec 2009, 20 : 15

16

Pri w = 1 imamo R = 1 in = 0. Enaba z n = 1 ima reitve c s k = cos 2k 2k + i sin n n za k = 0, 1, 2, . . . n 1, (6)

ki jih imenujemo koreni enote. Korene enote si lahko v ravnini C predstavljamo kot oglia pravilnega n-kotnika, katerega sredie lei v koordinatnem izhodiu, eno oglie sc sc z sc sc pa v toki 1. (Polmer kronice, ortane temu n-kotniku, je 1.) c z c Zgled 9 Zapii vse reitve enabe z 5 = 32. s s c Reitev. Gre za enabo oblike z n = w, kjer je n = 5 in w pozitivno realno tevilo. Torej s c s 5 2k 2k so vse reitve oblike zk = 32k = 2k , kjer so k = cos 5 + i sin 5 za k = 0, 1, 2, 3, 4 s obiajni peti koreni enote. c Zgled 10 Zapii vse reitve enabe z 4 = 1. s s c Reitev. Gre za enabo oblike z n = w, kjer je n = 4 in w = 1. Torej moramo najprej s c pretvoriti w v polarni zapis: w = 1 = cos + i sin , od koder sledi R = 1 in = . Vse reitve gornje enabe so s c zk = 4 1 cos + 2k + 2k + i sin 4 4 za k = 0, 1, 2, 3,

kar lahko poenostavimo v z0 = z1 = z2 = z3 = 2 2 cos + i sin = +i 4 4 2 2 2 2 3 3 cos + i sin = +i 4 4 2 2 2 2 5 5 + i sin = i cos 4 4 2 2 7 2 2 7 + i sin = i cos 4 4 2 2

Te toke so oglia nekega kvadrata v kompleksni ravnini. c sc i

z1

z0

1 R z2 z3

2. marec 2009, 20 : 15

17

2
2.1

Zaporedja in tevilske vrste s

Zaporedja

Zaporedje realnih tevil je preslikava a: N R. Obiajno namesto a(n) piemo an . Stevilo s c s an imenujemo n-ti len zaporedja, tevilo n pa indeks lena an . Zaporedje s splonim c s c s lenom an oznaimo z (an ). c c Zaporedje je lahko podano eksplicitno: s pomojo funkcijskega predpisa an = f (n) c

implicitno oz. rekurzivno: zapiemo prvih nekaj lenov zaporedja in pravilo, kako s c izraunamo naslednji len s pomojo prejnjih. c c c s

Zaporedje lahko ponazorimo s sliko mnoice tok {an ; n N} na realni osi ali z c

z grafom (a) N R funkcije a: N R. Zgledi zaporedij

Aritmetino zaporedje Podamo a1 in razliko d med poljubnima sosednjima lenoma: c c an+1 an = d. Sledi an = a1 + (n 1)d. Ugodneje an = a0 + nd. Geometrino zaporedje Podamo a1 in kvocient q med poljubnima sosednjima lenoma: c c an+1 = q. Sledi an = a1 q n1 . Ugodneje: an = a0 q n . an Fibonaccijevo zaporedje Podamo a1 = a2 = 1 in an+2 = an+1 + an . Velja an = (1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, . . .) Zaporedje je naraajoe, e je an+1 an za vsak indeks n. sc c c R

Zaporedje (an ) = (1, 1, 1, . . .) ima sploni len an = (1)n = cos(n). s c

Zaporedje s splonim lenom an = 2n je 21 , 22 , 23 , . . . s c

N an1 an an+1

Zaporedje je padajoe, e je an+1 an za vsak indeks n. Zaporedje je monotono, e c c c je naraajoe ali padajoe. sc c c Zaporedje je navzgor omejeno, e obstaja M R, da je an M za vsak n. Stevilo M c imenujemo zgornja meja zaporedja.
2. marec 2009, 20 : 15

18

R M

N an1 an+1 an

Zaporedje je navzdol omejeno, e obstaja m R, da je an m za vsak n. Stevilo m c imenujemo spodnja meja zaporedja. Zaporedje je omejeno, e je navzgor in navzdol omejeno. c Iz denicije vidimo, da je naraajoe zaporedje navzdol omejeno, padajoe pa navzgor sc c c omejeno.
1 Zgled 11 Razii zaporedje s splonim lenom an = 4 n + 1. sc s c

R
1 an = 4 n + 1

1
| | | | | | | | | |

7 Zaporedje ima lene a1 = 5 , a2 = 6 , a3 = 4 , . . . . Ker je an+1 an = 1 > 0, je zaporedje c 4 4 4 naraajoe. Torej je navzdol omejeno. Zaporedje ni navzgor omejeno. sc c 1 Zgled 12 Razii zaporedje s splonim lenom an = n . sc s c

R an = 1
| | | | | | | | | |

1 n

1 1 Zaporedje ima lene a1 = 1, a2 = 1 , a3 = 3 , . . . . Ker je an+1 an = n(n+1) < 0, je c 2 zaporedje padajoe. Torej je navzgor omejeno. Ker je an > 0 za vsak n N, je zaporedje c tudi navzdol omejeno. Torej je zaporedje omejeno. Oglejmo si mnoico A = {an ; n N} vseh lenov zaporedja (an ). Spomnimo se, da z c je tevilo M natanna zgornja meja mnoice A, e je M zgornja meja mnoice A in e za s c z c z c vsak > 0 obstaja a A, da je a > M . Torej lahko reemo, da je tevilo M natanna c s c zgornja meja zaporedja (an ), z oznako M = supnN an , e je an M za vsak n in e za c c vsak > 0 obstaja indeks k, da je ak > M . 2. marec 2009, 20 : 15

19

R M M
| | | | | | | | | |

k an M ak M

Povsem analogno deniramo, da je tevilo M natanna spodnja meja zaporedja (an ), s c z oznako M = inf nN an , e je an M za vsak n in e za vsak > 0 obstaja indeks k, da c c je ak < M + . R M + M
| | | | | | | | | |

k M ak M + an

Po aksiomu XIII vidimo, da ima vsako omejeno zaporedje natanno zgornjo in spodnjo c mejo. Opozoriti velja, da inf an ne pomeni najmanji len zaporedja. Tudi e inf an s c c obstaja, ni nujno, da je inf an = aN za neki N N. Podobno tudi sup an ne pomeni najveji len zaporedja. Tudi e sup an obstaja, ni nujno, da je sup an = aN za neki c c c N N. Obratna trditev pa dri. Ce najmanji len zaporedja obstaja (oznaimo ga z min an ), z s c c je seveda inf an = min an . Podobno je tudi sup an = max an , e le najveji len zaporedja c c c obstaja (oznaimo ga z max an ). c Zgled 13 Doloi natanno zgornjo in spodnjo mejo zaporedja s splonim lenom an = c c s c (n+1)(1)n . n R 1
| | | | | | | | | |

an =

(n+1)(1)n n

1 c Zaporedje s leni |an | = n+1 = 1 + n je padajoe k 1. Torej je (pod)zaporedje s sodimi c n indeksi padajoe k 1, (pod)zaporedje z lihimi pa naraajoe k 1. Torej je sup an = c sc c max an = a2 = 3 in inf an = min an = a1 = 2. 2 2. marec 2009, 20 : 15

20

 Stekalie zaporedja Stevilo a je stekalie zaporedja (an ), e za vsak > 0 in obstaja sc sc c neskonno indeksov m, da je |a am | < . Drugae povedano, tevilo a je stekalie c c s sc zaporedja (an ), e je v vsaki njegovi okolici neskonno lenov tega zaporedja. c c c R a+ a a
| | | | | | | | | |

a Zgled 14 Zaporedje s splonim lenom an = s c 0 ni len tega zaporedja. c R

am a a+
1 n

ima (edino) stekalie v toki 0. Stevilo sc c

an = 1
| | | | | | | |

1 n

Zgled 15 Zaporedje s splonim lenom an = (1)n ima stekalii v tokah 1 in 1, ki s c sc c sta tudi lena zaporedja. c R 1
| | | | | | | | | |

an = cos(n)

1 sc Zgled 16 Zaporedje s splonim lenom an = 1 n + 1 nima stekali. s c 4 R

1 an = 4 n + 1

1
| | | | | | | | | |

n sc c Zgled 17 Zaporedje s splonim lenom an = 1 + n+1 cos( n ) ima stekalia v tokah 0, 1 s c 2 in 2. Toka 1 je tudi len tega zaporedja. c c

2. marec 2009, 20 : 15

21

R 2 1 0
|

an = 1 +

n n+1

cos( n ) 2

4k1 Za n = 4k 1 velja an = 1 + 4k1+1 0 = 1. 4k Za n = 4k velja an = 1 + 4k+1 1 2. Za n = 4k + 2 velja an = 1 + 4k+2 (1) 0. 4k+3

Kot kaejo zgornji primeri, ima lahko zaporedje ni, eno ali ve stekali. Tudi e je z c c sc c zaporedje omejeno, ima lahko ve stekali. Z nekoliko truda lahko konstruiramo tudi c sc zaporedje, ki ima neskonno stekali. c sc Da bi zaporedje realnih tevil ne imelo nobenega stekalia, mora biti neomejeno, saj s sc velja: Izrek 6 Vsako omejeno zaporedje ima stekalie. sc Dokaz. Naj bo m = inf an in M = sup an . Mnoica z A = {x R; an < x za najve konno n} c c je neprazna, saj je m A. Je omejena, saj x < M za vsak x A. Torej ima natanno c zgornjo mejo a = sup A.
konno lenov c c neskonno lenov c c

a+ R

Stevilo a je stekalie zaporedja. Za > 0 je a A in a + A. Levo od a sc / je konno mnogo lenov zaporedja, levo od a + pa neskonno. Torej jih je na intervalu c c c (a , a + ) neskonno. c Alternativen dokaz: Ker je zaporedje (an ) omejeno, obstajata tevili A1 in B1 , da s je A1 an B1 za vsak n. Razpolovimo interval. Ker je zaporedje neskonno, na c A1 +B1 A1 +B1 vsaj enem od podintervalov [A1 , 2 ] in [ 2 , B1 ] lei neskonno lenov zaporedja. z c c Oznaimo ta podinterval z [A2 , B2 ]. Ko interval [A2 , B2 ] razpolovimo, na vsaj enem c izmed dobljenih podintervalov (oznaimo ga z [A3 , B3 ]) lei neskonno lenov zaporedja. c z c c Postopek ponavljamo. Dobimo neskonno zaporedje intervalov, pri katerem vsak nadaljnji interval lei v c z prejnjem in je od njega pol kraji. Leva krajia torej sestavljajo naraajoe in navzgor (z s s sc sc c B1 ) omejeno zaporedje, desna pa padajoe in navzdol (z A1 ) omejeno zaporedje. Oznaimo c c A = sup An in B = inf Bn . Potem je A1 A2 . . . A = B B2 B1 . (Enakost A = B velja zato, ker gredo doline intervalov proti 0.) z 22

2. marec 2009, 20 : 15

Dokaimo, da je toka s = A = B iskano stekalie. Naj bo > 0. Ker je s = sup An , z c sc obstaja n1 , da je An1 > s . Ker je s = inf Bn , obstaja n2 , da je An2 < s + . Oznaimo c m = max{n1 , n2 }. Torej lei interval [Am , Bm ] v celoti v -okolici toke s. Po konstrukciji z c pa v intervalu [Am , Bm ] lei neskonno lenov zaporedja. z c c Opomba. Videli smo e, da ima vsako omejeno zaporedje ima natanno zgornjo in spoz c dnjo mejo. Ce je zaporedje monotono, je ena od teh dveh mej tudi stekalie. Zaporedje sc 1 a1 = 1, a2 = 1, an = n za n 2 pa ima stekalie 0, vendar je sup an = 1 in inf an = 1. sc Limita zaporedja Stevilo a je limita zaporedja an , z oznako a = lim an , e za vsak c > 0 obstaja N N, da je |an a| < za vsak n N. Drugae povedano, a je c limita zaporedja an , e v vsaki njegovi okolici leijo vsi leni od nekega lena dalje. Torej c z c c je vsaka limita tudi stekalie, obrat pa ne dri, saj ima lahko zaporedje ve stekali. sc z c sc Zaporedje je konvergentno, e obstaja limita tega zaporedja. Zaporedje je divergentno, e c c ni konvergentno. Zgled 18 Dokai, da za zaporedje an = z
1 n n

velja lim an = 0. Od katerega lena dalje c

n 1 ? 100

leijo vsi leni v -okolici limitne toke za = z c c

1 1 Reitev. Za dani > 0 oznaimo N = [ 1 ]+ 1. Torej je N < in je zato an aN = N < s c 1 z c c c za vsak n N. Posebej, pri = 100 leijo v -okolici limitne toke vsi leni od vkljuno lena a101 dalje. c

Zgled 19 Izraunaj limito zaporedja s splonim lenom an = c s c Reitev. Ker je s

n+1 n+3

n+1 . n+3

=1

2 , n+3

domnevamo, da bo lim an =
n+1 n+3

n+1 n n+3

= 1.

R 1
| | | | |

Naj bo > 0. Da bi vsi leni od N-tega dalje leali v -okolici toke 1, mora veljati c z c 2 |an 1| < za n N. Torej mora biti | n+3 | < oz. n > 2 1. Ce torej izberemo poljubno tako naravno tevilo N, da je N > 2 1, bo za vsak n N veljalo |an 1| < . s V skladu z denicijo je limita zaporedja tudi njegovo stekalie, obrat pa ne dri. sc z Zaporedje ima lahko ve stekali in zato ni konvergentno. c sc Izrek 7 Vsako konvergentno zaporedje je omejeno. Dokaz. Naj bo a = lim an . Torej lei izven intervala (a 1, a + 1) le konno mnogo z c n lenov zaporedja an . Mnoica c z A = {a 1, a + 1} {an ; an (a 1, a + 1)} / je konna in ima natanno spodnjo in zgornjo mejo: m in M. Sledi m an M za vsak c c n. Zaporedje, ki ni omejeno, ne more biti konvergentno. Prav tako ne more biti konvergentno zaporedje, ki ima ve kot eno stekalie. c sc
2. marec 2009, 20 : 15

23

Izrek 8 Zaporedje je konvergentno natanko tedaj, ko je omejeno in ima natanko eno stekalie. sc R Dokaz. Recimo, da je zaporedje konvergentno in oznaimo njegovo limito z s1 . Po e c z dokazanem je omejeno. V skladu z denicijo je limita zaporedja tudi njegovo stekalie. sc 1 Recimo, da ima zaporedje e eno stekalie, ki ga oznaimo z s2 . Oznaimo = 2 |s2 s1 |. s sc c c Potem znotraj -okolic za s1 in s2 lei neskonno lenov tega zaporedja, kar pomeni, da z c c nobena izmed tok s1 in s2 ni limita tega zaporedja. c Zgled 20 Zaporedje s splonim lenom an = (1)n ni konvergentno, ker ima dve stes c kalii. Zaporedje s splonim lenom an = n ni konvergentno, ker nima stekali. (To sc s c sc zaporedje je namre monotono in neomejeno.) c Cauchyjevo zaporedje Zaporedje je Cauchyjevo, e za vsak > 0 obstaja N N, da c je |an am | < za vsaka m, n N. Izrek 9 Zaporedje je konvergentno natanko tedaj, ko je Cauchyjevo. Dokaz. Privzemimo najprej, da je zaporedje an konvergentno. Oznaimo z a njegovo c limito. Naj bo > 0. Ker je zaporedje konvergentno, obstaja N N, da je |a an | < 2 za vse n N. Ce sta torej m, n N, je |am an | = |am a + a an | |am a| + |a an | + = . 2 2 s1 s1 s1 + s2 s2 + s2

Za dokaz v drugo smer pa privzemimo, da je zaporedje Cauchyevo. Potem obstaja N0 , da je |am an | < 1 za vse m, n N0 . Posebej to pomeni, da je |am aN0 | < 1 za vse n N0 in je zaporedje omejeno. Torej ima vsaj eno stekalie, ki ga oznaimo z a. sc c Dokaimo, da je a limita zaporedja (an ). Izberimo in ksirajmo > 0. Obstaja nek N, z z da je |am an | < 2 za vse m, n N. Vzemimo sedaj poljuben n N. Potem lei an na intervalu (aN 2 , aN + 2 ) in zato lei stekalie a na intervalu [aN 2 , aN + 2 ]. Sledi z sc |an a| |an aN | + |aN a| Torej je a limita zaporedja (an ). Izrek 10 Vsako monotono in omejeno zaporedje je konvergentno. Dokaz. Naj bo (an ) npr. naraajoe zaporedje. Ker je zaporedje omejeno, obstaja sc c njegova natanna zgornja meja, ki jo oznaimo z a. Potem za vsak > 0 obstaja N, da c c je a < aN a. Ker je zaporedje monotono in navzgor omejeno z a, je a < an a za vsak n N. Torej leijo v -okolici tevila a vsi leni od N-tega dalje in je zato z s c a = lim an .
n

+ = . 2 2

2. marec 2009, 20 : 15

24

Rekurzivno podana zaporedja Zaporedje je podano z rekurzivno zvezo reda k, e c so podani leni a1 , . . . , ak in pravilo, kako za vsak n s pomojo lenov an , . . . , an+k1 c c c doloino an+k , tj. an+k = f (an , an+1 , . . . , an+k1). c
1 Zgled 21 Dokai, da je rekurzivno podano zaporedje a1 = 2 , an+1 = 1 (an + z 2 gentno in izraunaj njegovo limito. c 4 ), an

konver-

4 1 s c Reitev. Oznaimo f (x) = 2 (x + x ). Zapiimo nekaj njegovih lenov: a1 = 0.5, a2 = s c 17 = 4.25, a3 2.5956, a4 2.0683, a5 2.0011, . . . 4

y=x

y = f (x)

1 a1 1 a4 a3 a2 R

Kot kae slika, lahko domnevamo, da je od lena a2 dalje zaporedje padajoe in navzdol z c c omejeno z 2. 2 Zaporedje je padajoe: an+1 an = 4an < 0, e je an > 2. c c 2an Zaporedje je navzdol omejeno z 2: an+1 2 = (an 2) > 0. 2an Ker je zaporedje padajoe in navzdol omejeno, je po izreku 10 konvergentno. c
n
2

4 Oznaimo a = lim an . Sledi a = 1 (a + a ), od koder sledi a2 = 4 in a = 2, ker je a > 0. c 2

Zgled 22 Izraunaj limito zaporedja, podanega z an = c

2+

2++
n korenov

2.

Reitev. Oznaimo f (x) = 2 + x. Zaporedje lahko podamo rekurzivno z zaetnim s c c lenom a1 = 2 in zvezo an+1 = f (an ). Oznaimo f (x) = 2 + x. c c R y=x

y = f (x) 1 1 a1 a2 a3 R

2. marec 2009, 20 : 15

25

 Recimo, da limita zaporedja obstaja. Oznaimo a = lim an . Sledi a = a + 2, od koder c n izpeljemo a2 a 2 = 0 in a = 2. (Reitev a = 1 odpade, saj je 2 + a 0.) Z grafa s razberemo, da je zaporedje (an ) naraajoe in navzgor omejeno z 2. sc c Dokaimo z indukcijo, da je navzor omejeno z 2. Oitno je a1 = 2 2. Ce je an 2, z c je 2 + an 4 in an+1 = 2 + an 2. Dokaimo, da je zaporedje naraajoe. Dokazati, je potrebno, da je an+1 an z sc c 0. Pogoj je ekvivalenten z 2 + an an , kar lahko preoblikujemo v 2 + an a2 oz. n (an 2)(an + 1) 0. Slednje dri, saj je 0 an 2 za vsak indeks n. z Dokazali smo, da je zaporedje (an ) naraajoe in navzgor omejeno, torej konvergentno. sc c Limita a = lim an res obstaja in po e dokazanem je a = 2. z
n

Operacije z zaporedji Izrek 11 Ce sta zaporedji (an ) in (bn ) konvergentni, so tudi zaporedja (an + bn ), (an bn ) in (an bn ) konvergentna ter velja
n n

lim (an + bn ) = lim (an bn ) =

n

lim an + lim bn ,
n

lim (an bn ) =
n

lim an lim bn ,
n

lim an lim bn .
n

n Ce velja e bn = 0 za vsak n in lim bn = 0, je konvergentno tudi zaporedje ( an ) in velja s b

lim an an = n . n bn lim bn lim

n

Dokaz. Naj bo a = lim an in b = lim bn . Ce je |an a| <

n n

in |bn b| < 2 , je

|(an + bn ) (a + b)| |an a| + |bn b| < 2 = . 2 Torej je lim (an + bn ) = lim an + lim bn . Podobno dokaemo, da je tudi lim (an bn ) = z n n n n lim an lim bn . n n Za dokaz konvergentnosti zaporedja an bn ocenimo |an bn ab| = |(an a)(bn b) + (an a)b + (bn b)a| = |(an a)(bn b)| + |(an a)b| + |(bn b)a| < < 2 + (|a| + |b|), kjer smo privzeli, da je |an a| < in |bn b| < . Torej lahko izberemo tak > 0, da je vrednost izraza |an bn ab| poljubno majhna in je zato res lim (an bn ) = lim an lim bn . Za dokaz etrte formule pa najprej dokaimo, da je lim c z
n 1 = 1. b n bn n n

Ocenimo

1 2 |b bn | 1 < < 2 = bn b |bbn | |b|(|b| ) |b|

2. marec 2009, 20 : 15

26

za <

|b| . 2

Po e dokazanem pa je lim z

an n bn

Opomba. Predpostavka o konvergentnosti zaporedij an in bn je bistvena. Ce npr. pon n+1 stavimo an = (1) in bn = (1) , je seveda an + bn = 0, an bn = 1, za vsak n in lim (an + bn ) = 0, lim (an bn ) = 1, zaporedji an in bn pa seveda nista konvergentni.
n n

= lim an
n

1 bn

=a

1 b

= a. b

Posledica 12 Ce je zaporedje (an ) konvergentno, je tudi zaporedje can konvergentna in velja

n

lim (can ) = c lim an .

n

Dokaz. Postavimo bn = c za vsak n in uporabimo gornji izrek. Zgled 23 Izraunaj lim c Reitev. Ker je s
(n1)2 3n2 +n+1

(n 1)2 . n 3n2 + n + 1 = delimo tevec in imenovalec tega ulomka z najvijo s s =

n2 2n+1 3n2 +n+1
1 n2 1 3+ n + 1 n2 2 1 n +

potenco; torej z n2 .

n2 2n+1 , 3n2 +n+1 (n1)2 Dobimo 3n2 +n+1

. Ker je

1 = 0, n n lim je 1 2 1 2 + 2 = lim 1 lim + lim 2 = 1 0 0 = 1, n n n n n n n n saj vse limite na desni obstajajo. Podobno je tudi lim 1
n

lim

3+

1 1 + 2 n n

= lim 3 + lim
n

1 1 + lim 2 = 3 + 0 + 0 = 3. n n n lim (1 lim (3 +

2 n 1 n

Sledi 1 (n 1)2 lim = lim 2+n+1 n 3n n 3 + Zgled 24 Izraunaj lim c 1 + 2+...+ n . n n2

1+2+...+n n2 2 n 1 n

+ +

1 n2 1 n2

+ +

1 ) n2 1 ) n2

1 = . 3

Reitev. Ceprav lahko zapiemo s s

k = 1, 2, . . . , n, ne smemo sklepati, da je
n n n

2 + ... n2 1+2+...+n lim n2 n

1 n2

n n2

in je lim

k 2 n n

= 0 za vsak

= 0 + 0 + . . . + 0 = 0. Izrek

lim (an + bn ) = lim an + lim bn lahko sicer razirimo na poljubno, vendar ksno tevilo s s

lenov, v izrazu 1+2+...+n pa tevilo lenov ni ksno, ampak se spreminja hkrati z n. Za c s c n2 reitev moramo torej ubrati drugano pot. s c s Kot smo e videli, je 1 + 2 + . . . + n = n(n+1) , zato lahko zapiemo z 2
1 1+ n 1 + 2 +...+ n n(n + 1) n+1 = = = . n2 2n2 2n 2

Torej je

1 lim (1 + n ) 1 1 + 2 +...+ n n = = . lim 2 n n lim 2 2 n

2. marec 2009, 20 : 15

27

Izrek 13 (Izrek o sendviu) Ce sta zaporedji (an ) in (bn ) konvergentni in imata enaki c limiti ter je an cn bn za vsak n N, je tudi zaporedje (cn ) konvergentno in velja lim (an ) = lim (bn ) = lim (cn ).
n n

Oznaimo lim (an ) = lim (bn ) = A. Naj bo > 0. Potem obstaja n1 , da je an > A c n n za n n1 . Potem obstaja n2 , da je bn < A + za n n2 . Torej za n n0 = max{n1 , n2 , N} velja A < an cn bn < A + . Sledi lim cn = A.
n

Zgled 25 Izraunaj limito zaporedja s splonim lenom c s c an = Oitno je c

n n2 +n

1 n2 + 1

1 n2 + 2

+ ...+ = lim
n

1 . n2 + n = 1, je tudi lim an = 1.
n

an

n . n2 +1

Ker je lim

n n2 +n

n n2 +1

Potence in koreni Naj bo a R in n N. Produkt n enakih faktorjev a imenujemo n-ta potenca tevila a in oznaimo z an . Stevilo a je osnova, tevilo n pa eksponent. Z s c s indukcijo preverimo, da velja am+n (am )n (ab)m a m b am an = am an = amn = am bm am = m b = amn

(V zadnjih dveh formulah smo privzeli, da je a = 0 = b, v zadnji pa e dodatno, da je s dodatno postavimo m > n.) Ce am = 1 in a0 = 1, m a

veljajo gornje formule za vse celotevilske eksponente m in n. s

2. marec 2009, 20 : 15

28

Izrek 14 Naj bo a R. Tedaj za |a| < 1 zaporedje s splonim lenom an = an konvergira s c k 0, za a = 1 zaporedje (an ) konvergira k 1, v vseh ostalih primerih pa je zaporedje (an ) divergentno. Dokaz. Ce je a = 0, je oitno lim an = 0. Naj bo a > 0. Ce je a < 1, je zaporedje an c n padajoe in navzdol omejeno. Torej je konvergentno in oznaimo njegovo limito z . Ker c c se zaporedje an+1 razlikuje od zaporedja an le v prvem lenu, je tudi ima enako limito kot c an . Sledi = lim an+1 = lim a an = lim a lim an = a,
n n n n

od koder zaradi a = 0 sledi = 0. Ce je a = 1, je oitno lim an = 1. Ce je a > 1 in je c n zaporedje an omejeno, je konvergentno. Oznaimo njegovo limito z . Torej je a > 1. c Sedaj podobno kot v primeru 0 < a < 1 dokaemo, da je = a. Ker pa je > 1 in z je 1 < a < 0, velja lim |a|n = 0, od koder izpeljemo, da a > 1, ta enaba ni smiselna. Ce c in neskonno lenov na intervalu [1, ), zato ni konvergentno. c c je tudi lim an = 0. Za a 1 pa ima zaporedje neskonno lenov na intervalu (, 1] c c
n n

Koreni Naj bo a pozitivno realno tevilo in n naravno tevilo. Koren n a je tisto tevilo, s s s katerega n-ta potenca je enaka a. Dokazati je mono, da velja naslednji izrek: z Izrek 15 Za vsako pozitivno realno tevilo x in naravno tevilo n obstaja natanko eno s s pozitivno tevilo y, da je y n = x. s Ker je korenjenje obratna operacija od n ab m n a m an potenciranja, velja n = na b mn = ab n m = a

Ce je naravno tevilo p deljivo z naravnim tevilom q, velja s s p q ap = a q . To ugotovitev vzamemo za denicijo potence z racionalnim eksponentnom. Ce je r = p q q r p . Prepriamo se lahko, da je denicija dobra, tj. racionalno tevilo, deniramo a = a s c p p q p = q ap . e je q = q , je tudi a c Izrek 16 (Bernoullijeva neenakost) Za vsako pozitivno tevilo x in naravno tevilo s s n > 1 velja (1 + x)n > 1 + nx. Dokaz. Trditev bomo dokazali z indukcijo. Za n = 2 ni kaj dokazovati. V dokazu indukcijskega koraka pa privzemimo, da je (1 + x)n > 1 + nx. Tedaj velja (1 + x)n+1 = (1 + x)n (1 + x) > (1 + nx)(1 + x) = 1 + (n + 1)x + nx2 > 1 + (n + 1)x, saj je nx2 > 0. S pomojo Bernoullijeve neenakosti lahko dokaemo naslednjo trditev. c z
2. marec 2009, 20 : 15

29

Izrek 17 Naj bo a pozitivno realno tevilo. Potem je lim s

a = 1.

Dokaz. Za a = 1 ni kaj dokazovati. Ce je a > 1, lahko pri ksnem n > 1 zapiemo s a1 a = 1 + nx, kjer je x = n > 0. Tedaj po Bernoullijevi neenakosti velja a1 1+ n od koder sledi 1+
n

>1+n

a1 = a, n

a1 > n a > 1. n a1 Ker je lim (1+ n ) = 1, iz gornje ocene sledi, da je tudi lim n a = 1. Ce pa je 0 < a < 1, n n 1 piemo b = a in po e dokazanem velja lim n b = 1. Torej je tudi s z
n

lim

1 1 = 1. a = lim = n n b lim n b
n

Dokaz. Naj bo > 0. Ker je lim n a = 1, obstaja tak n1 , da je | n1 a 1| < . Ker n n n je lim a1 = 1, obstaja tak n2 , da je | 2 a1 1| < . Postavimo n = max{n1 , n2 }. n 1 1 Ce je sedaj 0 q < n , je |aq 1| < | n a 1| < . Za n < q < 0 pa ocenimo n 1 |aq 1| < | a1 1| < . Torej lahko postavimo = n . Vzemimo sedaj poljubno realno tevilo r. Radi bi denirali ar , e je a pozitivno s c realno tevilo. Obstaja zaporedje (rn ) racionalnih tevil, da je lim rn = r. Pokaimo, da s s z je zaporedje arn Cauchyjevo. Naj bo > 0. Za rm > rn velja arm arn = arn (arm rn 1). Ker je zaporedje rn konvergentno, je omejeno in je zato tudi |arn | M za vse n. Po prejnjem izreku obstaja > 0, da je |aq 1| < M za vse |q| < . Ker je zaporedje rn s konvergentno, je Cauchyevo in obstaja N N, da je |rn rm | < za m, n N. Torej je |arm arn | = |arn | |arm rn 1| < M = M
n

Izrek 18 Za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsako racionalno tevilo q, |q| < , velja s |aq 1| < .

za vse m, n N. Zaporedje je zato Cauchyjevo in obstaja lim arn . Dobljeno vrednost n oznaimo z ar . c Ce imamo e eno zaporedje rn , za katero je lim rn = r, velja lim (rn rn ) = 0 in zato s
n n n

lim arn rn = 1. Ker pa je

lim a

rn rn

lim arn lim arn = 1,

od tod sledi lim arn = lim arn . Torej je vrednost ar neodvisna od zaporedja racionalnih n n tevil, ki konvergira k r. s Nazadnje omenimo, da veljajo vsa pravila za raunanje s potencami, ki smo jih izpeljali c za racionalne eksponente, tudi za realne eksponente.
2. marec 2009, 20 : 15

30

1 n 1 n . Dokazati je mono, z Stevilo e Oglejmo si zaporedji an = 1 + n in bn = 1 n da je zaporedje an naraajoe in navzgor omejeno, zaporedje bn pa padajoe in navzdol sc c c omejeno. Torej sta obe zaporedji konvergentni. Iz zveze

bn+1 =

1 n+1

(n+1)

n+1 n

n+1

1+

1 n

1+

1 n

= an 1 +

1 n

pa sledi, da je lim bn = lim bn+1 = lim an 1 +

n n

1 n

= lim an lim
n

1+

1 n

= lim an ,
n

kar pomeni, da imata zaporedji an in bn isto limito, ki jo oznaimo z e. Skratka c e = lim 1+ 1 n

n

= lim

1 n

= lim

1+

1 n

Dokazati je mono, da je z

Stevilo e je iracionalno in velja e 2.7182. 1 x

x

e = lim

1+

= lim

1+

1 x

tudi, ko x tee po realnih tevilih. Ce sedaj piemo h = c s s x skupaj dasta 1 lim (1 + h) h = e.

h0

1 , x

nam primera x in

Zgled 26 Izraunaj lim c

n+1 n . n+2 1 , n+2

n+1 Reitev. Ker je n+2 = n+21 = 1 s n+2 1 Od tod sledi n = h 2 in

lahko zapiemo s

n+1 n+2

1 = 1 + h, kjer je h = n+2 .

lim

n+1 n+2

n h0

= lim (1 + h) h 2 = lim (1 + h) h (1 + h)2 =

h0

1
h0

lim (1 + h)
1 n . 3n

1 h

h0

1 1 = . 2 lim (1 + h) e

Zgled 27 Izraunaj lim 1 c

n

Reitev. Raunajmo s c lim 1 1 3n

n

lim

1 1 3n 1 1 m

3n( 1 ) 3

= lim

1 1 3n

3n

1 3

lim

1 3

= e 3 .

2. marec 2009, 20 : 15

31

Opomba. V raunu smo uporabili, da je c lim an 3 =

1

lim an

1 3

kjer je bilo an konvergentno zaporedje. Slednje bi lahko izpeljali iz izreka o produktu limit, vendar bomo v poglavju o zveznih funkcijah dokazali e moneji izrek, ki ga tu s c s navedimo brez dokaza: Izrek 19 Ce je lim an = a in f zvezna funkcija v toki a, je lim f (an ) = f (a) c
n n

Logaritem Vzemimo, da sta v enabi ay = x tevili a in x znani, y pa ne. Reitev c s s te enabe zapiemo v obliki y = loga x in preberemo y je logaritem tevila x z osnovo a. c s s Stevilu x pravimo logaritmand, tevilo a pa osnova logaritma. Da se dokazati, da je za s dani pozitivni tevili a in x, a = 1, tevilo y, ki zadoa enabi ay = x, enolino doloeno. s s sc c c c Iz denicije logaritma sledi, da je loga 1 = 0 in loga a = 1. Logaritem ni deniran, e je c je a > 1, je funkcija x loga x naraajoa in navzgor neomejena. a 0 ali a = 1. Ce sc c Iz pravil za raunanje s potencami izpeljemo podobna pravila za raunanje z logaritmi. c c v formulo aU +V = aU aV vstavimo U = loga u in V = loga v, dobimo Ce loga (uv) = loga u + loga v. Iz aU V =
aU aV

izpeljemo

Iz (aU )V = aU V

u = loga u loga v. v pa s podobnim prijemom izpeljemo loga loga uv = v loga u.

Ceprav je lahko osnova logaritma katerokoli pozitivno realno tevilo a, a = 1, najpogosteje s uporabljamo logaritme z osnovo e ali 10. Logaritem z osnovo e imenujemo naravni logaritem in oznaimo loge x = ln x. Logaritem z osnovo 10 imenujemo desetiki ali Briggsov c s logaritem in oznaimo log10 x = log x. V novejem asu se uporabljajo tudi logaritmi z c s c osnovo 2, ki jih imenujemo dvojiki logaritmi. s Iz enakosti aloga x = x = blogb x z logaritmiranjem sledi loga x loga a = logb x loga b, od koder izpeljemo loga x . logb x = loga b Posebej velja log x = log10 x = in ln x = loge x = loge x ln x = loge 10 ln 10

log10 x log x = . log10 e log e

2. marec 2009, 20 : 15

32

2.2

Stevilske vrste

Naj bo a1 , a2 , . . . zaporedje realnih tevil. Izraz a1 +a2 +a3 + imenujemo tevilska vrsta s s (oznaka ak ), tevila a1 , a2 , . . . pa leni te vrste. Za vsak n deniramo sn = n ak . s c k=1 k=1 c Stevilo sn imenujemo n-ta delna vsota vrste ak . Vrsta je konvergentna, e konvergira k=1 zaporedje delnih vsot. Ce vrsta ni konvergentna, pravimo, da je divergentna. Limito zaporedja delnih vsot imenujemo vsota vrste. Zgled 28 Vrsta k s splonim lenom ak = k je divergentna, ker je zaporedje delnih s c k=1 vsot sn = a1 + . . . + an = 1 + 2 + . . . + n = n(n+1) neomejeno. 2 Zgled 29 Vrsta redje delnih vsot
k k=1 (1)

s splonim lenom ak = (1)k je divergentna, ker ima zapos c 1, e je n liho tevilo, c s 0, e je n tevilo, c s

sn = dve stekalii. sc Zgled 30 Dokai, da je vrsta z Reitev. Ker je s

n 1 k(k+1)

1 k=1 k(k+1) 1 , k+1

konvergentna in izraunaj njeno vsoto. c

1 k

lahko izraz za n-to delno vsoto zapiemo kot s + 1 1 2 3

1 ) n+1

sn =
k=1

1 = k(k + 1)
1 . n+1

1 1 1 2
n k=1

+ ...+

1 1 n n+1

1 1 . 1 n+1

Torej je sn = 1

Ker je lim (1

= 1, je vrsta konvergentna in ima vsoto 1.

Zgled 31 Dokai, da je vrsta z

1 ln(1 + k ) divergentna.

1 Sploni len je ak = ln(1 + k ). Izraunajmo delno vsoto: s c c n n 1 ln(1 + k ) =

sn =
k=1

ak =

= = =

k=1 1 1 ln(1 + 1 ) + ln(1 + 1 ) + + ln(1 + n ) = 2 1 1 ln (1 + 1 )(1 + 1 )(1 + 1 ) (1 + n ) = 2 3 3 ln 2 2 4 n+1 = ln(n + 1). 1 3 n

Vrsta je divergentna, ker je zaporedje delnih vsot neomejeno. Geometrijska vrsta je vrsta
n k=0
n+1

aq k s splonim lenom ak = a q k . Ce je q = 1, velja s c

sn =
k=0

1 a q k = a + a q + a q 2 + + a q n = a q q1 . a . 1q

Vemo, da za |q| < 1 zaporedje q n konvergira k 0 in tedaj je lim sn =

n 2. marec 2009, 20 : 15

33

Ce je q = 1, je sn =
k=0

a = (n + 1)a in to zaporedje je neomejeno.

k=0

Torej geometrijska vrsta

aq k konvergira natanko tedaj, ko je |q| < 1. Tedaj velja

k=0

aq k =

a . 1q

Zgled 32 Izraunaj c

k=1

4 3k1

.
k=1

Najprej premaknimo sumacijski indeks:

k=0

4 3k1

k=0

4 . Torej je a = 4 in q = 1 . Sledi 3 3k

4 4 = 3k 1

1 3

= 6.

Zgled 33 (Legenda o ahu) Legenda pravi, da je kralj Sahram elel nagraditi modreca s z Sisa Ben Dahiro, ki ga je nauil ah. Modrec je bil skromen in mu je rekel, da naj mu da c s toliko ita, kot ga gre na ahovsko ploo, e poloi na prvo polje 1 zrno, na drugo 2 zrni, z s sc c z na tretje 4, . . . . Ali mu je kralj lahko izplaal eleno nagrado? c z Na ahovnico bi bilo potrebno poloiti s z 1 + 2 + . . . + 263 = 264 1 = 18 446 744 073 709 551 615 1.8 1019 21

zrn ita. Ce vzamemo, da zrno ita tehta 20 mg (tj. 2 105 kg), bi vse ito skupaj tehtalo z z z 14 11 3.6 10 kg oz. 3.6 10 ton. (Svetovna letna proizvodnja ita je 6 108 ton.) z
Izrek 20 (Cauchyjev kriterij) Vrsta k=1 ak je konvergentna natanko tedaj, ko za vsak > 0 obstaja N N, da za vsaka m > n N velja | m k=n+1 ak | < .

Dokaz. Po deniciji je vrsta konvergentna natanko tedaj, ko je konvergentno zaporedje delnih vsot. Zaporedje pa je konvergentno natanko tedaj, ko ustreza Cauchyjevemu pogoju: Za vsak > 0 obstaja N N, da je |sm sn | < za vsaka m, n N. Trditev je tako dokazana, saj je sm sn = m k=n+1 ak . Posledica 21 Ce je vrsta
k=1 ak

konvergentna, je lim ak = 0.
k

Dokaz. V Cauchyjevem pogoju piemo m = n + 1 in dobimo, da za vsak > 0 obstaja s N N, da je |am | < za vsak m N. To pa ravno pomeni, da je lim ak = 0.
k

Zgled 34 Harmonina vrsta c

1 k=1 k

je divergentna.

2. marec 2009, 20 : 15

34

Reitev. Oglejmo si delne vsote: s s2n sn = 1 1 1 1 1 1 1 + + ...+ + + ... = . n+1 n+2 n+n n+n n+n n+n 2
1 k k

Torej zaporedje delnih vsot ne ustreza Cauchyjevemu pogoju. Opozorilo. Oitno je lim c Torej je pogoj lim 1 k k = 0. Videli pa smo, da je harmonina vrsta divergentna. c = 0 za konvergenco vrste potreben, a ni zadosten.

Izrek 22 (Primerjalni kriterij) Ce za vsak indeks k velja |ak | bk in je vrsta konvergentna, je tudi vrsta k=1 ak konvergentna. Dokaz. Ker je vrsta obstaja N N, da je
k=1 bk m k=n+1 bk m

k=1 bk

konvergentna, po Cauchyjevem kriteriju za dani > 0 < za vse m > n N. Torej je

m m

k=n+1

ak

k=n+1

|ak |

bk <
k=n+1

in je vrsta

k=1 ak

konvergentna, saj ustreza Cauchyjevemu kriteriju.

1 k=0 2k

Zgled 35 Dokai, da je vrsta z

sin kx konvergentna za vsako realno tevilo x. s

Reitev. Ker za vsako realno tevilo x velja | sin kx| 1, lahko ocenimo | 21k sin kx| 21k . s s 1 c Torej smo lene vrste c k=0 2k sin kx navzgor ocenili s leni konvergentne geometrijske 1 vrste k=0 2k . Pri primerjalnem kriteriju moramo vrsto
k=1

ak primerjati s kakno znano vrsto. Najs

k=1 k=1 k=1

pogosteje uporabljamo geometrijsko vrsto ali pa vrsto . Izrek 23 Naj bo R poljubno tevilo. Vrsta s > 1. Za = 1 dobimo (divergentno) harmonino vrsto c tem primeru vrsta
k=1

1 za primerno realno tevilo s k

1 konvergira natanko tedaj, ko je k 1 . Ker za < 1 velja k

1 k

1 > k , je v

1 divergentna. Dokaz konvergentnosti vrste za > 1 izpustimo. k

Izrek 24 (Kvocientni oz. dAlembertov kriterij) Naj bo k=1 ak taka vrsta s poan+1 zitivnimi leni, za katero obstaja lim an , ki jo oznaimo s q. Ce je q < 1, je vrsta c c n konvergentna. Ce je q > 1, je vrsta divergentna.

2. marec 2009, 20 : 15

35

Dokaz. Oglejmo si najprej primer, ko je q < 1. Izberimo poljubno tevilo r, q < r < 1. s an+1 Tedaj obstaja tevilo N, da za vsak indeks n N velja an r. Torej je an+1 ran za s vsak n N. Zapiimo s aN +1 raN , aN +2 raN +1 r 2 aN , . . . aN +k r k aN . c Torej je vrsta ak konvergentna, saj lahko njene lene od N-tega dalje navzgor ocek=1 nimo s leni konvergentne vrste r k aN : c k=0
k=1

ak a1 + a2 + . . . + aN 1 + aN + raN + r 2 aN + . . . .
konno lenov c c konvergentna vrsta

V drugem primeru pa naj bo q > 1. Izberimo poljubno tevilo r, 1 < r < q. Tedaj s an+1 obstaja tevilo N, da za vsak indeks n N velja an r. Torej je an+1 ran za vsak s n N in podobno kot zgoraj velja aN +1 raN aN , aN +2 raN +1 raN aN , . . . aN +k aN . Sedaj pa vidimo, da pogoj lim an = 0, ki mu zadoa vsaka konvergentna vrsta (posledica sc
n

21), ne more biti izpolnjen. Zgled 36 Za vsako realno tevilo x je vrsta s

xk k=1 k!

konvergentna.
xn . n!

Reitev. Ce je x = 0, je vrsta oitno konvergentna. Ce pa je x = 0, piimo an = s c s Tedaj je xn+1 x an+1 (n+1)! = lim xn = lim = 0, q = lim n n + 1 n n an n! kar zaradi q < 1 pomeni, da vrsta konvergira za vsak x. Zgled 37 Dokazali smo e, da je vrsta z tega ne ugotovi. Reitev. Za an = s
1 n(n+1) 1 k=1 k(k+1)

konvergentna. DAlembertov kriterij

imamo
1 (n+1)(n+2) 1 n(n+1) 1 k=1 k

an+1 q = lim = lim n an n Zgled 38 Dokazali smo e, da je vrsta z ne ugotovi.

2. marec 2009, 20 : 15

= lim

n = 1. n n + 2

divergentna. DAlembertov kriterij tega

36

Reitev. Za an = s

1 n

imamo q = lim an+1 = lim n an n

1 n+1 1 n

= lim

n = 1. n n + 1

Zgled 39 Razii konvergenco vrste sc Reitev. Za an = s

n! nn

k! k=1 k k .

imamo
(n+1)! (n+1)n+1 n! nn

an+1 q = lim = lim n an n Ker je

1 e

= lim

1 nn = . n n (n + 1) e

< 1, je vrsta konvergentna.

k=1

Zgled 40 Razii konvergenco vrste sc Za an =

an (1+a)(1+a2 )(1+an )

ak za a > 0. (1 + a)(1 + a2 ) (1 + ak )

imamo
an+1 (1+a)(1+a2 )(1+an )(1+an+1 ) an (1+a)(1+a2 )(1+an )

an+1 = lim q = lim n n an Ker je

= lim

a . 1 + an+1

a q = lim = n 1 + an+1 je za vsak a > 0 gornja vrsta konvergentna.

a, e je a < 1, c 1 , e je a = 1, c 2 0, a > 1,

Izrek 25 (Korenski oz. Cauchyjev kriterij) Naj bo ak taka vrsta s pozitivnimi k=1 leni, za katero obstaja lim n an , ki jo oznaimo s q. Ce je q < 1, je vrsta konvergentna. c c n Ce je q > 1, je vrsta divergentna. Dokaz. Oglejmo si najprej primer, ko je q < 1. Izberimo poljubno tevilo r, q < r < 1. s Tedaj obstaja tevilo N, da za vsak indeks n N velja n an r. Torej je an r n za vsak s n N. Torej je vrsta vrsto:
k=1

ak konvergentna, saj je lahko navzgor ocenimo s konvergentno

k=1

ak a1 + a2 + . . . + aN 1 + r N + r N +1 + r N +2 + . . . .
konno lenov c c konvergentna vrsta

V drugem primeru pa naj bo q > 1. Izberimo poljubno tevilo r, 1 < r < q. Tedaj s obstaja tevilo N, da za vsak indeks n N velja n an r. Torej je an r n za vsak s n N. Torej je vrsta
k=1

ak divergentna, saj je lahko navzdol ocenimo z divergentno

k=1

geometrijsko vrsto (tj. r > 1): ak a1 + a2 + . . . + aN 1 + r N + r N +1 + r N +2 + . . . .

konno lenov c c divergentna vrsta

2. marec 2009, 20 : 15

37

Zgled 41 Razii konvergenco vrste sc Ker je lim n n = 1, velja q = lim

k=1

k za a > 0. ak

n n n 1 = lim = . n n a a a

1 Torej je po korenskem kriteriju vrsta konvergentna za a < 1 (tj. a > 1) in divergentna za 1 > 1 (tj. a < 1). a Ce je a = 1, korenski kriterij ne odloa o konvergenci. Divergenco vrste pa lahko v c k tem primeru uvidimo kar iz vrste same. Vrsta = k namre divergira. c 1k k=1 k=1

ak uporabljamo najpogosteje tedaj, Korenski kriterij za ugotavljanje konvergence vrste k=1 s ko je izraz n an ugoden za limitiranje. Korenski kriterij pa ni izboljava kvocientnega, saj velja: Izrek 26 Naj bo (an ) zaporedje s pozitivnimi leni. Ce obstaja limita lim an+1 , obstaja c n an tudi limita lim n an in sta enaki.
n

Torej nima smisla poskusiti s korenskim kriterijem, e smo pri kvocientnem kriteriju c an+1 n izraunali lim an = 1, saj bomo izraunali tudi lim an = 1. c c
n n

Alternirajoe vrste Vrsta c

k=1 ak

je alternirajoa, e je ak ak+1 < 0 za vsak k. c c

Izrek 27 (Leibnitzov kriterij) Ce v alternirajoi vrsti absolutne vrednosti lenov pac c dajo in konvergirajo k 0, je vrsta konvergentna.
c Dokaz. Naj vrsta k=1 ak ustreza pogojem izreka. Oznaimo bk = |ak |. Privzeti k+1 smemo, da je a1 > 0. Torej imamo vrsto k=1 (1) bk , kjer je bk bk+1 > 0 za vsak k in lim bk = 0. Ker je k

s2n+2 = s2n + (b2n+1 b2n+2 ) s2n ,

0

je zaporedje (s2n )n sodih delnih vsot naraajoe. Zaradi sc c s2n = b1 (b2 b3 ) (b4 b5 ) . . . (b2n2 b2n1 ) b2n b1 ,
0 0 0 0

je zaporedje navzgor omejeno. Torej je zaporedje sodih delnih vsot konvergentno. Oznaimo s = lim s2n . Ker je s2n+1 = s2n + b2n+1 in je lim b2n+1 = 0, je konvergentno c
n n

tudi zaporedje (s2n+1 )n lihih delnih vsot in s = lim s2n+1 . Torej je konvergentno tudi
n

zaporedje (sn ) in velja s = lim sn .

n 2. marec 2009, 20 : 15

38

Izrek 28 Delna vsota sn alternirajoe vrste c |an+1 |.

k=1

ak se od vsote vrste razlikuje za manj kot

Oglejmo si dokaz Leibnitzovega izreka podrobneje. Ce je a1 > 0, smo dokazali, da je zaporedje sodih delnih vsot naraajoe. Ker je konvergentno, je navzgor omejeno s sc c svojo limito. Podobno dokaemo, da je zaporedje lihih delnih vsot padajoe. Ker je z c konvergentno, je navzdol omejeno s svojo limito. Sledi s2n < s < s2n+1 , od koder izpeljemo 0 < s s2n < s2n+1 s2n = a2n+1 . Podobno je s2n+2 < s < s2n+1 , od koder izpeljemo s2n+2 s2n+1 = a2n+2 < s s2n+1 < 0. Torej za vsak indeks n velja, da je |s sn | < |an+1 |. Zgled 42 Dokai, da je vrsta z
k+1 1 k=1 (1) k

konvergentna.
1 k+1

1 1 Reitev. Oznaimo ak = (1)k+1 k . Ker je ak ak+1 = k(k+1) < 0 in |ak | = s c 1 |ak+1 | = k+1 , po Leibnitzovem kriteriju vrsta konvergira.

<

Zgled 43 Dokai, da je vrsta z da bi izraunali vsoto vrste na c

(1)k

k=2 1 100

1 konvergentna. Koliko lenov moramo seteti, c s ln k natanno? c

1 Vrsta je konvergentna, saj je zaporedje ln k padajoe. Ker se napaka delne vsote razlikuje c od vsote vrste za manj kot je absolutna vrednost prvega izpuenega lena, moramo sc c 1 1 100 poiskati tak k, da je ln k < 100 . Slednje je ekvivalentno s k > e 1043 . Torej smo ugotovili, da vrsta sicer konvergira, a je konvergenca precej poasna. c

Zgled 44 Ali je vrsta

1 21

1 2+1

1 31

1 3+1

1 41

1 4+1

+ konvergentna?

Leibnitzovega kriterija ne smemo uporabiti, saj absolutne vrednosti lenov vrste konc 1 1 vergirajo k 0, vendar ne monotono. Za vsak k 2 namre velja k1 > k+1 in c 1 1 < k+11 . (Slednje je ekvivalentno z k + 1 k < 2.) k+1 R |an | 1
| | | | | | | | | |

Izraunajmo sode delne vsote gornje vrste: c s2n = = =

1 21 2 ( 21)( 2+1) 2 21

1 2+1

1 31

2 ( 31)( 3+1) 2 n1

1 3+1

n1

++ 1 . k

++

1 1 n+1 n1 2 = ( n1)( n+1)

2 31

++

=2
k=1

Torej so sode delne vsote s2n neomejeno podzaporedje v zaporedju delnih vsot.
2. marec 2009, 20 : 15

39

Absolutna in pogojna konvergenca Vrsta ak je absolutno konvergentna, e je c k=1 je vrsta konvergentna, a ni absolutno konvergentna, konvergentna tudi vrsta k=1 |ak |. Ce pravimo, da je pogojno konvergentna. Zgled 45 Vrsta divergentna.
k+1 1 k=1 (1) k

je pogojno konvergentna, saj je harmonina vrsta c +

1 31

1 k=1 k

Zgled 46 Ali je vrsta

1 21

1 2+1

1 3+1

1 41

1 4+1

+ konvergentna?

Leibnitzovega kriterija ne smemo uporabitim, saj absolutne vrednosti lenov vrste konc 1 1 vergirajo k 0, vendar ne monotono. Za vsak k 2 namre velja k1 > k+1 in c 1 1 < k+11 . (Slednje je ekvivalentno z k + 1 k < 2.) k+1 Izraunajmo sode delne vsote gornje vrste: c s2n = = =
1 21

2 ( 21)( 2+1) 2 21

1 2+1

1 31

2 ( 31)( 3+1) 2 n1

1 3+1

n1

++ 1 . k

++

1 1 n+1 n1 2 = ( n1)( n+1)

2 31

++

=2
k=1

Torej so sode delne vsote s2n neomejeno podzaporedje v zaporedju delnih vsot. Izrek 29 Vsaka absolutno konvergentna vrsta je konvergentna.
Dokaz. Oglejmo si vrsto k=1 ak . Ker je vrsta absolutno konvergentna (tj. vrsta |ak | je konvergentna), po Cauchyjevem kriteriju za > 0 obstaja N N, da za k=1 m s s vsaka m > n N velja k=n+1 |ak | < . Ker zaradi trikotnike neenakosti velja e | m ak | m |ak |, je tako | m ak | < in tudi vrsta ak je konvergenk=n+1 k=n+1 k=n+1 k=1 tna.

Ena najpomembnejih lastnosti absolutno konvergentnih vrst je, da se njena vsota ne s spremeni, e setejemo lene v druganem vrstnem redu. c s c c Izrek 30 Ce je vrsta
k=1 k=1

ak absolutno konvergentna, je za vsako bijekcijo : N N vrsta

k=1

a(k) absolutno konvergentna in velja

a(k) =

k=1

ak .

Pri vsaki pogojno konvergentni vrsti pa lahko s primerno spremembo vrstnega reda setevanja lenov kot vsoto vrste dobimo vsako realno tevilo ali celo ali . s c s Izrek 31 Ce je vrsta
k=1

ak pogojno konvergentna, za vsak R {, } obstaja

k=1

taka bijekcija : N N, da je

a(k) = .

2. marec 2009, 20 : 15

40

Operacije z vrstami Izrek 32 Ce sta vrsti bk ) in velja

k=1 ak

in

k=1 bk

konvergentni, konvergira tudi vrsta

k=1

k=1 (ak +

k=1

(ak + bk ) =

ak +

k=1

bk .

(7)

s Ce je vrsta ak konvergentna, je za vsako realno tevilo c konvergentna tudi vrsta k=1 k=1 cak in velja

cak = c

ak .

(8)

k=1

k=1

Dokaz. Naj bo > 0. Po Cauchyjevem kriteriju za vrsto ak obstaja N1 N, k=1 da za vsaka m > n N1 velja | m k=n+1 ak | < 2 . Podobno po Cauchyjevem kriteriju za vrsto bk obstaja N2 N, da za vsaka m > n N2 velja | m k=n+1 bk | < 2 . Ce sedaj k=1 piemo N = max{N1 , N2 }, velja ocena s
m m m

k=n+1

(ak + bk )| |

k=n+1

ak | + |

k=n+1

bk |

+ = 2 2

za vse m > n N. Enakost (7) nazadnje sledi iz izreka o vsoti limit zaporedij (izrek 11 na str. 26):
k=1 n n n

(ak + bk ) = =

lim

(ak + bk ) = lim
k=1 n n

ak +
k=1 k=1

bk
k=1 k=1

lim

ak + lim
k=1

bk =
k=1

ak +

bk .

Druga trditev oitno dri, e je c = 0. Vzemimo sedaj c = 0. Naj bo > 0. Po c z c Cauchyjevem kriteriju za vrsto ak obstaja N N, da za vsaka m > n N velja k=1 | m k=n+1 ak | < |c| . Tedaj velja ocena
m m

k=n+1

cak | = |c| |

k=n+1

cak | |c|

= . |c|

Enakost (8) nazadnje sledi iz izreka o limiti produkta zaporedja s konstanto (posledica 12 na str. 27):
k=1 n n n

cak = lim

cak = lim c
k=1 n k=1

ak = c lim

k=1

ak = c

k=1

ak .

3
3.1

Funkcije
Sploni pojem funkcije s

Naj bosta X in Y mnoici. Funkcija ali preslikava f : X Y je pravilo f , ki vsakemu z elementu x mnoice X priredi natanno doloen element f (x) mnoice Y . Oznaimo z c c z c
2. marec 2009, 20 : 15

41

lahko tudi x f (x). Mnoico X imenujemo denicijsko obmoje ali domena, mnoico z c z f (X) = {f (x); x X} pa zaloga vrednosti funkcije f . Denicijsko obmoje funkcije f c oznaimo tudi z Df , zalogo vrednosti pa z Zf . c Graf funkcije f : X Y je mnoica z (f ) = {(x, f (x)) X Y ; x X} X Y. Funkcija f je tako doloena, e je podano denicijsko obmoje Df in funkcijski predpis, c c c ki vsakemu x Df priredi natanno doloen element f (x). Funkcijski predpis podamo c c lahko s tabelo, besedilom, diagramom, ali pa, kot je v matematiki obiajno, analitino. c c Analitino lahko podamo funkcijo c eksplicitno; tj. v obliki y = f (x) implicitno; tj. v obliki F (x, y) = 0 parametrino; tj. v obliki x = g(t), y = h(t) c Ce je funkcija podana eksplicitno, jo enostavno pretvorimo v implicitno ali parametrino c obliko. Obratna pot ni vedno mona ali pa je raunsko neizvedljiva. z c Zgled 47 Funkcijo y = f (x) zapiemo implicitno kot F (x, y) = y f (x), parametrino s c pa kot x = t, y = f (t). Naj bo I R interval in f : I R funkcija. Funkcija f je navzgor omejena, e obstaja c M R, da je f (x) M za vsak x I. Stevilo M imenujemo zgornja meja funkcije f . y M

Funkcija f je navzdol omejena, e obstaja m R, da je f (x) m za vsak x I. c Stevilo m imenujemo spodnja meja funkcije f . y

m I x

2. marec 2009, 20 : 15

42

Funkcija f je omejena, e je navzgor in navzdol omejena. Torej obstajata m, M R, c da je m f (x) M za vsak x I. y M

m I x

Natanna zgornja meja funkcije f je njena najmanja zgornja meja: torej tevilo c s s M R, da je f (x) M za vsak x I in da za vsak > 0 obstaja x0 I, da je f (x0 ) > M . Pogosto oznaimo M = sup(f ). c y M M

x0 I

Natanna spodnja meja funkcije f je njena najveja spodnja meja: torej tevilo m R, c c s da je f (x) m za vsak x I in da za vsak > 0 obstaja x0 I, da je f (x0 ) < m + . Pogosto oznaimo m = inf(f ). c y

m+ m I x0 x

Nila funkcije f je tako tevilo a, da je f (a) = 0. c s

2. marec 2009, 20 : 15

43

Nila funkcije f je tako tevilo a, da je f (a) = 0. c s

1 Zgled 48 Obravnavaj omejenost funkcije f : [1, ) R, podane s predpisom f (x) = x .

y 1 O 1 f (x) =
1 x

Funkcija f je omejena in velja sup(f ) = 1, inf(f ) = 0. Ker velja f (1) = sup(f ), je sup(f ) = max(f ). Ker pa je f (x) > 0 za vsak x > 0, ne obstaja toka x0 , v kateri je c f (x0 ) = inf(f ) in zato ne obstaja minimum funkcije f . Toka x0 je pol funkcije f , e je v vsaki njeni okolici funkcija f neomejena; tj. e za c c c vsak M obstaja > 0, da je |f (x)| > M za vsak 0 < |x x0 | < . y

M f

x0 x0 x0 +

1 c Zgled 49 Funkcija f : R \ {1} R, f (x) = x+1 , ima pol v toki x0 = 1. Funkcija f : R R, 1 , e je x = 1, c f (x) = x+1 0, e je x = 1 c ima pol v toki x0 = 1 Df . c

Denicijsko obmoje funkcije f je simetrino, e je x Df natanko tedaj, ko je x Df . c c c Funkcija f je soda, e ima simetrino denicijsko obmoje in velja f (x) = f (x) za vsak c c c x Df . Funkcija f je liha, e ima simetrino denicijsko obmoje in velja f (x) = f (x) c c c za vsak x Df . Enostavno je videti, da je
2. marec 2009, 20 : 15

44

 Vsota, razlika, produkt in kvocient dveh sodih funkcij je soda funkcija. Vsota in razlika dveh lihih funkcij je liha funkcija, produkt in kvocient dveh lihih pa je soda funkcija. Produkt in kvocient sode in lihe funkcije je liha funkcija. Zgled 50 Funkcija x
f ex +ex 2

je soda, x y f 1 g 1 h

ex ex 2

liha, x

ex 2

pa ni ne soda ne liha.

O 1

Funkcija f : I R je naraajoa na intervalu I, e je f (x1 ) f (x2 ) za vsaka x1 , x2 I, sc c c x1 < x2 . Funkcija f : I R je strogo naraajoa na intervalu I, e je f (x1 ) < f (x2 ) za sc c c vsaka x1 , x2 I, x1 < x2 . Funkcija f : I R je padajoa na intervalu I, e je f (x1 ) f (x2 ) za vsaka x1 , x2 I, c c x1 < x2 . Funkcija f : I R je strogo padajoa na intervalu I, e je f (x1 ) > f (x2 ) za c c vsaka x1 , x2 I, x1 < x2 .
2x Zgled 51 Funkcija f : R R, podana s predpisom f (x) = x2 1 , je na intervalu [1, 1] strogo naraajoa, na intervalih (, 1], in [1, ) pa strogo padajoa. sc c c

Polarni koordinatni sistem Naj bo T (x, y) toka v ravnini, (x, y) = (0, 0). Potem c je T od koordinatnega izhodia oddaljena za r = x2 + y 2 . Oznaimo s T pravokotno sc c projekcijo toke T na abscisno os. Potem je OT T pravokotni trikotnik in velja x = r cos c in y = r sin . Tu smo spotoma privzeli, da lei T v I. kvadrantu. S podobnim razmislekom z ugotovimo, da zvezi x = r cos in y = r sin veljata vedno, e s oznaimo pozitivno c c usmerjen kot med pozitivnim poltrakom abscisne osi in krajevnim vektorjem toke T . c Paru (r, ) reemo polarne koordinate toke T (x, y). c c
2. marec 2009, 20 : 15

45

 Inverzna funkcija Naj bo f : X Y funkcija. Ce obstaja taka funkcija g: Y X, da je g f = idX in f g = idY , pravimo, da je f inverz funkcije f in oznaimo c f 1 = g. Spomimo se, da inverzna funkcija k dani funkciji f obstaja natanko tedaj, ko je f bijektivna. Inverzno funkcijo grano doloimo tako, da nariemo graf funkcije f in ga prezrcalimo c c s ez simetralo lihih kvadantov. Analitino pa doloimo inverzno funkcijo tako, da enabo c c c c y = f (x) reimo na x; torej tako, da iz enabe y = f (x) izrazimo x = g(y). s c

3.2

Limita funkcije

Naj bo x0 notranja toka intervala I in f : I \ {x0 } R dana funkcija. Stevilo A je limita c funkcije f v toki x0 , e za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsak x I iz 0 < |x x0 | < c c sledi |f (x) A| < . Oznaka: lim f (x) = A.
xx0

y f A+ A A O x0 x0 x0 + x

Zgled 52 Dokai, da je lim (2x + 1) = 3. z

x1

Dokaz. Oznaimo f (x) = 2x+1 in izberimo . Poiskati moramo tak , da je |f (x)3| < c za 0 < |x 1| < . Ker je f (x) 2 = 2(x 1), bo za |x 1| < 2 veljalo |2(x 1)| < . Torej za = 2 velja: e je 0 < |x 1| < , je |f (x) 3| < . c Zgled 53 Doloi lim f (x) za funkcijo f , podano z f (x) = c
x1

x2 1 x1

e je x = 1 c e je x = 1 c y 2 1 O 1 x

Velja: lim f (x) = 2 in f (1) = 1. x1 Limita funkcije f v toki x0 ni odvisna od funkcijske vrec dnosti v tej toki. V deniciji limite imamo namre pogoj c c 0 < |x x0 | < , kar pomeni, da se x toki x0 sicer poc ljubno pribliuje, vendar te toke ne dosee. Se ve, zaradi z c z c pogoja |x x0 | > 0 tudi ni potrebno, da je funkcija f v toki x0 sploh denirana. c

(razen za x = x0 ), obstaja tudi limita lim g(x) in je enaka A.

xx0

Izrek 33 Ce je lim f (x) = lim h(x) = A in je f (x) g(x) h(x) za vse x blizu x0
xx0 xx0

2. marec 2009, 20 : 15

46

y h A g f O x0 x

Dokaz. Naj obstaja 0 > 0, da je f (x) g(x) h(x) za vse 0 < |x x0 | < 0 . Izberimo > 0. Potem obstaja 1 , da je |f (x) A| < za vse 0 < |x x0 | < 1 . Obstaja tudi 2 , da je |h(x) A| < za vse 0 < |x x0 | < 2 . Oznaimo = min{0 , 1 , 2 }. Torej c za vse 0 < |x x0 | < velja < f (x) A g(x) A h(x) A < , kar nam da |g(x) A| < . Torej je res lim g(x) = A.
xx0

Zgled 54 Dokai, da je lim z

x0

sin x x

= 1.
2

Dokaz. S skice razberemo, da za 0 < x <

velja ocena

|CD| = sin x < x < tg x = |AB|. y 1 B D

O Torej je 1 <
x sin x

x C A

<

1 , cos x

kar lahko zapiemo tudi v obliki s cos x < sin x < 1. x

x0 sin x x

Ker je lim cos x = 1, po prejnjem izreku sledi lim s

x0

= 1.

Leva in desna limita Stevilo A je leva limita funkcije f v toki x0 , e za vsak > 0 c c obstaja > 0, da za vsak x I iz 0 < x0 x < sledi |f (x) A| < . Oznaka: lim f (x) = A.
xx0

2. marec 2009, 20 : 15

47

A+ A A O x0 x0 x

Stevilo A je desna limita funkcije f v toki x0 , e za vsak > 0 obstaja > 0, da za c c vsak x I iz 0 < x x0 < sledi |f (x) A| < . Oznaka: lim f (x) = A.
xx0

y A+ A A

x0 x0 +

Neposredno iz denicije limite vidimo, da obstaja lim f (x) natanko tedaj, ko obstajata
xx0

limiti lim f (x) in lim f (x) in sta enaki.

xx0 xx0 1 1 1 Zgled 55 Izraunaj lim arc tg x in lim arc tg x . Ali obstaja lim arc tg x ? c x0 x0 x0

Reitev. Ko gre x k toki 0 z desne, gre vrednost s c 1 izraza x k +, zato je lim arc tg
x0

y
2

1 = . x 2
1 x

O k 2

Ko gre x k toki 0 z leve, gre vrednost izraza c , zato je lim arc tg

x0

1 = . x 2
x0 x0

1 1 1 Limita lim arc tg x pa ne obstaja, saj je lim arc tg x = lim arc tg x . x0

Zgled 56 Ali obstaja lim

1 1 x0 1+e x

2. marec 2009, 20 : 15

48

y 1
1 2

O Funkcija x
x0 1 x

x
1

1 lim x = 1 ter lim

1 1 x0 1+e x

1 1 ima pri x = 0 pol: lim x = + in lim x = . Torej je lim x0 x0

x0 1+e x

= 0 in

ne obstaja.

Limita v neskonnosti Stevilo A je limita funkcije f v neskonnosti, lim f (x) = A, c c e za vsak > 0 obstaja b, da za vsak x > b velja |f (x) A| < . c y A+ A A f O b x
x

Podobno je lim f (x) = A, e za vsak > 0 obstaja b, da za vsak x < b velja c

x

|f (x) A| < . Neskonna limita Ce za vsak b obstaja > 0, da je f (x) > b za 0 < |x a| < , c pravimo, da gre vrednost funkcije f preko vsake meje, ko gre x proti a, in oznaimo c lim f (x) = . y

xa

b f

a a a+

2. marec 2009, 20 : 15

49

3.3

Zveznost

Naj bo x0 poljubna toka intervala I in f : I R dana funkcija. c Funkcija f je zvezna v toki x0 , e za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsak x I iz c c |x x0 | < sledi |f (x) f (x0 )| < . y f (x0 ) + f (x0 ) f (x0 ) O x0 x0 x0 + x f

Pravimo, da je funkcija f zvezna na intervalu I, e je zvezna v vsaki njegovi toki. c c Funkcija je zvezna z leve v toki x0 , e za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsak x I c c iz 0 x0 x < sledi |f (x) f (x0 )| < . y

f (x0 ) + f (x0 ) f (x0 ) O x0 x0 x

Funkcija je zvezna z desne v toki x0 , e za vsak > 0 obstaja > 0, da za vsak x I c c iz 0 x x0 < sledi |f (x) f (x0 )| < . y f (x0 ) + f (x0 ) f (x0 )

x0 x0 +

Funkcija celi del Za realno tevilo x z [x] oznaimo najveje celo tevilo, ki ne presega s c c s x. Torej je [] = 3 in [] = 4.

2. marec 2009, 20 : 15

50

y 2 1 2 1 O 1 2 Funkcija x [x] je v vseh celotevilskih tokah zvezna z desne. s c Mnoica tok, v katerih je funkcija f : R R nezvezna, je lahko konna (ali celo z c c prazna) ali neskona (ali celo vsa realna tevila). c s Zgled 57 Dirichletova funkcija f (x) = R. 1, e je x Q c je nezvezna v vsaki toki x c 0 e je x Q c / y 1 O x0 x 1 2 3 x

Pojem limite je v tesni zvezi s pojmom zveznosti: Izrek 34 Funkcija f : I R je v toki x0 I zvezna natanko tedaj, ko je lim f (x) = c
xx0

f (x0 ).

Dokaz. Tu pravzaprav ni kaj dokazovati. V deniciji limite piemo f (x0 ) = A in dobimo s denicijo zveznosti. Pogosto je funkcija f v okolici toke x0 podana z ve predpisi. Ker je lim f (x) = A c c
xx0

natanko tedaj, ko obstajata limiti lim f (x) in lim f (x) in sta enaki A, lahko zveznost v
xx0 xx0

toki x0 dokaemo tudi s pomojo leve in desne limite: c z c Izrek 35 Funkcija f : I R je v toki x0 I zvezna natanko tedaj, ko je c
xx0

lim f (x) = lim f (x) = f (x0 ).

xx0

Zgled 58 Doloi vrednosti konstant a in b tako, da bo funkcija f : R R, c f (x) = zvezna v toki x = 2. c

2. marec 2009, 20 : 15

ax + b, e je x > 2 c 5 e je x = 2 c bx a e je x < 2 c

51

Reitev. Da bi bila funkcija zvezna v toki 2, mora veljati lim f (x) = lim f (x) = f (2). s c
x2 x2

Ker je lim f (x) = 2b a, lim f (x) = 2a + b in f (2) = 5, mora veljati

x2 x2

2b a = 5 2a + b = 5 Ce enabi odtejemo, dobimo b 3a = 0, kar nam da b = 3a in od tod z upotevanjem c s s druge enabe izpeljemo 2a + 3a = 5. Sledi a = 1 in b = 3. c Izrek 36 Naj bosta f, g: I R funkciji in naj obstajata limiti lim f (x) in lim g(x).
xx0 xx0

Potem obstajata tudi limiti lim (f (x) + g(x)) in lim (f (x) g(x)) in velja
xx0 xx0 xx0

lim (f (x) + g(x)) =

xx0

xx0 xx0

lim f (x) + lim g(x)

xx0 xx0

lim (f (x) g(x)) =

xx0

lim f (x) lim g(x)

f (x) xx0 g(x)

Ce je g(x) = 0 za vse x blizu x0 in lim g(x) = 0, obstaja tudi limita lim lim f (x) f (x) xx0 lim = . xx0 g(x) lim g(x)
xx0

in velja

Dokaz. Oznaimo lim f (x) = A in lim g(x) = B. Izberimo > 0. Potem obstajata 1 c
in 2 , da je |f (x) A| < 2 za 0 < |x x0 | < 1 in |g(x) B| < Oznaimo = min{1 , 2 }. Torej za 0 < |x x0 | < velja c xx0 xx0 2

za 0 < |x x0 | < 2 . + = . 2 2

|(f (x) + g(x)) (A + B)| |f (x) A| + |g(x) B| < Za dokaz druge trditve zapiimo s

f (x)g(x) AB = (f (x) A)g(x) + A(g(x) B).

(9)

|g(x)| |B| + 1 za 0 < |x x0 | < 3 . Oznaimo = min{1 , 2 , 3 }. Torej lahko za c 0 < |x x0 | < v (9) ocenimo |f (x)g(x) AB| = = |(f (x) A)g(x) + A(g(x) B)| |(f (x) A)g(x)| + |A(g(x) B)| |(f (x) A)| |g(x)| + |A| |(g(x) B)| |(f (x) A)| |g(x)| + (|A| + 1) |(g(x) B)| < < (|B| + 1) + (|A| + 1) = . 2(|B| + 1) 2(|A| + 1)

Izberimo > 0. Potem obstajata 1 in 2 , da je |f (x) A| < 2(|B|+1) za 0 < |x x0 | < 1 in |g(x) B| < 2(|A|+1) za 0 < |x x0 | < 2 . Ker je lim g(x) = B, obstaja 3 , da je xx0

Za dokaz tretje trditve pa zapiimo s f (x) A f (x)B g(x)A (f (x) A)B + A(B g(x)) = = . g(x) B g(x)B Bg(x)
2. marec 2009, 20 : 15

(10)

52

 Izberimo > 0. Potem obstajata 1 in 2 , da je |f (x) A| < 4 |B| za 0 < |x x0 | < 1 2 B in |g(x) B| < 4 |A|+1 za 0 < |x x0 | < 2 . Ker je lim g(x) = B = 0, obstaja 3 , xx0

da je |g(x)| za 0 < |x x0 | < 3 . Oznaimo = min{1 , 2 , 3 }. Torej lahko za c 0 < |x x0 | < v (10) ocenimo f (x) A g(x) B = f (x)B g(x)A Bg(x) |f (x) A| |B| + |A| |B g(x)| |B| |g(x)| = |B| |B| 2 |A| + < + = . = 2 2 |A| + 1 2 2 Posledica 37 Ce sta funkciji f in g zvezni v toki x0 , sta v tej toki zvezni tudi funkiji c c je g(x0 ) = 0, je v toki x0 zvezna tudi funkcija x (f (x) + g(x)) in x (f (x) g(x)). Ce c f (x) x g(x) . Kompozitum zveznih funkcij Dosedaj smo videli, da lahko iz zveznih funkcij s pomojo osnovnih raunskih operacij naredimo nove zvezne funkcije. Zvezne funkcije c c pa lahko tvorimo tudi s pomojo kompozituma: c Izrek 38 Ce obstaja limita lim f (x) (oznaimo jo z A) in je funkcija g zvezna v toki c c
xx0

|B| 2

|B| 4

|B| + |A|

B2 4 |A|+1

A, obstaja tudi limita lim g(f (x)) in velja lim g(f (x)) = g(A).
xx0 xx0

0 < |x x0 | < . Ce piemo f (x) = y, od tod sledi |g(f (x)) g(A)| = |g(y) g(A)| < . s Torej za 0 < |x x0 | < velja |g(f (x)) g(A)| < in je res lim g(f (x)) = g(A).
xx0

Dokaz. Naj bo > 0. Ker je g zvezna v toki A, obstaja 1 > 0, da je |g(y) g(A)| < c za |y A| < 1 . Ker je lim f (x) = A, obstaja > 0, da je |f (x) A| < 1 za
xx0

Posledica 39 Ce je funkcija f zvezna v toki x0 in funkcija g zvezna v toki f (x0 ), je c c tudi funkcija g f zvezna v toki x0 . c Zgled 59 Izraunaj limiti lim c
2

x2 5x+6 2 xx0 x 6x+8

2

za x0 = 2 in x0 = 3.

(x2)(x3) x 5x+6 s Oznaimo f (x) = x2 6x+8 . Ker je x2 5x+6 = (x2)(x4) , lahko za x = 2 ulomek okrajmo c x 6x+8 x3 x3 v x4 . Ker je funkcija x x4 v toki x = 2 zvezna, tako velja c

x3 x2 5x + 6 x3 = lim = 2 6x + 8 x2 x x2 x 4 x4 lim Izraun limite c x2 5x + 6 x3 x2 6x + 8 lim 53

=
x=2

23 1 = . 24 2

2. marec 2009, 20 : 15

pa ni problematien, saj je funkcija x c lim

x2 5x+6 x2 6x+8

v toki x = 3 zvezna in zato velja c =

x=3

x2 5x + 6 x2 5x + 6 = 2 x3 x2 6x + 8 x 6x + 8 Zgled 60 Izraunaj lim c

x1 x2 +32 . x+1

0 = 0. 1

2 +32 Reitev. Ko pomnoimo tevec in imenovalec ulomka xx+1 z x2 + 3 + 2, dobimo s z s (x2 + 3) 4 x2 1 x1 ( x2 + 3)2 22 = = = . 2 + 3 + 2) 2 + 3 + 2) 2 + 3 + 2) 2 +3+2 (x + 1)( x (x + 1)( x (x + 1)( x x

Torej je
x1

lim

x2 + 3 2 x1 2 1 = lim = = . x1 x+1 2 x2 + 3 + 2 4+2

Zgled 61 Doloi vrednosti konstant a in b tako, da bo funkcija f , c f (x) = zvezna povsod, kjer je denirana. Reitev. Ker je 1 + e1/x = 0 za vsak x = 0, je potrebno posebej obravnavati zveznost le s 1 v toki x = 0. Ko gre x k toki 0 z leve, gre vrednost izraza x k , zato je c c lim e1/x = 0.
x0

b,

a2 e1/x +a+2 , 1+e1/x

e je x = 0 c e je x = 0 c

Torej je a2 e1/x + a + 2 a2 0 + a + 2 lim f (x) = lim = = a + 2. x0 x0 1 + e1/x 1+0 Ko gre x k toki 0 z desne, gre vrednost izraza c 1/x z e . Dobimo lim f (x) = lim
x0 x0 1 x

k +, zato tevec in imenovalec delimo s

a2 + ae1/x + 2e1/x a2 + a 0 + 2 0 = = a2 . e1/x + 1 0+1

x0 x0

Da bila funkcija f zvezna v toki 0, mora veljati lim f (x) = lim f (x) = f (0), kar nam da c pogoje a + 2 = a2 = b, oz. a = 2 in b = 4 ali a = 1 in b = 1.

3.4

Lastnosti zveznih funkcij

Izrek 40 Ce je f : [a, b] R zvezna funkcija in je f (a)f (b) < 0, ima funkcija f na tem intervalu vsaj eno nilo. c Dokaz. Privzeti smemo, da je f (a) > 0 > f (b). Trditev je geometrino zalo nazorna, saj c je graf zvezne funkcije nepretrgan. Ker lei toka A(a, f (a)) na zgornji polravnini, toka z c c B(b, f (b)) pa na spodnji, mora graf funkcije f med tokama A in B vsaj enkrat sekati c abscisno os.
2. marec 2009, 20 : 15

54

A a c1 a1 a2 c3 a3 b c2 b2 c4 a4 b3 b4 B b1 x

Dokaimo sedaj trditev analitino. Razpolovimo interval [a, b]. Ce v razpoloviu c1 velja z c sc f (c1 ) = 0, smo nilo e nali, sicer pa na enem od podintervalov, oznaimo ga z [a1 , b1 ], c z s c velja f (a1 ) > 0 > f (b1 ). Razpolovimo interval [a1 , b1 ]. Ce v razpoloviu c2 intervala [a1 , b1 ] velja f (c2 ) = 0, sc smo tako toko e nali, sicer pa na enem od podintervalov, oznaimo ga z [a2 , b2 ], velja c z s c f (a2 ) > 0 > f (b2 ). Postopek e ponavljamo . . . s Tako dobimo naraajoe zaporedje (an ) levih kraji in padajoe zaporedje (bn ) desnih sc c sc c kraji. Obe zaporedji sta konvergentni in imata skupno limito x0 . Ker je f zvezna v sc toki x0 , velja f (x0 ) = lim f (an ) 0 in f (x0 ) = lim f (bn ) 0. Ker je f (x0 ) 0 in c Opomba. Metodi iskanja nile funkcije, ki smo jo uporabili v gornjem dokazu, pravimo c bisekcija in je ena najenostavnejih numerinih metod za iskanje niel funkcij. s c c Zgled 62 Poii kakno realno nilo polinoma f (x) = x3 2x2 + x 1. sc s c Ker je f (1) = 1 in f (2) = 1, lei nila na intervalu [1, 2]. z c [1, 2] [1.5, 2] [1.75, 2] [1.75, 1.875] [1.75, 1.8125] [1.75, 1.78125] [1.75, 1.765625] [1.75, 1.765625] [1.75390625, 1.7578125] f (1.5) < 0 f (1.75) < 0 f (1.875) > 0 f (1.8125) > 0 f (1.78125) > 0 f (1.765625) > 0 f (1.7578125) > 0 f (1.75390625) < 0 x0 1.755859375 y 1 O 1 1 2x f (x0 ) 0, od tod sledi f (x0 ) = 0.
n n

Izrek 41 Ce je f : [a, b] R zvezna funkcija, je na tem intervalu tudi omejena. Dokaz. Recimo, da je funkcija f neomejena. Razpolovimo interval [a, b]. Potem je na vsaj enem dobljenih podintervalov, oznaimo ga z [a1 , b1 ], neomejena. Postopek ponovimo c in dobimo, da je na vsaj enem od novih podintervalov, oznaimo ga z [a2 , b2 ], neomejena. c Postopek ponavljamo . . . Tako dobimo naraajoe zaporedje (an ) levih kraji in padajoe zaporedje (bn ) desnih sc c sc c kraji. Obe zaporedji sta konvergentni in imata skupno limito x0 . sc

2. marec 2009, 20 : 15

55

f (x0 ) + 1 f (x0 ) f (x0 ) 1 a

aN bN a1 a2 b2 x0 x0 x0 +

b1 b

ni mono, kar je po eni strani funkcija f na intervalu [aN , bN ] neomejena, po drugi strani z pa za x (x , x0 + ) velja f (x) (f (x0 ) 1, f (x0 ) + 1). Opomba. Predpostavka, da je funkcija denirana na zaprtem intervalu, je bistvena. x Zvezna funkcija f : (1, 1) R, f (x) = 1x2 , je na (odprtem) intervalu (1, 1) navzgor in navzdol neomejena. y

Ker je f zvezna v toki x0 , obstaja > 0, da je |f (x) f (x0 )| < 1 za |x x0 | < . c Ker lim |bn an | = 0, obstaja N, da lei interval [aN , bN ] znotraj (x , x0 + ). To pa z
n

Izrek 42 Ce je f : [a, b] R zvezna funkcija in m njena natanna spodnja meja, M pa c njena natanna zgornja meja, obstajata toki xm in xM , da je f (xm ) = m in f (xM ) = M. c c y M f m a xM O xm b x

Dokaz. Recimo, da ne obstaja tako tevilo xm , da je f (xm ) = m. Torej je f (x) = m s 1 za vsak x [a, b] in je funkcija g, g(x) = f (x)m , na intervalu [a, b] zvezna. Naj bo M 1 1 natanna zgornja meja za g. Tedaj je f (x)m M , kar nam da f (x) m + M > m, c zato m ni natanna spodnja meja za f . Privzetek, da je f (x) = m za vsak x [a, b], je c tako napaen. Podobno dokaemo tudi, da obstaja xM , da je f (xM ) = M. c z
2. marec 2009, 20 : 15

56

Opomba. Predpostavka, da je funkcija denirana na zaprtem intervalu, je bistvena. Zvezna funkcija f : (1, 2) R, f (x) = x, ima na odprtem intervalu (1, 2) natanno spodnjo c mejo 1 in natanno zgornjo mejo 2, vendar teh dveh vrednosti ne zavzame. c y 2 1 x

1 Df 2

Posledica 43 Ce je f : [a, b] R zvezna funkcija in M njena natanna zgornja meja, c m pa njena natanna spodnja meja, za vsak y [m, M] obstaja toka x [a, b], da je c c f (x) = y. Dokaz. Naj bo y [m, M] poljubno tevilo. Videli smo e, da obstajata xm in xM , da s z je f (xm ) = m in f (xM ) = M. Privzemimo torej, da je y (m, M). Oglejmo si funkcijo g, g(x) = f (x) y, na intervalu a = min{xm , xM } in a = max{xm , xM }. Potem je g(a ) = 0, g(b ) = 0 in g(a )g(b ) < 0. Po izreku 40 obstaja x (a , b ), da je g(x) = 0, kar nam da f (x) = y. Gornja dva izreka in posledico lahko skupaj na kratko povemo takole: Zvezna funkcija je na (konnem) zaprtem intervalu omejena in zavzame vse vrednosti na zaprtem intervalu c (vkljuno s krajii) med svojo najvejo in najmanjo vrednostjo. c sc c s y M f m a O b x

Izrek 44 Ce je f : [a, b] R zvezna in strogo naraajoa funkcija, obstaja inverzna sc c funkcija g: [f (a), f (b)] R k f in g je na intervalu [f (a), f (b)] strogo naraajoa in sc c zvezna. Dokaz. Po gornjem izreku za vsak y [f (a), f (b)] obstaja x, da je f (x) = y. Ker je f strogo naraajoa, je injektivna. Torej je f : [a, b] [f (a), f (b)] bijektivna in obstaja sc c inverz g: [f (a), f (b)] [a, b]. Ker je f (x) < f (x ) natanko tedaj, ko je x < x , je y < y natanko tedaj, ko je g(y) < g(y ). Torej je tudi g strogo naraajoa. sc c Dokaimo e, da je g zvezna. Vzemimo > 0. Potem moramo poiskati tak > 0, da z s bo iz |y y0| < sledilo |g(y)g(y0)| < . Torej iemo tak > 0, da iz |f (x)f (x0 )| < sc sledi |x x0 | < . Oznaimo y1 = f (x0 ), y2 = f (x0 + ) in = min{y2 y0 , y0 y1 }. c Tedaj zaradi monotonosti g velja: Ce je y2 < y < y1 , je g(y2) < g(y) < g(y1 ) oz. |g(y) g(y0)| < . Torej za |y y0 | < res velja |g(y) g(y0)| < .
2. marec 2009, 20 : 15

57

3.5 3.6

Zveznost elementarnih funkcij Pregled elementarnih funkcij

Potence in polinomi Naj bo n naravno tevilo. Funkcija, podana s predpisom f (x) = s n x , se imenuje potenna funkcija ali na kratko potenca. Potenna funkcija je denirana c c za vsak x in ima edino nilo pri x = 0. Graf te funkcije imenujemo parabola n-te stopnje. c Ce je n sodo tevilo, je f soda funkcija, sicer pa je f liha funkcija. Potenna funkcija je s c denirana na vsej realni osi in je neomejena. x2 y x 1 1 x3 O 1 1 x

Naj bodo a0 , a1 , . . . , an realna tevila. Izraz f (x) = an xn + an1 xn1 + . . . + a1 x + a0 s imenujemo polinom. Ce je an = 0, je stopnja polinoma f enaka n. Polinomska funkcija je denirana na celi realni osi in nima polov. Izrek 45 (Osnovni izrek algebre) Vsak polinom stopnje vsaj 1 ima vsaj eno kompleksno nilo. c Od tod izpeljemo, da lahko polinom stopnje n zapiemo v obliki s f (x) = a0 (x x1 )(x x2 ) (x xn ), kjer so x1 , . . . , xn nile polinoma f . Nadalje vidimo, da nastopajo kompleksne nile c c polinoma z realnimi koecienti v konjugiranih parih, od koder sledi, da ima polinom lihe stopnje z realnimi koecienti vsaj eno realno nilo. Iskanje niel polinomov je zapleteno: c c za polinome stopnje najve 4 obstajajo (bolj ali manj komplicirane) formule. Za polinome c stopnje 5 ali ve pa je dokazano, da v splonem takih formul ni. c s Ker sta konstantna funkcija x c in identina funkcija x x zvezni, z vekratno c c uporabo trditve 37 izpeljemo, da sta tudi polinomska funkcija in racionalna funkcija zvezni povsod, kjer sta denirani. Lokalno obnaanje polinoma v okolici nile Ker je f (x) = (x x0 )r g(x) in g(x0 ) = s c 0, se v okolici nile polinom obnaa podobno kot potenna funkcija x a(x x0 )r , kjer c s c je a = 0. Glede na tevilo r loimo 3 tipe niel. s c c

2. marec 2009, 20 : 15

58

a<0 x0 a>0 r=1

a<0 x0 a>0 r > 1, liho

a>0 x0 a<0 r > 1, sodo x

Zgled 63 Skiciraj graf polinoma f (x) = x4 x2 . Ker je f (x) = x2 (x 1)(x + 1), ima polinom nile v 1, 0 (reda 2) in 1. c y y = x4 x2 1
1 2 1 2

O 1 4

Zgled 64 Skiciraj graf polinoma f (x) = x3 (x 2)2 . Polinom ima nilo tretjega reda v x = 0 in drugega v x = 2. Za velike x se obnaa c s 5 podobno kot x x . y y = x3 (x 2)2

6 5

Racionalne funkcije Kvocient dveh polinomov f (x) = p(x) an xn + an1 xn1 + . . . + a1 x + a0 = q(x) bm xm + bm1 xm1 + . . . + b1 x + b0

imenujemo racionalna funkcija. Ce polinoma p in q nimata skupnih niel, so nile rac c cionalne funkcije f nile polinoma p, poli pa nile funkcije q. Racionalna funkcija f je c c denirana povsod, razen v nilah polinoma q. (Mono je, da q nima realnih niel, tedaj c z c 1x je f denirana povsod. Npr. f (x) = 1+x2 .)
2. marec 2009, 20 : 15

59

Lokalno obnaanje racionalne funkcije v okolici pola Naj bo f (x) = s kjer je a = 0.

p(x0 ) q1 (x0 )

p(x) . q(x)

Recimo,

da je x0 nila reda r polinoma q in da je p(x0 ) = 0. Tedaj zapiemo f (x) = c s = 0. Torej je v bliini pola racionalna funkcija obnaa kot x z s

p(x) , (xx0 )r q1 (x) r a(x x0 ) ,

a>0 x0 a<0 r liho

a>0 x0 a<0 r sodo

1 . x2 +2x

Zgled 65 Skiciraj graf racionalne funkcije f (x) =

Ker je x2 + 2x = x(x + 2), ima f pola prvega reda v x = 0 in x = 2. y

1 x2 +2x

1 2 1 O 1 1 x

Asimptota racionalne funkcije Naj bo f (x) = p(x) , kjer stopnja polinoma p ni manja s q(x) od stopnje polinoma q. Potem lahko zapiemo p(x) = k(x)q(x) + r(x), kjer je stopnja s polinoma r manja od stopnje polinoma q, k pa nenielni polinom. Torej je f (x) = s c r(x) r(x) s k(x) + q(x) . Ker je lim q(x) = 0, se za velike x racionalna funkcija obnaa tako kot polinom k. Pravimo, da je k asimptota racionalne funkcije f Zgled 66 Skiciraj graf racionalne funkcije f (x) = Ker je
x2 x2 +1 x2 . x2 +1 |x|

x2 +11 x2 +1

=1

1 , x2 +1

ima funkcija vodoravno asimptoto y = 1. y 1 O 1

x2 x2 +1

2. marec 2009, 20 : 15

60

Zgled 67 Skiciraj graf racionalne funkcije f (x) = Ker je

x2 2x2

x2 . 2x2

= 1x + 2

1 2

1 + 12x 2, je polinom 2 x +

1 2

(linearna) asimptota funkcije f .

x2 2x2

1 2

1 1 x

Zgled 68 Skiciraj graf racionalne funkcije f (x) = Ker je x4 3x2 + 1 = (x2 1)(x2 2) 1, je x x2 2 asimptota funkcije f . y

x4 3x2 +1 . x2 1

x4 +x2 +1 x2 1

= x2 2

1 x2 +1

in je polinom

1 O

x4 3x2 +1 x2 1

Algebraine funkcije Algebraina funkcija y = y(x) je reitev enabe c c s c An (x)y n + An1 y n1 + . . . + A1 (x)y + A0 (x) = 0, kjer so A0 , . . . , An polinomi. Tako npr. za n = 2 in A2 = 1, A1 = 0 in A0 (x) = x dobimo enabo y 2 x = 0, kar nam da korensko funkcijo. V splonem ima gornja enaba c s c n reitev, zato je algebraina funkcija velina. Ce se omejimo na realne funkcije, reitev s c c c s ne obstaja ali pa ni povsod denirana. Med algebraine funkcije spadajo vse krivulje II. c reda: elipsa; npr.
x2 a2

y2 b2

= 1,
y2 b2

hiperbola; npr.

x2 a2

= 1 (ali

x2 a2

y2 b2

= 1),

parabola; npr. y 2 = 2px.

2. marec 2009, 20 : 15

61

Eksponentna funkcija Funkcija, ki ni algebraina, se imenuje transcendentna. Med c najpomembneje take funkcije sodi eksponentna funkcija x ax , kjer je a > 0 poljubno s realno tevilo. Za eksponentno funkcijo je znailen adicijski izrek ax+y = ax ay . Najpogos c steje uporabljamo eksponentno funkcijo z osnovo e, torej x ex . Eksponentna funkcija je povsod denirana in navzgor neomejena, e je a = 1. c y ax0 a 1 O 1 x0 x ax

Obrat eksponentne funkcije x ex je logaritemska funkcija ln, ki je denirana s predpisom: x = ey natanko tedaj, ko je y = ln x. Logaritemska funkcija je denrana na intervalu (0, ) in je neomejena. Za logaritemsko funkcijo je znailna enakost ln(xy) = c ln x + ln y. y ex ln x 1 e x

xx0

Oznaimo f (x) = ax . Tedaj je f (x) f (x0 ) = ax ax0 = ax0 (axx0 1). Ker je c xx0 lim a = 1, je lim f (x) = f (x0 ). Torej je eksponentna funkcija zvezna.
xx0

e 1 O

Logaritemska funkcija je po deniciji inverzna funkcije k zvezni eksponentni funkciji, zato je po izreku o inverzu zveznih funkcij (izrek 44) tudi zvezna. Kotne funkcije Kotne funkcije so sin, cos, tg, ctg in jih vpeljemo s pomojo kotov c v pravokotnem trikotniku. V pravokotnem trikotniku OAB s hipotenuzo OB naj velja |AB| |OA| |AB| x = AOB. Deniramo sin x = |OB| , cos x = |OB| in tg x = |OA| . Denicijo lahko pri funkcijah sin in cos razirimo na vsa realna tevila. s s 1 sin 1 62 O 1

O
2. marec 2009, 20 : 15

cos

z Funkcija tg ima v tokah oblike + k, k Z, pole in je zato denirana na mnoici c 2 R \ { 2 + k; k Z}, Funkcija ctg pa ima pole v tokah oblike k, k Z, in je denirana c na mnoici R \ {k; k Z}. Funkciji sin in cos sta periodini s periodo 2, saj velja z c sin x = sin(x + 2) in cos x = cos(x + 2) za vsak x R. y 1 1 y 3 2 O sin x 2 x

1
2

cos x
3 2

O 2 1

Funkciji tg in ctg sta periodini s periodo , saj velja tg x = tg(x + ) in ctg x = c ctg(x + ) za vsak x R. y tan x

3 2

1 2 0
2

3 2

2
5 2

Med njimi veljajo zveze tg x = 1 . cos2 x

sin x , cos x

ctg x =

sin x cos x

1 , tg x

sin2 x + cos2 x = 1, 1 + tg2 x =

Kotne funkcije Dokaimo zveznost za funkcijo sin. Ker je z sin x sin x0 = 2 sin je | sin x sin x0 | = |2 sin x + x0 x x0 x x0 x x0 cos | 2| sin | |2 | = |x x0 |. 2 2 2 2 x x0 x + x0 cos , 2 2

(V gornjem raunu smo upotevali, da za vsak t velja | sin t| |t|.) Torej lahko v deniciji c s zveznosti pri danem > 0 postavimo = , in bo za |xx0 | < veljalo | sin xsin x0 | < . Ker je cos(x) = sin( x), po izreku o kompozitumu zveznih funkcij (izrek 38) od tod 2 sin sledi, da je zvezna tudi funkcija cos. Iz zveze tg(x) = cos x potem sledi, da je zvezna tudi x funkcija tg povsod, kjer je denirana; torej na mnoici R \ { + k; k Z}. z 2
2. marec 2009, 20 : 15

63

Ciklometrine funkcije Ciklometrine funkcije so inverzne funkcije h kotnim funkcic c jam. Funkcija sin: R R ni injektivna, zato inverz na celotni realni osi ne obstaja. Na intervalu [ , ] pa je injektivna in zavzame vsako vrednost z intervala [1, 1] natanko 2 2 enkrat. Inverz funkcije sin: [ , ] [1, 1] torej obstaja in ga oznaimo z arc sin. Torej c 2 2 za x [ 2 , 2 ] in y [1, 1] velja x = sin y natanko tedaj, ko je y = arc sin x. y
2

y = arc sin x y = sin x, |x| 2 O 1 1

2

1 1 2

Ker je sin periodina funkcija, ima enaba x = sin y, x [1, 1] neskonno reitev: e je c c c s c y = arc sin x reitev, je za vsak k Z tudi arc sin x + 2k reitev. Zgoraj opisano funkcijo s s imenujemo zato glavno vejo funkcije arc sin. Podobno deniramo (glavno vejo) inverza funkcije cos, skrene na interval [0, ], tj. funkc cije cos: [0, ] [1, 1]. Inverz oznaimo z arc cos in za x [0, ] in y [1, 1] velja c x = cos y natanko tedaj, ko je y = arc cos x. y y = arc cos x
2

1 1 1 O 1
2

y = cos x, 0 x

Nazadnje vpeljemo e (glavno vejo) inverza funkcije tg: ( , ) R, ki ga imenujemo s 2 2 arc tg. Za x ( 2 , 2 ) in y R velja x = tg y natanko tedaj, ko je y = arc tg x.

2. marec 2009, 20 : 15

64

y
2

y = tan x, |x| < 2 y = arc tan x

2

Inverzne funkcije h kotnim funkcijam lahko doloimo grano tako, da ustrezne grafe c c prezrcalimo ez simetralo lihih kvadrantov. Pomen glavne veje inverzne funkcije je iz c slike tedaj lepo razviden. Ciklometrine funkcije so po deniciji inverzne funkcije k zveznim kotnim funkcijam, c zato so po izreku o inverzu zveznih funkcij (izrek 44) tudi zvezne.

3.7

Enakomerna zveznost

Spomnimo se, da je funkcija f : I R na intervalu zvezna, e za vsak x0 I in vsak > 0 c obstaja > 0, da iz |x x0 | < sledi |f (x) f (x0 )| < . Ker izbiramo pri e izbranih z x0 in , je odvisen od x0 (in ). Torej od tod v splonem ne sledi, da pri danem > 0 s obstaja > 0, da za vsak x0 I iz |x x0 | < sledi |f (x) f (x0 )| < .
1 Zgled 69 Naj bo f : (0, ) R, f (x) = x . Pri danem ne obstaja , da bi bil dober za vse x0 .

Reitev. Veljati mora s

1 1 |f (x) f (x0 )| = | x a | = |xx0 | |x0 ||x|

|xx0 | x0 x

< ,

kar nam da |x x0 | < x0 x. Ce bi obstajal tak < 1, da bi iz |x x0 | < sledilo |f (x) f (x0 )| < , mora biti < x0 x < x0 (x0 + 1). (Tu smo upotevali, da zaradi < 1 s velja x < x0 +1.) Ker mora biti primeren za vse (poljubno majhne) x0 , iz < x0 (x0 +1) sledi, da bi moral biti = 0. Takega torej ni. Pravimo, da je funkcija f enakomerno zvezna na intervalu I, e za vsak > 0 obstaja c > 0, da za vsaka x, x I iz |x x | < sledi |f (x) f (x )| < . Izrek 46 Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija. Potem je funkcija f na tem intervalu enakomerno zvezna. Dokaz. Oznaimo I = [a, b] in naj bo > 0. Zaradi zveznosti za vsak x I obstaja x , c da je |f (x) f (x )| < za vsak x I, ki zadoa pogoju |x x | < a . sc Privzemimo, da ne obstaja tak > 0, da bi za vsaka x, x I iz |x x | < sledilo 1 1 |f (x) f (x )| < . Torej za = k obstajata toki xk , x I, da je |xk x | < k in c k k |f (xk ) f (x )| 2 . k
2. marec 2009, 20 : 15

65

Zaporedje (xk ) je omejeno (lei na [a, b]), zato ima vsaj eno stekalie, recimo x0 I. z sc Ker je f zvezna v toki x0 , obstaja 0 , da je |f (x) f (x0 )| < 2 za |x x0 | < 0 . c 2 Obstaja dovolj velik N, da je N < 0 . Ker je x0 stekalie zaporedja (xk ), obstaja sc 1 1 1 1 n N, da je |xn x0 | < 2 0 . Velja e |xn xn | < n N < 2 0 . Torej je s 1 1 |x x0 | |x xn | + |xn x0 | < 0 + 0 = 0 . n n 2 2 Sledi |f (x ) f (x0 )| < n
2

in od tod + = , 2 2

|f (x ) f (xn )| |f (x ) f (x0 )| + |f (x0 ) f (xn )| < n n kar pa zaradi |xn x | < n

1 n

ni mono. z

4
4.1

Diferencialni raun c
Odvod

Dana je funkcija f : (a, b) R. Zanima nas, kako hitro se funkcijska vrednost f (x) spreminja v odvisnosti od x. Izraz f (x + h) f (x) h imenujemo diferenni kvocient in je enak naklonskemu koecientu premice skozi toki c c (x, f (x)) in (x + h, f (x + h)). y f

f (x + h) f (x) O x h x+h

ta an k se
f (x + h) f (x) x

Naj bo x notranja toka intervala I. Funkcija f : I R je odvedljiva v toki x, e c c c obstaja limita f (x + h) f (x) lim . h0 h Vrednost te limite oznaimo z f (x) in imenujemo odvod funkcije f v toki x. Pravimo, c c da je funkcija f odvedljiva na intervalu I, e je odvedljiva v vsaki toki na tem intervalu. c c Denicijo lahko povemo tudi drugae. Stevilo f (x) je odvod funkcije f v toki x, e c c c za vsak > 0 obstaja > 0, da iz 0 < |h| < sledi f (x + h) f (x) f (x) < . h Zgled 70 Izraunaj odvod konstantne funkcije. c
2. marec 2009, 20 : 15

66

 Ce oznaimo f (x) = c, potem za vsak x velja c f (x) = lim f (x + h) f (x) cc = lim = 0. h0 h0 h h

Zgled 71 Izraunaj odvod funkcije f , f (x) = x2 , v toki x. c c Reitev. Raunajmo s c f (x) = lim (x + h)2 x2 2xh + h2 f (x + h) f (x) = lim = lim = lim (2x + h) = 2x. h0 h0 h0 h0 h h h y f

1 1 O 1 1 f x

Zgled 72 Izraunaj odvod funkcije f , f (x) = 1 x3 , v poljubni toki x. c c 3 Raunajmo c f (x) = lim f (x + h) f (x) = h0 h (x + h)3 x3 = lim = h0 3h 3hx2 + 3h2 x + h3 = lim = h0 3h 3x2 + 3hx + h2 = x2 . = lim h0 3 f y

1 1 O1 x

1 Zgled 73 Izraunaj odvod funkcije f , f (x) = x , v poljubni toki x = 0. c c

Raunajmo c f (x) = lim f (x + h) f (x) = h0 h 1 1 x x+h = = lim h0 h x (x + h) = lim = h0 hx(x + h) 1 h = 2. = lim h0 hx(x + h) x

f 1 f x

O 1

Zgled 74 Ali je funkcija f , f (x) = |x|, odvedljiva v toki x = 0? c

2. marec 2009, 20 : 15

67

Reitev. Ker je s lim

h0

f (0 + h) f (0) |0 + h| |0| h = lim = lim = 1 h0 h0 h h h |0 + h| |0| h f (0 + h) f (0) = lim = lim = 1, h0 h0 h h h

in lim
h0

limita

lim f (0+h)f (0) h h0

ne obstaja. Torej funkcija f ni odvedljiva v toki x = 0. c y f 1 1 O 1 1

f (x+h)f (x) h

f x

V gornjem zgledu smo videli, da limita lim

limita pa sta. Torej je smiselno denirati: Ce obstaja limita lim f (x+h)f (x) , pravimo, da h
h0

h0

sicer ni obstajala, leva in desna

je funkcija f z leve odvedljiva v toki x in oznaimo c c lim

h0 h0

f (x + h) f (x) = fL (x). h

Ce obstaja limita lim f (x+h)f (x) , pravimo, da je funkcija f z desne odvedljiva v toki x c h f (x + h) f (x) = fD (x). h0 h Kot kae zgled 74, obstajajo funkcije, ki so v neki toki odvedljive z leve in z desne, vendar z c sta ta dva odvoda razlina in zato funkcija v tej toki ni odvedljiva. c c Neposredno iz denicije sledi, da je neka funkcija odvedljiva v toki x natanko tedaj, c ko je v tej toki odvedljiva z leve in z desne in sta levi in desni odvod enaka. c lim Zgled 75 Doloi vrednosti parametrov a in b tako, da bo funkcija f , c f (x) = odvedljiva v toki x = 1. c Reitev. Vrednosti parametrov a in b moramo izbrati tako, da bo obstajala limita s lim f (1+h)f (1) . Ker sta za funkcijo uporabljena dva predpisa, si bomo pomagali z leh vim in desnim odvodom v toki x = 1. Izraunajmo najprej levi odvod: c c
fL (1) = lim h0

in oznaimo c

x2 , e je x > 1 in c ax + b, e je x 1, c

h0

a(1 + h) + b (a + b) ah f (1 + h) f (1) = lim = lim = a. h0 h0 h h h 68

2. marec 2009, 20 : 15

V izraunu desnega odvoda pa se zatakne: c

(a+b) = lim (1ab)+2h+h . fD (1) = lim f (1+h)f (1) = lim (1+h) h h h h0 h0 h0
2 2

Ce naj gornja limita obstaja, mora biti a + b = 1. Sledi

fD (1) = lim (1ab)+2h+h = lim 2h+h = lim(2 + h) = 2. h h h0 h0 h0 Torej bo funkcija v toki x = 1 odvedljiva, e bo fL (1) = fD (1) oz. a = 2. Skupaj s c c pogojem a + b = 1 izraunamo e b = 1. c s Cemu pogoj a + b = 1 pri gornji nalogi? Ker je lim f (x) = a + b in lim f (x) = 1 = f (1), x1 x1
2 2

lahko pogoj a + b = 1 zapiemo tudi v obliki s lim f (x) = lim f (x) = f (1),
x1 x1

kar pomeni, da je funkcija f zvezna v toki 1. Slednje velja tudi v splonem: c s Izrek 47 Ce je funkcija f : I R v toki x odvedljiva, je v tej toki tudi zvezna. c c Dokaz. Spomnimo se, da je tevilo f (x) odvod funkcije f v toki x, e za vsak > 0 s c c obstaja > 0, da iz 0 < |h| < sledi f (x + h) f (x) f (x) < , h kar lahko zapiemo tudi kot s |f (x + h) f (x) hf (x)| < |h|. Slednje lahko preoblikujemo v |f (x + h) f (x)| < |h|( + |f (x)|). Torej velja lim f (x + h) = f (x), kar je ravno pogoj zveznosti v toki x. c
h0

Kot kae primer 74 (funkcija x |x|), je lahko funkcija v neki toki zvezna, a ni odvez c dljiva. Obstajajo celo funkcije, ki so zvezne v vsaki toki nekega intervala, pa v nobeni c toki niso odvedljive. c

4.2

Geometrini pomen odvoda c

f (x + h) f (x) h

Naj bo f : I R zvezna funkcija. Kot smo e videli, je diferenni kvocient z c

enak naklonskemu koecientu premice skozi toki T (x, f (x)) in T1 (x + h, f (x + h)), ki jo c imenujeno sekanta. 69

2. marec 2009, 20 : 15

y T1

f
ta gen ta n

f (x + h) f (x) O T x

x+h

Ko se h pribliuje vrednosti 0, se toka T1 pribliuje toki T . Ce sekanta limitira proti z c z c neki konni legi, imenujemo sekanto v limitni legi tangenta na krivuljo v toki (x, f (x)). c c Smerni koecient sekante preide v smerni koecient tangente. Tangenta na graf funkcije f v toki (x, f (x)) oklepa s pozitivno smerjo abscisne osi kot , ki zadoa zvezi c sc tan = f (x) = lim y r no la ma f (x + h) f (x) . h0 h f

f (x)

a nt ge an

Enaba tangente na graf funkcije f v toki x se glasi Y y = f (x)(X x), enaba c c c normale (tj. pravokotnice na tangento) v tej toki pa Y y = f 1 (X x), kjer smo c (x) oznaili y = f (x). c Zgled 76 Zapii enabo tangente in normale na graf funkcije f , podane s predpisom s c 1 3 f (x) = 3 x v toki x = 1. c Reitev. Izraunali smo e f (x) = x2 . Enaba tangente s c z c je Y 1 x3 = x2 (X x), kar nam za x = 1 da 3 Y = 1 2 + (X 1) = X . 3 3 y
1 f (x) = 3 x3

1
1 3

1 Enaba normale je Y 3 x3 = x12 (X x), kar nam za c x = 1 da 4 1 Y = (X 1) = X + . 3 3

=
4

x
3

Kot med premicama Doloimo kot med premicama y = k1 x + n1 in y = k2 x + n2 . c

= x +

2. marec 2009, 20 : 15

70

y 2 O 1

Iskani kot je enak = 2 1 , kjer je k1 = tan 1 in k2 = tan 2 . Torej je tan = tan(2 1 ) = tan 2 tan 1 k2 k1 = . 1 + tan 1 tan 2 1 + k1 k2

1 c Od tod tudi vidimo, da je naklonski kocient normale k , e je k naklonski koecient tangente.

Kot med premico in krivuljo Kot med premico in krivuljo je po deniciji enak kotu med premico in tangento v preseni toki. c c t k A p

Kot med krivuljama Kot med krivuljama je po deniciji enak kotu med tangentama v preseni toki. c c y t1

O t2

1 Zgled 77 Poii toko na grafu funkcije f : (0, ) R, f (x) = x , v kateri tangenta seka sc c abscisno os pod kotom . V kateri toki ta tangenta seka ordinatno os? c 4

2. marec 2009, 20 : 15

71

Reitev. Tangenta ima enabo Y f (x) = f (x)(X x). Ker je s c 1 f (x) = x2 , velja Y 1 1 = 2 (X x), x x

y 2 1

1 c od koder izrazimo Y = x x12 (X x). Ker mora v tangentni toki O 1 veljati |f (x)| = x2 = 1, sledi x = 1. Enaba tangente je zato c Y = 1 (X 1) = 2 X. V toki, kjer tangenta seka ordinatno c os, velja X = 0, zato je Y = 2. Tangenta seka ordinatno os v toki (0, 2). c

4.3

Pravila za odvajanje

Izrek 48 Ce sta funkciji f in g odvedljivi v toki x, je v tej toki odvedljiva tudi funkcija c c f + g in velja (f + g)(x) = f (x) + g (x). Dokaz. Raunajmo c (f + g)(x) = lim (f + g)(x + h) (f + g)(x) = h0 h f (x + h) + g(x + h) f (x) g(x) = lim = h0 h g(x + h) g(x) f (x + h) f (x) + lim = f (x) + g (x). = lim h0 h0 h h

Posledica 49 Ce so funkcije f1 , f2 , . . . , fn odvedljive v toki x, je v tej toki odvedljiva c c tudi funkcija f1 + f2 + . . . + fn in velja (f1 + f2 + . . . + fn ) = f1 + f2 + . . . + fn . Dokaz. Dokaimo trditev z indukcijo. Za n = 1 ni kaj dokazovati. Za n > 1 pa lahko z zapiemo s
(f1 + f2 + . . . + fn1 + fn ) = (f1 + f2 + . . . + fn1 ) + fn = (f1 + f2 + . . . + fn1 ) + fn ,

Izrek 50 Ce sta funkciji f in g odvedljivi v toki x, je v tej toki odvedljiva tudi funkcija c c f g in velja (f g)(x) = f (x)g(x) + f (x)g (x). Dokaz. Raunajmo c (f g)(x) = lim = = = = =
2. marec 2009, 20 : 15

kjer smo v prvi enakosti upotevali indukcijsko predpostavko za 2 lena, v drugi pa ins c dukcijsko predpostavko za n 1 lenov. c

(f g)(x + h) (f g)(x) = h0 h f (x + h)g(x + h) f (x)g(x) = lim h0 h (f (x + h) f (x))g(x + h) + f (x)(g(x + h) g(x)) lim = h0 h f (x)(g(x + h) g(x)) (f (x + h) f (x))g(x + h) + lim = lim h0 h0 h h (g(x + h) g(x)) (f (x + h) f (x)) lim g(x + h) + f (x) lim = lim h0 h0 h0 h h f (x)g(x) + f (x)g (x), 72

kjer smo zaradi zveznosti funkcije g zapisali lim g(x + h) = g(x).

h0

Posledica 51 Ce so funkcije f1 , f2 , . . . , fn odvedljive v toki x, je v tej toki odvedljiva c c tudi funkcija f1 f2 fn in velja
(f1 f2 fn ) = f1 f2 f3 fn + f1 f2 f3 fn + . . . + f1 f2 fn1 fn .

Dokaz. Dokaimo trditev z indukcijo. Za n = 1 ni kaj dokazovati. Za n > 1 pa lahko z zapiemo s

(f1 f2 fn ) = (f1 f2 fn1 ) fn + (f1 f2 fn1 )fn = = f1 f2 f3 fn + f1 f2 f3 fn + . . . + f1 f2 fn1 fn

kjer smo v prvi enakosti upotevali indukcijsko predpostavko za 2 faktorja, v drugi pa s indukcijsko predpostavko za n 1 faktorjev. Posledica 52 Ce je f odvedljiva funkcija v toki x in c poljubna konstanta, je v toki x c c odvedljiva tudi funkcija cf in velja (cf ) (x) = cf (x). Dokaz. V izreku 50 upotevamo, da je odvod konstante v vsaki toki enak 0. s c Izrek 53 Ce sta funkciji f in g odvedljivi v toki x in g(x) = 0, je v tej toki odvedljiva c c f (x)g(x)f (x)g (x) f f tudi funkcija g in velja ( g ) (x) = . g 2 (x) Dokaz. Raunajmo c f g

(x) = lim

= lim = h0 h h f (x + h)g(x) f (x)g(x + h) = lim = h0 hg(x)g(x + h) (f (x + h) f (x))g(x) f (x)(g(x + h) g(x)) = lim = h0 hg(x)g(x + h)
h0

( f )(x + h) ( f )(x) g g

f (x+h) g(x+h)

f (x) g(x)

h0

lim

f (x+h)f (x) g(x) h h0

f (x) lim

h0

g(x+h)g(x) h

lim g(x)g(x + h)

f (x)g(x) f (x)g (x) , = g 2 (x) kjer smo zaradi zveznosti funkcije g zapisali lim g(x + h) = g(x).
h0

Izrek 54 (Verino pravilo) Ce je f odvedljiva funkcija v toki x in g odvedljiva funkcija z c v toki f (x), je tudi funkcija g f odvedljiva v toki x in velja g(f (x)) = g (f (x))f (x). c c

2. marec 2009, 20 : 15

73

toki x, bo za k(h) = f (x + h) f (x) veljalo lim k(h) = 0. Raunajmo c c

h0

Dokaz. Ker je g odvedljiva v toki t = f (x), velja g(t+k)g(t) = g (t) + (k), kjer je c k lim (k) = 0. Torej je g(t + k) g(t) = kg (t) + k(k) za majhne k. Ker je f zvezna v
k0

g(f (x + h)) g(f (x)) g(f (x) + k(h)) g(f (x)) = = h h g(f (x) + k(h)) g(f (x)) k(h) = = k(h) h f (x + h) f (x) f (x + h) f (x) = g (f (x)) + (h) h h Od tod sledi g(f (x)) = lim g(f (x + h)) g(f (x)) = h0 h f (x + h) f (x) f (x + h) f (x) = lim g (f (x)) + (h) h0 h h = g (f (x))f (x).

Posledica 55 Ce je g inverzna funkcija k f in f (x) = 0, je g odvedljiva v toki f (x), in c 1 velja g (f (x)) = f (x) . Dokaz. Ce je g inverzna funkcija k f , velja g(f (x)) = x. Torej je g (f (x))f (x) = x = 1, od koder sledi g (f (x)) = f 1 . (x) Zgled 78 Izraunaj odvod funkcije x x. c Reitev. Oznaimo f (x) = x2 . Potem je g, g(x) = x, inverzna funkcija k f na intervalu s c 1 [0, ). Ker je f (x) = 2x, po zgoraj dokazanem velja g (f (x)) = f 1 = 2x za vsak x > 0. (x) 1 Ce sedaj piemo y = x2 , izpeljemo g (y) = 2y . s Opomba. Ce piemo y = f (x), lahko pravilo o odvodu inverzne funkcije zapiemo tudi s s 1 kot g (y) = f (g(y)) .

4.4

Odvodi elementarnih funkcij

(x + h)n xn f (x + h) f (x) = lim = h0 h0 h h n n n ni i h xn n ni i1 i=0 i x x h )= = lim ( = lim h0 h0 i h i=1 n n1 x = n xn1 . 1 m N, raunamo c mxm1 1 xm 1 (xm ) = = m xm1 . (xm )2 x2m 74

Polinomi in racionalne funkcije Naj bo f (x) = xn , kjer je n N. Tedaj je f (x) = lim

= Ce je f (x) = xm =
1 , xm

f (x) =
2. marec 2009, 20 : 15

Torej je res (xn ) = n xn1 za vsak n Z. Racionalne funkcije odvajamo po pravilu za odvajanje kvocienta dveh funkcij. Zgled 79 Izraunaj odvod funkcije x (x2 + x + 1)9 . c Naj bo f (x) = (x2 + x + 1) in g(x) = x9 . Tedaj je h(x) = g(f (x)) = (x2 + x + 1)9 . Ker je f (x) = 2x + 1 in g(x) = 9x8 , po verinem pravilu sledi z h (x) = g (f (x)) f (x) = 9(x2 + x + 1)8 (2x + 1). Zgled 80 Izraunaj odvod funkcije x c Oznaimo f (x) = c
x . x2 +1 x . x2 +1

Tedaj je

f (x) =

1(x2 + 1) x (2x) 1 x2 x (x2 + 1) x(x2 + 1) = = 2 . (x2 + 1)2 (x2 + 1)2 (x + 1)2

Eksponentna funkcija Oznaimo f (x) = ex . Tedaj je c f (x) = lim ex+h ex f (x + h) f (x) = lim = h0 h0 h h eh 1 = ex lim . h0 h
h0 eh 1 h0 h

t 1 lim ln(1+t) = lim ln(1+t)1/t = t0 x t0

Ce postavimo t = eh 1, velja lim eh 1 = 0. Torej lahko zapiemo saj je lim s

1 ln e t0

= 1, kjer smo upotevali, da je lim(1 + t)1/t = e. Torej je s

(e ) = ex . Za splono eksponentno funkcijo pa lahko zapiemo ax = ex ln a . Ce oznaimo g(x) = ex s s c x x ln a in f (x) = x ln a, velja a = e = g(f (x)). Izraunajmo odvod po pravilu za odvod c x x sestavljene funkcije 54: Ker je g (x) = (e ) = e in f (x) = (x ln a) = ln a, je (ax ) = g(f (x)) = g (f (x))f (x) = ex ln a ln a = ax ln a. Zgled 81 Izraunaj odvod funkcije x x ex . c Naj bo f (x) = x ex . Tedaj je f (x) = x ex + x (ex ) = ex + x ex (x) = = ex + x ex (1) = (1 x)ex . Zgled 82 Izraunaj odvod funkcije x x2 + 2x . c Naj bo f (x) = x2 + 2x . Tedaj je f (x) = 2x + 2x ln 2.

2. marec 2009, 20 : 15

75

Logaritemska funkcija Naj bo f (x) = ax . Potem je funkcija g, g(x) = loga x, inverzna funkcija k f in velja g (f (x)) = f 1 = ax 1 a , kar lahko preoblikujemo v (loga y) = g (y) = (x) ln 1 1 , ko postavimo y = f (x) = ax . Posebej: ln x = x . y ln a Zgled 83 Izraunaj odvod funkcije x x ln x. c Naj bo f (x) = x ln x. Tedaj je f (x) = x ln x + x(ln x) = ln x + x Zgled 84 Izraunaj odvod funkcije x c Naj bo f (x) =
1+ln x . 1ln x 1+ln x . 1ln x

1 = 1 + ln x. x

Tedaj je (1 + ln x) (1 ln x) (1 + ln x) (1 ln x) = (1 ln x)2 1 1 2 (1 ln x) (1 + ln x)( x ) x x = = . (1 ln x)2 (1 ln x)2

f (x) =

Splona potenna funkcija Izraunali smo e odvod funkcije f , f (x) = xn , kjer je s c c z eksponent n naravno tevilo. Ce pa je n poljubno realno tevilo, piemo f (x) = en ln x , od s s s koder sledi 1 1 f (x) = en ln x (n ln x) = en ln x (n ) = nxn = nxn1 . x x Zgled 85 Izraunaj odvod funkcije x 2x . c Naj bo f (x) = 2x . Tedaj je
2 2

f (x) = 2x

2 ln 2 (x 2 ) = 2x (ln 2)( 2x 21 ) = 2 = 2x x2 21 2 ln 2. 2

Naj bo f (x) = xx . Tedaj je f (x) = ex ln x . Torej lahko odvajamo po verinem pravilu: z x ln x x f (x) = e (x ln x) = x (ln x + 1). Kotne funkcije Naj bo f (x) = sin x. Raunajmo c f (x) = lim sin(x + h) sin x f (x + h) f (x) = lim = h0 h0 h h sin h 2 cos(x + h ) sin h h 2 2 = lim cos(x + ) lim h 2 = cos x, = lim h0 h0 h 2 h0 2

Zgled 86 Izraunaj odvod funkcije x xx . c

saj je lim

sin
h 2

h 2

h0

= 1. Ker je cos x = sin( x), je 2 x) = sin ( x) ( x) = cos( x) (1) = sin x. 2 2 2 2 pa izpeljemo e s

(cos x) = sin( Iz tan x = tan x =

sin x cos x

sin x cos x

cos x cos x sin x( sin x) 1 sin x cos x sin x cos x = = . cos2 x cos2 x cos2 x 76

2. marec 2009, 20 : 15

Ciklometrine funkcije Ker so te funkcije po deniciji inverzne h kotnim funkcijam, c si pri izraunu odvodov pomagamo s pravilom 55. Raunajmo c c (arc sin x) = 1 1 1 = = , sin (arc sin x) cos(arc sin x) 1 x2

saj je cos(arc sin x) = 1 x2 (piemo t = arc sin x in upotevamo, da je sin2 t + cos2 t = s s 1). Podobno izpeljemo e s (arc cos x) = in (arc tan x) = 1 1 1 = cos2 (arc tan x) = = 2 . 2 tan (arc tan x) tan (arc tan x) + 1 x +1

1 cos (arc cos x)

1 1 = sin(arc cos x) 1 x2

Zgled 87 Izraunaj odvod funkcije x x arc sin(x). c

1 Naj bo f (x) = x arc sin(x). Tedaj je f (x) = arc sin(x) + x 1x2 .

Zgled 88 Izraunaj odvod funkcije x arc tan( x21 ). c +1 Naj bo f (x) = arc tan( x21 ). Tedaj je +1 f (x) = 1 1 + ( x21 )2 +1 1 2 +1 x

2x 2x (x2 + 1)2 = 2 . 2 + 2x + 2 (x2 + 1)2 x x + 2x + 2

Zberimo odvode elementarnih funkcij v eno preglednico: (c) = 0, c konstanta (xr ) = rxr1 , r R (ex ) = ex (ax ) = ax ln a, a > 0 1 (ln x) = x 1 , a > 0, a = 1 (loga x) = x ln a (sin x) = cos x (cos x) = sin x 1 (tan x) = cos2 x 1 (arc sin x) = 1 x2 1 (arc cos x) = 1 x2 1 (arc tan x) = 2 x +1

Zgled 89 Izraunaj odvod funkcije f , podane s predpisom f (x) = ln x+1 . c x1 Reitev. Raunajmo s c x+1 ln x1

= =

1
x+1 x1

x1 2 2 x 1 1 (x 1) (x + 1) 1 = = 2 . 2 2 x+1 (x 1) x + 1 (x 1) x 1 77

x+1 x1

x 1 (x + 1) (x 1) (x + 1)(x 1) = x+1 (x 1)2

2. marec 2009, 20 : 15

Do enakega rezultata pa pridemo nekoliko hitreje, e opazimo, da je c ln in od tod ln x+1 = ln(x + 1) ln(x 1) x1

x+1 x1

1 2 1 = 2 . x+1 x1 x 1
1x2 . x

Zgled 90 Izraunaj odvod funkcije x ln x+ c Raunajmo c f (x) = = =

x+ 1x2 x

x+

x x + 1 x2 x = x + 1 x2 x = x + 1 x2

x x + 1 x2

1 x2 = x (x + 1 x2 ) x (x + 1 x2 )x = x2 2x (1 + 21x2 )x (x + 1 x2 ) = x2 ( 1 x2 x)x x 1 x2 (1 x2 ) = x2 1 x2 1 1 = . x2 1 x2 x(x + 1 x2 ) 1 x2

e2x . e2x +1

Zgled 91 Izraunaj odvod funkcije x arc tan ex ln c Raunajmo c 1 f (x) = (ex ) + 1 + (ex )2

1
e2x e2x +1

e2x e2x + 1 e2x e2x + 1

ex + 1 + e2x ex + 1 + e2x

1
e2x e2x +1

1 2
e2x e2x +1

= =

1
2e2x e2x +1

2e2x (e2x + 1) e2x (2e2x ) = (e2x + 1)2

ex e2x + 1 2e2x + 2x = 1 + e2x 2e2x (e + 1)2 ex 1 ex + 1 = + = . 1 + e2x e2x + 1 1 + e2x

2x Zgled 92 Izraunaj odvod funkcije x 2 arc tan x + arc sin 1+x2 . c

2. marec 2009, 20 : 15

78

Raunajmo c 2 f (x) = + 1 + x2

1
2x 1 ( 1+x2 )2

2x 1 + x2

2 + 1 + x2

1
(x2 +1)2 4x2 (1+x2 )2

2(1 + x2 ) 2x 2x = (1 + x2 )2

1 2 2(1 x2 ) + = 1 + x2 1 + x2 x4 + 2x2 + 1 4x2 2 2(1 x2 ) 1 = + = 1 + x2 1 + x2 (x2 1)2 1 2(1 x2 ) 2 + 2 . = 1 + x2 |x 1| 1 + x2 f (x) = 2 1 2(1 x2 ) + 2 , 1 + x2 |x 1| 1 + x2

Torej je

kar med drugim pomeni, da v tokah x = 1 funkcija ni odvedljiva. Ce je |x| < 1, je c 4 2 2 je |x| > 1, je |x2 1| = x2 1, zato je f (x) = 0. |x 1| = 1 x , zato je f (x) = 1+x2 . Ce y 1

O1

4.5

Diferencial funkcije

Naj bo f odvedljiva funkcija, y = f (x). Spremembo vrednosti funkcije f pogosto oznaimo c z y. Podobno oznaimo spremembo vrednosti spremenljivke x z x. S temi oznakami c lahko zapiemo s y f (x + h) f (x) = lim . f (x) = lim x0 x h0 h
y c Torej velja f (x) x = , kjer gre pri x 0 tudi 0. Gornjo enabo preoblikujemo v y = f (x)x + x.

Kot smo e omenili, gre hkrati z x tudi k 0, zato je y f (x)x. z

2. marec 2009, 20 : 15

79

y y

f f (x)x

x O x x+h x

Diferencial funkcije f v toki x je enak produktu iz odvoda funkcije in diferenciala c neodvisne spremenljivke. Torej dy = f (x) x. Za funkcijo f : x x je df (x) = dx = 1 x = x. Torej je dx = x in zato diferencial pogosto zapiemo v obliki dy = f (x) dx ali s f (x) = dy . dx

Ce je y posredna funkcija spremenljivke x, tj. y = f (u) in u = g(x), je dy = dy z (f (g(x))) dx = f (u)g (x) dx. Ker je f (u) = du in g (x) = du , lahko verino pravilo dx za odvajanje zapiemo z diferenciali kot s dy du dy = . dx du dx Diferenciale pogosto uporabljamo pri raunanju priblinih vrednosti funkcije, saj je c z f (x + dx) = f (x) + y. Torej je f (x + dx) f (x) + y = f (x) + f (x) dx. Grano to pomeni, da smo v okolici dotikalia funkcijo aproksimirali s tangento. c sc y f t f (x) + f (x)dx f (x + dx) f (x) dx f (x)

O Zgled 93 Priblino izraunaj z c 17. 17 = 4

x + dx

Ker je 17 = 16 + 1, lahko zapiemo s

1+

1 . 16

Oznaimo f (x) = 4 1 + x. Torej c

1 . 16 1 16 1 Ker je f (x) = 4 21+x = 2 , 1+x

moramo priblino izraunati f (x+dx) za x = 0 in dx = z c je 1 1 f ( 16 ) f (0) + f (0) 16 = 4 + 2

= 4.125 . Dobljen rezulat je natanen na dve decimalni mesti, saj je 17 4.1231056 . Omenjena c metoda raunanja priblinih vrednosti funkcije je enostavna, al pa iz metode same ni c z z razvidno, kako natanen je dobljen rezultat. Kasneje si bomo pogledali, kako lahko s c pomojo Taylorjeve vrste ocenimo, kako velika je napaka, e nadomestimo f (x + dx) z c c f (x) + f (x) dx.
2. marec 2009, 20 : 15

80

4.6

Viji odvodi s

Naj bo funkcija f na intervalu (a, b) odvedljiva in g = f njen odvod. Ce je funkcija g odvedljiva v toki x, pravimo, da je funkcija f dvakrat odvedljiva v toki x in oznaimo c c c je drugi odvod odvef (x) = g (x). Funkcijo f imenujemo drugi odvod funkcije f . Ce dljiva funkcija, oznaimo odvod drugega odvoda z f in imenujemo tretji odvod funkcije c f . Splono velja: e se da funkcija f n-krat zaporedoma odvajati, dobimo po n korakih s c n-ti odvod, ki ga oznaimo z f (n) . c Viji odvodi elementarnih funkcij Za f (x) = xm po vrsti izraunamo s c (xm ) = mxm1 (xm ) = m(m 1)xm2 . . . (xm )(n) = m(m 1) . . . (m n + 1)xmn . Ce je m naravno tevilo, bo (m + 1)-vi in vsi viji odvod enak 0. (tj. (xm )(n) = 0 za s s n m + 1). Ce pa je m negativno celo tevilo ali m R \ Z, pa noben odvod ne bo 0. s Za f (x) = sin x po vrsti izraunamo c (sin x) = cos x = sin(x + ), 2 (sin x) = sin x = sin(x + 2 ), 2 (sin x) = cos x = sin(x + 3 ), 2

(sin x)(4) = sin x = sin(x + 4 ). 2 Torej za vsak k velja (sin x)(k) (x) = sin(x + k ). 2 Za f (x) = cos x po vrsti izraunamo c

(cos x)(4) = cos x = cos(x + 4 ). 2 Torej za vsak k velja (cos x)(k) (x) = cos(x + k ). 2 Za f (x) = ln x po vrsti izraunamo c (ln x) = (ln x) (ln x) (ln x)(n)

(cos x) = sin x = cos(x + ), 2 (cos x) = cos x = cos(x + 2 ), 2 (cos x) = sin x = cos(x + 3 ), 2

1 = x1 x = x2 = (1)(2)x3 = 2x3 . . . = (1)n1 (n 1)! xn

Za f (x) = ax pa je f (x) = ax ln a, od koder v splonem sledi f (k) (x) = ax (ln a)k . s Za vije odvode ciklometrinih funkcij pa v splonem ne obstajajo lepe formule. s c s
2. marec 2009, 20 : 15

81

4.7

Lastnosti odvedljivih funkcij

f (x0 + h) f (x0 ) = f (x0 ) h0 h lim

Naj bo f odvedljiva funkcija v toki x0 . Iz c

sledi, da lahko zapiemo s

f (x0 +h)f (x0 ) h

= f (x0 )+(h), kjer za funkcijo velja lim (h) = 0.

h0

Naj bo sedaj f (x0 ) = 0. Potem je v enakosti f (x0 + h) f (x0 ) = h(f (x0 ) + (h)) predznak vsote f (x0 ) + (h) doloen s predznakom tevila f (x0 ) in se za majhne h ne c s spreminja. (Obstaja namre tak > 0, da je |f (x0 )| > |(h)| za vse |h| < .) c Ce je f (x0 ) > 0, iz f (x0 + h) f (x0 ) = h(f (x0 ) + (h)) f (x0 + h) > f (x0 ) h > 0. y f (x0 + h) f (x0 ) f

sledi, da za majhne h velja

x0 x0 + h

Opozorilo. To e ne pomeni, da je funkcija f v okolici toke x0 naraajoa. s c sc c Ce je f (x0 ) < 0, iz f (x0 + h) f (x0 ) = h(f (x0 ) + (h)) f (x0 + h) < f (x0 ) h > 0. y

sledi, da za majhne h velja

f (x0 ) f (x0 + h) x0 x0 + h f x

2. marec 2009, 20 : 15

82

Opozorilo. To e ne pomeni, da je funkcija f v okolici toke x0 padajoa. s c c Ce pa je f (x0 ) = 0, velja f (x0 + h) f (x0 ) = h(h) in o obnaanju funkcije f v okolici toke x0 ne moremo povedati niesar. s c c y f (x0 + h) f (x0 ) f (x0 + h) x0 x0 + h x f

Za funkcije x x3 , x x3 in x x2 velja, da je njihov odvod v toki 0 enak 0. c Prva funkcija je v okolici toke 0 naraajoa, druga padajoa, tretja pa ni ne naraajoa c sc c c sc c in ne padajoa. c y y x3 O x3 x O x x2 O x y

Zgled 94 Za funkcijo f , f (x) = x + 2x2 sin , e je x = 0 in c x 0, e je x = 0, c

je f (0) = 1, vendar v nobeni okolici toke 0 ni naraajoa. c sc c Dokaz. Res je f (0) = lim h + 2h2 sin f (h) f (0) h = lim = lim (1 + 2h sin ) = 1. h0 h0 h0 h h h 2 cos . x x

Po drugi strani pa za x = 0 velja f (x) = 1 + 4x sin

1 4 Ce postavimo a = n , n N, bo f (a) = 1 + 2n sin(2n) 2 cos(2n) = 1 2 < 0. Po gornjem razmisleku za toko b blizu a, b < a, velja f (b) > f (a). Torej funkcija f na c intervalu [0, a] ni naraajoa. sc c

2. marec 2009, 20 : 15

83

Naj bo I odprt interval in f : I R funkcija. Toki x I, kjer je f (x) = 0, pravimo c stacionarna toka funkcije f . Vrednost funkcije se v okolici stacionarne toke poasi c c c spreminja. Tangenta na graf funkcije v stacionarni toki je vzporedna z abscisno osjo. c Funkcija f ima v toki x0 I lokalni maksimum, e obstaja tak > 0, da za vsak c c x (x0 , x0 + ) velja f (x) < f (x0 ). y f (x0 )

x0 x0 x0 +

Funkcija f ima v toki x0 I lokalni minimum, e obstaja tak > 0, da za vsak c c x (x0 , x0 + ) velja f (x) > f (x0 ). y f (x0 )

x0 x0 x0 +

Ce ima funkcija f v toki x0 lokalni maksimum ali lokalni minimum, pravimo, da ima c f v toki x0 lokalni ekstrem. c Izrek 56 Ce ima odvedljiva funkcija f v toki x0 lokalni ekstrem, je f (x0 ) = 0. c Dokaz. Naj ima f v toki x0 lokalni maksimum. Ce ima lokalni minimum, dokaemo c z trditev podobno.

2. marec 2009, 20 : 15

84

Naj bo torej f (x0 + h) < f (x0 ) za vse h blizu 0. Za h < 0 torej velja f (x0 + h) f (x0 ) >0 h in zato
fL (x0 ) = lim h0

f (x0 + h) f (x0 ) 0. h

Za h > 0 pa velja f (x0 + h) f (x0 ) <0 h in zato

fD (x0 ) = lim h0

f (x0 + h) f (x0 ) 0. h

Odvedljiva funkcija ima lahko ekstreme le v stacionarnih tokah. Kot kae funkcija x c z 3 x , pa obrat ne dri. Toka x = 0 je stacionarna, vendar je v okolici te toke funkcija z c c naraajoa. sc c y

Ker je f (x0 ) = fL (x0 ) 0 in f (x0 ) = fD (x0 ) 0, od tod sledi f (x0 ) = 0.

1 1 O 1

x3 1 x

V gornjem izreku predpostavke o odvedljivosti ne smemo izpustiti. Funkcija x 3 x2 ima v toki x = 0 lokalni minimum, a ni odvedljiva. Prav tako ima tudi funkcija c 2 lokalna minima v tokah x = 2, a sta ti dve toki na robu denicijskega x 4x c c obmoja in zato funkcija v teh dveh tokah ni odvedljiva. c c y 1 1 3 x2 O 1 x 2 2 y 4 x2 2 x

Izrek 57 (Rolleov izrek) Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija, ki je na intervalu (a, b) odvedljiva. Ce je f (a) = f (b), obstaja toka (a, b), da je f () = 0. c

2. marec 2009, 20 : 15

85

Dokaz. Ker je f zvezna na zaprtem intervalu [a, b], zavzame maksimum M in minimum m. Ce je M = m, je funkcija f konstantna, zato je f () = 0 za vsak (a, b). Ce pa je m < M, zaradi pogoja f (a) = f (b) ne more zavzeti obeh ekstremnih vrednosti v krajiih. Torej obstaja toka (a, b), da je f () {M, m} \ {f (a)}. V toki je sc c c funkcija f odvedljiva in po izreku 56 je f () = 0. Geometrijski pomen Rolleovega izreka: Ce imata krajii grafa funkcije f na intervalu [a, b] sc enaki ordinati, obstaja vsaj ena toka na grafu funkcije, v kateri je tangenta vzporedna z c abscisno osjo. y f () = 0 f (a) = f (b) a b x

Izrek 58 (Lagrangeov izrek) Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija, ki je na intervalu (a, b) odvedljiva. Potem obstaja toka (a, b), da je f () = f (b)f (a) . c ba Dokaz. Funkcija g: [a, b] R, g(x) = f (x) f (b) f (a) (x a), ba

je intervalu [a, b] zvezna in na intervalu (a, b) odvedljiva. Po konstrukciji je g(a) = f (a) in g(b) = f (b) f (b)f (a) (b a) = f (a), zato ustreza pogojem Rolleovega izreka. Torej ba obstaja toka (a, b), da je g () = 0. Sledi g () = f () f (b)f (a) = 0, kar nam da c ba f (b)f (a) f () = ba . Tudi Lagrangeov izrek ima lep geometrijski pomen. Ce je funkcija med tokama A(a, f (a)) c in B(b, f (b)) gladka, obstaja vsaj ena toka na grafu, v kateri je tangenta vzporedna c premici skozi toki A in B. c y f (b) f () =
f (b)f (a) ba

f (a)

A a b x
2

Zgled 95 S pomojo Lagrangeovega izreka dokai, da za 0 a < b < c z ba ba < tan b tan a < . 2a cos cos2 b
2. marec 2009, 20 : 15

velja (11)

86

1 Reitev. Ker je tan (x) = cos2 x , opazujmo funkcijo f , podano s predpisom f (x) = tan x. s Po Lagrangeovem izreku obstaja toka med a in b, da je f (b) f (a) = f ()(b a) oz. c

tan b tan a =

1 (b a). cos2
1 cos2 x

c Ker je funkcija cos na intervalu [0, ) pozitivna in padajoa, je funkcija x 2 naraajoa, zato za a < < b velja sc c 1 1 1 < < . cos2 a cos2 cos2 b Ko slednje pomoimo z b a, dobimo eleno neenakost (11). z z

Posledica 59 Ce je funkcija f na intervalu [a, b] zvezna, na intervalu (a, b) odvedljiva in je f (x) = 0 za vsak x (a, b), je f konstantna. Dokaz. Vzemimo poljuben x (a, b). Po Lagrangeovem izreku za funkcijo f na intervalu [a, x], obstaja (a, x), da je f () = f (x)f (a) . Ker je f () = 0, je f (x) = f (a). Zaradi xa zveznosti je f (b) = lim f (x) = f (a). Torej je res funkcija na intervalu [a, b] konstantna.
xb

Posledica 60 Ce sta funkciji f in g na intervalu [a, b] zvezni, na intervalu (a, b) odvedljivi in je f (x) = g (x) za vsak x (a, b), obstaja konstanta c, da je g(x) = f (x) + c za vsak x [a, b]. Dokaz. Funkcija h = g f ustreza pogojem prejnje trditve, zato je g f konstanta, s recimo c. Torej je g(x) f (x) = c oz. g(x) = f (x) + c za vsak x [a, b]. Gornjo trditev lahko enostavno povemo tudi takole: e imata funkciji enaka odvoda, se c razlikujeta le za konstanto. Pri uporabi gornje trditve pa je potrebno paziti, da sta funkciji res denirani na intervalih. Zgled 96 Zapii zvezo med arc cos x in arc sin x. s
1 1 Oznaimo f (x) = arc cos x in g(x) = arc sin x. Ker je f (x) = 1x2 in g (x) = 1x2 , c se odvoda funkcij x f (x) in x g(x) ujemata. Po zgornji trditvi je zato g(x) = f (x) + c oz. arc sin x = arc cos x + c. (12)

Ko vstavimo primeren x, npr. x = 0, dobimo arc sin 0 = arc cos 0 + c in od tod c = arc cos 0 = . 2
1 2x Zgled 97 Skiciraj grafe funkcij, podane s predpisi f (x) = arc tan x, g(x) = 2 arc tan 1x2 in h(x) = arc tan x+1 . x1

Najprej opazimo, da je Df = R, Dg = R \ {1, 1} in Dh = R \ {1}. Ker je f (x) = x21 = +1 g (x) = h (x), se funkcije na intervalih, ki so v presekih denicijskih obmoij, razlikujejo c za konstante.

2. marec 2009, 20 : 15

87

F (x) f (x) = arc tan x 1 2x g(x) = 2 arc tan 1x2 h(x) = arc tan x+1 x1

F (0) 0 0
4

lim F (x) 2 0 4

x 2

lim F (x) 0 4

Iz tabele torej vidimo, da dobimo grafa funkcij g in h tako, da vzporedno premaknemo posamezne dele grafov funkcije f . y
4 2

g h f 1 O 4 2 1

Izrek 61 Naj bo funkcija f na intervalu (a, b) odvedljiva. Ce je f (x) > 0 za vsak x (a, b), je f naraajoa. Ce je f (x) < 0 za vsak x (a, b), je f padajoa. sc c c Dokaz. Izberimo x1 , x2 (a, b), x1 < x2 . Po Lagrangeovem izreku za funkcijo f na 2 )f intervalu [x1 , x2 ], obstaja (x1 , x2 ), da je f () = f (xx2 x(x1 ) . V prvem primeru je 1 2 )f (x f () > 0, zato je f (xx2 x1 1 ) > 0, kar nam da f (x2 ) > f (x1 ). V drugem primeru pa je f () < 0, zato je
f (x2 )f (x1 ) x2 x1

< 0, kar nam da f (x2 ) < f (x1 ).

4.8

Konveksnost, konkavnost, prevoji

Pravimo, da je funkcija f : I R konveksna na intervalu [a, b] I, e za vsako toko c c x (a, b) velja f (b) f (a) (x a). f (x) f (a) + ba Grano to pomeni, da na intervalu [a, b] lei graf funkcije f pod premico skozi toki c z c (a, f (a)) in (b, f (b)). y f

Pravimo, da je funkcija f : I R konkavna na intervalu [a, b] I, e za vsako toko c c x (a, b) velja f (b) f (a) f (x) f (a) + (x a). ba Grano to pomeni, da na intervalu [a, b] lei graf funkcije f nad premico skozi toki c z c (a, f (a)) in (b, f (b)).
2. marec 2009, 20 : 15

88

y f O a x b x

Neposredno iz denicije vidimo, da je funkcija f : I R na intervalu [a, b] I konveksna natanko tedaj, ko je funkcija g: I R, denirana s predpisom g(x) = f (x), na tem intervalu konkavna. Izrek 62 Funkcija je konveksna na intervalu [a, b], e je f (x) > 0 za vsak x (a, b). c Funkcija je konkavna na intervalu [a, b], e je f (x) < 0 za vsak x (a, b). c Naj bo f : I R funkcija. Toka x I je prevoj funkcije f , e se funkcija v njej c c spremeni iz konveksne v konkavno ali obratno. y f
konkavna konveksna

Izrek 63 Naj bo f : I R dvakrat odvedljiva funkcija. Ce je f (x) = 0 in f spremeni predznak pri prehodu ez toko x, je toka x prevoj funkcije f . c c c Torej v prevojni toki graf funkcije seka tangento na graf funkcije v tej toki. c c y f O x x

Zgled 98 Doloi obmoje konveksnosti, konkavnosti in prevoje za funkcijo f , podano s c c 1 2 predpisom f (x) = 4 (x 9)(x2 1). Po vrsti izraunamo c 1 4 (x 10x2 + 1), 4 1 f (x) = (4x3 2 10x) = x3 5x, 4 f (x) = 3x2 5. f (x) = Torej sta prevoja v tokah x = c (
5 , ), 3 5 . 3

Funkcija konveksna na intervalih (,

5 , 3 5 ). 3

5 ) 3

in

konkavna pa na intervalu (

2. marec 2009, 20 : 15

89

y
9 4

5 3

O 1 1 11 9

5 3

3 x

konveksna konkavna konveksna

4.9

Ekstremi funkcij

Spomnimo se, da za odvedljivo funkcijo f v lokalnem ekstremu x0 velja f (x0 ) = 0. Ali velja obrat, tj. ali lahko iz pogoja f (x0 ) = 0 sklepamo, da ima funkcija f je v toki c x0 lokalni ekstrem? Odgovor je v splonem negativen: funckija, podana s predpisom s 3 f (x) = x , v toki x0 = 0 nima ekstrema. Kot kae spodnji izrek, pa nam stacionarne c z toke kljub temu zelo koristijo pri iskanju ekstremov: c Izrek 64 Naj bo x0 stacionarna toka funkcije f . c 1. Ce obstaja > 0, da je f (x) > 0 za x (x0 , x0 ) in f (x) < 0 za x (x0 , x0 + ), ima funkcija f v toki x0 lokalni maksimum. c 2. Ce obstaja > 0, da je f (x) < 0 za x (x0 , x0 ) in f (x) > 0 za x (x0 , x0 + ), ima funkcija f v toki x0 lokalni minimum. c 3. Ce obstaja > 0, da je f (x) enakega predznaka za vse x (x0 , x0 + ) \ {x0 }, funkcija f v toki x0 nima lokalnega ekstrema. c Dokaz. Po izreku 61 je funkcija naraajoa, e je f > 0 in padajoa, e je f < 0. sc c c c c V prvem primeru je f na intervalu (x0 , x0 ) naraajoa, zato je f (x) < f (x0 ) za sc c x0 < x < x0 . Podobno je f na intervalu (x0 , x0 + ) padajoa, zato je f (x0 ) > f (x) za c x0 < x < x0 + . Torej je f (x) > f (x0 ) za vsak x (x0 , x0 + ) \ {x0 } in je x0 lokalni maksimum. Drugi primer dokaemo podobno kot prvi. z V tretjem primeru pa npr. vzemimo, da je f (x) > 0 za x (x0 , x0 + ) \ {x0 }. Potem je na intervalih (x0 , x0 ) in (x0 , x0 + ) funkcija f naraajoa, kar pomeni, da sc c je f (x1 ) < f (x0 ) < f (x2 ) za vsak x1 (x0 , x0 ) in vsak x2 (x0 , x0 + ). Torej v toki x0 funkcija f nima c ekstrema. Pri prehodu preko stacionarne toke so mone tiri kombinacije predznakov odvoda in c z s dve od teh nam dasta lokalni ekstrem, v drugih dveh primerih pa ekstrema ni

2. marec 2009, 20 : 15

90

f f f f

se se se se

spremeni: spremeni: spremeni: spremeni:

x0 x0 + x0 x0

+ +

lokalni maksimum lokalni minimum ni ekstrema ni ekstrema

x0

x0

x0

x0

Zgled 99 Karakteriziraj vse stacionarne toke funkcije, podane s predpisom f (x) = x2 + c 4x + 1. Reitev. Ker je s f (x) = 2x + 4, je edina stacionarna toka pri x0 = 2. Iz zapisa f (x) = 2(x+2) c sledi, da je f (x) < 0 za x < 2 in f (x) > 0 za x > 2. Torej imamo prehod oblike + x0 , ki nam da lokalni minimum. Zgled 100 Poii vse ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x) = x3 x2 x + 1. sc Reitev. Izraunajmo odvod: s c f (x) = 3x2 2x 1. y
32 27

y 2

O x 3

Ker je 3x2 2x 1 = (3x + 1)(x 1), vidimo od tod, da je x 1 O 1 3 f (x) = 0 za x1 = 1 in x2 = 1. 3 Ce je x < x1 , je f (x) > 0. Ce je x1 < x < x2 , je f (x) < 0. Ce pa je x2 < x, je spet f (x) > 0. Pri stacionarni toki x1 = 1 c 3 + imamo torej prehod oblike x1 , ki nam da lokalni maksimum. Pri stacionarni + toki x2 = 1 pa imamo prehod oblike x1 , ki nam da lokalni minimum. c Zgled 101 Poii vse ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x) = (2x + 1)5 . sc Reitev. Ker je s f (x) = 5 (2x + 1)4 2 = 10(2x + 1)4 , Ker je f (x) > 0 za vsak je edina stacionarna toka pri x0 = c + + 1 x = 2 , imamo pri x0 prehod oblike x0 , kar pomeni, da v tej toki ni ekstrema. c
1 2.

y
1 2

Pogosto pa je funkcija, katere ekstrem iemo, (vsaj) dvakrat odvedljiva. V tem primeru sc velja:
2. marec 2009, 20 : 15

91

 Izrek 65 Naj bo funkcija f dvakrat odvedljiva. Ce v stacionarni toki x0 velja f (x0 ) < 0, c v stacionarni toki x0 velja f (x0 ) > 0, je v tej toki je v tej toki lokalni maksimum. Ce c c c lokalni minimum. Dokaz. Oglejmo si primer, da v stacionarni toki x0 velja f (x0 ) < 0. Potem je funkcija c g = f v okolici toke x0 padajoa. Torej obstaja > 0, da je f (x) = g(x) > 0 za c c x (x0 , x0 ) in f (x) = g(x) < 0 za x (x0 , x0 + ). Torej imamo za funkcijo f prehod + oblike x0 , kar pomeni, da je v toki lokalni maksimum. c pa v stacionarni toki x0 velja f (x0 ) > 0, je funkcija f v okolici toke x0 Ce c c naraajoa. Podobno kot zgoraj vidimo, da imamo v tem primeru prehod oblike sc c + x0 , ki nam da lokalni minimum. Opozorilo. Ce je f (x0 ) = 0 v stacionarni toki x0 , to ne pomeni, da v tej toki ni c c ekstrema, pa pa le, da o naravi stacionarne toke ne moremo sklepati na podlagi drugega c c odvoda. Za primer vzemimo funkciji f : x x3 in g: x x4 , za kateri sta prvi in drugi odvod v toki x0 = 0 enaka 0. Funkcija f v toki x0 nima ekstrema, funkcija g pa ima c c lokalni (celo globalni) minimum. y x4 O x3 x O x y

Zgled 102 Poii vse ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x) = x2 ex . sc Reitev. Odvajajmo: s f (x) = 2xex x2 ex = (x2 + 2x)ex f (x) = (2x + 2)ex (x2 + 2x)ex = (x2 4x + 2)ex Iz pogoja f (x) = (x2 + 2x)ex = x(2 x)ex = 0 y 4e2 O 2 x

izpeljemo, da ima funkcija stacionarni toki x1 = 0 in x2 = 2. Iz f (x1 ) = f (0) = 2 > 0 c sledi, da je v toki x1 = 0 lokalni minimum. Iz f (x2 ) = f (2) = 2e2 < 0 pa sledi, da c je v toki x2 = 2 lokalni maksimum. c Ekstrem zvezne funkcije na zaprtem intervalu Naj bo f : [a, b] R zvezna funkcija. Po izreku 43 vemo, da zvezna funkcija f na zaprtem intervalu zavzame najvejo in c najmanjo vrednst. Ce je funkcija f na odprtem intervalu (a, b) odvedljiva, je ekstremna s toka stacionarna (izrek 56). Ekstrem pa lahko dosee tudi v krajiu intervala ali pa v c z sc toki, kjer funkcija f sploh ni odvedljiva. Povzemimo: c Ce zavzame f v toki x ekstremno vrednost, je x c stacionarna toka funkcije f ali c
2. marec 2009, 20 : 15

92

 krajie intervala ali sc

toka, v kateri f ni odvedljiva. c Opozorilo. Ni nujno, da funkcija v krajiu ekstrem dejansko dosee. sc z Zgled 103 Ali ima funkcija f : [0, 1] R, podana s predpisom f (x) = x2 sin , e je 0 < x 1 in c x 0, e je x = 0, c

lokalna ekstrema v tokah x = 0 in x = 1? c Za x > 0 velja f (x) = 2x sin + x2 cos 2 x x x = x2 sin cos , x x

zato je fL (1) = in je v toki x = 1 lokalni maksimum. Zaradi c fD (0) = lim h0

h2 sin f (h) f (0) h = lim =0 h0 h h

je funkcija f z desne odvedljiva v 0 in x = 0 je njena stacionarna toka. Ker pa funkcija c f zavzame pozitivne in negative vrednosti poljubno blizu toke x = 0, v tej toki ni c c lokalnega ekstrema. y 1 O x

Zgled 104 Poii najvejo in najmanjo vrednost funkcije f : [1, 2] R, podane s predsc c s 2 pisom f (x) = x . Dokaz. Stacionarna toka je le ena sama: f (x) = 2x in f (x) = c 0 le za x = 0. Ker je f (0) = 2 > 0, je v toki x = 0 lokalni c minimum. Ker je f (x) 0 za vsak x, je v toki x = 0 tudi globalni c minimum. Ker je f na intervalu (1, 2) povsod odvedljiva, si moramo ogledati le e vrednost v krajiih: f (1) = 1, f (2) = s sc 4. Torej je najveja vrednost funkcije f enaka 4, funkcija pa to c vrednost zavzame v toki 2. c 1 y 4

1 O 2 x

Zgled 105 Poii najvejo in najmanjo vrednost funkcije f : [1, 1] R, podane s predsc c s 2 pisom f (x) = x 3 .
2 Reitev. Ker je f (x) = 3 x 3 = 0, funkcija nima stacionarnih tok. Ekstrem lahko s c nastopi e v krajiih (tj. pri x = 1) in v toki x = 0, kjer funkcija f ni odvedljiva. S s sc c pomojo vrednosti f (1) = 1, f (1) = 1 in f (0) = 0 ugotovimo, da ima funkcija v toki c c x = 0 lokalni minimum, v tokah 1 pa lokalna maksima. c 2. marec 2009, 20 : 15
1

93

Zgled 106 Kanal irine a se pravokotno stika s kanalom irine b. Doloi dolino najdalje s s c z s (tanke) palice, ki lahko priplava iz enega v drugi kanal.

b d

a Reitev. Pri danem kotu je dolina najdalje palice, ki lahko priplava iz enega v drugi s z s kanal, enaka b a + . d() = cos sin Iemo minimum te funkcije. Velja sc d () = a Ce je d () = 0, sledi tan =
3

cos sin b 2 . 2 cos sin

b . a

Potem je b a a b
2

1 = cos 1 = sin od koder sledi d= 3 3

1+

,
2

1+

a2

b2

= a +b
3 3

2 3

2 3

3 2

.
+

Toka je res minimum, saj imamo pri d () = a sin b cos premeno tipa . c cos2 sin2

4.10

Risanje grafov funkcij

lim (f (x) g(x)) = 0.

Asimptote Funkcija g je asimptota funkcije f , ko gre x proti , e velja c

x

Najpogosteje obravnamo linearne asimptote, tj. premice. Da bi bila premica z enabo c y = kx + n asimptota, mora veljati
x

lim (f (x) kx n) = 0.

2. marec 2009, 20 : 15

94

tod sledi, da je lim ( f (x) k) = 0. Torej smo dokazali, da je x

x

Torej je n = lim (f (x) kx) = lim x( f (x) k). Ker limita lim x( f (x) k) obstaja, od x x
x x x

f (x) , x x n = lim (f (x) kx). k = lim

x

Zgled 107 Zapii enabo linearne asimptote funkcije f , podane s predpisom f (x) = s c Reitev. Raunajmo s c x2 + 1 f (x) = lim = 1, x x(x 1) x x x2 + 1 n = lim (f (x) kx) = lim x x x x1 x+1 = 1. = lim x x 1 k = lim y

x2 +1 . x1

= 1

1 O 1 x

Enaba asimptote se torej glasi y = kx + n = x + 1 in je enaka c tudi, ko gre x proti . Pripomniti velja, da lahko pri racionalnih funkcijah do (linearne) asimptote pridemo hitreje z deljenjem polinomov. Ker je x2 + 1 = (x 1)(x + 1) + 2, lahko v gornjem primeru zapiemo s 2 x2 + 1 = (x + 1) + . x1 x1 2 Ker je lim x1 = 0, velja lim (f (x) (x + 1)) = 0 in je zato y = x + 1 res asimptota x x funkcije f . Z opisano metodo lahko pri racionalnih funkcijah poieno tudi polinomsko sc asimptoto. Zgled 108 Dana je racionalna funkcija f , f (x) = g(x)) = 0.
x4 . x2 1

Poii polinom g, da bo lim (f (x) sc

x

Z deljenjem polinomov dobimo x4 = (x2 + 1)(x2 1) + 1. Torej je f (x) = (x2 + 1) + x21 . 1 Iskani polinom je g(x) = x2 + 1. y

1O

1 x

2. marec 2009, 20 : 15

95

Risanje grafov funkcij Pri risanju grafov funkcij obravnavamo naslednje elemente: denicijsko obmoje, nile in pole funkcije, c c ekstreme funkcije, asimptote

in po potrebi prevoje. Zgled 109 Narii graf funkcije f , podane s predpisom s f (x) = (1 x)3 . (1 + x)2

Denicijko obmoje: Df = R \ {1}, nile: {1}, poli: {1}. Ker je c c f (x) = 3(1 x)2 (1 + x) 2(1 x)3 (1 + x) (1 x)2 (5 x) = , (1 + x)4 (1 + x)3

sta x = 5 in x = 1 stacionarni toki. Z analizo spremembe predznaka odvoda pri c prehodu preko stacionarne toke ugotovimo, da je pri x = 5 lokalni minimum, v toki c c x = 1 pa ni ekstrema. Ker je 24(1 x) f (x) = , (1 + x)4 je v toki x = 1 prevoj. c Z deljenjem ugotovimo: x3 + 3x2 3x + 1 = (x2 + 2x + 1)(x + 5) + (6x 4), torej 6x4 je f (x) = (x + 5) + (x+1)2 in je y = x + 5 linearna asimptota. y 13.5

5 1 1 O 1

Zgled 110 Narii graf funkcije f , podane s predpisom s f (x) = x3 . x2 96

2. marec 2009, 20 : 15

Z analizo spremembe predznaka pri prehodu ez toko x = 3 oz. pri x 0 ugotovimo, c c da ima f lokalna minima pri v tokah (0, 0) in (3, 3 3). Opazimo, da se pri x = 0 graf c dotika abscisne osi. Ker je f (x) = 3 5 , funkcija nima prevojev. Doloimo linearne c
x(x2)

Df = (, 0](2, ), nile: {0}, poli: {2}. Z odvajanjem dobimo f (x) = (x3) c

x . (x2)3

asimptote:

k+ = n+ = =

lim

x3 x2

= lim

lim

x3 x x2 2x2

x = 1, x2 = lim
x

x3 x2

x3 x2

x2 +x

lim

x3 (x 2) + x(x 2)
x3 x2

= 1,

k = n = =

lim

= lim

lim

x3 +x x2

x = 1, x2
x3 x2 x x3 x2

= lim

x2 x

lim

2x2 = 1. x3 (x 2) x(x 2)

Tu velja opozoriti, da smo pri zadnjih dveh raunih upotevali, da gre x . Torej je c s 2 = |x| = x. Funkcija ima torej dve linearni asimptoti: y = k x+ n = x < 0 in zato x + + x + 1 za x in y = k x + n = x 1 za x . y

3 3

1 O 2 1 3

Zgled 111 Narii graf funkcije f , podane s predpisom s f (x) = x ln2 x. Denicijsko obmoje: Df = (0, ), nile: {0}. Ker je c c f (x) = ln(x)(ln(x) + 2),
2. marec 2009, 20 : 15

97

sta x = 1 in x = e2 stacionarni toki. Z analizo spremembe predznaka pri prehodu c ez stacionarni toki ugotovimo, da je (e2 , 4e2 ) lokalni maksimum, (1, 0) pa lokalni c c minimum. Iz odvoda tudi vidimo, da ima f asimptotino navpino tangento za x 0. Ker je c c f (x) = 2(ln(x) + 1) x

in f spremeni predznak pri prehodu preko toke e1 , je v toki (e1 , e1 ) prevoj. c c y

1 4e2 e1 O e2 e1 1 x

Zgled 112 Narii graf funkcije f , podane s predpisom s f (x) = arc tan 1 + 1 x .

Denicijsko obmoje: Df = R \ {0}, nile: {1}. Ker je c c f (x) = 2x2 1 , + 2x + 1

funkcija nima stacionarnih tok. Ker je povsod odvedljiva in denirana na uniji odprtih c intervalov, nima ekstremov. Ker je f (x) = 2(2x + 1) , (2x2 + 2x + 1)2
4

ima funkcija prevoj v toki ( 1 , ). Funkcija ima vodoravno asimptoto y = c 2 4 in x . y

2

za x

1 1 1 2
4

O 4 2

2. marec 2009, 20 : 15

98

Zgled 113 Narii graf funkcije f , podane s predpisom s f (x) = x 3 ex . Denicijsko obmoje: Df = R, nila {0}. Ker je c c 2 2 f (x) = (3x2 1)ex , 3 x
1 sta stacionarni toki 3 . Z analizo spremembe predznaka odvoda pri prehodu preko c 1 1 stacionarne toke vidimo, da sta toki ( 3 , 13e ) in ( 3 , 13e ) lokalna maksima. Funkcija c c 3 3 v toki x = 0 ni odvedljiva in ima asimptotino navpino tangento pri x 0. Ker je c c c f (0) = 0 in f (x) > 0 za x = 0, je v toki (0, 0) (globalni) minimum. c
2 2

y 1
1 3 3e

1 3

1 3

4.11

Odpravljanje nedoloenosti in LHpitalovo pravilo c o

s s c c Ce imata pri funkciji F , F (x) = f (x) , tevec in imenovalec v kakni toki a skupno nilo, g(x) 0 pravimo, da ima funkcija v toki a nedoloenost oblike 0 . Kljub temu pa je mono, da c c z f (x) obstaja limita lim g(x) . Ce sta npr. f in g polinoma, x = a pa enostavna nila za f in c g, lahko zapiemo f (x) = (x a)f1 (x) in g(x) = (x a)g1 (x), kjer je f1 (a) = 0 = g1 (a). s Tedaj je f (x) f1 (a) (x a)f1 (x) f1 (x) lim = lim = lim = . xa g(x) xa (x a)g1 (x) xa g1 (x) g1 (a) Zgled 114 Izraunaj lim c Raunajmo lim c
x3 1 2 x1 x 1 x3 1 . x2 1 x1 (x1)(x2 +x+1) x1 (x1)(x+1) xa

= lim

= lim

x2 +x+1 x1 x+1

= 3. 2

Pogosto pa si lahko pri odpravljanju nedoloenosti pomagamo z odvodom. c Izrek 66 (LHpitalovo pravilo) Naj bosta funkciji f in g odvedljivi v okolici toke a o c in f (a) = g(a) = 0. Obstaja naj > 0, da je g(x) = 0 in g (x) = 0 za vsak x, za katerega (x) je 0 < |x a| < . Ce obstaja lim f (x) , obstaja tudi lim f (x) in sta enaki. g g(x)
xa xa

2. marec 2009, 20 : 15

99

Dokaz. Vzemimo poljubno toko x (a , a + ) \ {a} in denirajmo A = f (x) . c g(x) Vpeljimo funkcijo F , F (t) = f (t) Ag(t), denirano na intervalu med a in x. Tedaj je F (a) = f (a) Ag(a) = 0 in F (x) = f (x) f (x) g(x) = 0. Po Rolleovem izreku obstaja g(x) toka = (x) med a in x, da je F () = 0. Torej je F () = f () Ag () = 0, kar nam c () da A = f () . Sedaj pa lahko izraunamo c g f (x) f () f (x) = lim = lim , xa g(x) xa g () xa g (x) lim saj lei med x in a in je lim (x) = a. z
xa

Zgled 115 Izraunaj limito lim c Raunajmo lim c

x3 1 x2 1 x1

x3 1 . 2 x1 x 1 3 = 2.

= lim

3x2 x1 2x

Uporaba LHospitalovega pravila je vsekakor enostavna in je zagotovo najbolj priljubljena metoda za izraun limit. Pravilo pa v sebi skriva kar nekaj pasti. c Najpogosteja napaka je, da izraz s izrazom
f (x) g(x) f (x) g (x)

zamenjamo z odvodom ulomka

f (x) g(x)

f (x) ; g(x)

tj. z

. Seveda pa to ni res, saj je

f (x) g (x)

f (x)g(x)f (x)g(x) g 2 (x)

in slednji izraz

zagotovo ni enak

Pred uporabo LHospitalovega pravila se moramo prepriati, da so izpolnjene VSE c predpostavke. Prav tako tudi ne smemo pozabti, da lahko s pomojo LHospitac 0 lovega pravila odpravljamo le nedoloenosti tipa 0 (ali , kot pravi izrek 67). Ce c elimo LHpitalovo pravilo uporabljati tudi v drugih primerih, moramo nedoloene z o c izraze najprej primerno preoblikovati. Ce obstaja lim Izrek 67 Naj bosta funkciji f in g odvedljivi v okolici toke a in lim f (a) = lim g(a) = . c
xa xa f (x) , xa g (x) f (x) xa g(x)

obstaja tudi lim

in sta enaki.

Brez dokaza povejmo e, da lahko izreka 66 in 67 uporabljamo tudi v primeru a = ali s pa za enostransko limito lim f (x) oz. lim f (x) . g(x) g(x)
xa xa 0 0

Odpravljanje nedoloenosti tipa c verzijo LHpitalovega pravila. o Zgled 116 Izraunaj lim c
ex 1 . x0 ln(x+1)

ali

Ti dve nedoloenosti spadata v osnovno c

Reitev. Gre za nedoloenost tipa 0 . Raunajmo s c c 0 ex ex 1 = lim 1 = 1. x0 x0 ln(x + 1) x+1 lim Zgled 117 Izraunaj limito lim c Raunajmo c
x2 +1 2. x (x+1)

x2 + 1 2x 1 = lim = lim 2 x (x + 1) x 2(x + 1) x 1 + lim 100

1 x

= 1.

2. marec 2009, 20 : 15

Odpravljanje nedoloenosti tipa 0 ali 0. Izraz f (x) g(x) preoblikujemo v c tistega izmed ekvivalentnih izrazov f (x) ali g(x) , pri katerem je imenovalec laje odvajati. z 1 1
g(x) f (x)

Zgled 118 Izraunaj lim x ln2 x. c

x0

Reitev. Gre za nedoloenost tipa 0 , zato je smiselno zapisati x ln2 x = s c lim

x0 1 2 ln x x 21 ln2 x 2 ln x 2 = lim = lim = lim x = lim x3 = 0. 1 2 3 4 x0 x0 x x0 3x x x 3 x0

ln2 x . x1

Sledi

Opomba. Z enakim prijemom je mono dokazati, da je z lim x lna x = 0 za vsak a > 0.

x0

Zgled 119 Izraunaj lim x2 ex . c

x

Reitev. Tokrat je smiselno zapisati x2 ex = s lim

x2 . ex

Sledi

2x 2 x2 = lim x = lim x = 0. x x e x e x e Opomba. Z enakim prijemom je mono dokazati, da je z

x

lim xb ex = 0 za vsak b R.

(Ce je b 0, ni kaj dokazovati. Ce je b > 0, pa zaporedoma uporabljamo LHpitalovo o pravilo.) Odpravljanje nedoloenosti tipa . Da bi lahko uporabili LHpitalovo pravilo, c o moramo najprej izraz spretno preoblikovati.
1 Zgled 120 Izraunaj lim ( x sin x c x0 1 ). x2

Raunajmo c lim 1 1 2 x sin x x = lim x sin x 1 cos x = lim = 2 sin x x0 x x0 2x sin x + x2 cos x sin x = lim = x0 2 sin x + 4x cos x x2 sin x 1 cos x = . = lim 2 cos x x0 6 cos x 6x sin x x 6

x0

Opazimo lahko, da je bilo zadnje odvajanje odve, saj je c sin x 1 = , x 2 sin x 2 sin x + 4x cos x x 2 + 4 sin x cos x x2
1 od koder sledi, da limita res 6 .

2. marec 2009, 20 : 15

101

Odpravljanje nedoloenosti tipa 1 , 0 in 00 . Pri vseh treh nedoloenostih uporac c bimo enak prijem: izraz logaritmiramo in prevedemo na nedoloenost tipa 0 ali 0. c Natanneje: e elimo izraunati lim f (x)g(x) = L, izraunamo raje K = lim g(x) ln f (x), c c z c c od koder potem sledi L = eK . Zgled 121 Izraunaj lim xx . c
x0 xa xa

Reitev. Ko logaritmiramo, dobimo ln(xx ) = x ln x. Po e izraunanem je lim x ln x = 0, s z c

x0

od koder sledi, da je iskana limita enaka e0 = 1. Zgled 122 Izraunaj lim (e2x + x) x . c
x0
1

Gre za nedoloenost tipa 1 , zato izraz logaritmiramo; c lim ln((e

1

2x

x0

ln(e2x + x) + x) ) = lim = lim x0 x0 x

1 x

2e2x +1 e2x +x

=3

in od tod lim (e2x + x) x = e3 .

x0

Zgled 123 Izraunaj lim(cot x) ln x . c

x0

Gre za nedoloenost tipa 0 . Ko logaritmiramo, dobimo ln((cot x) ln x ) = ln(cot x) . Torej c ln x je 1 1 1 x ln(cot x) 2 lim = lim cot x 1 sin x = lim sin x1cos x = lim = 1, x0 x0 sin x cos x x0 x0 ln x x x od koder sledi lim(cot x) ln x = e1 .
x0
1

4.12

Taylorjeva vrsta
f (x) = c0 + c1 x + c2 x2 + . . . + cn xn

Ko vstavimo v polinom

izraz x = a + h, dobimo f (a + h) = c0 + c1 (a + h) + c2 (a + h)2 + . . . + cn (a + h)n . Gornji izraz lahko preoblikujemo v f (a + h) = b0 + b1 h + b2 h2 + . . . + bn hn , kjer je bk = bk (a). Po vrsti izraunamo c f (a + h) = b0 + b1 h + b2 h2 + . . . + bn hn , f (a + h) = b1 + 2b2 h + . . . + nbn hn1 , f (a + h) = 2b2 + 3 2b3 h + . . . + n(n 1)bn hn2 , . . .
2. marec 2009, 20 : 15

(13)

(14)

102

f (n) (a + h) = n(n 1) 1 f (n+1) (a + h) = 0 Ce sedaj v gornjih enabah postavimo h = 0, dobimo f (a) = b0 , f (a) = b1 , f (a) = 2b2 , c (n+1) ..., f (a + h) = n!bn ; torej bk = 1 (k) f (a) za k = 0, 1, . . . , n, k!

kjer smo denirali 0! = 1 in k! = 1 2 k za k N. Ce sedaj to upotevamo v (14), s dobimo n f (k) (a) k f (a + h) = h . k!

k=0

Ker je a + h = x, lahko zapiemo Taylorjevo formulo za polinom f : s

n

f (x) =
k=0

f (k) (a) (x a)k . k!

(15)

Zgled 124 Zapii polinom najmanje stopnje, za katerega je f (1) = 1, f (1) = 3 in s s f (1) = 6, vsi viji odvodi pa so enaki 0. s Reitev. Naj bo f iskani polinom. Ker je f (k) (x) = 0 za k 3, lahko postavimo n = 2. s Uporabimo formulo (15) in zapiemo s
2

f (x) =
k=0

f (k) (1) (x 1)k = k!

1 = f (1) + f (1)(x 1) + f (1)(x 1)2 = 2 1 = 1 + 3(x 1) + 6(x 1)2 = 3x2 3x + 1. 2 Zgled 125 Zapii polinom f (x) = x3 + x2 po potencah izraza x + 1. s Reitev. Ker je x + 1 = x (1), gre za razvoj polinoma okoli toke a = 1. Po vrsti s c 2 izraunamo f (1) = 0, f (1) = 3x + 2x|x=1 = 1, f (1) = 6x + 2|x=1 = 4 in c f (1) = 6|x=1 = 6. Torej po formuli (15) velja
3

f (x) =
k=0

f (k) (1) (x + 1)k = k!

1 1 = f (1) + f (1)(x + 1) + f (1)(x + 1)2 + f (1)(x + 1)3 = 2 6 2 3 = 0 + 1 (x + 1) 2 (x + 1) + 1 (x + 1) . Opomba. Pripomniti velja, da lahko razvoj polinoma po potencah izraza (x + 1) enostavno izraunamo tudi s pomojo deljenja polinomov po Hornerjevi metodi. Raunajmo c c c

2. marec 2009, 20 : 15

103

1 x = 1 x = 1 x = 1 x = 1 1 1 1 1

1 1 0 1 1 1 2

0 0 0 1 1

0 0 0

koecient pri (x + 1)0 koecient pri (x + 1)1 koecient pri (x + 1)2 koecient pri (x + 1)3

Ce je f poljubna funkcija, ki je v toki x = a n-krat odvedljiva, lahko zapiemo polinom c s

n

Pn (x) =
k=0 (k)

f (k) (a) (x a)k . k!

(16)

Za polinom Pn velja Pn (a) = f (a) in Pn (a) = f (k) (a) za k = 1, 2, . . . , n. V splonem pa s Pn (x) ni enak f (x) za vsak x, ampak je le pribliek. Izraz z
n

Rn (x) = f (x) Pn (x) = f (x)

k=0

f (k) (a) (x a)k . k!

imenujemo ostanek v Taylorjevi formuli (in je odvisen od x, a in n.) V nadaljevanju si oglejmo (n + 1)-krat odvedljivo funkcijo f : I R. Naj bo x I poljubna toka z odprtega intervala I. Postavimo c
n

g(t) = f (x) +

k=0

f (k) (t) (x t)k + Rn (x) k!

xt xa

n+1

Potem je g(a) = g(x) = 0 in po Rolleovem izreku obstaja toka med a in x, da je c g () = 0. Raunajmo c

n

g (t) = = f

k=1 (n+1)

f (k+1) (t) (x t)k k! (t)

k=0

n!

(x t)n Rn (x)
f (n+1) (t) (x n!

(n + 1)(x t)n . (x a)n+1

(n + 1)(x t)n (1) f (k) (t) k(x t)k1 + Rn (x) = k! (x a)n+1

Ker je g () = 0, sledi

)n = Rn (x) (n+1)(x) in od tod (xa)n+1 f (n+1) () (x a)n+1 . (n + 1)!

Rn (x) =

Gornji izraz imenujemo Lagrangeova oblika ostanka v Taylorjevi formuli. Povzemimo Izrek 68 Naj bo n N in f zvezna funkcija, denirana na zaprtem intervalu med a in x, ki je na odprtem intervalu med a in x (n + 1)-krat odvedljiva. Potem obstaja tevilo s med a in x, da je
n

f (x) =
k=0

f (k) (a) f (n+1) () (x a)k + (x a)n+1 . k! (n + 1)! 104

2. marec 2009, 20 : 15

Pri ksnem a je ostanek v Taylorjevi formuli odvisen e od x in n. Pri funkcijah, ki so s neskonnokrat odvedljive, se lahko zgodi, da je lim Rn (x) = 0. Za take funkcije velja c
n

f (x) =

k=0

f (k) (a) (x a)k . k!

Gornji izraz imenujemo Taylorjeva vrsta funkcije f v okolici toke x = a. c Taylorjeva vrsta za ex Naj bo f (x) = ex . Videli smo e, da je f (k) (x) = ex za vsak k. z Torej je razvoj pri a = 0 enak
n

f (x) =
k=0

f (k) (0) k x + Rn (x) = k!

k=0

1 k x + Rn (x), k!

kjer je Rn (x) =

xn+1 e, (n+1)!

med 0 in x. Za vsak x in vsak je lim Rn (x) = lim xn+1 e = 0. n (n + 1)!

Razvoj za eksponentno funkcijo se torej glasi 1 1 e = 1 + x + x2 + x3 + . . . = 2! 3!

x k=0

xk k!

za vsak x R.

Taylorjeva vrsta za sin x Naj bo f (x) = sin x. Tedaj je f (x) = cos x = sin(x + ), 2 f (x) = sin x = sin(x + 2 ), 2 f (x) = cos x = sin(x + 3 ), 2

f (4) (x) = sin x = sin(x + 4 ). 2 Torej za vsak k velja f (k) (x) = sin(x + k ). 2

Pri a = 0 je zato f (0) = 0, f (0) = 1, f (0) = 0, f (0) = 1, f (4) (0) = 0, . . . , kar nam da 1 3 1 5 x2k+1 f (x) = x x + x + . . . = (1)k . 3! 5! (2k + 1)! k=0 Ostanek te vrste je namre Rn (x) = c lim Rn (x) = 0. Torej je
n xn+1 (n+1)!

sin( + (n + 1) ) in podobno kot prej ocenimo 2

k=0

1 1 sin x = x x3 + x5 + . . . = 3! 5!

(1)k

x2k+1 (2k + 1)!

za vsak x R.

2. marec 2009, 20 : 15

105

Taylorjeva vrsta za cos x Taylorjevo vrsto za cos izpeljemo podobno kot vrsto za sin. Naj bo f (x) = cosx. Tedaj je f (x) = sin x = cos(x + ), 2 f (x) = cos x = cos(x + 2 ), 2 f (x) = sin x = cos(x + 3 ), 2

f (4) (x) = cos x = cos(x + 4 ). 2 Torej za vsak k velja f (k) (x) = cos(x + k ). 2

Pri a = 0 je zato f (0) = 1, f (0) = 0, f (0) = 1, f (0) = 0, f (4) (0) = 1, . . . , kar nam da x2k 1 2 1 4 (1)k . f (x) = 1 x + x + . . . = 2! 4! (2k)! k=0 Ostanek te vrste je namre Rn (x) = c lim Rn (x) = 0. Torej je
n xn+1 (n+1)!

cos( + (n + 1) ) in podobno kot prej ocenimo 2

k=0

1 1 cos x = 1 x2 + x4 + . . . = 2! 4! Taylorjeva vrsta za (1 + x)r

(1)k

x2k (2k)!

za vsak x R.

Naj bo f (x) = (1 + x)r . Potem je

f (x) = r(1 + x)r1 , f (x) = r(r 1)(1 + x)r2 , f (x) = r(r 1)(r 2)(1 + x)r3 , . . . (k) f (x) = r(r 1) (r k + 1)(1 + x)rk . Za vsak k torej velja f (k) (0) = r(r 1) (r k + 1) in lahko zapiemo s f (x) = 1 + rx + r(r 1) (r n + 1) n r(r 1) 2 r(r 1)(r 2) 2 x + x +...+ x + Rn (x). 2! 3! n!

Dokazati je mono, da je lim Rn (x) = 0 za |x| < 1. Razvoj v potenno vrsto se torej z c n glasi r(r 1) 2 r(r 1)(r 2) 3 x + x + ... = (1 + x) = 1 + rx + 2! 3!
r k=0

r k x k

za |x| < 1,

kjer smo oznaili c

r 0

= 1 in

r k

r(r1)(r2)(rk+1) . k!

Oglejmo si nekaj primerov razvojev v binomsko vrsto: Za r = 1 imamo f (x) = (1 + x)1 = 1 = 1, . . . . Torej je 3
1 . 1+x

Po vrsti izraunamo c

1 1

= 1,

1 2

= 1,

1 = 1 x + x2 x3 + . . . 1+x
2. marec 2009, 20 : 15

za |x| < 1.

106

Ta razvoj pravzaprav e poznamo. Gre za vsoto konvergentne geometrijske vrste s kvoz 1 1 k cientom q = x. Vsota je res 1 x + x2 x3 + . . . = k=0 (x) = 1(x) = 1+x . Za r =
1 8, 3
1 2

1 2

imamo f (x) = (1+x) 2 = =

1 1 ( 1)( 1 2) 2 2 2

1 + x. Po vrsti izraunamo c

1 2

1 = 2,

1 2

1 1 ( 1) 2 2

3!

1 , 16

. . . . Torej je za |x| < 1.

1 2 1

1 1 1 1 + x = 1 + x x2 + x3 + . . . 2 8 16
1 . 1+x 1 2 ( 1 1)( 1 2) 5 2 2 = 16 , 3!
1

Za r = 1 imamo f (x) = (1 + x) 2 = 2
1 1 2 ( 2 1)

Po vrsti izraunamo c . . . . Torej je za |x| < 1.

= 3, 8

1 2 3

= 1, 2

1 2 2

1 1 3 5 = 1 x + x2 x3 + . . . 2 8 16 1+x

Taylorjeva vrsta za ln(1 + x) Za f (x) = ln(1 + x) lahko izraunamo c f (x) = x1 , f (x) = x2 , f (x) = (1)(2)x3 = 2x3 , . . . (k) f (x) = (1)k1 (k 1)!(1 + x)k . f (x) = x x2 x3 x4 + + .... 2 3 4
n

Sledi f (k) (0) = (1)k1 (k 1)! in

x z Ostanek v Lagrangeovi obliki je enak Rn (x) = (1) ( 1+ )n+1 in dokazati je mono, da je n+1 lim Rn (x) = 0 za |x| < 1. Razvoj za logaritemsko vrsto se torej glasi

x2 x3 x4 + + ... = ln(1 + x) = x 2 3 4

k=1

(1)k1

xk k

za |x| < 1.

Uporaba Taylorjeve vrste pri raunanju limit c Zgled 126 Izraunaj limito lim c Reitev. Ker je s
1 1 x2 + . . . = 1 + x + 3 x2 + . . . , 1 2 2 3 1 1 1 1 3 1 x = 1 3 x + 3 x2 + . . . = 1 x + 3 x2 + . . . , 1 2 2 3 1 3 velja 3 1 + x 3 1 x = 2 x + 2 3 x3 + . . . in 3 1 2 3 3 x + 2 3 x3 + . . . 2 1+x 31x 3 = lim = . lim x0 x0 x x 3 3 1+x 3 1x . x x0

1+x = 1+

1 3

x+

1 3

2. marec 2009, 20 : 15

107

Zgled 127 Izraunaj limito lim c

ex cos x . x x0

1 Reitev. Ker je ex = 1 + x + 1 x2 + . . . in cos x = 1 2 x2 + . . ., je s 2 1 (1 + x + 1 x2 + . . .) (1 2 x2 + . . .) ex cos x 2 = lim = x0 x0 x x x + x2 + . . . = lim = 1. x0 x

lim

Zgled 128 Izraunaj limito lim c

x0

ln(1+x) . x

1 1 Reitev. Ker je ln(1 + x) = x 2 x2 + 3 x3 + . . ., je s 1 1 x 2 x2 + 3 x3 + . . . ln(1 + x) = lim = 1. x0 x0 x x

lim

Zgled 129 Razvij funkcijo f , f (x) =

1 , 1+x2

v Taylorjevo vrsto okoli x = 0.

1 Reitev. Ker je 1+x2 = (1 + x2 )1 , lahko uporabimo razvoj za f (t) = (1 + t)1 = s 1 t + t2 t3 + . . ., |t| < 1, okoli t = 0, v katerega piemo t = x2 . Sledi s

f (x2 ) =

1 = 1 x2 + x4 x6 + . . . 1 + x2

za |x| < 1.

Ze v izreku 65 smo ugotovili, da je v stacionarni toki x0 , v kateri je funkcija dvakrat c pa je f (x0 ) = 0, o obstoju ekstrema ne odvedljiva, ekstrem, e je le f (x0 ) = 0. Ce c moremo sklepati. S pomojo Taylorjeve formule lahko dokaemo: c z Izrek 69 Naj bo funkcija f (n + 1)-krat odvedljiva. Ce v stacionarni toki x0 velja c f (x0 ) = f (x0 ) = . . . = f (n1) (x0 ) = 0 in f (n) (x0 ) = 0, kjer je n sodo tevilo, je v tej toki ekstrem in sicer lokalni maksimum, e je f (n) (x0 ) < 0 s c c (n) je n liho tevilo, v tej toki ni ekstrema. in lokalni minimum, e je f (x0 ) > 0. Ce c s c Dokaz. Zaradi Taylorjeve formule je
n1

f (x0 + h) =
k=0

f (k) (x0 ) k f (n) () n+1 f (n) () n h + h = f (x0 ) + h , k! n! n!

kjer je toka med x0 in x0 + h. Ce je n sodo tevilo in je npr. f (n) (x0 ) > 0, je f (n) () > 0 c s (n) tudi za vsak blizu x0 in je zato f (x0 + h) f (x0 ) = f n!() hn > 0 za vse h blizu 0. Torej je v toki x0 lokalni minimum. Podobno dokaemo, da je v primeru f (n) (x0 ) < 0 v toki c z c x0 lokalni maksimum. Ce pa je n liho tevilo, izraz hn nima konstantnega predznaka za majhne h. V toki x0 s c f (n) () n ni ekstrema, saj potem tudi f (x0 + h) f (x0 ) = n! h nima konstantnega predznaka za majhne h. 108

2. marec 2009, 20 : 15

5
5.1

Integralski raun c
Nedoloeni integral c

Naj bo f : I R dana funkcija, kjer je I R odprti interval. Funkcijo F , za katero je F (x) = f (x) za vsak x I, imenujemo nedoloeni integral oz. primitivna funkcija c funkcije f in oznaimo F (x) = f (x) dx. Kot e ime pove, nedoloeni integral ni doloen c z c c enolino, ampak velja c Izrek 70 Ce je F nedoloeni integral funkcije f : I R, je njen nedoloeni integral tudi c c funkcija G, G(x) = F (x) + c, kjer je c R poljubna konstanta, in vsak nedoloeni integral c funkcije f ima obliko F (x) + c. Dokaz. Po deniciji nedoloenega integrala je F (x) = f (x), zato je tudi (F (x) + c) = c F (x) + c = F (x) + 0 = f (x). Za drugi del dokaza pa vzemimo neko funkcijo G, za katero je G (x) = f (x) za vsak x I. Ker je poleg tega e F (x) = f (x) za vsak x I, velja F (x) = G (x) za vsak x z s intervala I. Po posledici 60 Lagrangeovega izreka obstaja c R, da je G(x) = F (x) + c. Torej je f (x) dx doloen le do aditivne konstante natanno. Ce poznamo neko c c funkcijo F , da je F (x) = f (x) dx, smemo zapisati tudi F (x) + c = f (x) dx. Zgled 130 Izraunaj c x2 dx.
1 x2 dx = 3 x3 + c, kjer je c R

1 Reitev. Ker je (x3 ) = 3x2 , je ( 3 x3 ) = x2 . Torej je s poljubna konstanta.

Zgled 131 Izraunaj c

1 (1+x)2

dx.
1 (1+x)2

1 1 1 Reitev. Spomnimo se, da je ( x ) = x12 . Torej je ( x+1 ) = (x+1)2 in zato s 1 x+1 + c. 1 x

dx =

Zgled 132 Izraunaj integral c

dx.
1 x 1 (1) = x .

1 Spomnimo se, da je (ln x) = x za x > 0. Za x < 0 pa velja (ln(x)) = Torej je 1 ln(x) + c1 , e x > 0, c dx = ln(x) + c2 , e x < 0. c x

Pogosto piemo, da je s

1 x

dx = ln |x| + c, kjer je c = c(x) = c1 , e x > 0, c c2 , e x < 0. c

funkcija, ki ni konstantna po vsej realni osi, je pa konstantna na pozitivnem in negativnem poltraku posebej. Tabelo integralov nekaterih elementarnih funkcij dobimo iz tabele odvodov elementarnih funkcij. Torej je 109

2. marec 2009, 20 : 15

1 xr dx = r+1 xr+1 + c, r = 1 1 dx = ln |x| + c x x e dx = ex + c 1 ax dx = ln a ax + c, a > 0, a = 1 sin x dx = cos x + c cos x dx = sin x + c

1 x dx = tan x + c cos2 1 x dx = ctg x + c sin2 1 dx = arc sin x + c = arc cos x + c1 1x2 1 dx = arc tan x + c x2 +1 1 dx = ln(x + 1 + x2 ) + c 1+x2

Pravila za integriranje Izrek 71 Ce imata funkciji f in g nedoloena integrala, ga ima tudi njuna vsota in velja c (f (x) + g(x)) dx = f (x) dx + g(x) dx.

Dokaz. Naj bo F (x) = f (x) dx in G(x) = g(x) dx. Tedaj je (F (x) + G(x)) = F (x)+G (x) = f (x)+g(x) in zato (f (x)+g(x))dx = F (x)+G(x) = f (x)dx+ g(x)dx. Izrek 72 Ce ima funkcija f nedoloen integral, ga ima za vsak k R tudi funkcija g, c g(x) = kf (x), in velja (kf (x)) dx = k f (x) dx.

Dokaz. Naj bo F (x) = f (x) dx. Tedaj je (kF (x)) = k F (x)) = k f (x) in zato (k f (x)) dx = k F (x) = k f (x) dx. Zgled 133 Izraunaj c Reitev. Raunajmo s c (x5 + 3x2 + 1) dx = = x5 dx + 3x2 dx + 1 dx = (x5 + 3x2 + 1) dx.

1 6 1 1 x +3 x +x= 6 1 1 6 = x 3x1 + x. 6 Zgled 134 Izraunaj c Reitev. Raunajmo s c 5x 3x dx.

5 5x 3x dx = ( 3 )x dx = 1 ln 5 3 5 ( 3 )x .

S pomojo gornjih dveh izrekov vidimo, da vsak polinom z realnimi koecienti premore c nedoloeni integral. Za polinom c f (x) = an xn + an1 xn1 + . . . + a1 x + a0 tako velja f (x) dx = = = (an xn + an1 xn1 + . . . + a1 x + a0 ) dx = an xn dx + an1 xn1 dx + . . . + a1 x dx + a0 dx =

a1 an n+1 an1 n x + x + . . . + x2 + a0 x. n+1 n 2 110

2. marec 2009, 20 : 15

Zgled 135 Izraunaj integral c Reitev. s

(6x3 4x2 x) dx.

1 1 1 (6x3 4x2 x) dx = 6 x4 4 x3 x2 = 4 3 2 3 4 4 3 1 2 = x x x. 2 3 2 Zgled 136 Izraunaj integral c (x + 1)2 (x 1) dx.

Ker je (x + 1)2 (x 1) = (x2 1)(x + 1) = x3 + x2 x 1, je (x + 1)2 (x 1) dx = 1 1 1 (x3 + x2 x 1) dx = x4 + x3 x x. 4 3 2

Izrek 73 (Pravilo zamenjave) Ce ima funkcija f nedoloeni integral in je g odvedljiva c funkcija, ima nedoloeni integral tudi funkcija h, h(t) = f (g(t)) g (t), in velja c f (x) dx = f (g(t)) g (t) dt.

Dokaz. Naj bo F (x) = f (x) dx. Ce piemo x = g(t), dobimo F (g(t)) = G(t) in s G (t) = F (g(t))g (t) = f (g(t))g (t). Sledi F (x) = F (g(t)) = G(t) = f (g(t))g (t) dt in od tod f (x) dx = f (g(t))g (t) dt. Gornji metodi pravimo metoda zamenjave (substitucije) integracijske spremenljivke in velja za eno najpomebnejih integracijskih metod. s Zgled 137 Izraunaj c (3 + 2x)42 dx.

Reitev. Ker je (3 + 2x)42 polinom, bi ga (naeloma) lahko eksplicitno izraunali in nato s c c integrirali po lenih. Ker pa je stopnja v eksponentu neprijetno visoka, metoda v praksi c ni uporabna. Oglejmo si, kako uporabimo metodo zamenjave. Oznaimo f (x) = (3 + 2x)42 . Torej c moramo izraunati integral f (x) dx. Ce oznaimo 3 + 2x = t, lahko izrazimo x = t3 = c c 2 g(t). Po izreku 73 je zato f (x) dx = = f (g(t))g (t) dt = 1 t42 dt = 2

1 1 43 1 1 t = t43 = (3 + 2x)43 + c. 2 43 86 86

Obiajno uporabljamo metodo zamenjave v nekoliko drugani obliki. Pri gornjem c c integralu smo zapisali 3 + 2x = t. Da bi formalno uporabili metodo zamenjave, moramo iz te zveze izraziti x kot funkcijo spremenljivke t. Vendar tega v resnici ne potrebujemo. Ce izraz 3 + 2x = t diferenciramo, dobimo dt = d(3 + 2x) = 2dx, od koder izrazimo 1 1 dx = 1 dt. Torej je (3 + 2x)42 dx = t42 1 dt = 86 t43 = 86 (3 + 2x)43 + c. 2 2 Zgled 138 Izraunaj c
1 x7

dx.

2. marec 2009, 20 : 15

111

Reitev. Piimo x 7 = t. Torej je dt = d(x 7) = dx in s s ln(x 7) + c. Zgled 139 Izraunaj c 2x 1 dx.

1 x7

dx =

1 t

dt = ln t =

Piimo 2x 1 = t. Torej je dt = 2dx in s 2x 1 dx =

1 x2 +a2

1 1 t dt = 2 2

t 2 dt =

3 1 2 3 1 t 2 = (2x 1) 2 + c. 2 3 3

Zgled 140 Izraunaj c Vemo

1 x2 +1

dx.

dx = arc tan x. Piimo x = at in dx = a dt. Sledi s 1 dx = + a2

1 a2 x2 +1

x2

a2 t2 dx.

1 1 x a dt = arc tan t = arc tan . 2 +a a a a

Zgled 141 Izraunaj c

Piimo ax = t in a dx = dt. Sledi s 1 a2 x2 +1 dx =

1 a

t2

+1

dt =

1 1 arc tan t = arc tan ax. a a dx = ln(g(x)) + c.

1 t

Izrek 74 Ce je g odvedljiva funkcija, velja Piimo t = g(x). Tedaj je dt = g (x) dx in s Zgled 142 Izraunaj c
1 a2 x2

g (x) g(x) g (x) g(x)

dx =

dt = ln t = ln g(x) + c.

dx.

Reitev. Piimo x = at in dx = a dt. Sledi s s 1 dx = a2 x2 a dt = a2 a2 t2 x 1 dt = arc sin t = arc sin . a 1 t2

Zgled 143 Izraunaj c

x x2 +1

dx.

Reitev. Piimo t = x2 + 1 in dt = 2x dx. Sledi s s 1 x dx = 2 x2 + 1 1 1 dt = 2 t t 2 dt = t 2 =

1 1

x2 + 1 + c.

Izrek 75 Ce je g odvedljiva funkcija, velja

g (x) dx = ln(g(x)) + c. g(x)

g (x) g(x)

Dokaz. Piimo t = g(x). Tedaj je dt = g (x) dx in s Zgled 144 Izraunaj c

2. marec 2009, 20 : 15

dx =

1 t

dt = ln t = ln g(x) + c.

tan x dx. 112

sin s Reitev. Ker je tan x = cos x in (cos x) = sin x, piemo cos x = t. Tedaj je dt = s x sin x 1 sin x dx in cos x dx = t dt = ln t = ln cos x + c.

Izrek 76 (Integracija po delih) Ce obstaja eden od integralov f (x)g (x) dx in g(x)f (x) dx, obstaja tudi drugi in velja f (x)g (x) dx + g(x)f (x) dx = f (x)g(x). Dokaz. Recimo, da obstaja integral f (x)g (x) dx. Piimo F (x) = f (x)g (x) dx. s Tedaj je F (x) = f (x)g (x). Ker je (f (x)g(x) F (x)) = f (x)g(x) + f (x)g (x) F (x) = f (x)g(x), po deniciji nedoloenega integrala velja f (x)g(x) F (x) = f (x)g(x) dx oz. c f (x)g (x) dx + g(x)f (x) dx = f (x)g(x). Opomba. Pogosto piimo pravilo za integracijo po delih (integracija per partes) v obliki s u dv = uv ali v du = uv Zgled 145 Izraunaj integral c x ln x dx. u dv. v du

Reitev. Bistvo integracije po delih je v tem, da integrand spretno zapiemo v obliki s s f (x)g (x). Torej v obliki produkta dveh funkcij, od katerih bo potrebno eno odvajati, drugo pa integrirati. Ker naeloma znamo odvajati vsako funkcijo, je potrebno spretno c izbrati tisto funkcijo, ki jo bomo integrirali. V danem primeru lahko zapiemo u = ln x s 1 2 1 s in dv = x dx. Tedaj je du = x dx, v = 2 x in lahko zapiemo 1 x ln x dx = ln x x2 2 1 2 1 = x ln x 2 2 Zgled 146 Izraunaj integral c ln x dx. 1 1 2 x = x 2 1 1 x dx = x2 ln x x2 + c. 2 4

Reitev. Ker funkcije ln ne znamo neposredno integrirati, jo bomo odvajali. Integrirali s 1 pa bomo tisto, kar je poleg nje. Skratka u = ln x, dv = dx in du = x dx, v = x. Torej lahko zapiemo s 1 ln x dx = x ln x x dx = x ln x x + c. x Opomba. Opisana metoda je uporabna tudi v splonem za izraun integralov oblike s c f (x) ln x dx, kjer je f polinom. V tem primeru funkcijo ln odvajamo, polinom poleg pa integriramo. Pri integraciji po delih nam v drugem lenu ostane tako le e integral, ki je c s enostavno izraunljiv. c Zgled 147 Izraunaj integral c x2 ex dx.

2. marec 2009, 20 : 15

113

Reitev. Ker je (ex ) = ex , je precej vseeno, ali bomo eksponentno funkcijo integrirali ali s odvajali. Ker je izraz poleg nje polinom (tj. x2 ), ga je koristno odvajati in zniati njegovo z stopnjo. Skratka du = ex dx, v = x2 in u = ex , dv = 2x dx. Torej je x2 ex dx = x2 ex 2xex dx.

V preostalem integralu je polinom nije stopnje kot prej, zato postopek ponovimo: du = z x x e dx, v = x in u = e , dv = dx. Torej je xex dx = xex ex = xex ex in x2 ex dx = x2 ex 2(xex ex ) = (x2 2x + 2)ex . Opomba. Opisana metoda je uporabna tudi v splonem za izraun integralov oblike s c x x f (x)e dx, kjer je f polinom. V tem primeru funkcijo x e integriramo, polinom poleg nje pa odvajamo. Pri integraciji po delih nam v drugem lenu ostane tako le e c s integral podobne oblike, kjer pa je stopnja polinoma za 1 manja kot prej. Skratka: s f (x)ex dx = f (x)ex f (x)ex dx. Integrala oblike f (x) sin x dx ali f (x) cos x dx, kjer je f polinom, izraunamo poc dobno. V tem primeru funkcijo sin ali cos integriramo, polinom poleg nje pa odvajamo. Pri integraciji po delih nam v drugem lenu ostane tako le e integral podobne oblike, c s kjer pa je stopnja polinoma za 1 manja kot prej. Skratka s f (x) sin x dx = f (x) cos x + f (x) cos x dx = f (x) sin x Zgled 148 Izraunaj integral c (x + 1) sin x dx. (x + f (x) cos x dx, f (x) sin x dx.

Reitev. Piimo u = x + 1 in dv = sin x dx. Tedaj je du = dx, v = cos x in s s 1) sin x dx = (x + 1) cos x + cos x dx = (x + 1) cos x + sin x. Zgled 149 Izraunaj integral c x2 cos x dx.

Reitev. Piimo u = x2 in dv = cos x dx. Tedaj je du = 2x dx, v = sin x in x2 cos xdx = s s 2 x sin x 2x sin x dx. Integral x sin x dx izraunamo enako kot v prejnjem zgledu. c s Piimo u = x in dv = sin x dx. Tedaj je du = dx, v = cos x in x sin x dx = x cos x + s cos x dx = x cos x + sin x. Zgled 150 Izraunaj integrala c eax sin bx dx in eax cos bx dx, kjer je a = 0 = b.

Reitev. Uporabimo metodo integracije po delih. Poskusimo s prijemom u = eax in s dv = sin bx dx. Tedaj je du = aeax dx in v = 1 cos bx. Sledi b 1 a eax sin bx dx = eax cos bx + b b eax cos bx dx. (17)

2. marec 2009, 20 : 15

114

Integral eax cos bx poskusimo izraunati s podobnim prijemom: u = eax in dv = c ax cos bx dx. Tedaj je du = ae dx in v = 1 sin bx. Sledi b 1 a eax cos bx dx = eax sin bx b b Ce sedaj upotevamo (18) v (17), dobimo s 1 a eax sin bx dx = eax cos bx + b b 1 ax a e sin bx b b eax sin bx dx . (19) eax sin bx dx. (18)

Opazimo, da integral, ki ga elimo izraunati, nastopa v gornji enabi tudi na desni strani. z c c ax Piimo e sin bx dx = I. Tedaj iz (19) sledi s 1 a I = eax cos x + b b od koder izraunamo c I 1+ in nazadnje I =
eax (a sin bx a2 +b2

1 ax a e sin bx I , b b

a2 b2

1 a = eax cos bx + 2 eax sin bx b b

b cos bx). Sledi eax (a sin bx b cos bx) a2 + b2

eax sin bx dx = in podobno e s

eax (a cos bx + b sin bx). a2 + b2 Opomba. Pri izraunu integrala smo dvakrat zaporedoma uporabili integracijo po delih. c Vseeno je, katero izmed funkcij bomo na zaetku integrirali, katero pa odvajali. Poc membno pa je, isti tip funkcije (eksponentno ali trigonometrino) tudi v drugem koraku c integriramo. eax cos bx dx = Nazadnje omenimo e, da lahko s pomono integracije po delih (z zelo veliko raunanja) s c c uenemo vse integrale oblike f (x)eax sin bx dx in f (x)eax cos bx dx, kjer je a = 0 = b, z f pa polinom z realnimi koecienti. Pri tem moramo polinom vedno odvajati, preostalo funkcijo pa integrirati tako, kot smo to storili v zgledu 150. Integral racionalne funkcije Izraunati elimo integral p(x) dx, kjer sta p in q polic z q(x) noma. Oglejmo si najprej enostaven primer. Naj bo q(x) = (ax + b)m , kjer je a = 0. Tedaj 1 1 lahko piemo ax+b = t. Od tod izrazimo x = a (tb) in zapiemo p(x) = p( a (tb)) = r(t). s s p(x) r(t) 1 Ker je dx = a dt, sledi (ax+b)m dx = atm dt. Funkcija r je e vedno polinom v t, zato s m ga lahko lenoma delimo s t . Dobljene integrale zlahka izraunamo. c c Zgled 151 Izraunaj c
x2 +x (x1)3

dx.

2. marec 2009, 20 : 15

115

Reitev. Piimo x 1 = t. Tedaj je s s x2 + x dx = (x 1)3 t + 1 + (t + 1)2 t2 + 3t + 2 dt = dt = t3 t3 1 3 2 3 1 = + 2 + 3 dt = ln t 2 = t t t t t 1 3 . = ln(x 1) x 1 (x 1)2

z Ce v integralu p(x) dx, kjer sta p in q polinoma, stopnja polinoma p ni nija od q(x) stopnje polinoma q, lahko polinoma delno delimo. Torej je p(x) = k(x)q(x) + r(x), kjer je stopnja polinoma r manja od stopnje polinoma q. Tedaj velja s p(x) dx = q(x) k(x)q(x) + r(x) dx = q(x) k(x) + r(x) q(x) dx.

Integral k(x) dx je enostavno izraunljiv. V preostalem integralu r(x) dx pa je stopnja c q(x) tevca manja od stopnje imenovalca. s s Poiimo vse (realne in kompleksne) nile polinoma q. Ker ima ta polinom realne sc c koeciente, nastopajo realne nile v konjugiranih parih. Potem lahko zapiemo c s q(x) = (x x1 )1 (x x2 )2 (x xm )m (x y1 )1 (x y1 )1 (x y2 )2 (x y2 )2 (x yn )n (x yn )n , kjer je x1 , . . . , xm R, y1 , . . . , yn C \ R. s Naj bo j {1, 2, . . . , n}. Za aj = (yj + yj ) in bj = |yj |2 lahko zapiemo (x yj )(x yj ) = x2 (yj + yj )x + |yj |2 = (x2 + aj x + bj )j . Poudarimo e, da je polinom x2 + aj x + bj nerazcepen v realnem, saj sta yj , yj C \ R s njegovi nili. c Kvocient r(x) lahko sedaj zapiemo v obliki s q(x) r(x) = q(x) A12 A11 A11 + + + ...+ 2 x x1 (x x1 ) (x x1 )1 A21 A22 A22 + + + + ...+ 2 x x2 (x x2 ) (x x2 )2 +...+ An1 An2 Ann + + + + ...+ x xn (x xn )2 (x xn )n B12 x + C12 B1 x + C11 B11 x + C11 + 2 + + ...+ 2 1 + x2 + a1 x + b1 (x + a1 x + b1 )2 (x + a1 x + b1 )1 +...+ Bm1 x + Cm1 Bm2 x + Cm2 Bm x + Cmm + + 2 + ...+ 2 m 2 +a x+b 2 x (x + am x + bm ) (x + am x + bm )m m m

kjer so Aij , Bij in Cij neznani koecienti. Ko gornjo enakost pomnoimo s q(x) in odz pravimo vse ulomke, dobimo enakost r(x) = s(x), kjer je s polinom, katerega stopnja je
2. marec 2009, 20 : 15

116

manja od stopnje polinoma q. Neznani koecienti Aij , Bij in Cij nastopajo kot koecis enti polinoma s. Ko izenaimo istolene koeciente polinoma s z istolenimi koecienti c z z polinoma r, dobimo sistem enab. Dokazati je mono, da je ta sistem vedno enolino c z c reljiv. Torej nam preostane le e, da pokaemo kako izraunamo integral vsakega lena s s z c c posebej. Zgled 152 Izraunaj c
x5 x3 1

dx.

Reitev. Ker stopnja polinoma v tevcu ni manja od stopnje polinoma v imenovalcu, s s s 5 3 2 2 lahko delno delimo: x = (x 1)x + x . Torej je x5 dx = x3 1 Zgled 153 Izraunaj c
1 x4 1

x2 dx +

x2 x3 1 dx = + ln(x3 1). x3 1 3 3

dx.

Reitev. Ker je x4 1 = (x 1)(x + 1)(x2 + 1), napravimo razcep s 1 A B Cx + D = + + 2 . x4 1 x1 x+1 x +1 Ko odpravimo ulomke, dobimo 1 = A(x + 1)(x2 + 1) + B(x 1)(x2 + 1) + (Cx + D)(x2 1) = = x3 (A + B + C) + x2 (A B + D) + x(A + B C) + 1(A B D). Ko izenaimo koeciente na levi in desni strani, dobimo sistem enab c c A+B+C AB+D A+BC ABD = = = = 0 0 0 1. (20) (21) (22) (23)
1 4

c Iz (20) in (22) sledi C = 0, iz (21) in (23) pa D = 1 . Preostali enabi dasta A = 2 B = 1 . Sledi 4 1 1 1 1 1 1 1 = 2 . x4 1 4 x1 4 x+1 2 x +1 Torej je 1 1 1 1 dx = ln(x 1) ln(x + 1) arc tan x. x4 1 4 4 2 Integrale oblike Aij dx smo e izraunali: z c (x xi )j Aij Aij , e j = 1, c dx = (1 j)(x xi )j1 j (x xi ) Aij ln(x xi ), e j = 1. c 117

in

Tu smo si pomagali z zamenjavo t = x xi .

2. marec 2009, 20 : 15

ij ij c Integrale oblike (x2 ai x+bi )j dx pa bomo v nadaljevanju izraunali le v primeru, ko je j = 1. (Tj. v primeru, ko polinom q nima pravih kompleksnih niel vije stopnje.) c s Bx+C 2 Izraunajmo x2 +ax+b , kjer je polinom x + ax + b nerazcepen v realnem; tj. a2 4b < 0. c Bx+C Izraz x2 +ax+b preoblikujemo v

B x+C

C 1 aB 1 B(2x + a) Bx + C 2 = 2 + 2 . 2 + ax + b x 2 x + ax + b x + ax + b Torej je
1 C 2 aB x+ a B Bx + C 2 2 dx = ln(x + ax + b) + arc tan . 2 x2 + ax + b 2 a2 b 4 b a2

Pri zadnjem integralu smo si pomagali s substitucijo x + p = qx, ki nam da 1 1 dx = 2 + q2 (x + p) q Zgled 154 Izraunaj c
x+1 x2 x6

t2

1 1 1 x+p dt = arc tan t = arc tan . +1 q q q

dx.

Reitev. Razcep na parcialne ulomke da s x+1 A B = + . x2 x 6 x3 x+2

Dobimo x + 1 = A(x + 2) + B(x 3) oz. A + B = 1, 2A 3B = 1, kar nam da A = 4 , 5 B = 1 . Sledi 5 x+1 4 1 dx = ln(x 3) + ln(x + 2). 2 x6 x 5 5 Zgled 155 Izraunaj c
2x3 x2 +2x+2

dx.

Reitev. Delno deljenje: 2x3 = (x2 + 2x + 2)(2x 4) + (4x + 8). Sledi s 2x3 dx = x2 + 2x + 2 4x + 8 dx. = + 2x + 2 2(2x + 2) 4 = (x2 2x) + dx + dx = x2 + 2x + 4 (x + 1)2 + 1 = (x2 2x) + 2 ln(x2 + 2x + 2) + 4 arc tan(x + 1). (2x 4) dx + x2 dx.

Zgled 156 Izraunaj c

x2 +1 x4 x2

Reitev. Ker je x4 x2 = x2 (x 1)(x + 1), napravimo razcep s x2 + 1 A B C D = + 2+ + . 4 x2 x x x x1 x+1 Ko odpravimo ulomke, dobimo x2 + 1 = Ax(x2 1) + B(x2 1) + Cx2 (x + 1) + Dx2 (x 1) = = x3 (A + C + D) + x2 (B + C D) + x(A) + 1(B).
2. marec 2009, 20 : 15

118

Ko izenaimo koeciente na levi in desni strani, dobimo sistem enab c c A+C +D B+C D A B = = = = 0 1 0 1.

Torej je A = 0 in B = 1 ter od tod C + D = 0 in C D = 2, kar nam da C = 1 in D = 1. Sledi x2 + 1 1 1 1 = 2 + . 4 x2 x x x1 x+1 Torej je x2 + 1 1 dx = + ln(x 1) ln(x + 1). x4 x2 x

Integracija trigonometrinih funkcij Integral oblike R(sin x, cos x) dx, kjer je R c racionalna funkcija, lahko z univerzalno trigonometrijsko substitucijo prevedemo v integral racionalne funkcije, ki ga vsaj naeloma znamo izraunati. Piimo c c s x t = tan . 2 Tedaj je dt =
1 cos2
x 2

1 dx, od koder sledi 2 dx = 2 dt . 1 + t2

Velja e s x x x x 2t cos = 2 tan cos2 = 2 2 2 2 1 + t2 x 1 t2 cos x = 2 cos2 1 = , 2 1 + t2 sin x = 2 sin kjer smo upotevali, da je cos2 s
x 2

1 1+tan2

x 2

1 . 1+t2

Velja e s

tan x = Zgled 157 Izraunaj c

1 sin x

2t . 1 t2

dx.
1 sin x

Reitev. Piimo t = tan x . Tedaj je s s 2 ln tan + C. Zgled 158 Izraunaj integral c

1 cos x+2 x 2

dx =

2t 1+t2

2 1+t2

dt =

1 t

dt = ln t =

dx.

2. marec 2009, 20 : 15

119

Reitev. Piimo t = tan x . Tedaj je s s 2

2 3 tan
x

1 cos x+2

dx =

1t2 +2 1+t2

2 1+t2

dt =

2 3+t2

dt =

t 2 arc tan 3 = 3 arc tan 32 + C. Integrale oblike sinm x cosn x dx, kjer sta celi tevili, lahko v primeru, ko je m ali n s liho tevilo, uenemo s primerno zamenjavo. Ce je m liho tevilo, postavimo t = cos x. Ce s z s je n liho, postavimo t = sin x. Ce sta obe tevili lihi, sta obe zamenjavi primerni. Ce pa s sta obe tevili sodi, moramo najprej z ustreznimi trigonometrinimi prijemi zniati red. s c z

Zgled 159 Izraunaj c

sin3 x cos3 x dx.

Reitev. Ce piemo t = cos x, dt = sin x dx, lahko izraunamo s s c sin3 x cos3 x dx = t3 (1 t2 ) dt = t3 dt + t5 dt =

1 1 1 1 = t4 + t6 = cos4 x + cos6 x + C. 4 6 4 6 Zgled 160 Izraunaj c sin2 x cos2 x dx.

1 8

1 Reitev. Raunajmo sin2 x cos2 x dx = 1 sin2 (2x) = 4 1cos(4x) = s c 4 2 2 x 1 1 2 sin x cos x dx = 8 (1 cos(4x)) dx = 8 32 sin 4x + C.

1 cos(4x). Torej je 8

Integracija korenskih funkcij Integral iracionalne funkcije, v katerih nastopajo izrazi 2 + a2 , 2 a2 ali x x a2 x2 , najprej z ustrezno trigonometrino zamenjavo prevec demo na integral racionalne trigonometrine funkcije. c Ce v integralu nastopa a2 x2 , sta x = a sin t ali x = a cos t primerni zamenjavi. Ce v integralu nastopa x2 + a2 , je x = a tan t primerna zamenjava. a a Ce v integralu nastopa x2 a2 sta x = sin t ali x = cos t primerni zamenjavi. Zgled 161 Izraunaj c a2 x2 dx = a2 cos2 t dt = Reitev. Vpeljimo x = a sin t. Tedaj je dx = a cos t dt in s 2 2 1 a (1 + cos(2t)) dt = a2 (t + 2 sin(2t)). Ker je t = arc sin x , lahko zapiemo sin 2t = s 2 a x x2 x 2 2 x2 . Sledi 2 sin t cos t = 2 a 1 ( a ) = 2 a2 a a2 x2 dx = 1 a2 (t + sin 2t) = 2 2 2 a x x2 = arc sin + 2 a2 x2 2 a a
1 x2 a2 +x2

a2 x2 dx.

x 1 1 = a2 arc sin + x2 a2 x2 . 2 a 2

Zgled 162 Izraunaj c

dx.
a cos2 t

Reitev. Vpeljimo x = a tan t. Tedaj je dx = s 1 dx = a2 + x2 a2

dt in cos t dt. sin2 t

x2
2. marec 2009, 20 : 15

a 1 1 dt = 2 a 2 2t tan t cos t cos a 120

 Ce sedaj piemo u = sin t, du = cos t dt, izraunamo s c 1 2 Ker je tan t + 1 = cos2 t , velja 1 1 = = sin t tan t cos t Torej je a tan2 t + 1 = tan t x

cos t sin2 t

dt =

1 u2

1 1 du = u = sin t .

x2 +1= a2

a2 + x2 . x

1 a2 + x2 . dx = a2 x x2 a2 + x2

5.2

Doloeni integral c

Naj bo [a, b] poljuben zaprt interval in f : [a, b] R omejena funkcija. Radi bi izraunali c ploino lika med abscisno osjo in grafom funkcije f na intervalu [a, b]. Priblino lahko sc z oji so trakovi, ploino lika izraunamo tako, da ga razreemo na navpine trakove. Cim z sc c z c tem bolja je aproksimacija za ploino. Priakovati je, da bomo najbolj natanen rezultat s sc c c dobili v limiti, ko gredo irine trakov proti 0. s Vzemimo na intervalu [a, b] konno zaporedje tok c c a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b. Te toke razdelijo interval na n podintervalov. Njihove doline k = xk xk1 so lahko c z razline. Dolino najdaljega med njimi oznaimo z . Torej je c z s c = max{1 , 2 , . . . , k }. Nadalje naj bo k [xk1 , xk ] poljubna toka. Izraz c
n

=
k=1

f (k )(xk xk1 )

imenujemo Riemannova oz. integralska vsota funkcije f pri dani delitvi D intervala [a, b] na podintervale. y f (k )

a = x0

xk1 k xk

b = xn x

Stevilo I imenujemo doloeni integral funkcije f na intervalu [a, b], e za vsak > 0 c c obstaja > 0, da iz < sledi |I | < . Ce tako tevilo I obstaja, pravimo, da je s b f integrabilna na intervalu [a, b] in oznaimo I = a f (x) dx. Interval [a, b] imenujemo c integracijski interval, tevili a in b spodnja in zgornja meja integracije, x pa integracijska s spremenljivka.
2. marec 2009, 20 : 15

121

Denicijo doloenega intervala lahko povemo tudi drugae. Stevilo I je doloeni intec c c gral funkcije f na intervalu [a, b], e se od njega loijo integralske vsote funkcije f za vse c c zadosti drobne delitve intervala [a, b] tako malo, kot hoemo. Zapisati smemo tudi c
b n

f (x) dx = lim
a

k=1

f (k )(xk xk1 ).

Dokazati je mono, da vse dovolj lepe funkcije premorejo doloeni integral. Natanneje: z c c Izrek 77 Ce je f : [a, b] R zvezna funkcija, je tudi integrabilna na intervalu [a, b]. Zgled 163 Izraunaj c
b a

x dx.

Reitev. Naj bo f (x) = x. Razdelimo interval [a, b] na n podintervalov z delilnimi s tokami c a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b.
1 Za toko k [xk1 , xk ] vzemimo kar sredino ustreznega intervala: k = 2 (xk1 + xk ). c Tedaj je n n

= = 1 2

k=1 n

f (k )(xk xk1 ) =

k=1

1 (xk1 + xk )(xk xk1 ) = 2

k=1

1 (x2 x2 ) = (b2 a2 ), k k1 2

saj se v tej vsoti vsi vmesni leni odtejejo. Ker je funkcija f zvezna, je integrabilna (izrek c s 77), zato je limita
n 0

lim

k=1

f (k )(xk xk1 )
b a 1 x dx = 2 (b2 a2 ).

neodvisna od izbire delilnih tok k [xk1 , xk ]. Sledi c

Geometrijski pomen integrala Naj bo f na intervalu [a, b] zvezna in nikjer negativna. Graf funkcije f , abscisna os ter premici x = a in x = b, omejujeta lik T , ki ga imenujemo krivortni trazpez. Doloimo njegovo ploino. c c sc Razdelimo interval [a, b] na podintervale z delilnimi tokami a = x0 < x1 < x2 < . . . < c xn = b in oznaimo = max{xk xk1 ; k = 1, 2, . . . , n}. Za vsak k oznaimo z mk in Mk c c natanno spodnjo in natanno zgornjo mejo funkcije f na intervalu [xk1 , xk ]. Nariimo c c s nad vsakim intervalom [xk1 , xk ] pravokotnik z viino mk . Tedaj je s
n

S(T ) =
k=1

mk (xk xk1 ) S(T ).

Stevilo S(T ) imenujemo spodnja integralska vsota za f na intervalu [a, b]. Podobno lahko nariemo nad vsakim intervalom [xk1 , xk ] pravokotnik z viino Mk . Tedaj je s s
n

S(T ) =
k=1

mk (xk xk1 ) S(T ).

Stevilo S(T ) imenujemo zgornja integralska vsota za f na intervalu [a, b].

2. marec 2009, 20 : 15

122

y Mk mk

a = x0

xk1 xk

b = xn x

Ker je funkcija f zvezna na intervalu [a, b], je integrabilna in je zato

b 0

lim S(T ) = lim S(T ) =

0 a

f (x) dx.
b

Ker pa je S(T ) S(T ) S(T ), od tod sledi S(T ) = a f (x) dx in je tevilo S(T ) s neodvisno od delitve intervala [a, b] na podintervale. Torej smo dokazali: Izrek 78 Ce je f : [a, b] R zvezna in nenegativna, je ploina lika, ki ga omejujejo graf sc
b

funkcije f , abscisna os ter premici x = a in x = b, enaka

a

f (x) dx.

f (x) dx
a

Posledica 79 Ploina lika med grafoma zveznih funkcij f in g na intervalu [a, b] je enaka sc b |g(x) f (x)| dx. a y f
b a

|g(x) f (x)| dx g x

a Lastnosti doloenega integrala c

Izrek 80 Ce sta funkciji f in g integrabilni na intervalu [a, b], in pa poljubni realni tevili, je funkcija h, h(x) = f (x) + g(x), tudi integrabilna na intervalu [a, b] in velja s
b b b

(f (x) + g(x)) dx =
a a

f (x) dx +
a

g(x) dx.

2. marec 2009, 20 : 15

123

Dokaz. Naj bo D katerakoli delitev intervala [a, b]. Potem je integralska vsota za funkcijo h enaka n n (h) =
k=1

h(k )(xk xk1 ) =

k=1

(f (k ) + g(k ))(xk xk1 ).

Ce je delitev intervala dovolj drobna, je vrednost desne strani poljubno blizu tevila s b b b a f (x) dx + a g(x) dx, leva pa blizu a (f (x) + g(x)) dx. Torej je res
b b b

(f (x) + g(x)) dx =
a a

f (x) dx +
a

g(x) dx.

Izrek 81 Ce je f na intervalu [a, b] zvezna in c (a, b) poljubno tevilo, je s

b c b

f (x) dx =
a a

f (x) dx +
c

f (x) dx.

Dokaz. Ker je funkcija f zvezna na [a, b], je zvezna tudi na intervalih [a, c] in [c, b], zato c b integrala a f (x) dx in c f (x) dx obstajata. Vzemimo sedaj tako delitev a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b intervala [a, b], da je v njej c delilna toka torej c = xm za neki m, c 1 < m < n. Tedaj je
n m n

k=1

f (k )(xk xk1 ) =

k=1

f (k )(xk xk1 ) +

k=m+1

f (k )(xk xk1 ).

Od tod sledi gornja zveza, ko gredo doline vseh delilnih podintervalov k 0. z Izrek 82 Ce v integralu zamenjamo meji, spremeni predznak:
b a b

f (x)dx =

f (x)dx.
a

Dokaz. Ce zamenjamo meji, je treba vse razlike xk xk1 nadomestiti z razlikami xk1 xk = (xk xk1 ), zato dobi vsak len v integralski vsoti nasproten predznak. c
a

Posledica 83 Velja
a

f (x) dx = 0.
a a a

Dokaz. Po gornjem izreku je

a a

f (x) dx =

f (x) dx, torej je 2

a a

f (x) dx = 0 oz.

f (x) dx = 0.
a

Izrek 84 (Izrek o povpreni vrednosti) Naj bosta m in M natanna spodnja in zgorc c nja meja funkcije f na intervalu [a, b]. Potem obstaja toka p [m, M], da je c 1 ba
b

f (x) dx = p.
a

Ce je f na intervalu [a, b] zvezna, obstaja taka toka [a, b], da je c 1 ba

2. marec 2009, 20 : 15 b

f (x) dx = f ().
a

124

Dokaz. Ker je m f (x) M za vsak x [a, b], lahko integralsko vsoto za f ocenimo:
m m m

m(b a) = Torej je

k=1

m(xk xk1 )

k=1

f (k )(xk xk1 )
b a

k=1

M(xk xk1 ) = M(b a).

in je res

b 1 f (x) dx = p za neko tevilo p [m, M]. Ce je f zvezna funkcija, s ba a zavzame vse vrednosti med svojo najmanjo in svojo najvejo vrednostjo, zato obstaja , s c da je f () = p oz. b 1 f (x) dx = f (). ba a

1 m ba

f (x) dx M

y f ()

5.3
x

Zveza med doloenim in nedoloenim integralom c c

Naj bo f : [a, b] R integrabilna funkcija. Tedaj je za vsak x [a, b] funkcija F , F (x) = f (t) dt, dobro denirana.
a

F (x) a x b x
x

Izrek 85 Ce je f : [a, b] R integrabilna, je funkcija F , F (x) =

x+h x

f (t) dt, zvezna.

a

Dokaz. Ker je F (x + h) =
a

f (t) dt in F (x) =
a x+h x

f (t) dt, je
x+h

F (x + h) F (x) =

f (t) dt

f (t) dt =
a x

f (t) dt.

2. marec 2009, 20 : 15

125

f F (x + h) F (x) a x h
x+h

x+h

Po izreku o povpreni vrednosti je c

x

f (t) dt = f ()h za neko tevilo med x in s

x + h. Stevilo f () lei med m in M, kjer sta m in M najmanja in najveja vrednost z s c funkcije f na intervalu [a, b]. Torej je |F (x + h) F (x)| = |f ()h| |h| max{|m|, |M|}. Torej je za majhne h sprememba F (x + h) F (x) poljubno majhna. Izrek 86 Ce je f : [a, b] R zvezna funkcija, je funkcija F , F (x) = in velja F (x) = f (x) za vsak x (a, b).
x+h a x

f (t)dt, odvedljiva

Dokaz. Ker je f zvezna, obstaja toka med x in x + h, da je c

x x+h

F (x + h) F (x) = Torej je f () =
h0 F (x+h)F (x) . h

f (t) dt

f (t) dt =
a x

f (t) dt = f ()h.
F (x+h)F (x) h h0

lim

f ()h h

= f (x). Sledi F (x) = f (x).

Ko gre h 0, gre tudi x, zato je lim

Izrek 87 (Osnovni izrek intenzimalnega rauna) Doloeni integral zvezne funkcic c je je kot funkcija zgornje meje nedoloeni integral funkcije pod integralskim znakom. c
x

Dokaz. Ker je F (x) = f (x), se funkciji F (x) in

x a a

f (t) dt razlikujeta za konstanto.

x

Torej F (x) =
a

f (t) dt + C. Ker je
a

f (t) dt = 0, je C = F (a). Sledi

a

f (t) dt =

Gornji izrek lahko povemo tudi drugae. Ce je F katerikoli nedoloeni integral funkcije c c f , za doloeni integral velja c
b a

F (x) C = F (x) F (a).

f (x) dx = F (b) F (a).

b

Pogosto piemo s
a

f (x) dx = F (x) ali celo

a b b

= F (b) F (a) = F (b) F (a),

f (x) dx = F (x) e v integralu nastopa ve parametrov. c c

2. marec 2009, 20 : 15

x=a

126

Raunanje doloenega integrala Pri raunanju doloenega integrala si najpogosteje c c c c pomagamo s prejnjim izrekom in najprej izraunamo nedoloeni intagral. s c c
2

Zgled 164 Izraunaj c

1

x2 dx.

Nedoloeni integral je c

1 x2 dx = x3 . 3
2

Torej je x2 dx =
1 4

1 3 x 3

=
1

1 3 2 (1)3 = 3. 3

Zgled 165 Izraunaj c

1 4

(x2 2x) dx. (x 2x) dx =

/2 2

Reitev. Raunajmo s c
1

1 3 x x2 3

4 1

1 1 = ( 43 42 ) ( 13 12 ) = 6. 3 3

Zgled 166 Izraunaj c

0

sin2 x dx. sin2 x dx = 1 (1 cos 2x) dx = 2

Reitev. Ker je sin2 x = 1 (1 cos 2x), zapiemo s s 2 x 1 sin(2x) in od tod 2 4

/2

sin x dx =
0

x 1 sin(2x) 2 4

/2

=
0

. 4 f (x) dx = F (x) res velja

Opozorilo. Pri uporabi izreka 87 moramo biti pazljivi. Za

b a

f (x) dx = F (x)|b = F (b) F (a), a ne smemo spregledati pogoja, da mora biti funkcija a
2 1

f na intervalu [a, b] integrabilna. Tako je npr. raun c 1 dx = x2 1 x

2 1

1 3 = 1= 2 2

oitno napaen, saj je podintegralska funkcija pozitivna, integral pa negativen. Teava c c z 1 se skriva v tem, da funkcija F , F (x) = x , ni nedoloeni integral funkcije f , f (x) = x12 , c na intervalu [1, 2], saj na tem intervalu povsod niti denirana ni.

2. marec 2009, 20 : 15

127

Enostavni zgledi
1 Zgled 167 Doloi ploino obmoja, ki ga graf polinoma f (x) = 4 (x + 1)(x 2)2 oklepa c sc c z abscisno osjo.

Obmoje je omejeno z grafom funkcije f na intervalu [1, 2] in odsekom abscisne osi. c Torej je S = 1 3 1 1 4 (x 3x2 + 4) dx = x x3 + 4x 4 4 4 1 1 1 4 1 1 2 23 + 4 2 (1)4 (1)3 + 4 (1) = 4 4 4 1 11 27 = 4 = . 4 4 16 f (x) dx =
2 2 2

=
1

Zgled 168 Doloi ploino obmoja, ki ga omejujeta grafa funkcij, podanih s predpisoma c sc c 2 2 f (x) = x + x 1 in g(x) = x + x + 1. Doloimo najprej preseia krivulj: x2 + x 1 = x2 + x + 1, kar nam da 2x2 = 2 oz. c c sc x = 1. Sledi
1 1

S =
1

(g(x) f (x)) dx =
1

2 2x x3 3

=
1

4 4 8 ( ) = . 3 3 3 g

(2 2x2 ) dx =

y 1 1 O f

1 1

Zgled 169 Naj bo f (x) = x2 + 1. Doloi ploino obmoja, ki ga doloajo graf funkcije c sc c c f , tangenta na graf funkcije f v toki (0, 1) in normala na graf funkcije v toki (1, 2). c c

2. marec 2009, 20 : 15

128

y 2

y=

1 2x+
2

y=1 x

Ker je f (x) = x2 + 1, je f (x) = 2x. Torej je f (0) = 0 in f (1) = 2. Enaba tangente c v toki (0, 0) je y = 0, saj je ta toka stacionarna. Enaba normale v toki (1, 2) je c c c c 1 1 5 y 1 = 2 (x 1), kar lahko zapiemo kot y = 2 x + 2 . s 1 5 Premici y = 1 in y = 2 x + 2 se sekata v toki (3, 1). Torej je iskana ploina enaka c sc
1

S =
0

((x2 + 1) 1) dx + 1 3 x 3
1

+
0

5 1 (( x + ) 1) dx = 2 2 1 3 1 1 9 5 3 4 x2 + x = + = . 4 2 3 4 4 3 1

Pravilo zamenjave v doloeni integral Pri raunanju nedoloenega integrala si c c c pogosto pomagamo s pravilom zamenjave. Ce piemo x = g(t), velja s f (x) dx = f (g(t)) g (t) dt = G(t) = F (x), kjer smo v funkciji G zamenjali t = g 1 (x). Ravno ta

korak pa je pogosto v praksi teko izvedljiv ali pa vsaj raunsko neugoden, saj to pomeni, z c 1 da moramo izraunati tudi inverz g . Pri zamenjavi v doloeni integral pa zadnji korak c c ni potreben, saj lahko meje sproti transformiramo. Velja izrek Izrek 88 (Pravilo zamenjave v doloeni integral) Naj bo g: [, ] R zvezna, moc notona in odvedljiva funkcija na intervalu [, ]. Tedaj je
b

f (x) dx =
a

f (g(t)) g (t) dt,

kjer smo oznaili a = g() in b = g(). c Dokaz. Naj bo F (x) =

f (x) dx. Tedaj je

b

f (g(t)) g (t) dt = F (g(t))| = F (g()) F (g()) = F (b) F (a) =

f (x) dx,
a

kjer potrebujemo monotonost funkcije g zato, da je g: [, ] [a, b] bijekcija.

a

Zgled 170 Izraunaj c

0 2. marec 2009, 20 : 15

a2 x2 dx. 129

Reitev. V s zgledu 161 smo s pomojo izreka 73 o zamenjavi v nedoloeni integral c c 2 x2 dx = 1 a2 arc sin x + 1 x2 a2 x2 , torej je izraunali c a 2 a 2
a 0

a2

x2

dx =

x 1 1 2 a arc sin + x2 a2 x2 2 a 2

a 0

1 = a2 arc sin 1 = a2 . 2 4

S pomojo izreka 88 pa pri zamenjavi x = a sin t izraunamo c c

a 0

/2

/2

a2

x2

dx = =
1

a cos t dt = a 2
0 2

t+

1 sin 2t 2

0 /2

a2 (1 + cos 2t) dt = 2 2 a. 4

=
0

Zgled 171 Izraunaj c

0

ex

1 dx. + ex

Reitev. Poskusimo z zamenjavo t = ex , dt = ex dx. Sledi dx = t1 dt. Tedaj je s

1 0

1 dx = ex + ex

e 1

1 t1 dt = 1 t+t

e 1

1 dt = (arc tan t) t2 + 1

e 1

= arc tan e

. 4

Opozorilo. Pri uporabi pravila zamenjave v doloeni integral moramo biti nadvse prec vidni. Najpomembneje je, da za zamenjavo uporabimo bijektivno funkcijo.

Substitucija t = sin x v integral

0 0

sin2 xdx oitno nima smisla, saj bi dobili c

0

sin2 xdx =

t2 dt = 0, kar ne dri, saj je sin2 x > 0 na intervalu (0, ). z 2 1t 0 Za izraun doloenega integrala si lahko pomagamo tudi z metodo za integracijo po delih. c c Velja namre c Izrek 89 (Integracija po delih) Ce sta f in g odvedljivi funkciji na intervalu [a, b], velja
b b a

f (x)g (x) dx = (f (b)g(b) f (a)g(a)) g(x)f (x)) dx. Torej je

b b

g(x)f (x) dx.

a

Dokaz.

Ker za H(x) = f (x)g(x) velja H (x) = f (x)g(x) + f (x)g (x), je H(x) =

(f (x)g (x) + H(b) H(a) = od koder sledi

b a

(f (x)g (x) + g(x)f (x)) dx =

a a

f (x)g (x) dx +
a

g(x)f (x) dx,

f (x)g (x) dx = H(b) H(a)

g(x)f (x) dx =
a b

= (f (b)g(b) f (a)g(a))
2. marec 2009, 20 : 15

g(x)f (x) dx.

a

130

Zgled 172 Izraunaj c

0

x sin x dx. p(x) sin x dx, kjer je p(x) = x polinom, je pri integraciji po

Ker gre za integral oblike

0

delih ugodno polinom odvajati, trigonometrino funkcijo poleg njega pa integrirati. Torej c x sin x dx = x cos x
0

+
0

cos x dx = + sin x

= ,

kjer smo v prvi enakosti upotevali u = x, dv = sin x dx in du = dx, v = cos x. s

1

Zgled 173 Izraunaj c

1

x ex dx. p(x)ex dx, kjer je p(x) = x polinom, je pri integraciji po delih

1 1

Ker gre za integral oblike

1 1

ugodno polinom odvajati, eksponentno funkcijo poleg njega pa integrirati. Torej x ex dx = (x ex )|1 1 ex dx = (e + e1 ) ex
1 1

= (e + e1 ) (e e1 ) = 2e1 ,
2 1

kjer smo v prvi enakosti upotevali u = x, dv = ex dx in du = dx, v = ex . s Zgled 174 Izraunaj c x(ln x + 1) dx.

Reitev. Integral lahko zapiemo kot vsoto dveh integralov: s s

2 2 2

x(ln x + 1) dx =
1 2 1

x ln x dx +
1

x dx.
2

1 Oitno je 1 x dx = 1 x2 |2 = 2 (4 1) = 3 . Za izraun integrala 1 x ln x dx pa uporabimo c c 1 2 2 2 1 1 integracijo po delih. Za du = xdx, v = ln x velja u = 2 x2 , dv = x dx in 1 x ln x dx = 2 1 3 1 2 x ln x|2 1 1 x2 x dx = 2 ln 2 1 x2 |2 = 2 ln 2 4 . Torej je 1 1 2 2 4 2 1

3 3 3 x(ln x + 1) dx = (2 ln 2 ) + = 2 ln 2 + . 4 2 4

Posploeni integral Pri deniciji doloenega integrala smo zahtevali, da je integracijs c sko obmoje zaprt (torej tudi konen) interval, funkcija, ki jo integriramo, pa na njem c c omejena. V tem razdelku bomo razirili pojem doloenega integrala na primer, ko kaken s c s od gornjih privzetkov ni izpolnjen. Take integrale imenujemo posploene oz. izlimitirane. s Vzemimo najprej primer, ko funkcija f : [a, b] R ni omejena in ima natanko en pol na intervalu [a, b]. Recimo, da ima f pol v toki b, sicer pa je na intervalu [a, b) omejena. Potem za vsak c b b > 0 obstaja integral a f (x) dx. Ce obstaja lim a f (x) dx, oznaimo c
0 b b

f (x) dx = lim
a 2. marec 2009, 20 : 15 0 a

f (x) dx.

131

 Ce ima f pol v toki a, deniramo c oznaimo c

a b

b f (x) a

dx podobno. Ce obstaja lim

0 b

b a+

f (x) dx,

f (x) dx = lim
0 a+

f (x) dx.

Ce ima funkcija f pol v kakni toki c (a, b), integracijsko obmoje razdelimo na dva s c c c b dela. Ce obstajata integrala a f (x) dx in c f (x) dx, oznaimo c
b c b c b

f (x) dx =
a a

f (x) dx +
c c a

f (x) dx = lim
0 a b c+

f (x) dx + lim
0 c+

f (x) dx.

Opozorilo. Limiti lim

0

f (x) dx in lim
0 c

f (x) dx ne smemo zdruiti v eno limito, z

b

tj. v lim
0 a

f (x) dx +
c+

f (x) dx ,

(24)

saj sta limiti med seboj neodvisni. Zgled 175 Ali obstaja posploeni integral s Ker funkcija f , f (x) =
1 , x3 1 1 2 x3

dx?

ni denirana v toki 0, moramo zapisati c

1 2

1 dx = x3

0 2

1 dx + x3

1 0

1 dx, x3
0

kjer zahtevamo, da oba integrala na desni strani obstajata. Po deniciji je 2 x13 dx = 0 1 0 1 1 c c lim 2 x13 dx, e ta integral sploh obstaja. Raunajmo 2 x3 dx = 2x2 | = 22 + 1 . 2 8
e0 1 1 Ker limita lim( 22 + 8 ) ne obstaja, funkcija f ni integrabilna na intervalu [2, 0], torej 0

tudi ne na vejem intervalu [2, 1]. c Pripomniti pa velja, da bi s pomojo limite 24 prili do napane ugotovitve. Velja c s c 1 1 1 1 1 namre 0+ x3 dx = 2x2 |0+ = 1 + 22 in od tod dobimo c
0

lim
0 2

1 dx + x2

1 0+

1 dx x2

= lim
0

1 +
1 1 x3

1 22

1 1 + 2 2 8

7 = . 8

Slednje pa seveda ni enako vrednosti integrala 2 Gornji primer torej kae, da lahko obstaja limita z
c b

dx, sa le-ta ne obstaja.

lim
0 a

f (x) dx +
c+ b f (x) dx. a b f (x) dx. a

f (x) dx , V tem primeru pravimo, da obstaja

eprav ne obstaja izlimirani integral c Cauchyjeva glavna vrednost integrala Zgled 176 Izraunaj c
2 1 0 2x

dx.

2. marec 2009, 20 : 15

132

Reitev. Ker funkcija f , f (x) = s

2 0

1 , 2x

ni denirana v toki x = 2, je c
2 0

e integral na desni obstaja. Ker je c

2 0

1 dx = lim 0 2x

1 dx, 2x

2 0

velja

1 dx = 2x

2 0

2 (2 x)1/2 dx = 2(2 x)+1/2 |0 = 21/2 2 2,

2 0

1 dx = lim 0 2x
1 1 0 x

1 dx = lim(21/2 2 2) = 2 2. 0 2x

Zgled 177 Izraunaj c

dx za razline vrednosti parametra . c

1 0

Reitev. Po deniciji je s

1 dx = lim 0 x
1

1 dx. x

Ce je = 1, imamo

1 1 x

dx =

ln x|1 lim
0

= ln , vendar v tem primeru

1 dx = lim ln 0 x
1

ne obstaja. Ce pa je = 1,
1

Ker pa limita lim

0

1 1 dx = x1 x 1

1 (1 1 ). 1

obstaja le za < 1, obstaja integral le za < 1 in v tem primeru

1

velja
0

1 dx = lim 0 x
8 1
2

1 1 1 dx = lim (1 1 ) = . 0 1 x 1

Zgled 178 Izraunaj c

x 3 dx.
2

c Reitev. Ker funkcija f , f (x) = x 3 , ni denirana v toki x = 0, moramo pisati s

8 1

x 3 dx =
1

x 3 dx +
1

x 3 dx.

Oba integrala na desni strani obstajata, saj ustrezata pogojem prejnje naloge pri = 2 . s 3 Raunajmo c
8 1

x 3 dx =
1

x 3 dx +
1

x 3 dx =
8 0

= lim
0

2 3

dx + lim
1/3 8 lim 3x | 0 0

x 3 dx = =

1 lim 3x1/3 | 1 0 0

= lim 3(1/3 + 1) + lim 3(2 1/3 ) = 3 + 6 = 9.

2. marec 2009, 20 : 15

133

Zgled 179 Izraunaj c

1 1 0 1x2

dx.

Reitev. Po deniciji je s
1 0

1 dx = lim 0 1 x2

1 dx. 1 x2

Ker pa je

1 1x2

dx = arc sin x, lahko izraunamo. c

1 0

1 dx = lim arc sin x|1 = arc sin = . 2 0 2 2 1x

Doslej smo se ukvarjali le z integrali neomejenih funkcij na konnih intervalih. Zdaj pa c vzemimo, da je integracijski interval neomejen, funkcija pa naj bo na vsakem konnem c podintervalu integrabilna (v pravem ali posploenem smislu). s b b Ce za vsak b > a obstaja integral a f (x) dx in e obstaja lim a f (x) dx, pravimo, da c je f integrabilna na intervalu [a, ) in oznaimo c
a b b

f (x) dx = lim

f (x) dx.
a

Podobno deniramo integrabilnost na intervalu (, b]. Ce za vsak a < b obstaja integral b b f (x)dx in e obstaja lim a f (x)dx, pravimo, da je f integrabilna na intervalu (, b] c a in oznaimo c
a b b

f (x) dx = lim

f (x) dx.
a

Nazadnje deniramo e integral f (x) dx. Ce je funkcija f integrabilna na vsakem s konnem zaprtem intervalu v (, ) in e obstaja limita c c b

lim a
b

f (x) dx,
a

pravimo, da je f integrabilna na (, ) in oznaimo c

b

f (x) dx = a lim
b

f (x) dx.
a

Opozoriti velja, da moramo v a lim rauna ne smemo poenostaviti v c lim

b

b a

f (x) dx izraunati limiti po a in b neodvisno in si c

a a

f (x) dx =
a

f (x) dx. f (x) dx = lim

a a a

Ce pa integral

f (x) dx obstaja, potem velja

1 1 x

f (x) dx.

Zgled 180 Izraunaj c

2. marec 2009, 20 : 15

dx za razline vrednosti parametra . c 134

Reitev. Po deniciji je s Ce pa je = 1, velja

1 1 x

dx = lim

ln b, vendar v tem primeru lim

obstaja le za > 1, obstaja integral le za > 1 in v tem primeru velja

b 1

b 1 dx = lim ln b ne obstaja. b 1 x b b 1 1 1 1 b dx = 1 x |1 = 1 (b1 1). 1 x

b 1 b 1 x

dx. Ce je = 1, imamo

b 1 1 x

dx = ln x|b = 1

Ker pa limita lim b1

b

1 dx = lim b x

b 1

1 1 1 dx = lim (b1 1) = . b 1 x 1
0

Iz zgledov 177 in 180 vidimo, da integral x dx

ne obstaja za noben R. Zgled 181 Izraunaj c Reitev. Raunajmo s c Zgled 182 Ali obstaja
0 ex 0

dx.
a a a

ex dx = lim ex dx = lim ex |0 = lim (1 ea ) = 1. a dx?

x 0 1+x2

Reitev. Integral ne obstaja, saj je s

0

x dx = lim b 1 + x2
1/2 1 0 x ln2 x

b 0

x 1 dx = lim ln(1 + x2 )| = . 0 2 b 2 1+x

Zgled 183 Izraunaj c

dx.
1 x

Reitev. Poskusimo z zamenjavo t = ln x, dt = s

1/2 0

dx. Tedaj je
2

1 dx = x ln2 x

1 1 dt = 2 t t

1 = . 2

Zgled 184 Izraunaj c

1 0

x ln x dx. x ln x dx =
x2 4

Reitev. Videli smo e, da je s z

1 1

ln x
1

x2 . 4

Torej je
1

ln x dx = lim
0 0

x2 x2 x ln x dx = lim ( ln x ) 0 4 4

1 2 2 = lim ( ln + ) 0 4 4 4

1 = , 4

saj je lim 2 ln = 0.
0

Zgled 185 Izraunaj c

2 1 0 43 cos x

dx.

2. marec 2009, 20 : 15

135

2dt 1t Reitev. Poskusimo z zamenjavo t = tan x . Potem je dx = 1+t2 in cos x = 1+t2 . Ker s 2 funkcija x tan x ni injektivna na intervalu [0, ] (pravzaprtav ni niti denirana za 2 x = ), ne moremo napraviti zamenjave na celem integracijskem intervalu, ampak moramo najprej obmoje razdeliti na dva dela. Raunajmo c c 2 0

1 dx = 4 3 cos x = = =

2 1 1 dx + dx = 4 3 cos x 0 4 3 cos x 0 1 2 2 1 dt + dt = 2 1t2 1t2 1 + t2 4 3 1+t2 1 + t 0 4 3 1+t2 1 2 2 dt = dt = 2 2 1t2 1+t 4 3 1+t2 1 + 7t 2 2 2 arc tan(t 7) = ( ) = . 2 7 7 2 7

5.4

Uporaba integrala

Prostornina vrtenine pri vrtenju okoli abscisne osi Izraunati elimo prostornino c z vrtenine, ki jo doloa graf pozitivne funkcije f na intervalu [a, b] pri vrtenju okoli abscisne c osi. Vzemimo na intervalu [a, b] konno zaporedje tok c c a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b. Te toke razdelijo interval na n podintervalov. Dolino najdaljega med njimi oznaimo c z s c z . Nadalje naj bo k [xk1 , xk ] poljubna toka. Telo, ki ga graf doloa, razdelimo na c c tanke navpine rezine valje. c y f (k )

xk1

k xk

Prostornina posameznega valja je enaka f 2 (k )(xk xk1 ). Celotna prostornina telesa pri delitvi D je priblino enaka z
n

V (D) =
k=1

f 2 (k )(xk xk1 )
b

in je zato V = lim V (D) =

0 a 2. marec 2009, 20 : 15

f 2 (x) dx.

136

Opomba. Pri izraunu smo uporabili, da je prostornina pokonnega valja s polmerom r c c 2 osnovne ploskve in viino h enaka r h. s

h r Zgled 186 Izraunaj prostornino krogle s polmerom r. c Reitev. Kroglo v sredini legi si lahko predstavljamo kot vrtenino, ki jo dobimo z s sc vrtenjem kronega loka z enabo f (x) = r 2 x2 na intervalu [r, r] okoli abscisne osi. z c Torej je
r r

V =
r

f 2 (x) dx =
r

(r 2 x2 ) dx =

1 xr 2 x3 3

r r

4 = r 3 . 3

Zgled 187 Izraunaj prostornino vrtenine, ki nastane z vrtenjem enega loka grafa funkc cije f , podane z enabo f (x) = sin x, okoli abscisne osi. c y sin x 1 1

sin x

2 x

Ker je sin x 0 za x [0, ], je iskana prostornina enaka V =

0

sin x dx = ( cos x)

= 2.

Prostornina vrtenine pri vrtenju okoli ordinatne osi Izraunajmo prostornino c vrtenine, ki jo doloa graf pozitivne funkcije f na intervalu [a, b], 0 [a, b], pri vrtenju c / okoli ordinatne osi. Vzemimo na intervalu [a, b] konno zaporedje tok c c a = x0 < x1 < x2 < . . . < xn = b. Te toke razdelijo interval na n podintervalov. Dolino najdaljega med njimi oznaimo c z s c z . Nadalje naj bo k [xk1 , xk ] poljubna toka. Telo, ki ga graf doloa, razdelimo na c c tanke valjaste cevi. y f f (k )

xk1 k xk

2. marec 2009, 20 : 15

137

Prostornina posamezne valjaste cevi je enaka f (k )(x2 x2 ). Ker je x2 x2 = k k1 k k1 (xk +xk1 )(xk xk1 ) in k [xk1 , xk ], je xk +xk1 2k . Torej je prostornina posamezne valjaste cevi priblino enaka 2k f (k )(xk xk1 ). Celotna prostornina telesa pri delitvi z D je priblino enaka z
n

V (D) =
k=1

2k f (k )(xk xk1 )
b

in je zato V = lim V (D) = 2

0 a

x f (x) dx.

Opomba. Pri izraunu smo uporabili, da je prostornina pokonne valjaste cevi z zunanjim c c polmerom R, notranjim polmerom r in h enaka (R2 r 2 )h.

h R r

Zgled 188 Kolikna je prostornina telesa, ki ga dobimo, ko graf funkcije f (x) = s na intervalu [0, 1] zavrtimo okoli ordinatne osi? Naj bo f (x) =
1 . (x2 +1)2

1 (x2 +1)2

Potem je prostornina enaka

1

V = 2
0

(x2

x dx. + 1)2

Vpeljimo substitucijo t = x2 + 1, dt = 2x dx. Sledi

1

V = 2
0

x dx = (x2 + 1)2

2 1

1 dt = t2 t

2 1

+ = . 2 2

Zgled 189 Izraunaj prostornino torusa s polmeroma R in r. c Torus nastane tako, da krog/kronico s polmerom r, katere sredie je od premice z sc oddaljeno R, zavrtimo okoli te premice.

2. marec 2009, 20 : 15

138

Torej lahko nalogo reimo na dva naina z vrtenjem okoli abscisne ali vrtenjem okoli s c ordinatne osi. 1. nain Torus nastane tako, da kronico z enabo x2 + (y c z c R)2 = r 2 zavrtimo okoli abscisne osi. Sledi y = R r 2 x2 in yz = R + r 2 x2 , ys = R r 2 x2 . Prostornina je tako enaka
r

y yz R ys r O r x

= Vz Vs =
r

2 2 (yz ys ) dx =

=
r r

(yz + ys )(yz ys ) dx = 2R 2 r 2 x2 dx =

=
r

1 = 4R r 2 = 2 2 Rr 2 . 2 2. nain Torus nastane tudi tako, da kronico z enabo c z c 2 2 2 (x R) + y = r zavrtimo okoli ordinatne osi. V tem primeru je yz = r2 (x R)2 ,

y r O r Rr R

yz R+r ys x

ys = = r 2 (x R)2 . Sledi
R+r R+r

V = 2
Rr

x(yz ys ) dx = 4

Rr

x r 2 (x R)2 dx = . . . = 2 2 Rr 2 .

Dolina ravninske krivulje Naj bo K krivulja v ravnini. Radi bi denirali dolino z z krivulje K. Naj bosta A in B krajii te krivulje. Oznaimo z D delitev krivulje K z sc c zaporednimi tokami A = T0 , T1 , . . . , B = Tn . Dobimo poligonalno rto, katere dolino c c z
n

lahko izraunamo: L(D) = c

k=1

|Tk1 Tk |. T1 T3 T2 Tn2 Tn1 K

A = T0 B = Tn

Poligonalna rta T0 T1 . . . Tn se loi od krivulje K tem manj, im kraje so vse daljice v c c c s ve, krivuljo imamo lahko za limitno obliko poligonalnih rt, ko gredo poligonski rti. Se c c c doline vseh daljic proti 0. Torej lahko vzamemo za dolino L krivulje K kar limito dolin z z z z oznaimo dolino najkraje med njimi, L(D), ko gredo doline vseh daljic proti 0. Ce z c z s je L = lim L(D).
0

2. marec 2009, 20 : 15

139

 Ce gornja limita obstaja, pravimo, da je krivulja merljiva. Naj bo sedaj krivulja K podana z grafom zvezno odvedljive funkcije f na intervalu [a, b]. Razdelimo interval z delilnimi tokami a = x0 < x1 < . . . < xn = b na podintervale. c Dolino najdaljega med njimi oznaimo z . Toka Tk ima koordinati (xk , f (xk )). z s c c y f (xk1 ) f (xk ) Tk1 Tk

a = x0

xk1 xk

b = xn x (xk xk1 )2 + (f (xk ) f (xk1 ))2 .

Dolina posameznega odseka lomljenke je enaka |Tk1 Tk | = z Raunajmo c

n

L(D) =
k=1 n

(xk xk1 )2 + (f (xk ) f (xk1 ))2 = 1+

f (xk )f (xk1 ) xk xk1 2

=
k=1 n

(xk xk1 ) =

=
k=1

1 + (f (k ))2 (xk xk1 ), s pomojo Lagrangeovega izreka. Torej je c

b

kjer smo zapisali f (k ) =

f (xk )f (xk1 ) xk xk1

L = lim L(D) =
0 a

1 + (f (x))2 dx.

Zgled 190 Izraunaj obseg kronice s polmerom r. c z Reitev. Ker je kronica simetrina, zadoa doloiti dolino loka kronice v I. kvadrantu. s c sc c z z z 2 x2 , je f (x) = x Ker je f (x) = r . Torej je r 2 x2
r r

=
0 r

1+

(f (x))2 x2

dx =
0 r

1+

=
0

r2 r2

dx = r
0

r = r arc sin 1 = . 2 Obseg kronice je torej enak 4 z

r 2

1 dx = r 2 x2

x2 dx = r 2 x2

= 2r.

Zgled 191 Izraunaj dolino loka grafa funkcije y = ln(1 x2 ) med tokama x = 0 in c z c x = 1. 2

2. marec 2009, 20 : 15

140

Naj bo f (x) = ln(1 x2 ). Potem je f (x) =

1 2

2x 1x2

in dolina loka je enaka z

1+

2x 1 x2

dx =
0

1 2

=
0

1 2

(1 x2 )2 + (2x)2 dx = (1 x2 )2 (1 + x2 )2 dx = (1 x2 )2
1 2
1 2

1 + x2 dx. 1 x2

y O
3 ln 4

1 + x2 dx. Ker stopnja polinoma v tevcu s 1 x2 ni manja od stopnje polinoma v imenovalcu, najprej delno delimo: s Izraunajmo najprej nedoloeni integral c c (x2 + 1) = (x2 + 1)(1) + 2 2 2 1 + x2 = 1 + = 1 + 2 . 2 2 +1 1x x x 1 S pomojo razcepa na parcialne ulomke c 2 A B A(x 1) + B(x + 1) = + = x2 1 x+1 x1 x2 1 dobimo A + B = 0 in A + B = 2. Sledi A = 1 in B = 1. Torej je 1 1 1 + x2 = 1 + . 1 x2 x+1 x1 Sledi 1 + x2 dx = 1 x2 1 + 1 1 x+1 x1 dx = x+1 x1 in od tod

= x + ln |x + 1| ln |x 1| = x + ln in L= x+1 x + ln x1
1 2

1 = + ln 3. 2

Povrina vrtenine Izraunati elimo povrino vrtenine, ki jo doloa graf pozitivne s c z s c funkcije f na intervalu [a, b] pri vrtenju okoli abscisne osi. Razdelimo interval z delilnimi tokami a = x0 < x1 < . . . < xn = b na podintervale. Dolino najdaljega med njimi c z s oznaimo z . Telo, ki ga graf doloa, razdelimo na tanke navpine rezine prisekane c c c stoce. z
2. marec 2009, 20 : 15

141

y f (xk1 ) f (xk )

a = x0

xk1

xk

b = xn x

Povrina plaa posameznega stoca je enaka s sc z (f (xk ) + f (xk1 )) (xk xk1 )2 + (f (xk ) f (xk1 ))2 . Torej je povrina pri delitvi D priblino enaka s z
n

P (D) =
k=1

2
n

(xk xk1 )2 + (f (xk ) f (xk1 ))2 1+ f (xk ) f (xk1 ) xk xk1

2

f (xk ) + f (xk1 ) = 2

= 2
k=1 n

f (xk ) + f (xk1 ) (xk xk1 ) = 2

= 2
k=1

1 + (f (k ))2

f (xk ) + f (xk1) (xk xk1 ), 2 s pomojo Lagrangeovega izreka. Ker je k c

b

kjer smo zapisali f (k ) = (xk1 , xk ) in je f zvezna, je

f (xk )f (xk1 ) xk xk1 f (xk )+f (xk1 ) 2

f (k ). Sledi f (x)
a

P = lim P (D) = 2
0

1 + (f (x))2 dx.

Opomba. Pri izraunu smo uporabili, da pla prisekanega stoca meri (R + r)d, kjer c sc z sta r in R polmera osnovnih ploskev, d pa stranska viina. s x r 2r d R x

2R

Pla prisekanega stoca razgrnemo v ravnino in dobimo kolobarjev izsek. Iz podobnosti sc z rd sledi x : r = d : (Rr) in x = Rr . Ploina kolobarjevega izseka je p = R(x+d)rx = sc (Rd + x(R r)) = (R + r)d.
2. marec 2009, 20 : 15

142

Zgled 192 Izraunaj povrino krogle s polmerom r. c s Reitev. Pri obiajni parametrizaciji je y = r 2 x2 in y = s c
r r

x . r 2 x2

Torej je

P = 2
r

y
r

1+

y 2

dx = 2
r

r 2 x2

1+

x2 dx = r 2 x2

= 2r
r

dx = 4r 2 .

1 Zgled 193 Izraunaj povrino telesa, ki ga doloa graf funkcije f , f (x) = 3 (3 x) x, c s c na intervalu med njenima nilama pri vrtenju okoli abscisne osi. c y 1
2 3

1 1 1 3 1 1 1 1 1x Ker je f (x) = (3 x) x = x 2 x 2 , je f (x) = x 2 x 2 = . Sledi 3 3 2 2 2 x 1 + (f (x))2 = 1 + in od tod

3 3

(1 x)2 4x + 1 2x + x2 (1 + x)2 = = 4x 4x 4x

P = 2 = 3 = 3
0 3

1 + y 2 dx = 2
0

x+1 1 (3 x) x dx = 3 4x

3 (3 x)(x + 1) dx = (x2 + 2x + 3) dx = 3 0 0 3 1 3 2 = 3 x + x + 3x 3 0

Prostornina geometrijskega telesa Dano naj bo geometrijsko telo in tevilska pres mica x. Pri dani vrednosti x naj bo S(x) ploina preseka telesa z ravnino, ki je pravokotna sc na os x v toki x. Vzemimo e, da je S zvezna funkcija. c s

S(x) x b x

2. marec 2009, 20 : 15

143

 Razdelimo telo z ravninami, pravokotnimi na os x, na rezine. Ce je plast med sosednjima presekoma tanka, je prostornina priblino enaka S(k )(xk xk1 ), kjer je k [xk1 , xk ] z
n

poljubna toka. Torej je celotna prostornina priblino enaka V (D) = c z

k=1

S(k )(xk xk1 ).

Ta pribliek je tem bolji, im tanje so rezine, tj. im kraji so delilni intervali. Torej je z s c s c s smiselno postaviti V = lim V (D), kjer je dolina najdaljega izmed delilnih intervalov. z s 0 Ker je je S zvezna funkcija, je integrabilna in
b

V = lim V (D) =
0 a

S(x) dx.

Zgled 194 Izraunaj prostornino piramide s ploino osnovne ploskve S in viino h. c sc s Na viini x je ploina prereza enaka S(x). Torej je s sc 2 S(x) : S = x2 : h2 in zato S(x) = Sx . Sledi h2
h

x h S(x)

=
0 h

S(x) dx = Sx2 1 dx = Sh. 2 h 3

=
0

Guldinovi pravili za vrtenine Prostornina telesa, ki ga dobimo pri vrtenju ploskve S okoli ravne osi, je enaka V = 2r p(S), kjer je p(S) ploina ploskve S, r pa oddaljenost teia plosc z sc skve od osi vrtenja.

r S

Povrina ploskve, ki jo dobimo pri vrtenju loka L okoli ravne s osi, je enaka P = 2r s(L), kjer je s(L) dolina loka L, r pa oddaljenost teia loka od z z sc osi vrtenja.

L r

Zgled 195 Izraunaj prostornino in povrino torusa s polmeroma R in r. c s Reitev. Torus nastane tako, da krog/kronico s polmerom r, katere sredie je od pres z sc mice oddaljeno R, zavrtimo okoli te premice.

R 144

2. marec 2009, 20 : 15

Torej je V = 2r p(S) = 2R r 2 = 2 2 r 2 R in P = 2r s(L) = 2R 2r = 4 2 rR.

5.5

Numerino raunanje doloenih integralov c c c

b a

Izraunati elimo integral c z

f (x) dx, kjer je f : [a, b] R eksplicitno podana pozitivna f (x) dx = F (x), nato pa

funkcija. Obiajno najprej izraunamo nedoloeni integral c c c upotevamo e meje: s s

a b

f (x) dx = F (b) F (a).

Seveda je ta nain uporaben le, e znamo eksplicitno doloiti primitivno funkcijo F . c c c Ce primitivne funkcije ne moremo eksplicitno doloiti, se moramo zadovoljiti le s c priblinim numerinim rezultatom. Da bi bila numerina metoda uporabna, moramo ob z c c tem tudi znati oceniti napako. Trapezna formula Pri tej metodi nadomestimo funkcijo f z odsekoma linearno funkcijo. Naj bo n N. Razdelimo integracijski interval [a, b] na n enakih delov z dolino z c h = ba . Delilne toke so n xk = a + k(b a) , n k = 0, 1, . . . , n.

Za k = 0, 1, . . . , n oznaimo yk = f (xk ) in Tk = Tk (xk , yk ). Lomljena rta skozi toke T0 , c c c , ki aproksimira funkcijo f . T1 , . . . , Tn predstavlja graf kosoma linearne funkcije f y yk1 yk Tk1 T0 Tk Tn

a = x0

xk1 xk

b = xn x

yk yk1 (x Na intervalu [xk1 , xk ] je funkcija f podana s predpisom f (x) = yk1 + xk xk1 xk1 ). Ploina pod grafom funkcije f na intervalu [xk1 , xk ] je tako sc h f (x) dx = (yk1 + yk ). 2 xk1 Ko dobljene ploine setejemo, dobimo trapezno formulo sc s
b a 2. marec 2009, 20 : 15 xk

h f (x) dx = (y0 + 2y1 + . . . + 2yn1 + yn ). 2 145

Napaka pri tej formuli je enaka

b b

Rn =
a

f (x) dx

f (x) dx.

Za dvakrat zvezno odvedljivo funkcijo f velja |Rn |

1 x2 e 2 0

(b a)3 max |f (x)|, 12n2 x[a,b]

kar pomeni, da lahko z veanjem tevila n dobimo bolj natanen rezultat. c s c Zgled 196 Izraunaj c formule.
x2

dx na dve decimalni mesti natanno s pomojo trapezne c c

x2 2

Za izraun na dve decimalni mesti mora veljati |Rn | < 0.005. Raunajmo: f (x) = xe c c in f (x) = e 2 (x2 1). Torej za x [0, 1] velja |f (x)| = |e 2 (x2 1)| 1. Sledi |Rn | kar nam da
1 12n2
x2

(b a)3 1 max |f (x)| < 0.005, 2 x[a,b] 12n 12n2

< 0.005 oz. n > 4. Torej postavimo n = 5. Po vrsti izraunamo c xk yk 0 1 2 3 4 5 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8 1.0 1 0.9802 0.9231 0.8353 0.7261 0.6065

Priblina vrednost integrala je tako enaka z 1 (1.0000 + 2 0.9802 + 2 0.9231 + 2 0.8353 + 2 0.7261 + 0.6065) = 0.85359. 10 Torej je
1 x2 e 2 dx 0

0.85359. Pripomnimo e, da je natanna vrednost enaka 0.85563756 . . .. s c e

x2 2

Opomba. Dokazati je mono, da integral z

dx ni elementaren, kar pomeni, da ne .

obstaja elementarna funkcija F , da je F (x) = e

2 x 2

Simpsonova formula Pri trapezni formuli smo funkcijo aproksimirali s kosoma line arno. Ce namesto kosoma linearne funkcije uporabimo kvadratno funkcijo, je priakovati, c da bo rezultat precej bolj natanen. Razdelimo interval [a, b] na n delov, kjer je n sodo c ba tevilo. Oznaimo h = n . s c Za vsak k = 1, 2, . . . , n aproksimirajmo funkcijo f na intervalu [x2k2 , x2k ] s kvadratno 2 parabolo p(x) = ax2 +bx+c, ki poteka skozi toke (x2k2 , y2k2), (x2k1 , y2k1 ) in (x2k , y2k ). c y y2k1 y2k2 y2k O
2. marec 2009, 20 : 15

x2k2 x2k1 146

x2k

 Ce premaknemo koordinatno izhodie v toko (x2k1 , 0), je sc c x2k2 = h, x2k1 = 0, x2k = h

in pogoji, da poteka graf polinoma p skozi dane toke, so c y2k2 = ah2 bh + c y2k1 = c y2k = ah2 + bh + c. Ploina pod parabolo p na intervalu [h, h] je potem enaka sc
h

(ax + bx + c) dx =
h

x3 x2 a + b + cx 3 2

=
h

h (2ah2 + 6c). 3

Iz pogojev za a, b in c vidimo, da je 2ah2 + 6c = y2k2 + 4y2k1 + y2k . Torej smo dokazali, da je ploina lika pod polinomom p na intervalu [x2k2 , x2k ] enaka sc
x2k x2k2

(ax2 + bx + c) dx =

h (y2k2 + 4y2k1 + y2k ). 3

Ce podobno naredimo e za druge intervale, dobimo kosoma kvadratino funkcijo f , za s c katero velja Simpsonova formula
b a

h f (x) dx = (y0 + 4y1 + 2y2 + 4y3 + 2y4 + . . . + 2yn2 + 4yn1 + yn ). 3 y

a = x0

x2k2

x2k

b = xn x

Napaka pri tej formuli je enaka

b b

Rn =
a

f (x) dx

f (x) dx.

Za tirikrat zvezno odvedljivo funkcijo f velja s |Rn | (b a)5 max |f (4) (x)|. 180n4 x[a,b]

Opomba. Ker v oceni napake nastopa etrti odvod funkcije f , vidimo, da je Simpsonova c formula popolnoma tona tudi za polinome stopnje 3. c
2. marec 2009, 20 : 15

147

Zgled 197 Izraunaj c formule.

x2

1 x2 e 2 0

dx na dve decimalni mesti natanno s pomojo Simpsonove c c

Za izraun na dve decimalni mesti mora veljati |Rn | < 0.005. Izraunamo: f (4) (x) = c c c e 2 (x4 6x2 +3). Prepriamo se lahko, da ima f (4) (x) ima maksimum v x = 0, minimum pa v x = 3. Torej je |f (4) (x)| 3 za x [0, 1]. Za n = 4 sledi |R4 | Po vrsti izraunamo c xk yk 0 1 2 3 4 0.0 0.25 0.50 0.75 1.0 1 0.96923 0.882497 0.75484 0.606531 3 0.000065. 180 44

Po Simpsonovi formuli je integral priblino enak z 1 (1 + 4 0.96923 + 2 0.882497 + 4 0.75484 + 0.606531) = 0.85565. 12 Torej je
1 x2 e 2 0

dx 0.85565 in rezultat je opazno bolj natanen kot pri trapezni formuli. c

6
6.1

Vektorska algebra
Vektorji

Urejen par (A, B) tok v prostoru doloa vektor, ki ga oznaimo z AB. Vektor ponazorimo c c c z usmerjeno daljico od toke A do toke B. Smer vektorja oznaimo s puico. Usmerjeni c c c sc daljici AB in CD doloata isti vektor natanko tedaj, ko sta vzporedni, enako dolgi in c kaeta v isto smer. z B B D

Dolina vektorja AB, z oznako AB , je dolina daljice AB. Torej AB = |AB|. z z Vsota vektorjev Naj bosta a in b poljubna vektorja. Vektorja a in b lahko premaknemo tako, da konec vektorja a sovpada z zaetkom vektorja b. Potem je vektor a + b usmerjena c daljica od zaetka vektorja a do konca vektorja b. c

2. marec 2009, 20 : 15

148

a+

b
b

Drugae povedano: e imata vektorja a in b skupno zaetno toko, je njuna vsota a + c c c c b usmerjena diagonala paralelograma, ki ima vektorja a in b za stranici, in sicer tista usmerjena diagonala, ki ima zaetek v skupni toki vektorjev a in b. Iz te denicije je c c tudi razvidno, da je a + b = b + a. D a

b
a+

b A a

Vsoto treh vektorjev izraunamo tako, da vsoti dveh pritejemo tretjega. Vrstni red c s setevanja ni pomemben, saj za setevanje vektorjev velja asociativnostni zakon. s s (a + b) + c = a + (b + c). D c
b+ c a+

b+c

a+b b a B

Vektor, ki se zane in kona v isti toki, imenujemo nielni vektor in ga oznaimo z 0. Za c c c c c vsak vektor a torej velja a + 0 = a. Naj bo AB vektor. Vektor BA je nasprotni vektor k vektorju AB in ga oznaimo z AB. c AB A B A BA = AB 149 B

2. marec 2009, 20 : 15

Nasprotni vektor k vektorju a oznaimo z a. Tedaj velja c a + (a) = 0. Razlika vektorjev a in b je tak vektor x, da je a + x = b. Razliko vektorjev a in b oznaimo c z b a in velja x = b a = b + (a). C b

ba

A a B Povzemimo osnovne lastnosti setevanja vektorjev. s Komutativnost setevanja: s a + b = b + a za poljubna vektorja a in b Asociativnost setevanja: s (a + b) + c = a + (b + c) za poljubne vektorje a, b in c Obstoj nevtralnega elementa za setevanje: s Obstaja vektor 0, da je a + 0 = a za vsak vektor a Obstoj nasprotnega elementa za setevanje: s Za vsak vektor a obstaja vektor a, da je a + (a) = 0 Te tiri lastnosti povemo na kratko takole: Mnoica vektorjev je Abelova grupa. s z Setevanje vektorjev zadoa trikotniki neenakosti s sc s a+b a + b . Mnoenje vektorja s skalarjem Naj bo R. Produkt a je vektor z dolino z z je > 0, ima vektor a enako smer kot vektor a. Ce je < 0, ima vektor || a . Ce a enako smer kot vektor a. Ce je = 0, je a nielni vektor. c a a 3a Mnoenje vektorja s skalarjem zadoa zahtevam z sc ()a = (a). ( + )a = a + a. (a + b) = a + b.
2. marec 2009, 20 : 15

150

 1 a = a. (a + b) C a+b b C1

B a

B1

Linearna odvisnost in neodvisnost Naj bodo 1 , 2 , . . . , vektorji v prostoru. a a an Izraz 1 1 + 2 2 + . . . + n a a an imenujemo linearna kombinacija vektorjev , , . . . , . a a a
1 2 n

Ti vektorji so linearno neodvisni, e iz enakosti c 1 1 + 2 2 + . . . + n = 0 a a an sledi 1 = 2 = . . . = n = 0. Ti vektorji so linearno odvisni, e niso linearno neodvisni. Torej obstajajo tevila 1 , 2 , c s . . . , n , ki niso vsa enaka 0, da je 1 1 + 2 2 + . . . + n = 0. a a an Vektor 0 je linearno odvisen, saj je 1 0 = 0. Naj bodo A0 , A1 in A2 nekolinearne toke v ravnini. Potem sta vektorja A0 A1 in c A0 A2 linearno neodvisna. A2 A1 2 A 0A A 0A 1 A0 Naj bodo A0 , A1 , A2 in A3 nekomplanarne toke v prostoru. Potem so vektorji c A0 A1 , A0 A2 in A0 A3 linearno neodvisni. A0 A0 A3 A2 A3

A0 A 2
A1

Zgled 198 Naj bo toka E razpolovie stranice AB kvadrata ABCD. Oznaimo s F c sc c preseie daljic BD in CE. V kakem razmerju deli toka F daljico BD? sc sc s c

0A 1 A

2. marec 2009, 20 : 15

151

 Oznaimo a = AB in b = AD. Potem sta vektorja a in b c linearno neodvisna. Ker lei toka F na daljici BD, velja z c BF = BD = (b a) in je AF = AB + BF = a + (b a). Ker lei toka F tudi na daljici EC, velja EF = EC = z c 1 ( 2 a + b) in je 1 1 AF = AE + EF = a + ( a + b). 2 2 Sledi
1 1 a + (b a) = 2 a + ( 2 a + b),

F
1 a 2

E a

1 a 2

kar lahko preoblikujemo v

1 2 1 2 a + ( ) b = 0.

Ker sta vektorja a in b linearno neodvisna, je

1 2 1 2 = 0, = 0.

1 c Torej je 2 = 3 , kar nam da = = 1 . Sledi BF = 1 BD in toka F deli daljico BD v 2 3 3 razmerju 1 : 2.

6.2

Koordinatni sistem v prostoru

Izberimo v prostoru poljubno toko O in poloimo skoznjo tri paroma pravokotne tevilske c z s premice in sicer tako, da je toka O na vseh treh premicah slika tevila 0. Premice imenuc s jemo koordinatne osi, toko O koordinatno izhodie, vse skupaj pa sestavlja pravokotni c sc koordinatni sistem v prostoru. Premice obiajno oznaimo z x, y in z tako, da e zavrtimo c c c os x okoli osi z za v pozitivni smeri, preide v os y. 2 z 1 O z 1 x 1 O 1

1 1

Za poljubno toko T v prostoru oznaimo s T1 , T2 in T3 pravokotne projekcije toke c c c T na koordinatne osi. Toki T1 ustreza realno tevilo t1 , toki T2 ustreza realno tevilo c s c s t2 , toki T3 pa ustreza realno tevilo t3 . Torej smo toki T priredili trojico realnih tevil c s c s (t1 , t2 , t3 ), ki jo imenujemo koordinate toke T . c
2. marec 2009, 20 : 15

152

T3 (t3 )

O T1 (t1 ) x

T (t1 , t2 , t3 ) T2 (t2 ) y T (t1 , t2 )

Razdaljo med dvema tokama izraunamo po Pitagorovem izreku kot dolino diagonale c c z ustreznega kvadra. Za toki T1 (x1 , y1 , z1 ) in T2 (x2 , y2 , z2 ) je c dist(T1 , T2 ) = z y2 y1 O |z2 z1 | y
T1 T2

(x2 x1 )2 + (y2 y1 )2 + (z2 z1 )2 . T2

x1

T1 |x2 x2

x1 | |y

| y1

Krajevni vektor toke T je usmerjena daljica od toke O do toke T in ga oznaimo z . c c c c rT Skratka: = OT . r

T

Ker je toka T enolino doloena s trojico (t1 , t2 , t3 ), je s temi koordinatami tudi enolino c c c c = (t , t , t ). doloen krajevni vektor toke T . Torej lahko oznaimo rT c c c 1 2 3 T3 (t3 ) z

O T1 (t1 ) x

rT

T (t1 , t2 , t3 ) T2 (t2 ) y T (t1 , t2 )

Razdaljo med toko T in koordinatnim izhodiem O izraunamo po Pitagorovem izreku c sc c kot dolino diagonale ustreznega kvadra. Dolina vektorja je tako enaka z z rT = dist(T, O) = rT
2. marec 2009, 20 : 15

t2 + t2 + t2 . 1 2 3

153

 Vektorske operacije v koordinatnem zapisu Ce je a = (x1 , y1, z1 ) in b = (x2 , y2 , z2 ), je a + b = (x1 + x2 , y1 + y2 , z1 + z2 ). Nielni vektor je 0 = (0, 0, 0), k vektorju a = (x1 , y1, z1 ) nasprotni vektor pa je a = c (x1 , y1 , z1 ). Za vektorja a = (x1 , y1 , z1 ) in b = (x2 , y2 , z2 ) je tako b a = (x2 x1 , y2 y1 , z2 z1 ). Ce je a = (x1 , y1 , z1 ) in R, je a = (x1 , y1 , z1 ). Baza prostora R3 Vpeljimo vektorje i = (1, 0, 0), j = (0, 1, 0) in k = (0, 0, 1). To so vektorji doline 1, ki kaejo v pozitivnih smereh koordinatnih osi. Vektorje i, j in k z z imenujemo standardni bazni vektorji prostora R3 . z 1 k O

j 1 i 1

x Za poljubno toko T naj bo (t1 , t2 , t3 ) njen krajevni vektor. Torej je c (t1 , t2 , t3 ) = t1 (1, 0, 0) + t2 (0, 1, 0) + t3 (0, 0, 1) = t1 i + t2 j + t3 k, kar pomeni, da lahko vsak vektor v R3 izrazimo kot linearno kombinacijo vektorjev i, j in k. z t t1 i O x t2 j t3 k y

Ti vektorji so linearno neodvisni, saj iz 1 i + 2 j + 3 k = (1 , 2 , 3 ) = 0 sledi 1 = 2 = 3 = 0. Zgled 199 Izraunaj 7a 5b za a = (2, 1, 3) in b = (4, 2, 5). c
2. marec 2009, 20 : 15

154

Raunajmo c 7a 5b = 7(2, 1, 3) 5(4, 2, 5) = = (14, 7, 21) (20, 10, 25) = (34, 17, 4) Zgled 200 Doloi vektorja a in b, e je a 2b = (1, 2, 2) in 2a + 3b = (1, 0, 1). c c Iz a 2b = (1, 2, 2) sledi a = 2b + (1, 2, 2). Torej je 2a + 3b = 2(2b + (1, 2, 2)) + 3b = = 7b + (2, 4, 4), kar nam da
3 6 4 Sledi b = ( 3 , 4 , 5 ) in a = (1, 2, 2) + 2( 7 , 4 , 5 ) = ( 1 , 7 , 7 ). 7 7 7 7 7 7

7b = (1, 0, 1) (2, 4, 4) = (3, 4, 5).

Skalarni produkt vektorjev Skalarni produkt vektorjev a = (x1 , y1 , z1 ) in b = (x2 , y2, z2 ) je tevilo a b, denirano s predpisom s a b = x1 x2 + y1 y2 + z1 z2 . Neposredno iz denicije sledi, da za skalarni produkt velja a b = b a, (a) b = a (b) = (a b), (a + b) c = a c + b c, a a 0 in a a = 0 natanko tedaj, ko je a = 0, a = a a. Standardni bazni vektorji i, j in k so enotski in paroma pravokotni: i i = j j = k k = 1 in i j = i k = j k = 0. Oznaimo s kot med vektorjema a in b. V trikotniku z c dolinami stranic a , b in b a velja kosinusni izrek z ba Ker pa je ba
2 2

= a

+ b

2 a b cos .

(25)

a
a

= (b a) (b a) = b b b a a b + a a = a
2

+ b

2a b,

(26)

iz (26) in (25) sledi, da je a b = a b cos .

2. marec 2009, 20 : 15

155

Zgled 201 Izraunaj skalarni produkt vektorjev a = (1, 2, 3) in b = (1, 0, 2). c Reitev. Skalarni produkt je s a b = 1 (1) + 2 0 + 3 2 = 5. Zgled 202 Doloi kot med vektorjema a = (1, 3, 0) in b = (1, 2, 2). c Reitev. Skalarni produkt vektorjev je s a b = (1) 1 + 3 (2) + 0 2 = 7. (1)2 + 32 + 02 = 10 in b = 12 + (2)2 + 22 = 9 = 3, velja cos =
7 kar nam da = arc cos 310 137.55.

Ker je a =

7 = , 3 10 a b ab

Zgled 203 Vektorja a in b oklepata kot in b = 3. Oznaimo = c

2 3

2 . 3

Izraunaj (a + 2b) (3a + b), e je a = 2 c c

in raunajmo c

(a + 2b) (3a + b) = 3a a + a b 6b a + 2b b = = = = =

3a a 5a b + 2b b = 3 a 2 5 a b cos + 2 b 2 = 3 22 5 2 3 ( 1 ) + 2 32 = 2 12 + 15 + 18 = 21.

Zgled 204 Izraunaj pravokotno projekcijo vektorja a = (1, 1, 0) na vektor b = (1, 2, 3). c Pravokokotna projekcija je tak vektor ab = b, da je (ab) b. Torej je (a b) b = 0. Sledi a b = b 2 , kar nam da =
ab b 2

a b

a b b

in ab b b.

ab = V danem primeru je

a b = (1, 1, 0) (1, 2, 3) = 1 1 + 1 2 + 0 3 = 1 b
2

= b b = 12 + 22 + 32 = 14. ab =

Sledi

1 (1, 2, 3). 14 156

2. marec 2009, 20 : 15

Vektorski produkt vektorjev Vektorski produkt vektorjev a in b je vektor a b, doloen s pogoji c 1. a b = a b sin , kjer je kot med vektorjema a in b 2. vektor a b je pravokoten na vektorja a in b 3. vektorji a, b in a b sestavljajo pozitivno orientirano trojico vektorjev. Torej: e c imajo vektorji a, b in a b skupno zaetno toko in gledamo v smeri vektorja a b, c c se vidi najkraje vrtenje vektorja a v b v smeri gibanja kazalcev na uri. s

ab b a Dokazati je mono, da za vektorski produkt velja z a b = b a, (a) b = a (b) = (a b), (a + b) c = a c + b c, a b = 0 natanko tedaj, ko sta vektorja a in b linearno odvisna. Posebej: a a = 0 za vsak vektor a. Ker so standardni bazni vektorji i, j in k enotski in paroma pravokotni, je ii=jj =kk i j = j i j k = k j k i = i k = = = = 0, k, i, j.

Torej lahko za vektorja a = (x1 , y1 , z1 ) = x1 i+y1 j +z1 k in b = (x2 , y2 , z2 ) = x2 i+y2 j +z2 k zapiemo s a b = (x1 i + y1 j + z1 k) (x2 i + y2 j + z2 k) =

= x1 x2 i i + x1 y2 i j + x1 z2 i k + y1 x2 j i + y1 y2 j j + y1 z2 j k + z1 x2 k i + z1 y2 k j + z1 z2 k k = = (y1 z2 z1 y2 )i + (z1 x2 x1 z2 )j + (x1 y2 y1 x2 )k.

Vektorski produkt vektorjev je torej a b = (x1 , y1 , z1 ) (x2 , y2 , z2 ) = (y1 z2 z1 y2 , z1 x2 x1 z2 , x1 y2 y1 x2 ).

2. marec 2009, 20 : 15

157

Iz pogoja a b = a b sin vidimo, da je dolina vektorja a b enaka ploini z sc paralelograma, napetega na vektorja a in b. Vektorski produkt najlaje izraunamo s pomojo trivrstine determinante z c c c i j k x1 y1 z1 x2 y2 z2 = (y1z2 z1 y2 )i (x1 z2 z1 x2 )j + (x1 y2 y1 x2 )k.

Zgled 205 Izraunaj vektorski produkt vektorjev a = (1, 2, 3) in b = (1, 0, 2). c Reitev. Vektorski produkt je s ab= i j k 1 2 3 1 0 2 = (4, 5, 2).

Zgled 206 Izraunaj (2a + 3b) (a 5b) za a = (1, 1, 2) in b = (1, 3, 2). c Raunajmo c
=0 =0

(2a + 3b) (a + 5b) = 2 a a +10a b + 3b a + 15 b b =

= 10a b 3a b = 7a b = i j k = 7a b = 7 1 1 2 = 7 (8, 0, 4) = 1 3 2 = (56, 0, 28).

Do enakega rezultata pridemo tudi, e izraunamo 2a + 3b = (1, 11, 2) in a + 5b = c c (4, 16, 8) ter (1, 11, 2) (4, 16, 8) = i j k 1 11 2 4 16 8 = (56, 0, 28).

Zgled 207 Doloi ploino trikotnika z oglii v tokah A(1, 2, 1), B(1, 0, 2) in C(2, 1, 0). c sc sc c Reitev. Trikotnik je napet na vektorja b = AB = (2, 2, 3) in s c = AC = (1, 3, 1). Ploina trikotnika ABC je enaka polovici sc ploine paralelograma, napetega na vektorja b in c, torej p = sc 1 b c . Raunajmo: c 2 i j k b c = 2 2 3 = (7, 5, 8). 1 3 1 1 Sledi p = 2 b c = 1 72 + 52 + 82 = 1 138. 2 2 C

c sc Zgled 208 Vektorja a in b oklepata kot . Izraunaj ploino paralelograma, napetega na 6 vektorja a + 2b in 3a + b, e je a = 2 in b = 3. c
2. marec 2009, 20 : 15

158

Oznaimo = c

in raunajmo c

=0

=0

(a + 2b) (3a + b) = 3 a a +a b 6b a + 2 b b = = 7a b. Sledi p = = 7 a b sin = 7 2 3 ( 1 ) = 21. 2 (a + 2b) (3a + b) = 7a b =

Meani produkt Meani produkt vektorjev a, b in c je skalar (a b) c, ki ga oznaimo s s c z (a, b, c). Absolutna vrednost meanega produkta (a, b, c) je enaka prostornini paralelepipeda, s napetega na vektorje a, b in c. ab c eab c b ab a Ce so vektorji a, b in c nenielni, je (a, b, c) = 0 natanko tedaj, ko leijo vektorji a, b c z in c v isti ravnini. Privzemimo sedaj, da nenielni vektorji a, b in c ne leijo v isti ravnini. Meani c z s produkt (a, b, c) je potem pozitiven natanko tedaj, ko tvorijo vektorji a, b in c pozitivno orientirano trojico v R3 . Izrek 90 (Ciklinost meanega produkta) Za poljubne vektorje a, b in c velja c s (a, b, c) = (b, c, a) = (c, a, b). Naj bo a = (x1 , y1 , z1 ), b = (x2 , y2, z2 ) in c = (x3 , y3 , z3 ). Potem je (a b) c = (y1 z2 z1 y2 , z1 x2 x1 z2 , x1 y2 y1 x2 ) (x3 , y3 , z3 ), = = y1 z2 x3 z1 y2 x3 + z1 x2 y3 x1 z2 y3 + x1 y2 z3 y1 x2 z3 kar si najlaje zapomnimo s pomojo determinante: z c (a b) c = x1 y1 z1 x2 y2 z2 x3 y3 z3 = x1 (y2z3 z2 y3 ) y1 (x2 z3 z2 x3 ) + z1 (x2 y3 y2 x3 ).

Vrednost determinante lahko izraunamo tudi tako, da na desni pripiemo prva dva stolpca c s ter setejemo produkte na glavnih diagonalah (polne rte) in odtejemo produkte na s c s stranskih diagonalah (rtkane rte): c c x1 y1 z1 x2 y2 z2 x3 y3 z3 x1 y1 x2 y2 = x1 y2 z3 + y1 z2 x3 + z1 x2 y3 z1 y2 x3 x1 z2 y3 y1 x2 z3 . x3 y3 159

2. marec 2009, 20 : 15

Zgled 209 Izraunaj prostornino paralelepipeda, napetega na vektorje a = (2, 1, 3), b = c (1, 2, 2) in c = (3, 0, 1). Reitev. Prostornina je absolutna vrednost meanega produkta; tj. V = (a, b, c) . Raus s c najmo 2 1 3 1 2 2 = 4 6 + 0 18 1 0 = 21. (a, b, c) = 3 0 1 Torej je V = (a, b, c) = 21. Zgled 210 Izraunaj prostornino piramide z oglii v tokah A(1, 2, 3), B(1, 2, 0), C(2, 1, 3) c sc c in D(1, 1, 0). Oznaimo a = DA = (0, 3, 3), b = DB = (2, 3, 0) in c = DC = c (1, 2, 3). Prostornina piramide je 1 prostornine paralelepipeda, 6 napetega na vektorje a, b in c; tj. V = 0 3 3 2 3 0 1 2 3
1 6 1 6

D C A B

(a, b, c) . Raunajmo c

(a, b, c) =

= 0 + 0 12 0 18 9 = 39.
39 6

Torej je V =

(a, b, c) =

13 . 2

Zgled 211 Volumen paralelepipeda, napetega na vektorje a, b in c je 1. Koliko je volumen paralelepipeda, napetega na vektorje 2a b, a + 2c, b + c? Izraunajmo meani produkt: c s (2a b, a + 2c, b + c) = (2a b) (a + 2c) (b + c) =
=0

= (2 a a +4a c b a 2b c) (b + c) = = 4(a c) b (b a) b 2(b c) b +

=0 =0

4(a c) c (b a) c 2(b c) c =
=0 =0

= 4(a b) c + (a b) c = 3(a b) c. Ker je (a, b, c) = 1, je iskani volumen enak (2a b, a + 2c, b + c) = 3 (a, b, c) = 3. Zgled 212 Ali lahko doloimo vrednost parametra tako, da bodo vektorji a = (1, 1, 2), c b = (, 0, 1) in c = (1, 2, 1) leali v isti ravnini? z
2. marec 2009, 20 : 15

160

Vektorji a, b in c bodo komplanarni natanko tedaj, ko bo vrednost meanega produkta s enaka 0; tj. (a, b, c) = 0. Raunajmo c (a, b, c) = 1 1 2 0 1 1 2 1 = 0 + 1 + 4 + 2 + 0 = 5 + 3.

3 Torej je (a, b, c) = 5 + 3 = 0, kar nam da = 5 .

Dvojni vektorski produkt Izrek 91 Za poljubne vektorje a, b in c velja (a b) c = (a c)b (b c)a a (b c) = (a c)b (a b)c Dokaz. Enakost (28) sledi iz enakosti (27), e upotevamo, da je c s a (b c) = (b c) a = (c b) a. a = x1 i + y1 j + z1 k, b = x2 i + y2 j + z2 k, c = x3 i + y3 j + z3 k, in izraunamo obe strani v formuli (27). c Izrek 92 (Jacobijeva identiteta) Za poljubne vektorje a, b in c velja (a b) c + (b c) a + (c a) b = 0. Dokaz. Identiteto dokaemo z uporabo formule (27). Izraz na levi strani je tako enak z (a c)b (b c)a + (a b)c (a c)b + (b c)a (a b)c = 0. Izrek 93 (Lagrangeova identiteta) Za poljubne vektorje a, b, c in d velja (a b) (c d) = (a c)(b d) (a d)(b c). Dokaz. Produkt (a b) (c d) lahko prepoznamo kot meani produkt vektorjev a, b s in c d. Torej je kjer zadnja enakost dri zaradi ciklinosti meanega produkta. Sledi z c s (a b) (c d) = (a, b, c d) = (b (c d)) a = = (a c)(b d) (a d)(b c). (a b) (c d) = (a, b, c d) = (b (c d)) a, (27) (28)

Enakost (27) pa najlaje dokaemo tako, da postavimo z z

= ((b d)c (b c)d) a = (b d)(c a) (b c)(d a) =

Lagrangeovo identiteto pogosto uporabljamo v primeru, ko je a = c in b = d. Tedaj je (a b) (a b) = (a a)(b b) (a b)(b a), kar lahko zapiemo tudi v obliki a b s ab
2. marec 2009, 20 : 15 2 2 2 2

= a

+ (a b)2 = a 161

b 2.

(a b)2 oziroma

6.3

Premica in ravnina v prostoru

Premica Naj bosta A0 in A1 razlini toki v prostoru ter r0 in r1 njuna krajevna c c vektorja. Potem obstaja natanko ena premica, ki ti dve toki vsebuje. Naj bo r krajevni c vektor poljubne toke na premici. Potem sta vektorja r r0 in s = r1 r0 linearno odvisna c in lahko zapiemo r r0 = s oziroma s r = r0 + s. (29) Vektor s imenujmo smerni vektor premice, enabo (29) pa vektorska enaba premice. c c A1 s A0 r0 O Ce je r = (x, y, z), r0 = (x0 , y0 , z0 ) in s = (x1 , y1, z1 ), lahko gornjo enabo zapiemo v c s parametrini obliki c x = x0 + x1 , y = y0 + y1 , z = z0 + z1 . Ce predpostavimo, da smerni vektor ne lei v nobeni od koordinatnih ravnin (tj. x1 y1 z1 = z 0), lahko zapiemo normalno enabo premice s c y y0 z z0 x x0 = = . x1 y1 z1 Ce pa je npr. x1 = 0, pa v (30) namesto ulomka
xx0 x1

r1

(30)

zapiemo pogoj x = x0 . s

Zgled 213 Zapii parametrino in normalno enabo premice skozi toki A0 (0, 1, 2) in s c c c A1 (3, 2, 1). Reitev. Smerni vektor premice je s s = (3, 2, 1) (0, 1, 2) = (3, 3, 3) = 3(1, 1, 1). Za smerni vektor lahko vzamemo kar vektor (1, 1, 1). Parametrina enaba premice se c c tako glasi r = (0, 1, 2) + (1, 1, 1), normalna pa y1 z+2 x = = . 1 1 1

Ravnina Naj bodo A0 , A1 in A2 take toke v prostoru, da sta vektorja a = A0 A1 in c b = A0 A2 linearno neodvisna. Potem toke A0 , A1 in A2 doloajo natanko eno ravnino. c c je r krajevni vektor poljubne toke na ravnini, velja r r0 = a + b. Torej je Ce c r = r0 + a + b. (31) Po deniciji vektorskega produkta je vektor n = a b pravokoten na ravnino, ki jo vektorja a in b napenjata. Torej je n (r r0 ) = 0. Sledi r n = r0 n.
2. marec 2009, 20 : 15

(32)

162

n b A0 r0 O

A2

a r

A1

Enabo (32) imenujemo normalna enaba ravnine, vektor n pa normala ravnine. c c Obiajno zapiemo normalno enabo ravnine v obliki c s c r n = d, (33)

saj je tevilo r n enako za vse toke na ravnini, torej tudi za r = r0 . Ce je r = (x, y, z), s c n = (a, b, c) in r0 n = d, lahko gornjo enabo zapiemo kot c s ax + by + cz = d. (34)

Zgled 214 Zapii enabo ravnine skozi toke A0 (3, 1, 2), A1 (3, 2, 1) in A2 (1, 0, 1). s c c Oznaimo a = (3, 2, 1)(3, 1, 2) = (0, 3, 3) in b = (1, 0, 1)(3, 1, 2) = (4, 1, 3). c n b A0 r0 O Normala ravnine je vektor a b = (6, 12, 12). Ker dolina normale ni pomembna, z lahko postavimo n = (1, 2, 2). Enaba ravnine se tako glasi (x, y, z) (1, 2, 2) = (3, 1, 2) c (1, 2, 2), kar lahko zapiemo v obliki x + 2y + 2z = 1. s Zgled 215 Zapii enabo ravnine, ki vsebuje toko A0 (1, 1, 2) in je pravokotna na vektor s c c a = (1, 2, 2). Vektor a je normala te ravnine: n = a. Enaba ravnine se zato glasi (x, y, z)(1, 2, 2) = c (1, 1, 2) (1, 2, 2) oziroma x + 2z 2z = 3.

A2 r2 a r1 A1

2. marec 2009, 20 : 15

163

A0 r0 O r

6.4

Razdalje med tokami, premicami in ravninami c

D a O b B

Razdalja med tokama c Ce imata toki A in B krajevna vektorja a in b, je razdalja med njima c A enaka D = ba . Zgled 216 Izraunaj razdaljo med tokama A(2, 1, 3), B(3, 0, 1). c c Za a = (2, 1, 3) in b = (3, 0, 1) je b a = (5, 1, 4) in D = 52 + (1)2 + (4)2 = 42.

Razdalja med toko in premico Naj ima toka A krajevni vektor a, premica pa naj c c bo podana z enabo r = r0 + s. Ce toka A ne lei na tej premici, razpenjata vektorja c c z s in a r0 paralelogram, katerega ploina je enaka s (a r0 ) . Ker pa je ploina sc sc paralelograma enaka tudi D s , sledi D= s (a r0 ) . s A

r0
r0

D s

Opazimo lahko, da je gornja formula pravilna tudi, e toka A lei na dani premici, c c z saj je tedaj D = 0 in tudi s (a r0 ) = 0. Zgled 217 Izraunaj razdaljo med toko A(2, 2, 0) in premico z enabo c c c x1 y z2 = = . 4 3 5

2. marec 2009, 20 : 15

164

Iz podatkov razberemo a = (2, 2, 0), s = (4, 3, 5) in r0 = (1, 0, 2). Potem je a r0 = (1, 2, 2) in i j k s (a r0 ) = 4 3 5 = (16, 13, 5). 1 2 2 in s (a r0 ) D= = s (16)2 + 132 + 52 450 = = 3. 2 + 32 + 52 4 50

Razdalja med toko in ravnino Dana je toka A s krajevnim vektorjem a in ravnina c c z enabo r n = d. Razdaljo med toko in ravnino izraunamo tako, da toko pravokotno c c c c projeciramo na ravnino (toka A1 ) ter izraunamo razdaljo med tokama A in A1 . c c c A a O n a1 A1

Premica, ki poteka skozi toko A in seka ravnino pravokotno, ima enabo r = a + n. c c Ce z a1 oznaimo krajevni vektor toke A1 , velja c c a1 = a + n, a1 n = d Ko (35) vstavimo v (36), dobimo =
dan . n 2

(35) (36)

Torej je D = a1 a = || n oziroma

D=

|d a n| . n

Gornja formula velja tudi v primeru, ko lei toka A na ravnini, saj je D = 0 in dan = 0, z c ker vektor a ustreza enabi ravnine r n = d. c Zgled 218 Izraunaj razdaljo med toko A(1, 2, 1) in ravnino z enabo c c c 3x + y + 2z = 5. Iz podatkov razberemo a = (1, 2, 1), n = (3, 1, 2) in d = 5. Torej je d a n = 5 (1, 2, 1) (3, 1, 2) = 5 (3 + 2 2) = 8 in n = Sledi D= (3)2 + 12 + 22 = 14.

|d a n| 8 = . n 14 165

2. marec 2009, 20 : 15

Razdalja med premicama V prostoru sta podani premici z enabama r = a0 + a c in r = b0 + b. Privzeti smemo, da premici nista vzporedni, saj lahko v tem primeru izraunamo razdaljo med premicama kot razdaljo med eno premico in poljubno toko na c c drugo premici. Privzeti smemo tudi, da se premici ne sekata. Torej so vektorji a, b in b0 a0 linearno neodvisni in je zato prostornina paralelepipeda, napetega na te tri vektorje, enaka |(a, b, b0 a0 )|. Prostornino pa lahko izraunamo tudi kot produkt ploine osnovne c sc ploskve (tj. a b ) in viine D, ki je hkrati tudi neznana razdalja med premicama. Sledi s D= |(a, b, b0 a0 )| ab .

b
b0

b0 a0

a0
a

Omeniti velja, da gornja formula dri tudi, e se premici sekata, saj je v tem primeru z c D = 0, velja pa tudi (a, b, b0 a0 ) = 0, saj lei b0 a0 v ravnini, napeti na a in b. z Zgled 219 Izraunaj razdaljo med premico skozi toki A(0, 2, 1) in B(3, 1, 2) ter prec c mico, podano z enabama c z3 y+1 = . x = 2 in 3 2 Vektorska oblika enabe premice skozi toki A(0, 2, 1) in B(3, 1, 2) je r = a0 + a, c c kjer je a0 = (0, 2, 1) in a = (3, 3, 1). Vektorska oblika enabe druge premice pa je c r = b0 + b, kjer je b0 = (2, 1, 3) in b = (0, 3, 2). Torej je ab= i j k 3 3 1 0 3 2 = (3, 6, 9), ab = 126 = 3 14,

b0 a0 = (2, 1, 2) in D =

|(a b) (b0 a0 )| ab

| 6| 2 = = . 3 14 14
x1 1

Zgled 220 Doloi preseie premice z enabo c c sc c 2y + z = 5. Piimo s Potem je

y 2

z+1 1

z ravnino z enabo x c

x1 y z+1 = = = t. 1 2 1 x = t + 1, y = 2t, z = t 1.

2. marec 2009, 20 : 15

166

Iz enabe ravnine sledi c

5 c sc c kar nam da 2t = 5 oz. t = 2 . Preseie je v toki ( 7 , 5, 3 ). 2 2

(t + 1) 2 (2t) + (t 1) = 5,

Zgled 221 Doloi preseie ravnin z enabama c c sc c x 2y 4z = 3 in 2x + y 3z = 1. Iz prve enabe izrazimo x = 3 + 2y + 4z in ga vstavimo v drugo enabo c c 2(3 + 2y + 4z) + y 3z = 1. Sledi 5y + 5z = 5 in Torej je y = z + 1. x = 3 + 2(z + 1) + 4z = 2z 1.

Enabo premice lahko zapiemo tudi v obliki c s

(x, y, z) = (2z 1, z + 1, z) = (1, 1, 0) + z(2, 1, 1). Zgled 222 Doloi preseie ravnin z enabami c c sc c 2x + y + 3z = 1, 3x + 3y z = 2 in x y + z = 3. Poiskati moramo reitev sistema 3 enab s 3 neznankami. Iz zadnje enabe izrazimo s c c x = y z 3. Sledi 2(y z 3) + y + 3z = 1 in 3(y z 3) + 3y z = 2, kar lahko poenostavimo v 3y + z = 7 in 6y 4z = 11. Torej je z = 7 3y in kar nam da 18y = 39 in y =

6y 4(7 3y) = 11, 39 13 = , 18 6

1 z = 7 3y = , 2 x = yz3 =

8 4 13 1 3 = = . 6 2 6 3

4 Ravnine se torej sekajo v toki ( 3 , 13 , 1 ). c 6 2 2. marec 2009, 20 : 15

167

7
7.1

Matrike
Operacije z matrikami

Mnoico vseh realnih matrik z m vrsticami in z oznaimo c a11 a12 a21 a22 A= . . . . . . am1 am2

Matrika je pravokotna tabela (shema) realnih tevil, sestavljena iz vrstic in stolpcev : s 3 5 2 4 2 2 2 ali 2 0 1 . 1 0 3 1 2 4 3 1

ali kraje A = [aij ], i = 1, . . . , m, j = 1, . . . , n. Matriki s ai1 ai2 . . . ain pravimo i-ta vrstica matrike A, matriki a1j a2j . . . amj

n stolpci oznaimo z Rmn . V splonem c s . . . a1n . . . a2n . . . . . . amn

pravimo j-ti stolpec matrike A, tevilo aij pa imenujemo (i, j)-ti element matrike A. s Matriki A Rmn in A Rm n sta enaki, e je m = m , c i = 1, . . . , m in j = 1, . . . , n. Enostavno povedano: matriki razsenosti in se ujemata v istolenih elementih. z z mn Za matriki A, B R deniramo vsoto matrik A + B. Ce je a11 a12 . . . a1n b11 b12 a21 a22 . . . a2n b21 b22 A= . . . in B = . . . . . . . . . . . . am1 am2 . . . amn bm1 bm2 A+B = a11 + b11 a21 + b21 . . . a12 + b12 a22 + b22 . . . ... ...

n = n ter aij = aij za sta enaki, e sta enakih c

. . . b1n . . . b2n . . . . . . bmn

je

a1n + b1n a2n + b2n . . .

am1 + bm1 am2 + bm2 . . . amn + bmn

Za matriko A Rmn in tevilo R s zgoraj, je a11 a21 A = . . . am1

2. marec 2009, 20 : 15

deniramo produkt s skalarjem . Ce je A kot a12 a22 . . . . . . a1n . . . a2n . . . .

am2 . . . amn 168

Zgled 223 Izraunaj 5A 3B za matriki A = c Raunajmo c 5A 3B = 5 = 1 2 2 4 3

1 2 2 4

in B =

1 0 . 2 3

5 10 10 20

3 0 6 9

1 0 2 3 =

= 8 10 4 29 .

Navedimo glavne lastnosti setevanja in mnoenja matrik s skalarjem. s z asociativnost setevanja s (A + B) + C = A + (B + C) za vse A, B, C Rmn obstoj nevtralnega elementa za setevanje s Za nielno matriko c 0 ... . 0= . . 0 . Rmn . . 0 ... 0

velja A + 0 = 0 + A = A za vsak A Rmn .

obstoj nasprotnega elementa za setevanje s mn Za matriko A R ima nasprotna matrika A = (1)A lastnost A + (A) = 0. komutativnost setevanja s A + B = B + A za vse A, B Rmn distributivnost v skalarnem faktorju ( + )A = A + A za vse A Rmn in , R, distributivnost v matrinem faktorju c (A + B) = A + B za vse A, B Rmn in R, multiplikativnost v skalarnem faktorju ()A = (A) za vse A Rmn in , R, mnoenje s skalarjem 1 z 1 A = A za vse A Rmn . Ce ima matrika A toliko stolpcev kot ima matrika B vrstic, lahko matriki A in B zmnoimo. Produkt matrik A Rmn in B Rnp A in B je matrika C = [cij ], katere z elementi so n cij =
k=1

aik bkj = ai1 b1j + ai2 b2j + . . . + ain bnj

2. marec 2009, 20 : 15

169

za i = 1, . . . , m, j = 1, . . . , p. Skratka a11 . . . a1n . . . . . . am1 . . . amn

A

b11 . . . b1p . . = . . . . bn1 . . . bnp

B

a1k bk1
k=1 n

...
k=1 n

. . . amk bk1 . . .

k=1 AB

k=1

a1k bkp . . . . amk bkp

Drugae povedano: (i, j)-ti element matrike AB je skalarni produkt i-te vrstice matrike c A (kot vektorja) in j-tega stoplca matrike B (kot vektorja). 2 1 2 0 Zgled 224 Izraunaj produkt AB za matriki A = 3 2 in B = c . 3 1 0 1 2 1 2 AB = 3 2 3 0 1 2 2 + (1) (3) (3) 2 + 2 (3) = 0 2 + 1 (3) 7 1 = 12 2 . 3 1 0 1 =

2 0 + (1) 1 (3) 0 + 2 1 = 00+11

Zgled 225 Izraunaj produkta AB in BA za matriki A = c Raunajmo c AB = = BA = = 1 2 2 4 1 0 2 3 =

1 2 2 4

in B =

1 0 . 2 3

1 0 2 3

1 (1) + (2) 2 1 0 + (2) (3) 2 (1) + 4 2 2 0 + 4 (3) 1 2 2 4 = =

5 6 6 12

(1) 1 + 0 2 (1) (2) + 0 4 2 1 + (3) 2 2 (2) + (3) 4

1 2 4 16

Raun torej kae, da je AB = BA. Pravimo, da je mnoenje matrik nekomutativno. (Se c z z ve, razsenosti matrik A in B so lahko take, da obstaja le eden od produktov AB in c z BA.) Mnoenje matrik zadoa pogojem z sc 170

2. marec 2009, 20 : 15

 asociativnost (AB)C = A(BC) za vse A Rmn , B Rnp in C Rpq , obstoj enote za mnoenje z 0 0 ... 1 0 ... 0 1 . .. . . . 0 0 0 ... 1 0 0 . . . 0 0 0

Za vsako matriko A Rmn velja Im A = AIn = A. Kvadratno matriko In imenujemo identina matrika. Pogosto namesto In piemo kar I, ko je iz besedila razvidno, c s kakne razsenosti je matrika I. s z leva distributivnost (A + B)C = AC + BC za vse A, B Rmn in C Rnp , desna distributivnost A(B + C) = AB + AC za vse A Rmn in B, C Rnp , homogenost (AB) = (A)B = A(B) za vse A Rmn , B Rnp in R. Izrek 94 Za matrike A Rmn , B Rnp in C Rpq velja (AB)C = A(BC). Oznaimo A = [aij ], B = [bij ] in C = [cij ]. Izraunajmo (i, j)-ti element matrike (AB)C: c c
p p n

In =

. 0 1

((AB)C)ij =
l=1 p

(AB)il clj =
n

aik bkl )clj = aik bkl clj =

l=1 k=1 p n

=
l=1 k=1 n

aik bkl clj =

p k=1 l=1 n

=
k=1

aik (
l=1

bkl clj ) =
k=1

aik (BC)kj = (A(BC))ij . .

Za matriko

Skratka: za A Rmn je AT Rnm .

2. marec 2009, 20 : 15

deniramo transponirano matriko k A a11 a21 . . . am1 a12 a22 . . . am2 AT = . . . . . . . . . a1n a2n . . . amn 171

A=

a11 a21 . . .

a12 a22 . . .

. . . a1n . . . a2n . . .

am1 am2 . . . amn

Velja

2 1 1 3 2 . Zgled 226 Zapii transponirano matriko k matriki A = 1 0 1 s 0 2 4 2 2 1 0 1 0 2 . AT = 1 1 4 3 2 2

Za transponiranje matrik velja

(AT )T = A za vse A Rmn (A + B)T = (A + B)T za vse A, B Rmn (A)T = AT za vse A Rmn in R (AB)T = B T AT za vse A Rmn in B Rnp Izrek 95 Za A Rmn in B Rnp velja (AB)T = B T AT . Oznaimo A = [aij ] in B = [bij ]. Izraunajmo (i, j)-ti element matrike (AB)T : c c
n

((AB) )ij = (AB)ji =

k=1

ajk bki .

Ker pa je (B A )ij =
T T

n T Bik AT kj k=1

=
k=1

bki ajk =
k=1

ajk bki ,

res velja (AB)T = B T AT .

8
8.1

Determinante in sistemi linearnih enab c

Permutacije

Permutacija reda n je bijektivna preslikava : {1, 2, 3, . . . , n} {1, 2, 3, . . . , n}. Mnoico z vseh permutacij reda n oznaimo z Sn . c Permutacijo obiajno zapiemo v obliki c s = 1 2 ... n a1 a2 . . . an ,

kjer gornja oznaka pomeni, da je (1) = a1 , (2) = a2 , . . . , (n) = an . Zgled 227 Zapii permutacijo S4 , ki preslika 1 3, 2 1 in 4 2. s

2. marec 2009, 20 : 15

172

Ker je preslikava bijekcija, mora veljati e : 3 4. Torej je s = 1 2 3 4 3 1 4 2 .

Permutacija je identina permutacija, e je (i) = i za vsak i. (To je pravzaprav c c identina preslikava.) c Permutacija je transpozicija, e za neka i in j, i = j, velja (i) = j, (j) = i in c (k) = k za vsak k {i, j}. / Zgled 228 Zapii transpozicijo S4 , ki zamenja tevili 2 in 4. s s Iskana transpozicija je = 1 2 3 4 1 4 3 2 .

in

Dokazati je mono, da za vsako permutacijo obstajajo transpozicije 1 , 2 , . . . , m , z da je m m1 . . . 1 = . Stevilo transpozicij, ki uredijo v identino permutacijo, ni enolino doloeno. Dokazati c c c je mono, da iz z m m1 . . . 1 = m m 1 . . . 1 =

sledi, da je m m (mod 2) (tj. tevili m in m sta iste parnosti), kar pomeni, da s m m m je (1) = (1) . Stevilo (1) imenujemo predznak permutacije in ga oznaimo s c sign(). Permutacije s predznakom 1 so sode, permutacije s predznakom 1 pa lihe.

8.2
Naj bo

Determinante
A= a11 a12 . . . a1n a21 a22 . . . a2n . . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann

Determinanta matrike A je tevilo det(A), ki je vsota vseh monih produktov po enega s z tevila iz vsake vrstice in stolpca z upotevanjem ustreznih predznakov. Natanneje: s s c det(A) =
Sn

sign()a1(1) a2(2) . . . an(n) ,

(37)

kjer Sn oznauje mnoico vseh permutacij reda n, tevilo sign() pa predznak permutacije c z s . Obiajno piemo c s a11 a12 . . . a1n a21 a22 . . . a2n det(A) = . . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann
2. marec 2009, 20 : 15

173

Opozoriti velja, da je za velike n izraun vrednosti determinante po deniciji zelo zamuden, c saj ima mnoica Sn natanno n! = 1 2 n elementov. Torej je potrebno za izraun z c c determinante reda n seteti n! lenov in pri vsakem od njih je potrebno pravilno doloiti s c c predznak ustrezne permutacije. Oglejmo si sedaj vrednost det(A) za majhne razsenosti matrike A. z Pri n = 1 je A = [a11 ]. V vsoti (37) imamo je en len, torej je c det(A) = a11 .

Pri n = 2 je A= a11 a12 a21 a22 .

V mnoici S2 imamo je dve permutaciji = z

1 2 1 2 . Permutacija je in = 2 1 1 2 identina in ima predznak (1)0 = 1, permutacija pa je transpozicija in ima predznak c 1 (1) = 1. Torej je det(A) = sign()a1(1) a2(2) + sign( )a1 (1) a2 (2) = a11 a22 a12 a21 .

Pri n = 3 je

V mnoici S3 je natanno 3! = 1 2 3 = 6 permutacij. Te so z c 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 3 2 1 2 3 2 1 3 1 2 3 2 3 1 1 2 3 3 1 2 1 2 3 3 2 1

a11 a12 a13 A = a21 a22 a23 . a31 a32 a33

1 = 2 = 3 =

4 = 5 = 6 =

Hitro se vidi, da imajo permutacije 1 , 4 in 5 predznak 1, ostale pa predznak 1. Torej je det(A) = a11 a22 a33 + a12 a23 a31 + a13 a21 a32 a13 a22 a31 a11 a23 a32 a12 a21 a33 .

2. marec 2009, 20 : 15

174

To formulo si lahko enostavno zapomnimo tako, da k matriki A na desni pripiemo prva s dva stolpca matrike A
matrika A

a11 a12 a13 a21 a22 a23 a31 a32 a33

a11 a12 a21 a22 a31 a32

ter setejemo produkte na glavnih diagonalah (polne rte) in odtejemo produkte na s c s stranskih (rtkane rte). c c Opozorilo. Zgoraj opisani prijem s pripisovanjem dveh stolpcev na desni (Sarrusovo pravilo) velja samo za izraun determinant razsenosti 3 3. Metoda za sploen n, c z s n = 3, ne dri in je tudi ni mono ustrezno prirediti. z z

8.3

Raunanje determinant c

Matrika A in njej transponirana matrika AT imata enako determinanto: det(A) = det(AT ). Torej a11 a12 . . . a1n a21 a22 . . . a2n . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann a11 a21 . . . an1 a12 a22 . . . a2n . . . . . . . . . . a1n a2n . . . ann

Ce pomnoimo vse elemente v kakni vrstici (ali stolpcu) z istim faktorjem k, se z s vrednost determinante pomnoi s k. z a11 . . . a12 . . . ... a1n . . . a11 a12 . . . a1n . . . . . . . . . = k ai1 ai2 . . . ain . . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann

kai1 kai2 . . . kain . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann

Ce v determinanti dve vrstici (ali stolpca) zamenjamo med sabo, determinanta spremeni predznak. a11 a12 . . . a1n . . . . . . . . . aj1 aj2 . . . ajn . . . . . . . . . ai1 ai2 . . . ain . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann a11 a12 . . . a1n . . . . . . . . . ai1 ai2 . . . ain . . . . . . = . . . . aj1 aj2 . . . ajn . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann

2. marec 2009, 20 : 15

175

 Ce sta v determinanti dve vrstici enaki (ali minante enaka 0. a11 a12 . . . . . . . . . aj1 aj2 . . . . . . . . . ai1 . . . an1

dva stolpca enaka), je vrednost detera1n . . . ajn . . . = 0.

ai2 . . . ain . . . . . . an2 . . . ann

Ce so vsi elementi, ki leijo na eni strani glavne diagonale, enaki 0, je vrednost z determinante enaka produktu diagonalnih elementov. a11 a12 a13 0 a22 a23 0 0 a33 . . . . . . 0 0 0 . . . a1n . . . a2n . . . a2n . .. . . . . . . ann

= a11 a22 . . . ann .

Vrednost determinante se ne spremeni, e k eni vrstici pritejemo vekratnik druge c s c vrstice (ali e k enemu stolpcu pritejemo vekratnik drugega stolpca). c s c a11 . . . a12 . . . ... a1n . . . = a11 a12 . . . a1n . . . . . . . . . ai1 ai2 . . . ain . . . . . . . . . . aj1 aj2 . . . ajn . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann

ai1 + kaj1 ai2 + kaj2 . . . ain + kajn . . . . . . . . . aj1 . . . an1 aj2 . . . an2 ... ... ajn . . . ann

Zgled 229 Izraunaj vrednost determinante c

2 1 1 1 3 0 . 0 5 1

Reimo nalogo na 2 naina. Po Sarrusovem pravilu je s c 2 1 1 2 1 1 3 0 1 3 = 6 + 0 + 5 0 0 (1) = 0. 0 5 1 0 5 Z vrstinimi operacijami izraunamo c c 2 1 1 1 3 0 0 5 1 1 3 0 = 2 1 1 0 5 1 1 3 0 = 0 5 1 0 5 1 = 0. =

1 3 0 = 0 5 1 0 0 0 176

2. marec 2009, 20 : 15

Zgled 230 Izraunaj vrednost determinante c Z vrstinimi operacijami izraunamo c c 1 1 2 2 1 3 2 1 1 =

1 1 2 2 1 3 . 2 1 1

1 1 2 0 1 1 0 3 5

1 1 2 0 1 1 0 0 2

= (1) 1 (2) = 2.

Zgled 231 Izraunaj vrednost determinante c

1 1 2 0 0 1 2 1 . 1 2 1 1 2 0 1 3 1 1 2 0 0 1 2 1 0 0 5 2 0 0 1 1 3 = 3. 5

Z vrstinimi operacijami izraunamo c c 1 1 2 0 0 1 2 1 1 2 1 1 2 0 1 3 1 1 2 0 0 1 2 1 0 1 3 1 0 2 5 3

1 1 2 0 0 1 2 1 0 0 5 2 3 0 0 0 5

=115

Zgled 232 Izraunaj vrednost determinante c

1 2 0 1 2 3 1 0 . 0 1 2 4 1 0 4 1 1 2 0 1 0 1 1 2 0 0 3 2 0 0 2 4

Z vrstinimi operacijami izraunamo c c 1 2 0 1 2 3 1 0 0 1 2 4 1 0 4 1 1 2 0 1 0 1 1 2 0 1 2 4 0 2 4 0 1 2 0 1 0 1 1 2 0 0 3 2 8 0 0 0 3

= 1 (1) 3

8 = 8. 3 1 x 2 2 1 1 x x 2

Zgled 233 Doloi vrednost parametra x tako, da bo vrednost determinante c enaka 0.

2. marec 2009, 20 : 15

177

Po Sarrusovem pravilu izraunamo c 1 x 2 2 1 1 x x 2 = 1 x 2 1 x 2 1 1 2 1 = x x 2 x x

= 2 + x2 + 4x (2x) (x) 4x = x2 + 3x + 2.

Ker je x2 + 3x + 2 = (x + 1)(x + 2), je vrednost determinante enaka 0 le za x = 1 in x = 2.

8.4

Poddeterminante

Fiksirajmo indeksa i, j {1, 2, . . . , n} in iz primernih (n 1)! lenov v izrazu c det(A) =

Sn

sign()a1(1) a2(2) . . . an(n) ,

(38)

pobriemo i-to vrstico in j-ti stolpec in izraunamo determinanto dobljene matrike razs c senosti (n 1) (n 1). z Naj bo i katerakoli vrstica determinante det(A). Ker je v vsakem lenu v (38) po en c faktor iz i-te vrstice, je mono zapisati tudi z det(A) = (1)i+1 ai1 Ai1 + (1)i+2 ai2 Ai2 + . . . + (1)i+n ain Ain .

izpostavimo aij . Izraz, ki nam ostane (torej vsota (n 1)! lenov, od katerih je vsak c produkt n 1 elementov determinante), oznaimo z Aij in imenujemo poddeterminanta c elementa aij v determinanti det(A). Poddeterminanto Aij izraunamo tako, da iz matrike c a11 a12 . . . a1n a21 a22 . . . a2n A= . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann

(39)

Tej formuli pravimo razvoj determinante po i-ti vrstici. Naj bo j katerikoli stolpec determinante det(A). Ker je v vsakem lenu v (38) po en c faktor iz j-tega stolpca, je mono zapisati z det(A) = (1)1+j a1j A1j + (1)2+j a2j A2j + . . . + (1)n+j anj Anj . Tej formuli pravimo razvoj determinante po j-tem stolpcu. Zgled 234 Izraunaj c det(A) = s pomojo razvoja po drugi vrstici. c 1 2 3 0 1 2 3 2 1 (40)

2. marec 2009, 20 : 15

178

Reitev. Raunajmo s c det(A) = 1 2 3 0 1 2 3 2 1 = 2 3 1 3 1 2 +(1)2+2 1 +(1)2+3 2 2 1 3 1 3 2

7 8 4

= (1)2+1 0

= 0 + (8) + 8 = 0. 1 2 1 2 1 0 1 1 2 1 3 0 3 3 1 1

Zgled 235 Izraunaj c

s pomojo razvoja po tretjem stolpcu. c

Reitev. Zaradi dveh niel v tretjem stolpcu je potrebno izraunati le s c c det(A13 ) = 2 1 3 1 1 1 1 3 1 1 2 3 2 1 3 1 3 1 = (2) (4) 1 2 + 3 2 = 12, = 1 (8) 2 1 + 3 (5) = 25.

det(A33 ) = Torej je

det(A) = (1)1+3 1 12 + (1)3+3 2 (25) = 38. Oglejmo si e enkrat razvoj determinante po i-ti vrstici. Oznaimo Aij = (1)i+j Aij . Ce s c v formuli (39) zamenjamo koeciente ai1 , . . . , ain z ak1 , . . . , akn , kjer je i = k, dobimo det(A ) = ak1 Ai1 + ak2 Ai2 + . . . + akn Ain . (41)

To je ravno determinanta matrike A , v kateri smo vse elemente v i-ti vrstici nadomestili z elementi k-te vrstice in nato izraunali vrednost det(A ) s pomojo razvoja po i-ti vrstici. c c Ker sta v matriki A i-ta in k-ta vrstica enaki, je det(A ) = 0. Torej za vsak k = i velja ak1 Ai1 + ak2 Ai2 + . . . + akn Ain = 0. Podobno sklepamo, da tudi za vsak k = j velja a1k A1j + a2k A2j + . . . + ank Anj = 0. (43) (42)

8.5

Cramerjevo pravilo
a11 x1 + a12 x2 + . . . + a1n xn = b1 , a21 x1 + a22 x2 + . . . + a2n xn = b2 , . . . an1 x1 + an2 x2 + . . . + ann xn = bn .

Oglejmo si sistem n linearnih enab z n neznankami c

2. marec 2009, 20 : 15

179

Koecieti sistema so lahko poljubna realna tevila. Smiselno je predpostaviti, da je v s vsaki vrstici in vsakem stolpcu vsaj en koecient nenieln, saj sicer ne bi imeli sistema n c enab z n neznankami. c Ce je b1 = b2 = . . . = bn = 0, pravimo, da je sistem homogen, sicer pa je nehomogen. Reitev gornjega sistema je taka n-terica (X1 , . . . , Xn ), da je s a11 X1 + a12 X2 + . . . + a1n Xn = b1 , a21 X1 + a22 X2 + . . . + a2n Xn = b2 , . . . an1 X1 + an2 X2 + . . . + ann Xn = bn . Privzemimo sedaj, da je (X1 , . . . , Xn ) reitev gornjega sistema. Ce pomnoimo prvo s z enabo sistema z A11 , drugo z A21 , . . . , in n-to z An1 , dobimo c a11 A11 X1 + a12 A11 X2 + . . . + a1n A11 Xn = b1 A11 , a21 A21 X1 + a22 A21 X2 + . . . + a2n A21 Xn = b2 A21 , . . . an1 An1 X1 + an2 An1 X2 + . . . + ann An1 Xn = bn An1 . Ko dobljene enabe setejemo in izpostavimo X1 , X2 , . . . , oziroma Xn , dobimo c s X1 (a11 A11 + a21 A21 + . . . + an1 An1 ) + X2 (a12 A11 + a22 A21 + . . . + an2 An1 ) + . . . Xn (a1n A11 + a2n A21 + . . . + ann An1 ) = b1 A11 + b2 A21 + . . . + bn An1 . Izraz a11 A11 + a21 A21 + . . . + an1 An1 je enak det(A), saj gre za razvoj determinante po prvem stolpcu (glej po formulo (40) za j = 1). Vsi izrazi a1k A11 + a2k A21 + . . . + ank An1 , k = 1, pa so enaki 0, saj gre za razvoj matrike po prvem stolpcu, v kateri je k-ti stolpec enak prvemu (glej formulo (43) za j = 1). Torej dobimo X1 det(A) = b1 A11 + b2 A21 + . . . + bn An1 . Ce oznaimo c A1 = b1 a12 . . . a1n b2 a22 . . . a2n . . . , . . . . . . bn an2 . . . ann

opazimo, da je det(A1 ) = b1 A11 + b2 A21 + . . . + bn An1 , saj je to ravno razvoj po prvem stolpcu matrike A1 . Torej je det(A1 ) , X1 = det(A) kjer smo privzeli, da je det(A) = 0. V splonem torej ugotovimo, da je s Xj =
2. marec 2009, 20 : 15

det(Aj ) , det(A) 180

kjer je Aj matrika, ki jo dobimo iz matrike A tako, da v njej j-ti stolpec zamenjamo s stolpcem desnih strani; torej s stolcpem [b1 , . . . , bn ]T . Gornja izpeljava je temeljila na predpostavki, da je sistem sploh reljiv. Dokazati pa s je mono, da je ob predopstavki det(A) = 0 sistem vedno reljiv. Velja namre z s c Izrek 96 (Cramerjevo pravilo) Ce ima sistem n linearnih enab z n neznankami dec terminanto koecientov razlino od 0, je sistem enolino reljiv in reitve so c c s s x1 = det(A1 ) det(An ) , . . . , xn = , det(A) det(A)

kjer je det(A) determinanta sistema, det(Aj ) pa determinanta matrike, ki jo dobimo tako, da v matriki A zamenjamo j-ti stolpec s stolpcem desnih strani. Zgled 236 Rei sistem s x1 x2 + x3 = 1 4x1 x2 + 2x3 = 2 2x1 + x2 + x3 = 4 s pomojo Cramerjevega pravila. c Reitev. Determinanta sistema je s det(A) = 1 1 1 4 1 2 2 1 1 = 3,

zato res smemo uporabiti Cramerjevo pravilo. Po vrsti izraunamo c det(A1 ) = 1 1 1 2 1 2 4 1 1 1 1 1 4 2 2 2 4 1 = 3,

det(A2 ) =

= 6, = 12,

det(A3 ) = zato je x1 = x2 x3

1 1 1 4 1 2 2 1 4

det(A1 ) 3 = = 1, det(A) 3 6 det(A2 ) = = 2, = det(A) 3 det(A3 ) 12 = = = 4. det(A) 3 181

2. marec 2009, 20 : 15

Zgled 237 Rei sistem s 2x1 + 4x2 x3 = 1 x1 + 8x2 + 3x3 = 2 2x1 x3 = 1 s pomojo Cramerjevega pravila. c Reitev. Determinanta sistema je s det(A) = 2 4 1 1 8 3 2 0 1 1 4 1 2 8 3 1 0 1 = 28,

zato res smemo uporabiti Cramerjevo pravilo. Po vrsti izraunamo c det(A1 ) = = 20,

det(A2 ) =

2 1 1 1 2 3 2 1 1 2 4 1 1 8 2 2 0 1

= 0,

det(A3 ) = zato je x1 = x2 x3

= 12,

det(A1 ) 20 5 = = det(A) 28 7 0 det(A2 ) = =0 = det(A) 28 12 3 det(A3 ) = = . = det(A) 28 7

8.6

Gauova metoda za reevanje sistemov linearnih enab s c

a11 x1 + a12 x2 + . . . + a1n xn = b1 , a21 x1 + a22 x2 + . . . + a2n xn = b2 , . . . am1 x1 + am2 x2 + . . . + amn xn = bm .

Iemo vse reitve sistema m linearnih enab z n neznankami. sc s c

V tem sistemu so aij , bi dana realna tevila, x1 , . . . , s koeciente tega sistema v matriko a11 a12 . . . a21 a22 . . . A= . . . . . . am1 am2 . . .
2. marec 2009, 20 : 15

xn pa neznanke. Obiajno zapiemo c s a1n a2n . . . amn

182

Stolpcu desnih strani lahko priredimo matriko b1 b2 b= . . . bm neznankam pa matriko x= x1 x2 . . . xn

, .

V matrini obliki lahko sistem enab zapiemo kratko kot c c s Ax = b. Ce matriki A dodamo e stolpec b, dobimo matriko reda m (n + 1), ki ji pravimo s razirjena matrika sistema: s a11 a12 . . . a1n b1 a21 a22 . . . a2n b2 A= . . . . . . . . . . . . am1 am2 . . . amn bm

Razirjena matrika sistema popolnoma popie sistem, zato lahko pri reevanju sistema s s s raunamo samo z matriko A. c Sistem linearnih enab reujemo tako, da s pomojo operacij, ki na reitve sistema ne c s c s vplivajo, spreminjamo enabe, dokler niso zapisane v takni obliki, iz katere lahko reitev c s s kar preberemo. Takne operacije so: s Enabo lahko pomnoimo z nenielnim tevilom. c z c s Eno enabo lahko pritejemo drugi enabi. c s c Dve enabi lahko med seboj zamenjamo. c Na matriki A se te operacije odraajo takole: z Vrstico lahko pomnoimo z nenielnim tevilom. z c s Eno vrstico lahko pritejemo drugi vrstici. s Dve vrstici lahko med seboj zamenjamo.

Gornje operacije imenujemo elementarne vrstine operacije. Pravimo, da sta matriki A in c A vrstino ekvivalentni, e lahko eno preoblikujemo v drugo z zaporednjem elementarnih c c vrstinih operacij. Dve vrstino ekvivalentni razirjeni matriki predstavljata sistema z c c s enakima mnoicama reitev. z s Izrek 97 (Gauova eliminacija) Vsaka matrika A je vrstino ekvivalentna matriki A , c ki ima na prvem mestu nenieln element kvejemu v prvi vrstici, v vsaki naslednji vrstici c c pa ima na zaetku vsaj eno nilo ve kot v prejnji. c c c s
2. marec 2009, 20 : 15

183

Dokaz. V matriki A najprej poiemo vrstico, ki ima na skrajni levi nenieln element sc c (lahko se zgodi, da ima matrika v prvih i 1 stolpcih same nile in je ta element ele v c s i-tem stolpcu) in jo z zamenjavo vrstic postavimo na vrh. Ce ima druga vrstica pod tem nenielnim elementom nilo, jo pustimo, sicer pa od nje odtejmo prvo vrstico, pomnoeno c c s z s kvocientom obeh prvih lenov. S tem doseemo, da bo na tem mestu v drugi vrstici nila. c z c Na podoben nain naredimo nile na preostalih mestih v i-tem stolpcu. Prva vrstica in c c prvih i stolpcev so tako v pravi obliki, na preostalem delu matrike pa postopek ponovimo. Zgled 238 Rei sistem enab: s c x + 2y 3z = 14 2x + 3y + 2z = 9 3x + 4y + z = 16 Reitev. Danemu sistemu lahko priredimo razirjeno matriko s s 1 2 3 14 2 9 A= 2 3 3 4 1 16

V prvem koraku s pomojo oznaenega nenielnega elementa (tj. 1) uniimo elementa c c c c pod njim. Prvo vrstico pomnoimo z 2 in jo pritejemo drugi: z s 1 2 3 14 0 1 8 19 3 4 1 16 Prvo vrstico pomnoimo z 3 in jo pritejemo tretji: z s 14 1 2 3 0 1 8 19 0 2 10 26 14 1 2 3 0 1 8 19 0 2 10 26

Drugo vrstico pomnoimo z 1: z

Drugo vrstico pomnoimo z 2 in jo pritejemo prvi: z s 1 0 13 24 0 1 8 19 0 2 10 26 Drugo vrstico pomnoimo z 2 in jo pritejemo tretji: z s 1 0 13 24 0 1 8 19 0 0 6 12
2. marec 2009, 20 : 15

184

Tretjo vrstico delimo z 6:

Tretjo vrstico pomnoimo z 8 in jo pritejemo drugi: z s 1 0 13 24 0 1 0 3 0 0 1 2

1 0 13 24 0 1 8 19 0 0 1 2

Dobljena razirjena matrika ustreza sistemu enab s c x = 2, y = 3, z = 2,

Tretjo vrstico pomnoimo z 13 in jo pritejemo prvi: z s 2 1 0 0 0 1 0 3 0 0 1 2

kar pravzaprav pomeni, da smo sistem enab reili. c s Opomba. Postopek obiajno zapiemo kraje: c s s 1 2 3 14 14 2 1 2 3 1 0 13 24 1 0 0 2 3 2 9 0 1 8 19 0 1 8 19 0 1 0 3 . 3 4 1 16 0 2 10 26 0 0 6 0 0 1 2 12

Zgled 239 Poii vse reitve sistema 2y + 3z = 1, 2x 6y + 7z = 0, x 2y + 5z = 1. sc s Reitev. Razirjena matrika sistema je s s 1 0 2 3 0 . A = 2 6 7 1 2 5 1

Zadnja vrstica dobljene razirjene matrike ustreza enabi 0x + 0y + 0z = 3, kar pomeni, s c da sistem ni reljiv. s Zgled 240 Rei sistem enab x + 2y z = 1 in x y + 2z = 2. s c

Raunajmo c 1 0 2 3 1 2 5 1 1 2 5 1 1 2 5 1 2 6 7 0 2 6 7 0 0 2 3 2 0 2 3 2 1 2 5 1 0 2 3 0 2 3 0 0 0 1 1 3

2. marec 2009, 20 : 15

185

Reitev. s A= Raunajmo c 1 2 1 1 1 1 2 2

1 2 1 1 1 1 2 2 1 2 1 1 0 3 3 1

5 1 0 1 3 0 1 1 1 3

Dobljena razirjena matrika sistema ustreza enabama x + z = 5 in y z = 1 . Tu s c 3 3 5 lahko vrednost spremenljivke z poljubno izberemo. Potem je reitev enaka x = 3 z in s 1 y = 3 + z. Gornji trije primeri kaejo, da je lahko sistem linearnih enab z c enolino reljiv (zgled 238), c s nereljiv (zgled 239) ali s pa je reljiv, vendar je reitev neskonno (zgled 240). s s c Te tri mone izide lahko prepoznamo tudi e pri reevanju z Gauovo metodo. z z s Naj bo A razirjena matrika sistema m enab z n neznankami. Po izreku 97 lahko A s c preoblikujemo v tako matriko A , ki ima na prvem mestu nenieln element kvejemu v c c prvi vrstici, v vsaki naslednji vrstici pa ima na zaetku vsaj eno nilo ve kot v prejnji. c c c s Recimo, da je v matriki A natanko r vrstic nenielnih. c Ce med nenielnimi vrsticami obstaja kakna, kjer je nenieln le zadnji element v tej c s c vrstici, je sistem protisloven. V nasprotnem pa mora biti r n. Ce je r = n, je sistem enolino reljiv, e pa je r < n, lahko r neznank enolino izrazimo s pomojo preostalih c s c c c n r neznank, katerih vrednosti so lahko poljubne. V tem primeru pravimo, da ima sistem enab (n r)-parametrino druino reitev. c c z s

8.7

Rang matrike

Rang matrike je red najveje kvadratne matrike v pravokotni matriki A, ki ima determic nanto razlino od 0. Ce je A matrika razsenosti m n, je rang A min{m, n}. Ce je A c z kvadratna matrika razsenosti n n, je rang A = n natanko tedaj, ko je det A = 0. z Rang matrike se ne spremeni, e vrstico v matriki pomnoimo z nenielnim tevilom, c z c s e vrstico v matriki pritejemo kakni drugi vrstici in c s s e dve vrstici med seboj zamenjamo. c

Gornje operacije imenujemo elementarne vrstine operacije. Pravimo, da sta matriki A in c A vrstino ekvivalentni, e lahko eno preoblikujemo v drugo z zaporednjem elementarnih c c vrstinih operacij. c Zgled 241 Doloi rang matrike c 1 1 3 1 0 1 1 1 A = 2 1 1 4 10 4 1
2. marec 2009, 20 : 15

186

Ker so vse determinante razsenosti 3 3 nielne, je rang(A) 2. Ker je oznaena z c c 1 1 nenielna, je rang(A) 2. Torej je rang(A) = 2. c determinanta 0 3 Izrek 98 (Izrek o reljivosti sistemov) Sistem m linearnih enab z n neznankami s c Ax = b z razirjeno matriko sistema A je reljiv natanko tedaj, ko imata matriki A in A enaka s s je r = n, je sistem enolino reljiv. Ce je r < n, lahko ranga; tj. rang A = rang A = r. Ce c s za n r neznank izberemo poljubne vrednosti, ostalih r pa je z njimi natanko doloenih. c Zgled 242 Poii vse reitve sistema enab sc s c x1 +3x2 +5x3 +7x4 +9x5 = 1, x1 2x2 +3x3 4x4 +5x5 = 2, 2x1 +11x2 +12x3 +25x4 +22x5 = 4. Razirjena matrika sistema je s 1 3 5 7 9 1 A = 1 2 3 4 5 2 . 2 11 12 25 22 4

Reitev. Po vrsti izvajamo elementarne vrstine operacije: s c 1 1 3 1 0 1 1 3 1 0 1 1 3 1 0 2 1 1 1 1 0 3 7 3 1 0 3 7 3 1 . 1 4 10 4 1 0 3 7 3 1 0 0 0 0 0

S pomjo Gauove eliminacije jo preoblikujemo v c 1 3 5 7 9 1 A = 1 2 3 4 5 2 2 11 12 25 22 4 1 3 5 7 9 0 5 2 11 4 0 5 2 11 4 1 3 5 7 9 0 5 2 11 4 0 0 0 0 0 Zgled 243 Poii vse reitve sistema enab sc s c

1 1 2 1 1 . 3

Ker je rang matrike A sistema enak 2, rang razirjene matrike A pa 3, sistem ni reljiv. s s

x1 +5x2 +4x3 +3x4 = 1, 2x1 x2 +2x3 x4 = 0, 5x1 +3x2 +8x3 x4 = 1.

2. marec 2009, 20 : 15

187

Razirjena matrika sistema je s 1 5 4 3 1 A = 2 1 2 1 0 . 5 3 8 1 1

6 2 Iz 3. vrste razberemo, da je x4 = 0. Iz 2. vrste razberemo, da je x2 + 11 x3 = 11 . Torej 6 2 14 1 lahko izrazimo x2 = 11 x3 + 11 . Podobmo lahko zapiemo, da je x1 = 11 x3 + 11 . Reitve s s sistema so torej

S pomjo Gauove eliminacije jo preoblikujemo v c 1 5 4 3 1 1 5 4 2 1 2 1 0 0 11 6 A = 5 3 8 1 1 0 22 12 1 1 5 4 1 5 4 3 0 11 6 7 2 0 1 6 11 0 0 0 0 0 0 2 0 1 1 0 14 0 11 1 5 4 0 1 11 6 2 2 6 0 1 11 0 11 0 1 11 0 11 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0

1 3 7 2 16 4 3 1 7 2 11 11 1 0 .

x1 = x2 x4

14 x3 + 11 6 = x3 + 11 = 0,

1 , 11 2 , 11

kjer je x3 poljubno realno tevilo. s Poudariti velja, da je to povsem v skladu s teorijo. Rang matrike A je enak r = 3 in je enak rangu razirjene matrike A. Ker imamo n = 4 neznanke, smo lahko r = 3 med s njimi izrazili s pomojo n r = 1 parametrov. c Zgled 244 Poii vse reitve sistema enab sc s c 2x1 +3x2 +4x3 = 2, x1 +4x2 +5x3 = 3, 3x1 +3x2 7x3 = 5. Razirjena matrika sistema je s 2 3 4 2 1 4 5 3 2 , A = 1 4 5 3 2 3 4 3 3 7 5 3 3 7 5

kjer smo zaradi raunske ugodnosti zamenjali 1. in 2. vrstico. c nacije jo preoblikujemo v 1 4 5 1 4 5 3 0 5 6 2 3 4 2 A = 3 3 7 5 0 15 8

2. marec 2009, 20 : 15

S pomjo Gauove elimic 3 8 4

188

Sistem je torej enolino reljiv, reitve pa so c s s

1 4 5 0 5 6 0 0 10 1 4 0 7 0 1 0 4 5 0 0 1 2

3 1 4 5 6 8 0 1 5 0 0 1 20 1 0 0 19 5 0 1 0 4 5 0 0 1 2 19 , 5 4 = , 5 = 2.

3 8 5 2 .

x1 = x2 x3

8.8

Inverz matrike

Ce za matriko A Rnn obstaja taka matrika B Rnn , da je AB = BA = In , pravimo, da je matrika A obrnljiva, matrika B pa inverz matrike A. Inverz matrike A oznaimo z c 1 A . Matrika A Rnn je obrnljva natanko tedaj, ko je det(A) = 0. Ce je matrika A Rnn obrnljiva, je obrnljiva tudi matrika A1 in velja (A1 )1 = A. Ce sta matriki A, B Rnn obrnljivi, je obrnljiva tudi matrika AB Rnn in velja (AB)1 = B 1 A1 . Raunanje inverza s pomojo Gauove eliminacije Naj bo torej A Rnn dana c c matrika. Iemo matriko X Rnn , da bo AX = I. Skratka sc x11 . . . x1n 1 ... 0 a11 . . . a1n . . = . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . an1 . . . ann
A

xn1 . . . xnn
X

0 ... 1
I

Ce z xj oznaimo j-ti stolpec matrike X, z bj pa j-ti stolpec matrike I, vidimo, da je c v gornji matrini enabi pravzaprav skritih n sistemov enab: c c c Axj = bj , j = 1, 2, . . . , n.

Ker imajo sistemi enab Axj = bj , j = 1, 2, . . . , n, isto matriko koecientov, jih lahko c torej matriko A razirimo desno z identino matriko I, tj. reujemo hkrati. Ce s s c a11 a12 . . . a1n 1 0 . . . 0 a21 a22 . . . a2n 0 1 . . . 0 [A|I] = . . . .. . , . . . . . . . . . . . . . . . an1 an2 . . . ann 0 0 . . . 1
2. marec 2009, 20 : 15

189

in s pomojo Gauove eliminacije c 1 0 [I|B] = . . . 0 je B = A1 .

preoblikujemo to matriko v 0 ... 1 ... . .. . . . 0 ... 0 b11 b12 . . . b1n 0 b21 b22 . . . b2n . . . , . . . . . . . . . 1 bn1 bn2 . . . bnn 1 4 . 2 3 1 4 1 0 2 3 0 1 1 4 1 0 2 0 1 5 1 5 3 4 5 5 2 1 3 3 .

Zgled 245 Izraunaj inverz matrike A = c Razirjena matrika je s [A|I] = Sledi [A|I] Torej je 1 4 1 0 0 5 2 1

.
3 1 0 5 4 5 2 0 1 1 3 3

A1 =

Razirjena matrika je s

1 0 1 Zgled 246 Izraunaj inverz matrike A = 1 2 1 . c 2 3 1 1 0 1 1 0 0 [A|I] = 1 2 1 0 1 0 . 2 3 1 0 0 1

Sledi

Torej je

1 0 0 1 0 0 1 0 1 1 0 1 1 1 0 0 1 1 0 0 1 0 [A|I] 0 2 2 2 1 3 0 0 1 2 2 1 0 3 1 2 0 1 1 0 1 0 0 1 3 1 0 1 1 0 2 2 1 0 0 1 0 1 1 0 . 0 1 0 1 2 2 2 2 3 3 1 1 0 0 1 2 2 1 0 0 1 2 2 1 A1 =
1 2 1 2 1 2 3 2 1 2 3 2

1 0 . 1

2. marec 2009, 20 : 15

190

lahko po Cramerjevem pravilu zapiemo s

Raunanje inverza s pomojo prirejenke c c piemo Axj = bj , j = 1, 2, . . . , n. Ce s x1j x2j xj = . . . xnj xij =

Vrnimo se e enkrat k sistemu enab s c

det(Bij ) , det(A)

kjer je matrika Bij enaka matriki A, v kateri smo i-ti stolpec zamenjali s stolpcem bj . Torej je det(Bij ) = (1)i+j det Aji , kjer je Aji poddeterminanta elementa aji v matriki A. Izrek 99 Ce je det(A) = 0, je A1 = 1 (A)T , det A

kjer je A prirejenka matrike A, torej matrika z elementi A = [(1)i+j det Aij ], kjer je Aij matrika, ki jo dobimo iz matrike A, tako, da v njej odstranimo i-to vrstico in j-ti stolpec. Opomba. V raunski praksi skoraj vedno raunamo inverz matrike s pomojo Gauove c c c eliminacije, saj bi morali pri raunanju inverza s pomojo prirejenke izraunati n2 + 1 c c c determinant reda (n 1) (n 1). Zgled 247 Izraunaj inverz matrike A = c Za matriko A je det(A) = 5 in A= Torej je A1 = 1 5 3 2 4 1 3 2 4 1 1 5 . 1 4 . 2 3

Za matriko A je

1 0 1 Zgled 248 Izraunaj inverz matrike A = 1 2 1 . c 2 3 1

3 4 4 1

3 4 5 5 4 1 5 5

det(A) =

1 0 1 2 1 1 2 1 2 1 = 1 +1 3 1 2 3 2 3 1 = 1 (1) + 1 (1) = 2 191

2. marec 2009, 20 : 15

in

Torej je

A=

2 1 3 1 0 1 3 1 0 1 2 1

1 2 1 2 1 1

1 1 1 1 1 1

1 2 2 3 1 0 2 3 1 0 1 2

1 1 1 = 3 1 3 . 2 0 2

A1

T 1 1 1 1 3 2 1 1 3 1 3 = 1 1 0 = = 2 2 2 0 2 1 3 2 1 3 1 2 2 1 1 = 2 0 . 2 3 1 2 1 2

Inverz matrike je tesno povezan z reevanjem sistemov enab. Recimo, da imamo linearen s c sistem n enab z n neznankami, ki ga v matrini obliki zapiemo kot Ax = b. Ce je c c s 1 1 1 det A = 0, obstaja A . Torej je A Ax = A b oziroma x = A1 b. Sistem je torej enolino reljiv. Njegovo reitev izraunamo tako, da najprej izraunamo c s s c c 1 1 nn n1 A , nato pa matriko A R pomnoimo z matriko b R z in dobimo x Rn1 . Zgled 249 Naj bo A = 2 5 1 3 in B = 3 2 . Rei matrino enabo s c c 1 1

AX + B 2 = 7I.

Enabo najprej preoblikujemo c AX + B 2 = 7I, AX = 7I B 2 , X = A1 (7I B 2 ). Sedaj pa po vrsti izraunamo c B2 = 3 2 1 1 =1

1

7I B 2 = 7 det(A) = A Torej je
1

1 0 0 1

3 2 1 1

= =

11 4 2 3

, ,

11 4 2 3

2 5 1 3 2 5 1 3 3 5 1 2

4 4 2 4

3 1 5 2 4 4 2 4

3 5 1 2

X = A1 (7I B 2 ) =

192

22 8 8 4

2. marec 2009, 20 : 15

9
9.1

Funkcije ve spremenljivk c
Graf funkcije ve spremenljivk c

Naj bo D Rn poljubna (neprazna) mnoica. Realna funkcija ve spremenljivk je presliz c kava f : D R. Podobno kot pri funkcijah ene spremenljivke lahko tudi sedaj deniramo zalogo vrednosti funkcije f . Torej Zf = {f (x) R; x D}. Graf funkcije ve spremenljivk f : D R je mnoica c z (f ) = {(x, y) Rn R; x D in f (x) = y}. Posebej: graf funkcije dveh spremenljivk f : D R, D R2 , je ploskev v prostoru, ki lei z nad denicijskim obmojem funkcije f . c Zgledi funkcij ve spremenljivk. c Za toko (x, y) v ravnini (tj. (x, y) R2 ) je s predpisom d(x, y) = x2 + y 2 podana c funkcija dveh spremenljivk d: R2 R, ki podaja razdaljo te toke do koordinatnega c izhodia. sc z y

Ploina pravokotnika v ravnini je funkcija p: (0, ) (0, ) R, podana s predsc pisom p(x, y) = xy. z

x Ploina trikotnika je funkcija treh sprememljivk sc t(x, y, z) =

2. marec 2009, 20 : 15

1 4

(x + y + z)(x + y z)(y + z x)(z + x y). 193

Denicijsko obmoje funkcije t je mnoica tok v R3 , doloena s pogoji. c z c c x > 0, y > 0, z > 0, x + y z > 0, y + z x > 0, z + x y > 0. Zgled 250 Narii graf funkcije f : R2 R, podane s predpisom f (x, y) = sin((x2 + y 2 )). s z

y x

Funkcijo dveh spremenljivk lahko ponazorimo tudi drugae. Naj bo z Zf poljubna c toka iz zaloge vrednosti funkcije f : D R. Ce je funkcija f dovolj lepa, je mnoica tok c z c {(x, y) D; f (x, y) = z} krivulja v D, ki jo imenujemo nivojska krivulja funkcije f . Oitno je, da vsaka toka c c (x, y) D lei na natanko eni nivojski krivulji. z

Nivojske krivulje uporabljamo vsakodnevno. Izobare na vremenski karti so nivojske krivulje funkcije, ki predstavlja zrani tlak na nekem obmoju. Izohipse na zemljevidu so c c nivojske krivulje funkcije, ki meri nadmorsko viino na nekem obmoju. s c

Zgled 251 Kaj so nivojske krivulje funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 3x 4y + 2? Skiciraj graf funkcije f . Nivojske krivuje so podane z enabo 3x 4y + 2 = z. Torej je y = 1 (3x + 2 z). Nivojske c 4 krivuje so snop vzporednih premic. y

1 O 1

Graf te funkcije predstavlja ravnino v prostoru.

2. marec 2009, 20 : 15

194

Zgled 252 Kaj so nivojske krivulje funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 1+x2 +3y 2? Skiciraj graf funkcije f .

y x Nivojske krivuje so podane z enabo 1+x2 +3y 2 = z. Ker od tod sledi x2 +3y 2 = z 1, c 2 so nivojske krivulje elipse. Ker je x + 3y 2 0, mora biti z 1. Zgled 253 Kaj so nivojske krivulje funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = ln(16 x2 y 2 )? Skiciraj graf funkcije f . Doloimo najprej denicijsko obmoje funkcije f . Ker mora veljati 16 x2 y 2 > 0, je c c 2 2 x + y < 16. Torej je funkcija f denirana na odprtem krogu s srediem v (0, 0) in sc polmerom 4. Iz enabe ln(16 x2 y 2) = z sledi, da je 16 x2 y 2 = ez . Torej je c x2 + y 2 = 16 ez , kar zaradi x2 + y 2 0 pomeni, da mora biti 16 ez 0 oz. z ln 16. Nivojnice so kronice, ki se zgostijo proti robu denicijskega obmoja funkcije f . z c

2. marec 2009, 20 : 15

195

Zgled 254 Kako naj se planinec poda od T1 (2, 1, 3) do T2 (2, 1, 3) po ploskvi, podani kot graf funkcije z = y(x2 1), e naj se med potjo ne vzpenja? c Premice y = 0, x = 1 in x = 1 so nivojnice ploskve pri z = 0. Ce planinec preka to c nivojnico, se nanjo ne more ve vrniti. Pot planinca med tokama A(1, 0, 0) in B(1, 0, 0) c c je torej natanno doloena. Zaetni del poti (spust od T1 do A) in konni del poti (spust od c c c c B do T2 ) pa nista natanno doloena, planinec mora paziti le, da se ne vrne na nivojnico, c c na kateri je e bil. z y

T1

1 O 1 T2 x

Zgled 255 Skiciraj ploskev z enabo f (x, y) = e c

1 x2 +y 2

1 Nivojnice zadoajo enabi z = e x2 +y2 . Torej je z > 0. Sledi ln z = x2 +y2 oz. x2 + y 2 = sc c 1 1 1 c ln z . Ker mora biti ln z > 0 od tod sledi ln z < 0 in z (0, 1). Iz enabe x2 + y 2 = ln z nazadnje vidimo, da so nivojnice kar koncentrine kronice. c z

Zgled 256 Skiciraj ploskev z enabo f (x, y) = ln x + 2 ln y + ln(4 x y). c

2. marec 2009, 20 : 15

196

9.2

Odprte mnoice in okolice z

n faktorjev

Kot obiajno oznaimo mnoico realnih tevil z R, mnoico R R . . . R pa z Rn . c c z s z n Prostor R je metrien prostor, v katerem merimo razdaljo na obiajen, Evklidski c c n nain. Razdaljo med tokama x, y R oznaimo z dist(x, y) in velja dist(x, y) = c c c (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 + . . . + (xn yn )2 , kjer je x = (x1 , . . . , xn ) in y = (y1, . . . , yn ). Ce na Rn pogledamo kot na vektorski prostor, je dist(x, y) = x y , kjer je x y razlika vektorjev x in y, x y pa norma oz. dolina vektorja x y. z n Mnoica K(a, r) = {x R ; dist(x, a) < r} je odprta krogla s srediem v a in z sc r) = {x Rn ; dist(x, a) r} je zaprta krogla s srediem v polmerom r. Mnoica K(a, z sc a in polmerom r. Mnoica D Rn je odprta, e za vsako toko a D obstaja tak r > 0, da za vsak z c c x Rn , ki zadoa pogoju dist(x, a) < r, velja x D. sc D a K(a, r)

Torej lahko reemo, da je mnoica D odprta, e lei vsaka toka te mnoice v neki odprti c z c z c z krogli, ki v celoti lei v D. z Odprta okolica toke a Rn je poljubna odprta mnoica, ki vsebuje toko a v svoji c z c notranjosti, -okolica toke a Rn pa je sinonim za odprto kroglo K(a, ). c Zgled 257 Opii odprte in zaprte krogle v R in R2 v obiajni Evklidski metriki. s c V obiajni Evkidski metriki v R je c dist(x, y) = (x1 y1 )2 = |x1 y1 |.

Torej je odprta krogla s polmerom r in srediem v a enaka sc K(a, r) = {x R; |x a| < r} = (a r, a + r), zaprta krogla s polmerom r in srediem v a pa je enaka sc K(a, r) = {x R; |x a| r} = [a r, a + r]. V obiajni Evkidski metriki v R2 velja c dist(x, y) = (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 .

Torej je odprta krogla s polmerom r in srediem v a enaka sc K(a, r) = {x R2 ; (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 < r} = = {x R2 ; (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 < r 2 }, zaprta krogla s polmerom r in srediem v a pa je enaka sc K(a, r) = {x R2 ; (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 r} = = {x R2 ; (x1 y1 )2 + (x2 y2 )2 r 2 }.
2. marec 2009, 20 : 15

197

Zgled 258 Naj bo X = {(x, y) R2 ; 1 x < 3; 1 y < 3}. Ali je mnoica X odprta v z 2 2 2 R ? Ali je mnoica R \ X odprta v R ? z y 3 a2 1 O 1

a1 3 x

Mnoica X ni odprta v R2 , saj noben odprt krog s srediem v toki a1 ne lei v celoti v z sc c z 2 2 X. Tudi mnoica R \ X ni odprta v R , saj noben odprt krog s srediem v toki a2 ne z sc c lei v celoti v R2 \ X. z

9.3

Zveznost

Funkcija f : D R je zvezna v toki a D, e za vsak > 0 obstaja tak > 0, da za c c toke, ki zadoajo pogoju dist(x, a) < , velja |f (x) f (a)| < . Funkcija f je zvezna na c sc mnoici D, e je za vsako toko a D funkcija f zvezna v toki a. z c c c Opazimo, da se za n = 1 ta denicija ujema z obiajno denicijo zveznosti za funkcije c ene spremenljivke, saj v R velja dist(x, y) = x y = |x y|, kjer smo z |x y| oznaili c absolutno vrednost realnega tevila x y. s Naj bo i {1, 2, . . . , n}. S pi : Rn R oznaimo projekcijo na i-to koordinato. c Izrek 100 Projekcija pi : Rn R je zvezna funkcija. Za toko a = (a1 , . . . , an ) in x = (x1 , . . . , xn ) velja pi (x) pi (a) = xi ai . Ker je c d(x, a) = (a1 x1 )2 + . . . + (xn an )2 , velja |pi (x) pi (a)| d(x, a). Torej lahko pri izbranem > 0 postavimo = in bo iz d(x, a) < res sledilo |pi(x) pi (a)| < . Osnovne raunske operacije +, , lahko prepoznamo kot funkcije dveh spremenljivk, c npr. setevanje je funkcija f : R R R, f (x, y) = x + y. Tudi deljenje lahko prepoznamo s kot funkcijo dveh spremenljivk, le na denicijsko obmoje je potrebno paziti: g: R (R \ c {0}) R, g(x, y) = x . y Izrek 101 Osnovne raunske operacije so kot funkcije dveh spremenljivk zvezne povsod, c kjer so denirane. Dokaz. Izberimo poljubno toko (a, b) R2 in dokaimo, da je funkcija s, s(x, y) = x+y, c z 1 zvezna v toki (a, b). Naj bo > 0 in postavimo = 2 . Ce je c (x, y) (a, b) =
2. marec 2009, 20 : 15

(x a)2 + (y b)2 < , 198

je tudi |x a| < in |y b| < . Torej je res |s(x, y) s(a, b)| = |x + y a b| |x a| + |y b| < 2 = . Podobno dokaemo tudi zveznost odtevanja, torej zveznost funkcije (x, y) x y. z s Izberimo poljubno toko (a, b) R2 in dokaimo, da je funkcija m, m(x, y) = x + y, c z zvezna v toki (a, b). Naj bo > 0 in postavimo = min{ |a|+|b|+1 , 1}. Podobno kot prej c iz (x, y) (a, b) = (x a)2 + (y b)2 < , |m(x, y) m(a, b)| = |xy ab| = |(x a)y + a(y b)| |x a| |y| + |a| |y b| < (|b| + 1) + |a| = . < |a| + |b| + 1 |a| + |b| + 1

sledi |x a| < in |y b| < 1; torej je |y| < |b| + 1. Raunajmo c

Izberimo poljubno toko (a, b) R(R\{0}) in dokaimo, da je funkcija v: R(R\{0}) c z b2 R, v(x, y) = x , zvezna v toki (a, b). Ce postavimo = min{ 2(|a|+|b|) , 1 |b|}, velja c y 2 |v(x, y) v(a, b)| = |xb ay| |(x a)b a(y b)| x a = = y b |by| |by| (|b| + |a|) |x a| |b| + |a| |y b| < < , |b| |y| |b| |y|

saj je |y| >

|b| 2

in

b2 . 2(|a|+|b|)

Izrek 102 Naj bo f : Rn R zvezna funkcija in g: R R zvezna funkcija. Potem je g f : Rn R zvezna funcija. Dokaz. Izberimo a D in postavimo b = f (a). Naj bo > 0. Potem obstaja 1 > 0, da za |y b| < 1 velja |g(y) g(b)| < . Torej obstaja > 0, da za x a < velja |f (x) f (a)| < 1 . Torej za x a < res velja |g(f (x)) g(f (a))| < . Ce sedaj zdruimo gornje izreke, lahko ugotovimo, da so tudi elementarne funkcije z ve spremeljivk zvezne povsod, kjer so denirane. c Zgled 259 Dokai, da je f : R2 R, f (x, y) = ln(x2 + y 2 + 1), zvezna funkcija. z Funkcijo f lahko predstavimo kot kompozitum nekaj zveznih funkcij. q p1 s x x2 g (x, y) x2 + y 2 ln(x2 + y 2 + 1) 2 y y s p2 q Uporabljene so zvezne funkcije dveh spremenljivk: p1 (x, y) = x, p2 (x, y) = y, s(x, y) = x + y ter zvezni funkciji ene spremenljivke q(t) = t2 , g(t) = ln(t + 1). Podobno kot pri funkcijah ene spremenljivke lahko deniramo limito: Stevilo A je limita funkcije f v toki a, oznaka lim f (x) = A, e za vsak > 0 obstaja > 0, da iz c c 0 < dist(x, a) < sledi |f (x) A| < . Iz denicije torej sledi, da funkcijska vrednost v toki a ne vpliva na vrednost lim f (x). (Potrebno ni niti, da je funkcija f sploh denirana c
xa xa

v toki a.) c
2. marec 2009, 20 : 15

199

Izrek 103 Funkcija f : D R je zvezna v toki a D, natanko tedaj, ko je lim f (x) = c

xa

f (a).

Zgled 260 Naj bo f (x, y) = lim

x2 y 2 . x2 +y 2

Izraunaj limite c lim lim f (x, y) ,

x0

x0

y0

lim f (x, y) ,

y0

(x,y)(0,0)

lim

f (x, y).

Limito L1 = lim lim f (x, y)

x0 y0 y0 x2 = x2

izraunamo tako, da pri ksnem x = 0 izraunamo c c

y0 x2 y 2 2 2 y0 x +y

lim f (x, y), nato pa dobljeneni izraz po x limitiramo k 0. Torej lim f (x, y) = lim 1 in zato L1 = lim (1) = 1.
x0 x0 x2 y 2 2 2 x0 x +y y 2 y2

Podobno za y = 0 najprej izraunamo lim f (x, y) = lim c L2 = lim (1) = 1.

y0

= 1 in odtod

(0, 0) lim F (x)

x0

F (x) = lim f (x, y)

y0

Dokaimo nazadnje, da limita z

(x,y)(0,0)

lim

f (x, y) ne obstaja. Ce bi ta limita obstajala,

bi bila neodvisna od smeri priblievanja (x, y) (0, 0). Postavimo y = kx. Ce bi torej z limita lim f (x, y) obstajala, bi bila enaka limiti lim f (x, kx) za vsak k. Raunajmo: c
(x,y)(0,0) x0

x0

lim f (x, kx) = lim

1 k2 x2 (kx)2 x2 (1 k 2 ) = lim 2 = . x0 x2 + (kx)2 x0 x (1 + k 2 ) 1 + k2

Izraunali smo, da limita lim f (x, kx) obstaja za vsak k, vendar je njena vrednost za vsak c
x0

k drugana. Torej limita c

(x,y)(0,0)

lim

f (x, y) ne obstaja. (x, k1 x)

y = k1 x

(x, y) Zgled 261 Naj bo f (x, y) = lim

2xy . x2 +y 2

(0, 0)

y=k x 2

(x, k2 x)

Izraunaj limite c lim lim f (x, y) ,

x0

x0

y0

lim f (x, y) ,

y0

(x,y)(0,0)

lim

f (x, y).

2. marec 2009, 20 : 15

200

Pri danem x = 0 je seveda L1 = lim f (x, y) = lim

y0 y0 x0

2xy 2 2 y0 x +y

= 0 in zato L1 = lim 0 = 0.
x0

Podobno je tudi lim lim f (x, y) = 0. Ceprav sta sedaj ponovljeni limiti enaki, tudi to ni dovolj za zveznost. Postavimo y = kx in izraunajmo radialno limito c lim f (x, kx) = lim
x0 x2

x0

2x kx 2k = . 2 + (kx) 1 + k2 lim f (x, y) ne obstaja, saj so radialne

Enako kot prej lahko sklepamo, da limita limite razline. c

(x,y)(0,0)

1 1 c Zgled 262 Naj bo f (x, y) = (x + y) sin x sin y . Izraunaj limite

x0

lim

y0

lim f (x, y) ,

y0

lim lim f (x, y) ,

x0

(x,y)(0,0)

lim

f (x, y).

Naj bo x = 0. Potem limita

y0

lim (x + y) sin

1 1 sin x y 1 1 sin . x y

ne obstaja. Podobno za y = 0 tudi limita ne obstaja

x0

lim (x + y) sin

Po drugi strani pa lahko ocenimo 1 1 |f (x, y)| = |x + y| | sin | | sin | |x| + |y|, x y saj je sinus navzgor omejen z 1. Ker velja 0 in zato
(x,y)(0,0) (x,y)(0,0)

lim

(|x| + |y|) = 0, je tudi (|x| + |y|) = 0

(x,y)(0,0)

lim

f (x, y) lim

(x,y)(0,0)

lim

f (x, y) = 0.

Gornji primeri kaejo, da je obravnavanje zveznosti funkcije ve spremenljivk teavneje z c z s od obravnavanja zveznosti funkcije ene spremenljivke in da si pri tem ne moremo pomagati s ponovljenimi limitami (tj. limitami oblike lim lim f (x, y) . )
x0 y0

Naj bo D odprta mnoica in f : D R poljubna funkcija. Za poljubno toko (a, b) D z c lahko deniramo funkciji f1 : Dx R, f1 (x) = f (x, b), in f2 : Dy R, f2 (y) = f (a, y), denirani na majhnih okolicah Dx in Dy tok a oz. b. c Izrek 104 Ce je f zvezna funkcija v toki (a, b), je funkcija f1 zvezna v a, funkcija f2 pa c zvezna v b.

2. marec 2009, 20 : 15

201

Dokaz. Poglejmo natanno denicijo zveznosti funkcije f . Pri danem > 0 obstaja c > 0, da za (x, y) (a, b) < velja |f (x, y) f (a, b)| < . Ker pa iz |x a| < sledi, da je (x, b) (a, b) = (x a)2 + (b b)2 = |x a| < , je |f (x, b) f (a, b)| < . Ce upotevamo, da je f (x, b) = f1 (x), smo tako dokazali, da je s |f1 (x) f1 (a)| < . Torej je f1 zvezna funkcija v toki a. Podobno dokaemo, da je f2 c z zvezna funkcija v toki b. c y b+ b b O a a a+ (a, b) D x

Opozoriti velja, da ne velja obrat gornjega izreka. Kot kae primer 261 funkcija f ni z zvezna v (0, 0), posamezni funkciji f1 in f2 pa sta zvezni v 0.

9.4

Parcialni odvodi

Naj bo D odprta mnoica v Rn in f : D R poljubna funkcija. Naj bo x = (x1 , . . . , xn ) z D in i {1, 2, . . . , n}. Ce obstaja limita f (x1 , . . . , xi1 , xi + h, xi+1 , . . . , xn ) f (x1 , . . . , xi1 , xi , xi+1 , . . . , xn ) , h0 h lim pravimo, da je funkcija f parcialno odvedljiva na spremenljivko xi v toki x in oznaimo c c f (x1 , . . . , xi1 , xi + h, xi+1 , . . . , xn ) f (x1 , . . . , xi1 , xi , xi+1 , . . . , xn ) f (x) = lim . h0 xi h Neposredno iz denicije sledi, da je parcialno odvedljiva na xj , obstaja
2

f spet xi f , kar xj xi

funkcija iz D v R. Ce je ta funkcija 2 lahko kraje zapiemo kot f . Ce je s s

xi xj

i = j, oznaimo kar f . c x2 i 2f Ce je funkcija xi xj zvezna, lahko vrstni red parcialnega odvajanja tudi zamenjamo. Torej je
2f xi xj

2f . xj xi

V splonem primeru, torej ko je funkcija f k-krat, k = (i1 + i2 + s

i1 +i2 +...+in f i x11 ...xin n

. . . + in ), zvezno odvedljiva, vrstni red odvajanja pri funkciji Zgled 263 Izraunaj c Izraunamo c
f x f x

ni pomemben.

in

f y

za f (x, y) = xy .

= yxy1 in
f x

f y

= xy ln x. za f (x, y) =
xy . x+y

Zgled 264 Izraunaj c Izraunamo c

f x

in

f y

2y (x+y)2

in

f y

2x = (x+y)2 .

2. marec 2009, 20 : 15

202

Zgled 265 Izraunaj c Izraunamo c

f x

f x

in in

f y

za f (x, y) = ln tan x . y
y

2 y sin

2x y

f y

2x = y2 sin 2x .

Zgled 266 Izraunaj c Izraunamo c

f x

f x

in in in

f y f y

za f (x, y) = ln(x + =
y x2 +y 2 (x+

x2 + y 2 ). =
x2 +y 2 +x y x2 +y 2

1 x2 +y 2 f x

x2 +y 2 )

Zgled 267 Izraunaj c Izraunamo c

f x

f y

za f (x, y) = arc sin

f y

x2 y 2 . x2 +y 2

x|y|

2(x2 y 2 ) 4 y 4 x

in

yx2 2(x2 y 2 ) |y|(x4 y4 ) .

Zgled 268 Naj bo f (x) = Izraunaj c

f (0, 0). x

0,

2xy , x2 +y 2

e je x2 + y 2 = 0 c sicer.

Parcialni odvod izraunamo po deniciji: c f f (h, 0) f (0, 0) 00 (0, 0) = lim = lim = 0. h0 h0 x h h Pri tem zgledu velja omeniti, da funkcija f ni zvezna v (0, 0) kot funkcija dveh spremenljivk, je pa zvezna v vsaki spremenljivki posebej. Zgled 269 Naj bo f (x) = Izraunaj c
f (0, 0). x ex ey 1 , x+y

1,

e je x = y, c sicer.

Parcialni odvod izraunamo po deniciji: c f f (h, 0) f (0, 0) (0, 0) = lim = h0 x h eh 1 1 eh 1 h = lim = = lim h h0 h0 h h2 eh 1 eh 1 = lim = lim = , h0 h0 2 2h 2 kjer smo si pri izraunu zadnjih dveh limit pomagali z LHospitalovim pravilom. c Zgled 270 Izraunaj vse druge parcialne odvode funkcije f , f (x, y) = x2 y 2 + 3xy c 4x + 2y.

2. marec 2009, 20 : 15

203

Velja f x f y 2f x2 2f xy 2f yx 2f y 2 Opazimo, da je
2f xy

= 2x + 3y 4 = 2y + 3x + 2 = 2 = 3 = 3 = 2

2f . yx

Zgled 271 Izraunaj vse druge parcialne odvode funkcije f , f (x, y) = ln(x + y 2 ). c Velja f x f y 2f x2 2f xy 2f y 2 Zgled 272 Naj bo f (x) = Izraunaj c
2f xy

= = = = =

1 x + y2 2y x + y2 1 (x + y 2 )2 2y (x + y 2 )2 2(x + y 2 ) 2y 2y 2(x y 2 ) = (x + y 2)2 (x + y 2 )2

0,

xy(x2 y 2 ) , x2 +y 2

e je x2 + y 2 = 0 c sicer.

(0, 0) in

2f yx

(0, 0).

Parcialna odvoda v toki (x, y) = (0, 0) sta c y(x4 + 4x2 y 2 y 4 ) f = , x (x2 + y 2 )2 f x(x4 4x2 y 2 y 4 ) = . y (x2 + y 2 )2 Parcialna odvoda v (0, 0) izraunamo po deniciji: c f (h, 0) f (0, 0) 00 f (0, 0) = lim = lim =0 h0 h0 x h h
2. marec 2009, 20 : 15

204

in podobno f f (0, h) f (0, 0) 00 (0, 0) = lim = lim = 0. h0 h0 y h h Od tod sledi, da je 1 in

2f (0, 0) yx f (0, y) x

= 1.

= y za vsak y in

f (x, 0) y

= x za vsak x. Torej je

2f (0, 0) xy

9.5

Totalni diferencial

Naj bo funkcija f : D R zvezna v toki (a, b) D. Potem je razlika f (a+h, b+k)f (a, b) c obstajata taki tevili A, B R, da je hkrati s h in k majhna. Ce s f (a + h, b + k) f (a, b) (Ah + Bk) = 0, (h,k)(0,0) h2 + k 2 lim pravimo, da je f diferenciabilna v toki (a, b). c Ker velja f (a + h, b + k) f (a, b) (Ah + Bk) =0 lim (h,k)(0,0) h2 + k 2 kakorkoli gre (h, k) proti (0, 0), lahko postavimo k = 0 in h > 0. Tedaj je f (a + h, b) f (a, b) Ah = 0, (h,0)(0,0) h lim kar pomeni, da je lim
h0

f (a + h, b) f (a, b) = A. h smo tako dokazali, da je A =

f (a, b). x

Ker pa je lim B = f (a, b). y Izraz

h0

f (a+h,b)f (a,b) h

f (a, b), x

Podobno je

f f (a, b)h + (a, b)k x y

imenujemo totalni diferencial funkcije f v toki (a, b). Totalni diferencial pove, kako hitro c se spreminja funkcijska vrednost funkcije f v okolici toke (a, b). c Pogosto totalni diferencial oznaimo kraje c s df = f f dx + dy. x y

Naj bo f (x) = xy. Totalni diferencial je enak df = y dx+xdy. Odtod dobimo pribliek z za relativno napako produkta dveh izmerjenih koliin, e poznamo napaki pri merjenju c c dx in dy. Torej ydx + xdy dx dy df = = + . f xy x y V praksi to pomeni, e poznamo dolini stranic pravokotnika na a % in b % natanno, c z c a, b > 0, lahko izraunamo ploino na (a + b) % natanno. c sc c Videli smo e, da je diferenciabilna funkcija parcialno odvedljiva na obe spremenljivki. z Obrat pa v splonem ne dri. s z
2. marec 2009, 20 : 15

205

 Izrek 105 Ce sta parcialna odvoda toki (a, b). c

f x

in

f y

zvezna v toki (a, b), je f diferenciabilna v c

Zapiemo lahko f (a + h, b + k) f (a, b) = f (a + h, b + k) f (a, b + k) + f (a, b + k) f (a, b). s Po Lagrangeovem izreku je f (a + h, b + k) f (a, b + k) = za neko toko x1 med a in a + h ter c f (a, b + k) f (a, b + k) = za neko toko x2 med b in b + k. Izraz c f (a + h, b + k) f (a, b) f (a, b)h x 2 + k2 h lahko potem zapiemo kot vsoto lenov s c f (a + h, b + k) f (a, b + k) h2 + k 2 in f (a, b + k) f (a, b) h2 + k 2
f ( , b)h y 1 f (a, b)h x f (a, b)k y

f (1 , b + k)h x

f (a, 2 )k x

f ( , b x 1

+ k)h f (a, b)h x h2 + k 2

f (a, b)k y

f (a, b)k y

f (a, 2 )k y

h2 + k 2

Ker pa je

h2 + k 2
f (a, b)k y

f (a, b)h y

f f (1 , b) (a, b) x x f f (a, 2 ) (a, b) , y y

in

f (a, 2 )k y

h2 + k 2

lahko lahko zaradi zveznosti parcialnih odvodov v toki (a, b) pri danem > 0 najdemo c tak > 0, da iz (h, k) < sledi f f (1 , b) (a, b) < x x 2 in f f (a, 2 ) (a, b) < . y y 2 f (a + h, b + k) f (a, b) f (a, b)h x 2 + k2 h
f (a, b)k y

Torej je res

< .

y Zgled 273 Dokai, da je f , f (x, y) = arc tan x , diferenciabilna funkcija na obmoju z c D = R (R \ {0}). 2. marec 2009, 20 : 15

206

Parcialna odvoda sta 1 y y f = , y 2 ( 2 ) = 2 x 1 + (x) x x + y2 f 1 1 x = = 2 . y 2 y 1 + (x) x x + y2

y Ker sta funkciji (x, y) x2 +y2 in (x, y) mnoici D tudi diferenciabilna. z x x2 +y 2

zvezni povsod na mnoici D, je f na z

xy . xy

Zgled 274 Izraunaj totalni diferencial funkcije f , f (x, y) = c Izraunamo df = x2y 2 dx + c y Izraunamo df = c
x dx x2 +y 2
2

x2 dy x2 y 2

1 (y 2 x2 y 2

dx + x2 dy). x2 + y 2.

Zgled 275 Izraunaj totalni diferencial funkcije f , f (x, y) = c +

y x2 +y 2

dy =

1 (x dx x2 +y 2

+ y dy).

Zgled 276 Izraunaj priblino c z Oznaimo f (x, y) = c

4.052 + 2.932 .
1 (x dx x2 +y 2

x2 + y 2. Izraunali smo e df = c z 1 (x dx + y dy) =

+ y dy). Postavimo

x = 4, y = 3, dx = 0.05 in dy = 0.07, pa dobimo df = = x2 42 + y2

1 (4 0.05 + 3 (0.07)) = 0.002 . + 32

Ker je f (4, 3) = 5, je f (4.05, 2.93) 5 0.002 = 4.998. Pripomniti velja, da je bolj natanna vrednost enaka 4.99874. c Zgled 277 Kako natanno lahko izrauna nihajni as matematinega nihala, e pozna c c s c c c s g na 1% natanno, dolimo pa na 5% natanno? c z c Za nihajni as velja formula T = 2 c . Ker je g dg,

1 dT = d g sledi od tod

g3

1 d 1 dg dT = . T 2 2 g 1 d 1 dg dT + 3 %. T 2 2 g

Torej je

f Zgled 278 Izraunaj x f + y x za f (x, y) = arc sin(x2 y 2). c y

Ker je

f x

2x 1(x2 y 2 )2

in

f y

2y , 1(x2 y 2 )2

je vrednost izraza enaka 0.

2. marec 2009, 20 : 15

207

9.6

Verino pravilo z

Naj bo D R2 odprta mnoica. Naj bo funkcija f : D R diferenciabilna, funkciji z x = x(t) in y = y(t) pa naj bosta zvezni in odvedljivi funkciji parametra t. Potem je F (t) = f (x(t), y(t)) zvezna funkcija parametra t. Izraunajmo njen odvod: c F (t) = lim F (t + h) F (t) f (x(t + h), y(t + h)) f (x(t), y(t)) = lim . h0 h0 h h

Ker sta x in y zvezno odvedljivi, lahko po Lagrangeovem izreku zapiemo x(t + h) = s x(t) + x ()h in y(t + h) = y(t) + y ()h. Ker je f diferenciabilna, je f (u + u, v + v) f (u, v) = f f u + v + 2 u + 2 v, u v

kjer gre hkrati z u in v proti 0. Torej je F (t) = lim f (x(t + h), y(t + h)) f (x(t), y(t)) = h0 h f (x(t), y(t))x ()h + f (x(t), y(t))y ()h + h v = lim u h0 h f f = (x(t), y(t))x (t) + (x(t), y(t))y (t), u v

x ()2 + y ()2

saj gresta in proti t, ko gre h proti 0. Pravilo lahko zapiemo tudi v splonem. s s Izrek 106 Naj bo D Rn odprta mnoica, f : D R diferenciabilna, funkcije xi = xi (t), z i = 1, . . . , n pa naj bodo zvezne in odvedljive funkcije parametra t. Potem je F (t) = f (x1 (t), . . . , xn (t)) odvedljiva in velja
n

F (t) =
k=1

f x (t). xk k

Ce pa je tudi t funkcija ve spremenljivk, pa lahko gornje pravilo e nekoliko poc s sploimo. s Izrek 107 Naj bo D Rn odprta mnoica, f, x1 , . . . , xn : D R diferenciabilne funkcije. z Potem je funkcija g: D R, denirana s predpisom g(t1, . . . , tn ) = f (x1 (t1 , . . . , tn ), x2 (t1 , . . . , tn ), . . . , xn (t1 , . . . , tn )), diferenciabilna in za vsako toko a D velja c g (a) = tk
n

i=1

xk f (b) (a), xk ti

kjer smo oznaili b = (x1 (a), . . . , xn (a)). c

2. marec 2009, 20 : 15

208

V posebnem primeru n = 2 za f = f (x, y), x = x(u, v) in y = y(u, v) enostavno zapiemo s f f x f y = + , u x u y u f x f y f = + . v x v y v Zgled 279 Izraunaj odvod funkcije f , podane s predpisom f (x) = xx . c Oznaimo F (u, v) = uv , u(x) = x in v(x) = x. Potem je c F u F v u x v x = vuv , = uv ln u, = 1, = 1 in

F u F v d F (x) = F (x) = + = dx x u x v x = xxx1 + xx ln x = xx + xx ln x. Zgled 280 Naj bo f dvakrat zvezno odvedljiva funkcija. Izraunaj vse parcialne odvode c drugega reda za funkcijo F , podano s predpisom F (x, y) = f (x + y, xy). Uporabili bomo verino pravilo za funkcije f (u, v), u(x, y) = x + y in v(x, y) = xy. Po z vrsti izraunamo c F x F y 2F x2 = = = = 2F y 2 = = 2F = xy = f u f v f f + = + y, u x v x u v f u f v f f + = + x, u y v y u v f f 2f 2f 2f 2f + y = + y+ y + 2 y2 = x u v u2 uv uv v 2 2 2 f f f + 2y + y2 2 , u2 uv v f f 2f 2f 2f 2f + x = + x+ x + 2 x2 = y u v u2 uv uv v 2 2 2 f f f + 2x + x2 2 , 2 u uv v f f 2f 2f 2f 2f f + x = + y+ x + 2 xy + = 2 x u v u uv uv v v 2f 2f 2f f + (x + y) + xy 2 + . 2 u uv v v

2. marec 2009, 20 : 15

209

9.7

Taylorjeva formula
f f (x, y)h + (x, y)k. x y

Videli smo e, da za majhne h in k velja ocena z f (x + h, y + k) f (x, y) +

z Ocena je precej enostavna a ima veliko pomanjkljivost ne moremo jo izboljati. Ce elo s bolj natanno aproksimacijo, moramo uporabiti vije odvode. c s Izrek 108 (Taylorjeva formula) Naj bo f : D R (n + 1)-krat zvezno parcialno odvedljiva funkcija v okolici toke (a, b) D. Potem velja c
n

f (a + h, b + k) = f (a, b) +
i=1

1 i!

j=0

if i (a, b)hij k j + Rn , ij y j j x

kjer je 1 Rn = (n + 1)! za neki [0, 1]. Naj bo t [0, 1]. Oznaimo F (t) = f (a + th, b + tk). Potem je f (n + 1)-krat zvezno c odvedljiva funkcija v okolici toke t = 0. Zapiimo Taylorjevo formulo za F . c s F (t) = F (0) + F (0)t + Potem je F (0) = f (a, b), f f (a, b)h + (a, b)k, F (0) = x y 2f 2f 2f (a, b)h2 + 2 (a, b)hk + 2 (a, b)k 2 , F (0) = x2 xy y . . .
n n+1 j=0

n+1 f n+1 (a + h, b + k)hn+1j k j j xn+1j y j

1 1 1 F (0)t2 + F (0)t3 + . . . + F (n) (0)tn + Rn . 2! 3! n!

(n)

(0) =
i=1

1 i!

j=0

if i (a, b)hij k j . j xij y j

Zgled 281 Razvij funkcijo f , podano s predpisom f (x, y) = ex+y , v Taylorjevo vrsto okoli toke (0, 0). c Seveda je ex+y = ex ey . Ker za vsak i in j velja Torej je f (x, y) = f (0, 0) +
i=1 i ex ey xij y j

= ex ey , je

if (0, 0) xij y j

= 1.

1 i!

xij y j .
j=0

2. marec 2009, 20 : 15

210

9.8

Lokalni ekstremi

Naj bo D odprta mnoica v Rn in f : D R poljubna funkcija. z Funkcija f ima v toki a D lokalni maksimum, e obstaja tak > 0, da za vsak c c x K(a, ) velja f (x) < f (a). Funkcija f ima v toki a D lokalni minimum, e obstaja c c ima funkcija f v toki a lokalni tak > 0, da za vsak x K(a, ) velja f (x) > f (a). Ce c maksimum ali lokalni minimum, pravimo, da ima f v toki a lokalni ekstrem. c Naj bo f : D R odvedljiva funkcija. Toka a je stacionarna, e je c c f f f (a) = (a) = . . . = (a) = 0. x1 x2 xn Zgled 282 Doloi stacionarne toke funkcije, podane s predpisom f (x, y) = e2x (x + y 2 + c c 2y). Ker je f = e2x (2x + 2y 2 + 4y + 1), x f = e2x (2y + 2), y sta oba parcialna odvoda enaka 0 le v toki y = 1 in x = c T ( 1 , 1). 2
1 . 2

Stacionarna toka je c

Zgled 283 Doloi stacionarne toke funkcije, podane s predpisom f (x, y, z) = 3 ln x + c c 2 ln y + 5 ln z + ln(22 x y z). Parcialni odvodi so 3 1 f = , x x 22 x y z 2 1 f = , y y 22 x y z f 5 1 = . z z 22 x y z Ker mora biti
f x

f y

f z

= 0, sledi od tod, da je

2 5 1 1 3 = = = = . x y z 22 x y z t Od tod izrazimo x = 3t, y = 2t in z = 5t. Z upotevanjem zadnje enakosti dobimo s t = 22 x y z = 22 10t, kar nam da 11t = 22 oziroma t = 2. Sledi x = 6, y = 4 in z = 5. Stacionarna toka je c T (6, 4, 10). Izrek 109 Ce ima odvedljiva funkcija f : D R v toki a D lokalni ekstrem, je a c stacionarna toka. c
2. marec 2009, 20 : 15

211

Recimo, da ima funkcija f v toki a = (a1 , a2 , . . . , an ) lokalni minimum. Potem ima c tudi funkcija ene spremenljivke g, denirana z g(x) = f (x, a2 , . . . , an ), v toki a1 lokalni c minimum. Po e dokazanem za funkcije ene spremenljivke to pomeni, da je g (a1 ) = 0 z oziroma f (a1 , a2 , . . . , an ) = 0. x1 Podobno dokaemo e za ostale parcialne odvode. z s Zgled 284 Doloi stacionarne toke funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x2 + y 2. Ali c c je v tej toki ekstrem? c Ker je f = 2x in f = 2y, sta oba parcialna odvoda enaka 0 le v toki (x, y) = (0, 0). c x y Oitno je f (0, 0) = 0 in f (x, y) > 0 za (x, y) = (0, 0). Torej je v toki (0, 0) celo globalni c c minumum. Zgled 285 Doloi stacionarne toke funkcije, podane s predpisom f (x, y) = xy. Ali je v c c tej toki ekstrem? c Ker je f = y in f = x, sta oba parcialna odvoda enaka 0 le v toki (x, y) = (0, 0). c x y Oitno je f (0, 0) = 0, f (x, y) > 0 za x = y = 0 in f (x, y) < 0 za x = y = 0. Torej c zavzame funkcija poljubno blizu toke (0, 0) pozitivne in negativne vrednosti, zato v toki c c (0, 0) ni ekstrema. Zgled 286 Doloi stacionarne toke funkcije, podane s predpisom f (x, y) = (x y)2 . Ali c c je v tej toki ekstrem? c Ker je f = 2(x y) in f = 2(x y), sta oba parcialna odvoda enaka 0 na premici x y x = y. Oitno je f (x, y) 0 in f (x, y) = 0 le za x = y. V skladu z gornjo denicijo ekstrema c pa v nobeni toki na tej premici ni ekstrema, saj poljubno blizu nje funkcija f zavzame c vrednost 0. Ker pa v okolici vsake toke na premici zavzame le veje ali enake vrednosti, c c pa lahko toke s te premice imenujemo nepopolni ekstremi. c Videli smo e, da lahko ekstrem odvedljive funkcije nastopi le v stacionarni toki, niso z c pa vse stacionarne toke tudi ekstremi. Podobno kot pri funkcijah ene spremenljivke si o c tem lahko pomagamo z drugimi odvodi. Gornji izrek seveda ne zagotavlja, da je v stacionarni toki a ekstrem. Za podrobno c analizo je potrebno posei po vijih parcialnih odvodih. c s Poglejmo si najprej primer n = 2. Dana je funkcija f : D R, kjer je D R2 , ki ima stacionarno toko (a, b) D. S pomojo razvoja v Taylorjevo vrsto funkcije f okoli toke c c c (a, b) lahko za majhne h in k zapiemo s f (a + h, b + k) f (a, b) = 1 2 h2 2f 2f 2f (a , b ) + 2hk (a , b ) + k 2 2 (a , b ) , x2 xy y (44)

kjer je (a , b ) = (a + h, b + k). Oznaimo c 2f (a, b), x2 2f B = (a, b), xy 2f C = (a, b). y 2 A =

2. marec 2009, 20 : 15

212

 Ce so drugi parcialni odvodi zvezni, je 2f (a , b ) = A + x2 2f (a , b ) = B + xy 2f (a , b ) = C + , 2 y kjer so tevila , , poljubno majhna, e le sta h in k majhna. Enabo (44) lahko zato s c c preoblikujemo v f (a + h, b + k) f (a, b) = 1 1 Ah2 + 2Bhk + Ck 2 + h2 + 2 hk + k 2 . 2 2 (45)

Ce sta h in k dovolj majhna in izraz Ah2 + 2Bhk + Ck 2 ni enak 0, ima izraz f (a + h, b + k) f (a, b) enak predznak kot Ah2 + 2Bhk + Ck 2 . Ce je torej izraz Ah2 + 2Bhk + Ck 2 pri majhnih h in k, (k, h) = (0, 0), stalnega predznaka, bo v toki (a, b) nastopil ekstrem. Loimo nekaj primerov: c c Ce je A = 0, lahko zapiemo s Ah2 + 2Bhk + Ck 2 = 1 ((Ah + Bk)2 + (AC B 2 )k 2 ). A

Ce je AC B 2 > 0, je izraz (Ah + Bk)2 + (AC B 2 )k 2 za nenielna h in k c pozitiven. Ce je A < 0, je f (a + h, b + k) f (a, b) < 0 blizu (a, b) in nastopi lokalni maksimum. Ce je A > 0, je f (a + h, b + k) f (a, b) > 0 blizu (a, b) in nastopi lokalni minimum. Ce je AC B 2 < 0, je izraz (Ah + Bk)2 + (AC B 2 )k 2 za nenielna h in c k zmoen zavzeti pozitivne in negativne vrednosti. Pri k = 0 je zagotovo z pozitiven, e pa pri k = 0 postavimo h = B k, bo Ah + Bk = 0, in bo izraz c A negativen. Torej v toki (a, b) ni ekstrema. c Ce je AC B 2 = 0, je f (a + h, b + k) f (a, b) = 1 11 h2 + 2 hk + k 2 . (Ah + Bk)2 + 2A 2

Ce sta h in k tako izbrana, da je (Ah + Bk) = 0, je vrednost izraza f (a + h, b + k) f (a, b) odvisna od vijih odvodov in v tem primeru s pomojo drugih s c odvodov ne moremo odloiti, ali je v toki (a, b) lokalni ekstrem. c c Ce je A = 0, lahko zapiemo s Ah2 + 2Bhk + Ck 2 = (2Bh + Ck)k. Ce je tedaj B = 0, izraz s h in k spreminja predznak, zato ni ekstrema. (Velja: AC B 2 < 0.) Ce je B = 0, je pri k = 0 predznak odvisen od vijih odvodov. s 2 2 Predznak izraza Ah + 2Bhk + Ck je odvisen od vijih odvodov tudi, e je A = s c B = C = 0.
2. marec 2009, 20 : 15

213

Povzemimo: Naj bo (a, b) stacionarna toka funkcije dveh spremenljivk. Oznaimo c c 2f A = (a, b), x2 2f (a, b), B = xy 2f C = (a, b). y 2 Izrek 110 Ce je AC B 2 > 0, nastopi v toki (a, b) lokalni ekstrem, in sicer lokalni c minimum za A > 0 in lokalni maksimum za A < 0. Ce je AC B 2 < 0, v toki (a, b) ni c je AC B 2 = 0, le s pomojo drugih odvodov ne moremo odloiti, lokalnega ekstrema. Ce c c ali je v toki (a, b) lokalni ekstrem. c Zapiimo vse druge parcialne odvode in jih zapiimo v Hessejevo matriko: s s Hf (a) =
2f (a) x2 2f (a) yx 2f (a) xy 2f (a) y 2

Ker je funkcija f dvakrat zvezno parcialno odvedljiva, je matrika Hf (a) simetrina; torej c Hf (a) = A B B C .

Opazimo, da je determinanta Hessejeve matrike ravno enaka det(Hf (a)) = AC B 2 . Gornji izrek lahko sedaj povemo na kratko: Ce je determinanta Hessejeve matrike pozitivna, nastopi v stacionarni toki ekstrem (lokalni maksimum, e je A < 0 in lokalni c c je determinanta Hessejeve matrike negativna, v stacionarni minimum, e je A > 0). Ce c toki ni ekstrema. Ce je determinanta Hessejeve matrike enaka 0, pa s pomojo drugih c c odvodov ne moremo ugotoviti, ali nastopi v stacionarni toki ekstrem. c Zgled 287 Doloi ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x2 + y 2 6x + 4y + 13. c Doloimo najprej stacionarne toke. Ker je f = 2x6 in f = 2y+4, mora za stacionarno c c x y toko veljati 2x 6 = 0 in 2y + 4 = 0. Torej je x = 3 in y = 2. Zapiimo Hessejevo c s matriko: 2f 2f 2 0 x2 xy A = Hf (3, 2) = . = 2f 2f 0 2 2 yx y Ker je a11 = 2 > 0 in det(A) = 4 > 0, je v toki (3, 2) lokalni minimum. c Zgled 288 Doloi ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x3 + y 3 3xy + 1. c c Ker je f = 3x2 3y in f = 3y 2 3x, mora za stacionarno toko veljati 3x2 3y = 0 in x y 2 2 4 3y 3x = 0. Sledi y = x , kar nam da x x = 0. Torej je x(x 1)(x2 + x + 1) = 0
2. marec 2009, 20 : 15

214

in zato x = 0 ali x = 1. Stacionarni toki sta T1 (0, 0) in T2 (1, 1). Zapiimo Hessejevo c s matriko: 2f 2f 6x 3 x2 xy Hf (x, y) = = . 2f 2f 3 6y 2
yx y

Determinanta Hessejeve matrike je enaka 36xy 9 in je pozitivna le v toki T2 (1, 1). Glede c na vrednost elementa a11 = 6 tako sledi, da je v toki T2 lokalni minimum. V toki T1 pa c c ni ekstrema. Zgled 289 Doloi ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x3 4x2 + 2xy y 2 . c c Ker je f = 3x2 8x+2y in f = 2x2y, mora za stacionarno toko veljati 3x2 8x+2y = 0 x y 2 in 2x 2y = 0. Torej je y = x, kar nam da 3x 6x = 0. Sledi x = 0 (in y = 0) ali x = 2 (in y = 2). Stacionarni toki sta T1 (0, 0) in T2 (2, 2). Zapiimo Hessejevo matriko: c s Hf (x, y) =
2f x2 2f yx 2f xy 2f y 2

6x 8 2 2 2

Determinanta Hessejeve matrike je enaka 12x + 12 in je pozitivna le v toki T1 (0, 0). c Glede na vrednost elementa a11 = 8 tako sledi, da je v toki T1 lokalni maksimum, v c toki T2 pa je sedlo. c Zgled 290 Doloi ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = 3x2 y+6xy 2 +4y 3 3y. c Izraunajmo parcialne odvode. f = 6xy + 6y 2 in f = 3x2 + 12xy + 12y 2 3. Iz prve c x y enabe sledi 6xy + 6y 2 = 0, kar nam da y = 0 ali x = y. Ce je y = 0, iz druge enabe c c 2 pa je x = y, iz druge enabe sledi 3x2 3 = 0, sledi 3x 3 = 0, kar nam da x = 1. Ce c kar nam da x = 1 in y = 1. Torej imamo 4 stacionarne toke T1 (1, 0), T2 (1, 0), c T3 (1, 1) in T4 (1, 1). Zapiimo Hessejevo matriko s Hf (x, y) =
2f x2 2f yx 2f xy 2f y 2

6y 6x + 12y 6x + 12y 12x + 24y

Sedaj pa po vrsti izraunamo Hf (1, 0) = c

0 6 , Hf (1, 0) = 6 12

6 6 6 6 , Hf (1, 1) = , kar pomeni, da imamo v toki T3 (1, 1) lokalni c 6 12 6 12 maksimum, v toki T4 (1, 1) pa lokalni minimum. V tokah T1 in T2 ni ekstremov. c c

0 6 , Hf (1, 1) = 6 12

Zgled 291 Doloi absolutni minimum in absolutni maksimum funkcije, podane s predpic 2 2 som f (x, y) = (3x2 + 2y 2)ex y . Doloimo najprej stacionarne toke: c c f 2 2 2 2 = (6x + (3x2 + 2y 2)(2x))ex y = 2x(3x2 + 2y 2 3)ex y x f 2 2 2 2 = (4y + (3x2 + 2y 2 )(2y))ex y = 2y(3x2 + 2y 2 2)ex y y
2. marec 2009, 20 : 15

215

Najprej opazimo, da ne moreta biti x in y hkrati razlina od 0. Pri x = 0 je lahko c y = 0 ali pa y = 1. Podobno je za y = 0 lahko x = 0 ali pa x = 1. Torej imamo stacionarne toke (0, 0), (0, 1), (0, 1), (1, 0) in (1, 0). Po vrsti izraunamo f (0, 0) = 0, c c 1 1 f (0, 1) = 2e = f (0, 1) in f (1, 0) = 3e = f (1, 0). Ker je oitno f (x, y) 0 za vsak c (x, y), je v toki (0, 0) globalni minimum. V tokah (1, 0) in (1, 0) pa zavzame globalni c c maksimum, saj je za velike (x, y) vrednost funkcije f poljubno majhna. (Uporabimo 2 limito lim t2 et = 0.)
t

Zgled 292 Doloi ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = (1 + ey ) cos x yey . c Doloimo najprej stacionarne toke: f = (1 + ey ) sin x in f = ey cos x ey yey = c c x y y e (cos x 1 y). Iz prve enabe sledi, da je x = k, iz druge pa y = cos x 1 = (1)k 1. c Hf (x, y) =
2f x2 2f yx 2f xy 2f y 2

(1 + ey ) cos x ey sin x y y e sin x e (cos x 2 y)

Ker za x = k velja sin x = 0, je determinanta Hessejeve matrike enaka (1+ey ) cos x e (cos x 2 y) = ey (1 + ey )(1)k+2 . Torej je determinanta pozitivna za sode k. V tem primeru je a11 = (1 + ey )(1)k < 0 in imamo lokalni maksimum. V tokah (k, y) za c lihe k pa nimamo ekstremov, ampak sedla.
y

Opomniti velja, da je tak pojav pri funkcijah ene spremenljivke nemogoe zaslediti. c je funkcija f : R R povsod odvedljiva in ima v tokah a in b lokalna maksima, mora Ce c imeti na odprtem intervalu med a in b vsaj e en lokalni minimum. s Zgled 293 Doloi ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = x3 + 8y 3 6xy + 5. c

c Ker je f = 3(x2 2y) in f = 6(x 4y 2 ), mora za stacionarno toko veljati x2 2y = 0 x y 2 4 4 in x4y = 0. Sledi 16y 2y = 0, kar nam da 8y = y. Torej je y(2y1)(4y 2 +2y+1) = 0 1 1 c s in zato y = 0 ali y = 2 . Stacionarni toki sta T1 (0, 0) in T2 (1, 2 ). Zapiimo Hessejevo matriko: 2f 2f 6x 6 x2 xy = . Hf (x, y) = 2f 2f 6 48y 2
yx y

Determinanta Hessejeve matrike je enaka 36(8xy 1) in je pozitivna le v toki T2 (1, 1 ). c 2 1 Glede na vrednost elementa a11 = 6 v tej toki tako sledi, da je v toki T2 (1, 2 ) lokalni c c minimum. V toki T1 (0, 0) pa ni ekstrema. c Zgled 294 Doloi ekstreme funkcije, podane s predpisom f (x, y) = (x2 + y) ey . c Najprej zapiemo f (x, y) = (x2 + y)ey/2 . Ker je f = 2xey/2 in f = 1 (2 + x2 + y)ey/2 , s x y 2 mora za stacionarno toko veljati 2xey/2 = 0 in 1 (2 + x2 + y)ey/2 = 0. Torej je x = 0, kar c 2 nam da y = 2. Stacionarna toka je T (0, 2). Zapiimo Hessejevo matriko: c s Hf (x, y) = Torej je Hf (0, 2) =
2f x2 2f yx 2f xy 2f y 2

2ey/2 xey/2

xey/2 1 (4 + x2 + y)ey/2 4

2e1 0 . Determinanta Hessejeve matrike je v toki (0, 2) c 1 2e1 0 2 enaka 4e2 > 0. Glede na vrednost elementa a11 = 2e1 tako sledi, da je v toki T (0, 2) c lokalni minimum.
2. marec 2009, 20 : 15

216

9.9

Metoda najmanjih kvadratov s

Recimo, da je na podlagi meritev dano n tok (x1 , y1 ), (x2 , y2), . . . , (xn , yn ). Poiskati c elimo premico (tj. funkcijo oblike y = x + , ki se podatkom najbolje prilega, torej z tako, da bo vrednost izraza
n

f (, ) =
i=1

(yi (xi ))2

minimalna. Ce oznaimo c SX = x1 + x2 + . . . + xn , SY = y 1 + y 2 + . . . + y n , SXX = x2 + x2 + . . . + x2 , 1 2 n 2 2 2 SY Y = y 1 + y 2 + . . . + y n , SXY = x1 y1 + x2 y2 + . . . + xn yn , lahko izraunamo c = in nSXY SX SY nSXX SX SX SY SX . n

Zgled 295 Poii linearno funkcijo, ki se najbolje prilega tokam T1 (0, 0), T2 (1, 2) in sc c T3 (3, 4). Po vrsti izraunamo c SX = 4, SY = 6, SXX = 10, SY Y = 20, SXY = 14, in = in nSXY SX SY 3 14 4 6 9 = = 2 nSXX SX SX 3 10 4 7

6 9 4 2 SY SX 7 = = . = n 3 7 9 2 Iskana funkcija je y = 7 x 7 .

2. marec 2009, 20 : 15

217

9.10

Vezani ekstremi

Naj bo D odprta mnoica v Rn in f : D R poljubna funkcija. Naj bo M D poljubna z podmnoica. Zanima nas ekstrem funkcije f |M : M R. z Pogosto je mnoica M podana z vezmi ; torej v obliki: z M = {x D; g1 (x) = 0, g2(x) = 0, . . . , gm (x) = 0}, kjer so g1 , . . . , gm : D R dane odvedljive funkcije. Primer: Zamima nas, katera toka na elipsi z enabo x2 + 4y 2 = 1 lei najblije c c z z koordinatnemu izhodiu. Vez je ena sama: g(x, y) = x2 + 4y 2 1, funkcija, katere sc ekstrem iemo, pa je f (x, y) = x2 + y 2 . sc

Metoda Lagrangeovih multiplikatorjev Ker za spremenljivke x1 , . . . , xn velja g1 (x1 , . . . , xn ) = 0, g2 (x1 , . . . , xn ) = 0, . . . gm (x1 , . . . , xn ) = 0, te spremenljivke niso neodvisne. Ob primernih pogojih bi lahko iz tega sistema izrazili m spremenljivk kot funkcije preostalih n m spremenljivk in jih vstavili v f (x1 , . . . , xn ). Vendar pa kljub temu velja, da je v stacionarni toki totalni diferencial enak 0. Torej c je f f f df = dx1 + dx2 + . . . + dxn . (46) x1 x2 xn Ker spremenljivke x1 , . . . , xn niso neodvisne, tudi diferenciali niso neodvisni. Ce diferenciramo vse vezi, dobimo dg1 = dg2 g1 g1 g1 dx1 + dx2 + . . . + dxn = 0, x1 x2 xn g2 g2 g2 dx1 + dx2 + . . . + dxn = 0, = x1 x2 xn . . . gm gm gm = dx1 + dx2 + . . . + dxn = 0. x1 x2 xn

dgm

Pomnoimo gornje enabe zaporedoma z 1 , . . . , m in jih pritejmo enabi (46). Dobimo z c s c df = g1 g2 gm f dx1 + + 1 + 2 + . . . + m x1 x1 x1 x1 f g1 g2 gm + + 1 + 2 + . . . + m dx2 + x2 x2 x2 x2 ++ g1 g2 gm f dxn . + 1 + 2 + . . . + m + xn xn x2 xn 218

2. marec 2009, 20 : 15

Najprej doloimo konstante 1 , . . . , n tako, da so v tej enabi koecienti pri zadnjih m c c ebabah enaki 0. Ker so diferenciali dx1 , . . . , dxnm med seboj neodvisni, so tudi pri teh c diferencialih koecienti enaki 0. Torej dobimo sistem enab c f g1 g2 gm + 1 + 2 + . . . + m = 0, x1 x1 x1 x1 g1 g2 gm f + 1 + 2 + . . . + m = 0, x2 x2 x2 x2 . . . f g1 g2 gm + 1 + 2 + . . . + m = 0. xn xn x2 xn Konstante 1 , . . . , n in spremenljivke x1 , . . . , xn doloimo sedaj tako, da ustrezajo vezem c in gornjemu sistemu enab. c Pri iskanju vezanih ekstremov si pomagamo z Lagrangeovo funkcijo F (x1 , . . . , xn , 1 , . . . , m ) = f (x) 1 g1 (x) 2 g2 (x) . . . m gm (x). Stevila 1 , . . . , m imenujemo Lagrangeovi multiplikatorji. Izrek 111 Ce ima funkcija f |M lokalni ekstrem v toki a M, obstajajo realna tevila c s F 1 , . . . , m , da je xi (a) = 0 za i = 1, 2, . . . , n in gj (a) = 0 za j = 1, 2, . . . , m. Kot pri obiajnih ekstremih smo s tako formuliranim izrekom zapisali le potreben c pogoj za nastop ekstrema, ne pa tudi zadostnega. Enostavne metode za iskanje zadostnih pogojev ni, lahko pa si pomagamo z naslednjim izrekom. Izrek 112 Ce funkcije f , g1 , . . . , gm zadoajo pogojem prejnjega izreka in poleg tega sc s velja, da je kvadratna forma Hf (a)t, t pozitivno denitna za vse vektorje t = (t1 , . . . , tn ), g c za katere je n xji (ti ) = 0, ima funkcija f |M v toki a lokalni ekstrem. i=1 Zgled 296 Poii vse ekstreme funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 2x 4y, na sc kronici, podani z enabo x2 + y 2 = 1. z c Zapiimo Lagrangeovo funkcijo F (x, y, ) = 2x 4y (x2 + y 2 1). Potem mora v s stacionarni toki veljati F = 2 2x = 0, F = 4 2y = 0 in x2 + y 2 = 1. Iz c x y 1 2 5 prve enabe izrazimo x = , iz druge pa y = . Torej je x2 + y 2 = 2 = 1, kar nam c 2 1 2 1 c da = 5. Stacionarni toki sta T1 ( 5 , 5 ) in T2 ( 5 , 5 ). V toki T1 je lokalni c maksimum, v T2 pa lokalni minimum. Zgled 297 Poii vse ekstreme funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 3x2 2xy + 3y 2, sc na krivulji, podani z enabo x3 + y 3 = 1. c Zapiimo Lagrangeovo funkcijo F (x, y, ) = 3x2 2xy + 3y 2 (x3 + y 3 1). Potem s mora v stacionarni toki veljati F = 6x 2y 3x2 = 0, F = 2x + 6y 3y 2 = 0 in c x y 3 3 x + y = 1. Najprej opazimo, da v x = 0 v prvi enabi implicira y = 0, kar pa zaradi c

2. marec 2009, 20 : 15

219

vezi ni mono. Podobno tudi y = 0 v drugi enabi implicira x = 0, kar spet zaradi vezi z c 6x2y ni mono. Iz prve enabe izrazimo = 3x2 , iz druge pa = 2x+6y . Torej je z c 3y 2 6x 2y 2x + 6y = , 2 3x 3y 2 kar lahko preoblikujemo v 6xy(y x) + 2(x y)(x2 + xy + y 2 ) = 0 oz. 2(x y)3 = 0. Sledi 1 x = y, kar nam zaradi vezi da x = y = 2 . 3 Analizirajmo vez. Iz x3 + y 3 = 1 lahko izrazimo y = 3 1 x3 = x 3 ( 1 + x13 ), kar je za velike x priblino enako x. Torej za velike x velja f (x, y) 3x2 + 2xx + 3x2 = 8x2 z 1 1 in je funkcija f navzgor neomejena. V toki T ( 2 , 2 ) je lokalni minimum. c 3 3 Zgled 298 Poii vse ekstreme funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = 2x3 + 4x2 + y 2 sc 2xy, na obmoju, omejenem z grafoma funkcij y = x2 in y = 4. c Poiimo najprej ekstreme v notranjosti tega obmoja. Ker je f = 6x2 + 8x 2y in sc c x f 2 = 2y 2x, iz pogojev 6x + 8x 2y = 0 in 2y 2x = 0 izpeljemo x = y, kar nam da y 6x2 + 6x = 0 oz. x = 0 ali x = 1. Torej sta T1 (0, 0) in T2 (1, 1) stacionarni toki. c Zapiimo Hessejevo matriko: s Hf (x, y) =
2f x2 2f yx 2f xy 2f y 2

12x + 8 2 2 2

c s Torej je F = 6x2 + 8x 2y + 2x in f = 2y 2x . Ko v prvi enabi upotevamo x y 2 2 2 je x = 0, je tudi y = = 0. y = x , dobimo 6x + 8x 2x + 2x = 2x(2x + 4 + ). Ce Sicer pa je 2x + 4 + = 0, 2y 2x = 0 in y = x2 . Sledi 2y + 4 = 0, kar zaradi y = x2 ni mono. Torej je na vezi y = x2 stacionarna toka le (0, 0) in v tej toki je lokalni z c c minimum. Zgled 299 Poii najvejo in najmanjo vrednost funkcije f , f (x, y) = x3 + y 3 9xy + 2, sc c s na omoju D = {(x, y); 0 x 4, 0 y 4}. c Kot obiajno najprej doloimo stacionarne toke. Parcialna odvoda sta f = 3x2 9y in c c c x f 2 2 2 = 3y 9x. Torej je 3y = x in 3x = y . Sledi x = y = 0 ali x = y = 3. y Zapiimo Hessejevo matriko: s Hf (x, y) =
2f x2 2f yx 2f xy 2f y 2

Determinanta Hessejeve matrike je enaka 24x + 12 in je pozitivna le v toki (0, 0). Glede c na vrednost elementa a11 = 8 tako sledi, da je v toki T1 (0, 0) lokalni minimum. c je y = 4, je g(x) = f (x, 4) = 2x3 + Poiimo sedaj ekstreme na robu obmoja. Ce sc c 4x2 + 16 8x pravzaprav funkcija ene spremenljivke. Ker je g (x) = 6x2 + 8x 8 = 2(3x 2)(x + 2), sta lokalna ekstrema pri x = 2 in x = 2. Torej sta ekstrema funkcije 3 f e v tokah ( 2 , 4) in (2, 4). s c 3 Ce pa je y = x2 , si pomagamo z vezanimi ekstremi. Lagrangeova funkcija je tedaj enaka F (x, y, ) = 2x3 + 4x2 + y 2 2xy (y x2 ).

6x 9 9 6y

2. marec 2009, 20 : 15

220

Ker je determinanta Hessejeve matrike enaka 36xy 81, je v toki (3, 3) lokalni ekstrem c (minimum), v toki (0, 0) pa ni ekstrema. c Za x = 0 imamo na robu funkcijo ene spremenljivke g(y) = y 3 + 2, ki ima v y = 0 minimum, v y = 4 pa maksimum. (Ustrezni toki sta (0, 0) in (0, 4). ) Pri x = 4 imamo c na robu funkcijo ene spremenljivke g(y) = 64 + y 3 36y + 2. Iz g (y) = 3y 2 36 = 0 sledi, da imamo v y = 2 3 lokalni ekstrem (minimum). (Ustrezna toka je (4, 2 3). Podobno c z analizo funkcij x f (x, 0) in x f (x, 4) poiemo e toke (0, 0), (4, 0), (2 3, 4). sc s c Nazadnje analiziramo e oglia. s sc Da bi torej poiskali najvejo in najmanjno vrednost funkcije f na danem obmoju, je c s c potrebno izraunati in primerjati funkcijske vrednosti v tokah c c (0, 0), (0, 4), (4, 4), (4, 0), (2 3, 4), (4, 2 3), (3, 3). Zgled 300 V polkrog polmera r vrtraj pravokotnik z najvejo ploino, katerega stranice c c sc so vzporedne koordinatnima osema. Recimo, da lei njegovo oglie (x, y) na delu loka v prvem kvadrantu. Potem ima praz sc vokotnik oglia v tokah (x, 0), (x, y), (x, 0), (x, y), njegova ploina pa je enaka sc c sc 2 2 2 2xy. Ker lei toka na kronici, velja x + y = r . Torej iemo maksimum funkcije z c z sc f (x, y) = 2xy pri pogoju x2 + y 2 = r 2 . Zapiimo Lagrangeovo funkcijo s F (x, y, ) = 2xy (x2 + y 2 r 2 ). Potem je F = 2y 2x in F = 2x 2y. Ker iz x = 0 sledi y = 0 (oz. iz y = 0 sledi x y y x = 0), je x = 0 = y. Torej je x = = x in x2 = y 2. Skupaj z x2 + y 2 = r 2 to pomeni y 1 1 x = 2 r in y = 2 r. (Predpostavili smo namre, da toka (x, y) lei v prvem kvadrantu.) c c z 1 1 2 Najveja ploina je tako enaka 2 2 r 2 r = r . c sc Zgled 301 Poii najmanjo razdaljo od koordinatnega izhodia do grafa funkcije y = sc s sc x2 x 1. sc Razdalja od toke (x, y) do koordinatnega izhodia je enaka x2 + y 2 . Torej iemo c sc 2 + y 2 pri pogoju y = x2 x 1. Opaziti velja, da je zaradi ekstreme funkcije x monotonosti korenske funkcije dovolj poiskatni minimum funkcije x2 +y 2 pri istem pogoju. Zapiimo Lagrangeovo funkcijo F (x, y, ) = x2 + y 2 (x2 x 1 y). Potem je s 2x x F = 2x (2x 1) in F = 2y + . Sledi = 2x1 = 2y in y = 12x . Torej je x y x = x2 x 1, kar nam da 2x3 + 3x2 1 = (x 1)2 (2x 1) = 0. Torej je x = 1 ali 12x 1 x = 2 . Pri x = 1 je y = 1 in razdalja d = 2. Pri x = 1 je y = 1 in razdalja je 45 . 2 4 Zgled 302 V polsfero polmera r vrtraj kvader najveje prostornine. c c Recimo, da ima kvader eno oglie v toki (x, y, z) sc c Zgled 303 Izmed vseh trikotnikov z danim obsegom poii tistega za najvejo ploino. sc c sc Zgled 304 Izmed vseh trikotnikov, ki so vrtani danemu krogu, obsegom poii tistega z c sc najvejo ploino. c sc 221

2. marec 2009, 20 : 15

Zgled 305 Poii vse ekstreme funkcije f , podane s predpisom f (x, y) = x 2y + sc 2 + y 2 + arc tan y . ln x x Parcialna odvoda sta f = x +x+y 23y in f = 2x +3x2y +y . Torej je x2 + x + y 2 3y = 0 x x2 +y y x2 +y 2 in 2x2 + 3x 2y 2 + y = 0. Iz prve enabe sledi x2 + y 2 = x + 3y, iz druge pa c x2 + y 2 = 1 (3x + y). Torej je x + 3y = 1 (3x + y), kar nam da 2x + 6y = 3x + y oz. 2 2 x = y. Enabo x2 + x + y 2 3y = 0 tako preoblikujemo v 2x2 2x = 0, kar nam da x = 0 c ali x = 1. Ker toka (0, 0) ni v denicijskem obmoju funkcije f , je stacionarna toka ena c c c sama: T (1, 1). Zapiimo Hessejevo matriko: s Hf (x, y) =
2f x2 2f yx 2f xy 2f y 2
2 2 2 2

x2 +6yx+y 2 (x2 +y 2 )2 3x2 2yx+3y 2 (x2 +y 2 )2

3x2 2yx+3y 2 (x2 +y 2 )2 x2 6yxy 2 (x2 +y 2 )2

6 4 2 4

2 4 6 4

Ker je determinanta Hessejeve matrike v toki (1, 1) negativna, v tej toki ni ekstrema. c c Zgled 306 Poii najvejo in najmanjo vrednost funkcije f (x, y) = xy 2 na polkrogu, sc c s 2 2 podanem z enabama x + y 3, x y. c

10
10.1

Diferencialne enabe c
Sploen pojem diferencialne enabe s c

Naj bo n N, D Rn+2 odprta mnoica in F : D R zvezna funkcija. Navadna z diferencialna enaba je zveza med neodvisno spremenljivko x, odvisno spremenljivko y in c njenimi odvodi y , . . . , y (n) , torej zveza F (x, y, y , . . . , y (n) ) = 0. (47)

Zgled 307 Za funkcijo F : R3 R, podano s predpisom F (x1 , x2 , x3 ) = x3 +x1 x2 sin x1 , je pripadajoa enaba enaka y + xy sin x = 0. c c Red diferencialne enabe je red najvijega odvoda v enabi. c s c Zgled 308 Diferencialna naba y = 2xy + x2 ima red 1, enaba y + 3y 7 = cos xex c c pa red 2. Reitev diferencialne enabe (47) reda n na intervalu (a, b) je vsaka funkcija f : (a, b) R, s c ki je na tem intervalu n-krat odvedljiva in za vsak x (a, b) zadoa enabi. sc c F (x, y(x), y (x), . . . , y (n) (x)) = 0. (48) Reiti diferencialno enabo pomeni poiskati vse funkcije, ki tej enabi zadoajo. Obiajno s c c sc c je, da ima diferencialna enaba reda n ve reitev, ki so odvisne od n parametrov. Taki c c s reitve pravimo splona reitev. Ce v sploni reitvi izberemo parametre, dobimo natanko s s s s s eno doloeno reitev iz te druine, ki ji pravimo partikularna reitev. Precej pogosto c s z s doloimo partikularno reitev tako, da predpiemo zaetne vrednosti c s s c y(x0 ) = a0 , y (x0 ) = a1 , . . . , y (n1) (x0 ) = an1 . Mono je, da premore diferencialna enaba tudi reitve, ki jih ne moremo dobiti s primerno z c s izbiro parametrov v sploni reitvi. Takim reitvam pravimo singularne reitve. s s s s
2. marec 2009, 20 : 15

222

Zgled 309 Funkcija y(x) = osi. Ker je y =

x 1+x2

1 + x2 je reitev diferencialne enabe yy = x na celi realni s c

= x , res lahko zapiemo yy = x. s y

Zgled 310 Funkcija y(x) = sin(2x) je reitev diferencialne enabe y + 4y = 0 na celi s c realni osi. Ker je y = 2 cos(2x) in y = 4 sin(2x), res velja y + 4y = 0 na celi realni osi. To pa ni edina reitev. Gornji enabi ustrezajo vse funkcije oblike y = A sin(2x) + s c B cos(2x) (splona reitev), kjer sta A, B R poljubni konstanti. Res: Za y = A sin(2x)+ s s B cos(2x) velja y = 2A cos(2x) 2B sin(2x) in y = 4A sin(2x) 4B cos(2x). Partikularno reitev, ki npr. ustreza pogoju y(0) = y (0) = 1, dobimo tako, da reimo s s sistem enab y(0) = 1 in y (0) = 1. Torej y(0) = A sin(2x) + B cos(2x)|x=0 = B = 1 c y (0) = 2A cos(2x) 2B sin(2x)|x=0 = 2A = 1. Torej je iskana funkcija enaka y= 1 sin(2x) + cos(2x). 2

Diferencialne enabe zelo pogosto sreamo v tehniki in naravoslovju. Poleg obiajnih c c c diferencialnih enab so pogosti tudi sistemi diferencialnih enab, pri katerih v enabah c c c nastopajo odvodi ve neznanih funkcij. c Zgled 311 (Radioaktivni razpad) Na zaetku imamo m0 radioaktivnega izotopa 88 Ra226 . c Zapii, kako se masa iztopa spreminja v odvisnosti od asa. s c Zakon o radioaktovnem razpadu pravi, da je hitrost razpadanja sorazmerna koliini snovi. c dm c c Torej dt = Km, kjer je K < 0 konstanta, znailna za doloen radioaktovni izotop. Za dm 226 11 1 je K = 1.4 10 s . Diferencialne enabe dt = Km e ne znamo sistematino c s c 88 Ra obravnavati, enoparametrino druino reitev m(t) = CeKt pa lahko kljub temu uganemo. c z s Ker na zaetku (tj. pri t = 0) velja m(0) = m0 , sledi CeKt |t=0 = m0 , kar nam da C = m0 . c Torej je m(t) = m0 eKt . Zgled 312 Poii vse funkcije, ki zadoajo enabi y = 0. sc sc c Videli smo e, da le konstantne funkcije zadoajo gornjemu pogoju. Torej je za vsak z sc c R funkcija y = f (x) = c reitev gornje enabe. s c Podobno je mono videti, da so za dani n N vse funkcije, ki zadoajo enabi y (n) = 0 z sc c n1 n2 ravno polinomi stopnje n 1; torej y(x) = x an1 + x an2 + . . . + a1 x + a0 . Geometrijska interpretacija diferencialne enabe y = f (x, y) je naslednja. V vsaki c toki (x, y) D doloa enaba smerni koecient tangente na graf funkcije, ki jo rei. c c c s Tako lahko v vsaki toki (x, y) D pripnemo vektor v = (1, f (x, y)). c

2. marec 2009, 20 : 15

223

10.2

Diferencialne enabe prvega reda c

F (x, y, y ) = 0.

Splono diferencialno enabo prvega reda podamo v obliki s c

Njena reitev je enoparametrina druina krivulj y = f (x, C), kjer je C R parameter. s c z Partikularno reitev dobimo tako, da predpiemo pogoj, ki mu mora ta reitev zadoati. s s s sc Obiajno podamo vrednost v neki toki, torej y(x0 ) = y0 . c c Diferencialni enabi skupaj z zaenim pogojem c c F (x, y, y ) = 0, pravimo zaetni problem. c Enaba z loljivima spremenljivkama Ce lahko enabo F (x, y, y ) = 0 zapiemo v c c c s dy obliki y = h(x)g(y), pravimo, da ima enaba loljivi spremenljivki. Ker je y = dx , lahko c c dy zapiemo dx = h(x)g(y), kar nam da s dy = h(x)dx. g(y) Torej je splona reitev enaka s s dy = g(y) h(x) dx + C, y(x0 ) = y0 , (49)

ki jo lahko zapiemo v obliki G(y) = H(x) + C. Za partikularno reitev, ki npr. ustreza s s pogoju y(x0 ) = y0 , pa velja G(y0 ) = H(x0 ) + C. Torej je C = G(y0 ) H(x0 ). Zgled 313 Poii splono reitev enabe xy + (x + 1)y = 0 in zapii partikularno reitev, sc s s c s s ki zadoa pogoju y(0) = 1. sc
1 x 1 x To je enaba z loljivima spremenljivkama x+1 dx = y dy. Sledi x+1 dx = y dy, c c kar nam da x ln(x + 1) = ln y + c oz. y = C(x + 1)ex . Ker je y(0) = 1, sledi C = 1 in zato y = (x + 1)ex .

Zgled 314 Poii splono reitev enabe sc s s c ki zadoa pogoju y(1) = 1. sc

y 2 + 1 = xyy in zapii partikularno reitev, s s dy =

1 x

To je enaba z loljivima spremenljivkama y2 c c

1 x

y +1

dx, kar nam da

y 2 +1

dy =

dx. Torej je y 2 + 1 = ln x + C in y 2 = (ln x + C)2 1. Ce je torej y(1) = 1, velja C 2 1 = 1 in C = 2. Iskani funkciji sta dve y = (ln x 2)2 1. Zgled 315 Poii splono reitev enabe 2x2 yy + y 2 = 2 in zapii partikularno reitev, sc s s c s s ki zadoa pogoju y(1) = 1. sc
2. marec 2009, 20 : 15

224

y 1 1 1 To je enaba z loljivima spremenljivkama 2y2 dy = 2x2 dx. Sledi 2 ln(2y 2 ) = 2x +C, c c kar nam da 1 y 2 = 2 e x 2C .

Ker mora biti y(1) = 1, sledi 1 = 2 e12C in zato 1 2C = 0. Torej je C = 1 . Iskana 2 funkcija je y= 2 e x 1 .
1

Zgled 316 Poii splono reitev enabe (1 + x2 )y + (1 + y 2 ) = 0 in zapii partikularno sc s s c s reitev, ki zadoa pogoju y(1) = 1. s sc
1 1 To je enaba z loljivima spremenljivkama 1+x2 dx = 1+y2 dy. Sledi arc tan x = arc tan y+ c c C in cx , y = tan(C arc tan x) = 1 + cx kjer smo oznaili c = tan C. Ce sedaj zapiemo y(1) = 1, dobimo 1 = tan(C ). Sledi c s 4 cx C = 2 . To pa med drugim pomeni, da ne smemo reitve zapisati v obliki y = 1+cx , kjer je s oznaili c = tan C. Iskana reitev je potem kar y = tan(C arc tan x) = cot(arc tan x) = c s 1 x.

Zgled 317 Poii splono reitev enabe ex+2y e2xy y = 0 in zapii partikularno reitev, sc s s c s s ki zadoa pogoju y(0) = 0. sc Ker je ex e2y = e2x ey y , je to enaba z loljivima spremenljivkama ex dx = e3y dy. Sledi c c 1 3y x + C, kar nam da e = 3 e 1 y = ln(3(C + ex )). 3 Z upotevanjem pogoja y(0) = 1 pa dobimo 1 = 1 + C in od tod C = 2 . s 3 3 Zgled 318 Poii splono reitev enabe y cos x y = 0 in zapii partikularno reitev, ki sc s s c s s zadoa pogoju y(0) = 1. sc
dx 1 To je enaba z loljivima spremenljivkama dy = cos x . Sledi ln y = cos x dx. Integral c c y 1 dx najlaje izraunamo s pomojo nove spremenljivke t = tan x . Dobimo z c c cos x 2

1 dx = cos x =
1+tan
x

2 1+t2 1t2 1+t2

dt =

1 dt + 1t

2 dt = 1 t2

1 + tan x 1 1+t 2 . = ln = ln 1+t 1t 1 tan x 2

x

2 2 Sledi ln y = ln 1tan x + C, kar nam da y = c 1tan x , kjer smo zapisali c = eC . 2 2 Ker mora veljati y(0) = 1, od tod sledi c = 1 in

1+tan

y=

1 + tan x 2 . 1 tan x 2 225

2. marec 2009, 20 : 15

Linearna diferencialna enaba I. reda Enabo oblike c c y + f (x)y = g(x) imenujemo Linearna diferencialna enaba I. reda. Ce je g(x) = 0, ima enaba c c y + f (x)y = 0 loljivi spremenljivki in njena reitev je ln y + c s y = Ce

f (x) dx = ln C oziroma
f (x) dx

Gornjo enabo sedaj reujemo s pomojo variacije konstante. Konstanto C nadomestimo c s c z neznano funkcijo C = u(x). Sledi y = u(x)yh (x), kjer smo zapisali yh (x) = e f (x) dx . Ko slednje vstavimo v gornjo enabo, dobimo c
u (x)yh (x) + u(x)yh (x) + f (x)u(x)yh (x) = g(x). Ker je u(x)yh (x) + f (x)u(x)yh (x) = u(x)(yh (x) + f (x)yh (x)) = 0, sledi

u (x) =

g(x) yh (x)
g(x) yh (x)

in u(x) = yg(x) dx + C. Torej je splona reitev enaka y = yh (x)( s s h (x) pogosto zapiemo v obliki s y(x) = yp (x) + Cyh (x),

dx + C), kar

s s c kjer je yh (x) = e f (x) dx splona reitev homogene enabe, yp (x) = e pa partikularna reitev nehomogene enabe. s c

f (x) dx

g(x) yh (x)

dx

Zgled 319 Poii splono reitev enabe y + 2y = e2x in zapii partikularno reitev, ki sc s s c s s zadoa pogoju y(0) = 1. sc Pridruena homogena enaba se glasi y + 2y = 0. Torej je z c dy = 2 dx. Torej je ln y = 2x + ln C oziroma y yh = Ce2x . Reitev nehomogene enabe doloimo s pomojo variacije konstante y = u(x)e2x . Sledi s c c c 2x 2x 2x y = u (x)e 2u(x)e in u (x)e 2u(x)e2x +2u(x)e2x = e2x . Torej je u(x)e2x = 1 e2x in u = 1 e4x . Sledi yp = 1 e4x e2x = 4 e2x . Splono reitev diferencialne enabe zapiemo s s c s 4 4 1 2x 2x kot y = yh + yp = Ce + 4e . 3 3 Za partikularno reitev velja y(0) = C + 1 = 1, torej je C = 4 in y = 4 e2x + 1 e2x . s 4 4 Zgled 320 Poii splono reitev enabe xy 2y = 2x4 in zapii partikularno reitev, ki sc s s c s s zadoa pogoju y(1) = 1. sc Pridruena homogena enaba se glasi xy 2y = 0. Torej je z c Torej je ln y = 2 ln x + ln C oziroma yh = Cx2 . Reitev nehomogene enabe doloimo s pomojo variacije konstante y = u(x)x2 . Sledi s c c c y = u (x)x2 2xu(x) in xu (x)x2 2x2 u(x) + 2u(x)x2 = 2x4 . Torej je u (x)x3 = 2x4 in u = x2 . Sledi yp = x2 x2 = x4 . Splono reitev diferencialne enabe zapiemo kot s s c s 2 4 y = yh + yp = Cx + x . Za partikularno reitev velja y(1) = C + 1 = 1, torej je C = 0 in y = x4 . s
2. marec 2009, 20 : 15 dy dx y = 2 x , kar nam da dy y dy dx

= 2y, kar nam da

= 2 dx . x

226

Zgled 321 Poii splono reitev enabe y + y tan x = sc s s c ki zadoa pogoju y( 4 ) = 0. sc

1 cos x

in zapii partikularno reitev, s s

dy dx

Pridruena homogena enaba se glasi y + y tan x = 0. Torej je z c dy sin x da y = cos x dx. Torej je ln y = ln cos x + ln C oziroma yh = C cos x.

= y tan x, kar nam

Reitev nehomogene enabe doloimo s pomojo variacije konstante y = u(x) cos x. Sledi s c c c 1 y = u (x) cos x u(x) sin x in u (x) cos x u(x) sin x + u(x) cos x tan x = cos x . Torej je 1 u (x) cos x = cos x in u = tan x. Sledi yp = cos x tan x = sin x. Splono reitev diferencialne s s enabe zapiemo kot y = yh + yp = sin x + C cos x. c s Za partikularno reitev velja y( ) = 22 +C 22 = 0, torej je C = 1 in y = sin xcos x. s 4 Bernoullijeva enaba Naj bo = 1, = 0 realno tevilo, f in g pa zvezni funkciji. c s Diferencialna enaba oblike c y + f (x)y = g(x)y (50) se imenuje Bernoullijeva diferencialna enaba. Enabo lahko s substitucijo z = y +1 c c prevedemo na linearno diferencialno enabo. Res: Ko enabo (50) delimo z y , dobimo c c y y + f (x)y +1 = g(x). Ker je z = ( + 1)y y , tako sledi 1 z + f (x)z = g(x) + 1 z + ( + 1)f (x)z = ( + 1)g(x). Dobljena enaba je obiajna linearna diferencialna enaba 1. reda. c c c Zgled 322 Rei enabo y + 2xy = 2x3 y 3 . s c Ker je = 3, je primerna substitucija z = y 2. Nova enaba se glasi z 4xz = 4x3 . c Pridruena homogena enaba je z 4xz = 0, ki jo lahko zapiemo kot dz = 4x dx. z c s z 2 2 2x2 Torej je ln z = 2x + ln C in z = ce . Sedaj piemo z = u(x)e2x in izraunamo s c 2 2 2 2 u e2x + ue2x (4x) 4xue2x = 4x3 . Sledi u = 4x3 e2x . 2 Integral u(x) = 4x3 e2x dx najlaje izraunamo s pomojo substitucije t = x2 , z c c dt = 2x dx. Sledi u(x) = 4x3 e2x dx = 2
2

in

te2t dt = te2t

e2t dt

1 1 2 2 = te2t + e2t = x2 e2x + e2x , 2 2 kjer smo v izraunu uporabili metodo integracije po delih. Splona reitev se tako glasi c s s 1 1 2 2 2 2 2 z = Ce2x + e2x (x2 e2x + e2x ) = Ce2x + x2 + . 2 2 Nazadnje zapiemo s
1 y2 1 = Ce2x + x2 + 2 , kar nam da dve reitvi s
2

y=
2. marec 2009, 20 : 15

Ce2x2

1 . + x2 + 1 2

227

 c Pri tej enabi imamo = 1 . Torej je z = y primerna zamenjava. Sledi y = z 2 in enaba c 2 2 2 postane Enaba postane x2zz 4z = x z oziroma c x 2 z z = . x 2
2 Homogeno enabo z x z = 0 preoblikujemo v dz = 2dx . Torej je ln z = 2 ln x + ln c in c z x 2 z = cx2 . Ko piemo z = u(x)x2 , dobimo enabo u x2 +2xu x ux2 = x , ki jo preoblikujemo s c 2 2 1 v u = 2x . Torej u = 1 ln x in z = cx2 + x2 ln x. Reitev gornje enabe je tako s c 2

Zgled 323 Rei enabo xy 4y = x2 y. s c

y= Zgled 324 Rei enabo y + s c

y x+1

cx2 +

x2 ln x 2

= y 2 .

1 z Ker je = 2, je primerna substitucija z = y 1. Torej je z x+1 z = 1. Pridruena 1 homogena enaba je z x+1 z = 0 in ima splono reitev z = c(x+1). Partikularno reitev c s s s 1 nehomogene enabe dobimo z variacijo konstante: c (x + 1) + c c = 1. Sledi c = x+1 , c kar nam da c = ln(x + 1). Torej je z = c(x + 1) + (x + 1) ln(x + 1) = (x + 1)(c + ln(x + 1)) 1 in od tod y = (1+x)(c+ln(1+x)) .

10.3

Diferencialne enabe vijih redov c s

F (x, y, y , y ) = 0,

Diferencialna enaba drugega reda ima obliko c (51)

njena splona reitev pa je dvoparamatrina druina funkcij s s c z y = y(x, C1 , C2 ). Da bi lahko doloili njeno partikularno reitev, potrebujemo dva zaetna pogoja. Najpoc s c gosteje predpiemo s y0 = y(x0 ) in z0 = y (x0 ). (52) Enabo (51) skupaj s pogojema (52) imenujemo zaetni problem. Ce namesto pogojev c c (52) predpiemo vrednosti funkcije y v dveh tokah, tj. s c y0 = y(x0 ) in y1 = y(x1 ), imenujemo enabo (51) skupaj s pogojema (53) robni problem. c Reevanje diferencialnih enab drugega in vijih redov je v splonem teko. V nadaljes c s s z vanju si bomo pogledali skupino diferencilnih enab drugega reda, katere reitev ni teko c s z izraunati. c (53)

2. marec 2009, 20 : 15

228

Linearne diferencialne enabe vijega reda Splona linearna diferencialna enaba c s s c drugega reda je oblike y + f (x)y + g(x)y = r(x), (54) kjer so f , g in r poljubne (zvezne) funkcije neodvisne spremenljivke x. Splona linearna diferencialna enaba reda n je oblike s c y (n) + an1 (x)y (n1) + . . . + a0 (x)y = r(x), (55)

kjer so a0 , . . . , an1 , in r poljubne (zvezne) funkcije neodvisne spremenljivke x. Ce je funkcija r na desni strani enab (54) oz. (55) identino enaka 0, imenujemo tako c c enano homogena diferencialna enaba. c c Zgled 325 Diferencialna enaba y + xy + sin xy = x2 ex je nehomogena, enaba y c c 2 x y + xy = 0 pa homogena. Homogene linearne diferencialne enabe drugega reda Homogena linearna difec rencialna enaba drugega reda je oblike c y + f (x)y + g(x)y = 0. (56)

Take enabe zelo pogosto nastopajo v ziki, npr. enaba nihanja utei z maso m na vzmeti c c z k s koecientom k je y + m y = 0, kjer je y = y(t). Izrek 113 (Obstoj in enolinost reitve) Ce sta f , g zvezni funkciji na odprtem inc s tervalu I in x0 I, je zaetni problem c y + f (x)y + g(x)y = 0, enolino reljiv. c s Hitro vidimo, da je za poljubni dve funkciji y1 in y2 , ki sta reitvi enabe (56), tudi s c funkcija y = y1 + y2 , , R, reitev enabe (56). Podobna trditev za nehomogene s c enabe ne velja. c Pravimo, da sta funkciji y1 in y2 linearno odvisni, e obstajata konstanti C1 , C2 , ne c funkciji nista linearno odvisni, sta obe 0, da je C1 y1 (x) + C2 y2 (x) = 0 za vsak x I. Ce linearno neodvisni. Naj bosta funkciji y1 in y2 reitvi enabe (56). Izraz s c W (y1(x), y2 (x)) = y1 (x) y2 (x) y1 (x) y2 (x)
= y1 (x)y2 (x) y1 (x)y2 (x)

y(x0 ) = y0 , y (x0 ) = y1 ,

imenujemo determinanta Wronskega. Izrek 114 Naj bosta funkciji y1 in y2 reitvi enabe (56). Funkciji y1 in y2 sta linearno s c neodvisni natanko tedaj, ko je W (y1 (x), y2 (x)) = 0 za vsak x I. Ce je W (y1 (x), y2 (x)) = 0 za kaken x I, je W (y1 (x), y2 (x)) = 0 za vsak x I in funkciji y1 in y2 sta linearno s neodvisni. 229

2. marec 2009, 20 : 15

Izrek 115 Splona reitev homogene linearne diferencialne enabe drugega reda (56) je s s c oblike y(x) = C1 y1 (x) + C2 y2 (x), kjer sta C1 , C2 poljubni konstanti, y1 in y2 pa linearno neodvisni partikularni reitvi enabe s c (56). Za vsako reitev z = z(x) enabe (56) pa obstajata konstanti C1 in C2 , da je s c z(x) = C1 y1 (x) + C2 y2 (x). Gornji izrek nam torej pove, da lahko zapiemo vse reitve homogene linearne diferens s cialne enabe drugega reda, e le poznamo dve linearno neodvisni reitvi. V nadaljevanju c c s si bomo pogledali, kako ju lahko poiemo, e ima enaba konstantne koeciente. sc c c Enabe s konstantnimi koecienti Ce sta funkciji f in g v enabi (56) konstanti, je c c enaba oblike c y + py + qy = 0, (57) kjer sta p, q R. Reitev enabe (57) poiemo z nastavkom y = ex . Torej je y = ex s c sc 2 x in y = e . Ko slednje vstavimo v (57), dobimo (2 + p + q)ex = 0. Torej mora biti 2 + p + q = 0. Polinom k() = 2 + p + q (58)

se imenuje karakteristini polinom diferencialne enabe (57). Iz splone teorije vemo, da c c s ima lahko polinom k ali dve realni razlini nili ali eno dvojno realno nio ali dve razlini c c c c konjugirano kompleksni nili: c 1 = p + p p2 4q p2 4q in 2 = . 2 2

Ce sta reitvi realni in razlini, je splona reitev enabe (57) enaka y = C1 e1 x + s c s s c 2 x C2 e . Ce sta reitvi realni in enaki (tj. 1 = 2 ), je splona reitev enabe (57) enaka s s s c y = C1 e1 x + xC2 e1 x . Ce sta reitvi konjugirano kompleksni (in zato razlini), je splona reitev enabe s c s s c 1 x 2 x (57) enaka y = C1 e + C2 e . Ker pa je 1 = a + bi in 2 = a bi, zapimo s ax splono reitev enabe (57) raje v obliki y = (C1 cos bx + C2 sin bx)e . s s c Zgled 326 Zapii splono reitev enabe y 5y + 6y = 0. s s s c Enaba y 5y + 6y = 0 ima karakteristini polinom 2 5 + 6 = 0 z nilama 1 = 2 in c c c 2x 3x 2 = 3. Torej sta y1 = e in y2 = e linearno neodvisni reitvi gornje enabe. Splona s c s 2x 3x reitev pa je oblike y = C1 e + C2 e . s Zgled 327 Zapii splono reitev enabe y + 6y + 9y = 0. s s s c

2. marec 2009, 20 : 15

230

Enaba y + 6y + 9y = 0 ima karakteristini polinom 2 + 6 + 9 = 0 z nilama 1,2 = 3. c c c 3x 3x Torej sta y1 = e in y2 = xe linearno neodvisni reitvi gornje enabe. Splona reitev s c s s pa je oblike y = (C1 + C2 x)e3x . Zgled 328 Zapii splono reitev enabe y + 4y + 10y = 0. s s s c Enaba y + + 10y = 0 ima karakteristini polinom 2 + 4 10 = 0 z nilama c 4y c + c 1,2 = 2 i 6. Splona reitev je oblike y = (C1 sin 6x + C2 cos 6x)e2x . s s Zgled 329 Rei zaetni problem y 2y + 10y = 0, y(0) = 4, y (0) = 1. s c Karakteristini polinom 2 2 + 10 ima nili 1,2 = 1 3i. Torej je splona reitev c c s s x y = e (A cos 3x + B sin 3x). Z upotevanjem zaetnih pogojev v y in y dobimo A = 4 in s c A + 3B = 1 oz. B = 1. Iskana reitev je y = ex (4 cos 3x sin 3x). s Ce v enabi (58) desna strani ni 0, zapiemo c s y + py + qy = r(x). (59)

Reitev diferencialne enabe (59) tedaj zapiemo v obliki y = yh + yp , kjer je yh splona s c s s reitev pripadajoe homogene enabe s c c y + py + qy = r(x), yp pa katerakoli partikularna reitev enabe (59). s c Reevanje te enabe je precej enostavno, e je funkcija r posebne oblike: s c c r(x) = eax (P (x) cos bx + Q(x) sin bx), (60)

kjer sta P in Q polinoma stopnje najve n. (Ta stopnja mora biti doseena pri vsaj enem c z od polinomov.) Tedaj poiemo partikularno reitev enabe z nastavkom sc s c yp = xk eax (R(x) cos bx + S(x) sin bx), kjer sta R in S neznana polinoma stopnje n, tevilo k 0 pa red nile = a + bi kot s c nile karakteristinega polinoma. Ce = a + bi ni njegova nila, zapiemo k = 0. c c c s Zgled 330 Poii splono reitev enabe y + 9y = 81x2 . sc s s c Pridruena homogena enaba y + 9y = 0 ima karakteristini polinom 2 + 9 z nilama z c c c 1,2 = 3i. Splona reitev homogene enabe je C1 cos 3x + C2 sin 3x, nastavek za nehos s c mogeno enabo pa je yp = Ax2 + Bx + C. Sledi c
yp + 9yp = 2A + 9(Ax2 + Bx + C) = 81x2 ,

kar nam da A = 9, B = 0 in C = 2. Dobimo

y = yh + yp = C1 cos 3x + C2 sin 3x + 9x2 2.

Ce funkcija r ni oblike (60), a jo lahko zapiemo v obliki vsote dveh funkcij, ki sta s oblike (60), tj. r(x) = r1 (x) + r2 (x), lahko uporabimo opisano metodo za vsako izmed funkcij r1 in r2 posebej, nato pa dobljeni partikularni reitvi zdruimo. Natanneje: e je s z c c y1 + py1 + qy1 = r1 (x) in y2 + py2 + qy2 = r2 (x), za y = y1 + y2 velja y + py + qy = r(x), kjer je r = r1 + r2 .
2. marec 2009, 20 : 15

231

Zgled 331 Poii splono reitev enabe y + 2y + 5y = 16ex + sin 2x. sc s s c Pridruena homogena enaba y + 2y + 5y = 0 ima karakteristini polinom 2 + 2 + 5 z z c c nilama 1,2 = 12i. Splona reitev homogene enabe je yh = ex (C1 cos 2x+C2 sin 2x), c s s c nastavek za nehomogeno enabo pa je c yp = Aex + B cos 2x + C sin 2x .
k 16ex k sin 2x

Sledi
yp + 2yp + 5yp = (Aex 4B cos 2x 4C sin 2x) + +2(Aex 2B sin 2x + 2C cos 2x) + +5(Aex + B cos 2x + C sin 2x) = = 8A ex + (B + 4C) cos 2x + (C 4B) sin 2x. =16 1 . 17 =0 =1 4 Torej je A = 2, B = 17 in C =

Sledi 4 1 cos 2x + sin 2x. 17 17

y = ex (C1 cos 2x + C2 sin 2x) + 2ex

Zgled 332 Poii splono reitev enabe y 2y + y = 2ex + x 1. sc s s c Pridruena homogena enaba y 2y + y = 0 ima karakteristini polinom 2 + 2 + 1 z z c c dvojno nilo 1,2 = 1. Splona reitev homogene enabe je yh = C1 ex + C2 xex . Nastavek c s s c za homogeno enabo je c yp = Ax2 ex + Bx + C .
k 2ex k x1

(Opozorilo: v lenu Ax2 ex je faktor x2 dodan zato, ker je = 1 nila drugega reda c c karakteristinega polinoma.) Sledi c
yp 2yp + yp = (2Aex + 4Axex + Ax2 ex )

2(2Axex + Ax2 ex + B) + +(Ax2 ex + Bx + C) = = 2Aex + Bx + (C 2B)

= 2ex = x1

Sledi A = B = C = 1 in y = C1 e2x + C2 ex + x2 ex + x + 1. Zgled 333 Poii splono in partikularno reitev enabe y 3y + 2y = 2e3x pri pogojih sc s s c y(0) = 2 in y (0) = 0. Pridruena homogena enaba y 3y + 2y = 0 ima karakteristini polinom 2 3 + 2 z c c z nilama 1 = 1 in 2 = 2. Splona reitev homogene enabe je yh = C1 e2x + C2 ex , c s s c nastavek za homogeno enabo pa je yp = Ae3x . Sledi c
yp 3yp + 2yp = 9Ae3x 3 3Ae3x + 2Ae3x = 2Ae3x , 2. marec 2009, 20 : 15

232

kar nam da A = 1. Dobimo y = yh +yp = C1 e2x +C2 ex +e3x . Ker je y(0) = C1 +C2 +1 = 2 in y (0) = 2C1 + C2 + 3 = 0, izraunamo C1 = 4 in C2 = 5. Iskana reitev, ki zadoa c s sc zaetnim pogojem, je torej c y = 4e2x + 5ex + e3x . Zgled 334 Poii splono reitev enabe y + 4y = ex . sc s s c Pridruena homogena enaba y + 4y = 0 ima karakteristini polinom 2 + 4 z nilama z c c c 1,2 = 2i. Splona reitev homogene enabe je yh = C1 cos 2x + C2 sin 2x. Nastavek za s s c 1 partikularno reitev je yp = Aex , kar nam da Aex + 4Aex = ex in A = 5 . Sledi s 1 y = yh + yp = C1 cos 2x + C2 sin 2x + ex . 5 Zgled 335 Poii splono reitev enabe y + y = sin x. sc s s c Pridruena homogena enaba y + y = 0 ima karakteristini polinom 2 + 1 z nilama z c c c 1,2 = i. Splona reitev homogene enabe je yh = C1 cos x + C2 sin x. Ker je sin x = s s c e0x sin 1x, ustreza ta desna stran tevilu = 0 + 1i, ki je ravno nila karakteristinega s c c polinoma. Torej je nastavek za nehomogeno enabo enak yp = x(A cos x + B sin x). Sledi c
yp = A cos x xA sin x + B sin x + xB cos x, yp = 2A sin x xA cos x + 2B cos x Bx sin x

in od tod
yp + yp = 2A sin x xA cos x + 2B cos x Bx sin x + Ax cos x + Bx sin x = = 2A sin x + 2B cos x = sin x,

kar nam da A = 1 in B = 0. Torej je yp = 1 x cos x in 2 2

Pridruena homogena enaba y 2y + 2y = 0 ima karakteristini polinom 2 2 + 2 z z c c nilama 1,2 = 1i. Splona reitev homogene enabe je oblike yh = (C1 cos x+C2 sin x)ex . c s s c Ker desna stran (tj. izraz 4ex sin x) ustreza nili = 1 + i, je nastavek oblike yp = c x(A cos x + B sin x)ex . Sledi
yp = ((Ax + A + Bx) cos x + (Bx + B Ax) sin x)ex yp = ((2Bx + 2A + 2B) cos x + (2Ax + 2B 2A) sin x)ex

1 y = C1 cos x + C2 sin x x cos x. 2 Zgled 336 Poii splono reitev enabe y 2y + 2y = 4ex sin x. sc s s c

in
yp 2yp + 2yp = ((2Bx + 2A + 2B) cos x + (2Ax + 2B 2A) sin x)ex 2((Ax + A + Bx) cos x + (Bx + B Ax) sin x)ex + 2x(A cos x + B sin x)ex = = (2B cos x 2A sin x)ex .

Izraunamo A = 2 in B = 0, kar nam da c

y = (C1 cos x + C2 sin x 2x cos x)ex . 233

2. marec 2009, 20 : 15

Zgled 337 Poii splono reitev enabe y 4y + 4y = e2x . sc s s c Pridruena homogena enaba y 4y + 4y = 0 ima karakteristini polinom 2 4 + 4 z z c c dvojno nilo 1,2 = 2. Sledi yh = (C1 + C2 x)e2x . Nastavek za desno stran je yp = Ax2 e2x . c Sledi
yp = 2A(x2 + x)e2x yp = 2A(2x2 + 4x + 1)e2x

in
yp 4yp + 4yp = 2A(2x2 + 4x + 1)e2x 4 2A(x2 + x)e2x + 4 Ax2 e2x =

= 2Ae2x .

Sledi A =

1 2

in 1 y = yh + yp = (C1 + C2 x)e2x + x2 e2x . 2

10.4

Sistemi diferencialnih enab c

Sistem dveh diferencialnih enab prvega reda za dve neznani funkciji y1 in y2 v splonem c s podamo z enabama c
y1 = f1 (x, y1 , y2) y2 = f2 (x, y1 , y2)

(61)

Tak sistem je ekvivalenten eni sami enabi drugega reda, ki jo dobimo tako, da prvo c enabo odvajamo po neodvisni spremenljivki, potem pa v dobljeno enabo vstavimo y2 iz c c druge enabe in y2 iz prve enabe. Na koncu dobimo y1 = F (x, y1 , y1). c c Taka trditev velja tudi v splonem. Vsak sistem n diferencialnih enab prvega reda je s c ekvivalenten diferencialni enabi n-tega reda. Velja pa tudi obratno. Vsako diferencialno c enabo reda n, ki je zapisana v obliki c y (n) = f (x, y1 , y2 , . . . , yn ), lahko zapiemo v obliki sistema enab. Za nove odvisne spremenljivke poleg neznane s c funkcije y = y1 vzamemo e njene odvode: s
y1 = y2 y2 = y3 . . . yn1 = yn yn = f (x, y1 , y2, . . . , yn )

Opomniti velja, da je prevedba diferencialne enabe vijega reda na sistem diferencialnih c s enab prvega reda precej obiajen postopek pri numerinem reevanju enab. c c c s c Splona reitev sistema (61) je dvoparametrina druina funkcij, ki jo obiajno zapiemo s s c z c s v obliki. y1 = y1 (x, C1 , C2 ) y2 = y2 (x, C1 , C2 ). Partikularno reitev dobimo tako, da predpiemo zaetne vrednosti v dveh tokah; najs s c c pogosteje y1 (x0 ) = y1,0 , y2 (x0 ) = y2,0 .
2. marec 2009, 20 : 15

234

Sistem dveh diferencialnih enab s konstantnimi koecienti Naj bodo a, b, c in c d realna tevila, vsaj eno od tevil b ali c naj bo nenielno. Sistem s s c
y1 = ay1 + by2 + f1 (x) y2 = cy1 + dy2 + f2 (x)

(62)

lahko reimo z metodo eliminacije. Ce je npr. b = 0, lahko iz prve enabe izrazimo s c 1 y2 = b (y1 ay1 f1 (x)). Torej je y2 = 1 (y1 ay1 f1 (x)), kar upotevamo v drugi s b enabi. Dobimo c d 1 (y1 ay1 f1 (x)) = cy1 + (y1 ay1 f1 (x)) + f2 (x), b b kar uredimo v linearno diferencialno enabo drugega reda s konstantnimi koecienti: c
y1 (a + d)y1 + (ad bc)y1 = bf2 (x) df1 (x) + f1 (x).

Podobno postopamo, e je c = 0. c Zgled 338 Poii splono reitev sistema: sc s s y = y + z + x, z = 4y 3z + 2x, kjer sta y = y(x) in z = z(x) neznani funkciji. Zapii e tisto reitev, za katero je s s s y(0) = z(0) = 0. Iz prve enabe izrazimo z = y y x. Torej je z = y y 1, kar nam da y y 1 = c 4y 3(y y x) + 2x. Slednje uredimo v y + 2y + y = 5x + 1. Reimo enabo (63). Pridruena homogena enaba s c z c y + 2y + y = 0 ima karakteristini polinom 2 + 2 + 1 = 0, ki ima dvojno nilo 1,2 = 1. Torej je c c yh = (C1 + C2 x)ex splona reitev pridruene homogene enabe. Partikularno reitev dobimo z nastavkom. s s z c s ax Ker je desna stran enabe (63) oblike 5x + 1 = e (P (x) cos bx + Q(x) sin bx), kjer je c a = b = 0 in P (x) = 5x + 1 (znan polinom stopnje 1), je ustrezen nastavek oblike y = Ax + B. Ko (64) vstavimo v (63), dobimo 2A + Ax + B = 5x + 1. (64) (63)

2. marec 2009, 20 : 15

235

Dobimo A = 5 in 2A + B = 1, zato je B = 9. Sledi y(x) = = z(x) = = yh + yp = (C1 + C2 x)ex + 5x 9, y y x = (C2 2C1 2C2 x)ex 6x + 14.

Nazadnje postavimo y(0) = 0 = C1 9 in z(0) = 0 = C2 2C1 + 14, kar nam da C1 = 9 in C2 = 4. Diferencialne enabe pogosto sreamo pri opisu zikalnih problemov, ko je neka koliina c c c s (npr. pot, hitrost, energija, . . . ) odvisna od asa. Ce je torej x = x(t), namesto dx piemo c dt 2x s kar x, namesto d 2 piemo x, . . . . dt Zgled 339 Poii splono reitev sistema: sc s s x = x + 2y + t, y = 2x + y + t, kjer sta x = x(t) in y = y(t) neznani funkciji. Poii e tisto reitev, za katero je x(0) = 1, sc s s y(0) = 1.
1 Iz prve enabe sledi y = 2 (x x t). Torej je y = 2 ( x 1) in c 1 x

1 1 ( x 1) = 2x + (x x t) + t. x 2 2 Sledi K tej enabi pridruena homogena diferencialna enaba c z c x 2x 3x = 0 ima karakteristini polinom 2 2 3 = ( 3)( + 1). Torej je xh = C1 et + C2 e3t . c Glede na obliko desne strani je nastavek oblike x = At + B, kar nam v (65) da Sledi A =
1 3,

x 2x 3x = t + 1

(65)

B=

1 9

in

2A 3(At + B) = t + 1. x(t) = xh + xp = 1 1 = C1 et + C2 e3t t , 3 9 1 y(t) = (x x t) = 2 1 1 = C1 et + C2 e3t t . 3 9

Nazadnje postavimo x(0) = 1 = C1 + C2 C1 = 1 in C2 = 1 . 9

2. marec 2009, 20 : 15

1 9

1 in y(0) = 1 = C1 + C2 9 , kar nam da

236

Zgled 340 Poii splono reitev sistema: sc s s x = y + 2et , y = x + t2 , kjer sta x = x(t) in y = y(t) neznani funkciji. Iz prve enabe sledi y = x 2et . Torej y = x 2et in x x = 2et + t2 . Karakteristini c c polinom 2 1 ima nili 1,2 = 1. Sledi xh = C1 et + C2 et . Nastavek za nehomogeno c enabo je c xp = Atet + Bt2 + Ct + D ,
k 2et k t2

kar nam da Enabo uredimo v c A(t + 2)et + 2B Atet Bt2 Ct D = 2et + t2 . 2Aet Bt2 Ct + (2B D) = 2et + t2 . x(t) = = y(t) = = xh + xp = C1 et + C2 et + tet t2 2, x 2et = C1 et C2 et + (t 1)et 2t. x = y 5 cos t, y = 2x + y, kjer sta x = x(t) in y = y(t) neznani funkciji. Iz prve enabe izrazimo y = x+5 cos t. Torej je y = x 5 sin t in x 5 sin t = 2x+ x+5 cos t. c Sledi x x 2x = 5 cos t + 5 sin t.

kar nam da A = 1, B = 1, C = 0 in D = 2. Nazadnje izpeljemo

Zgled 341 Poii splono reitev sistema: sc s s

Karakteristini polinom pridruene homogene enabe je 2 2 = ( 2)( + 1). c z c 2t t Torej je xh = C1 e + C2 e . Nastavek za partikularno reitev nehomogene enabe pa je s c xp = A cos t + B sin t. Sledi kar uredimo v Torej je A cos t B sin t (A sin t + B cos t) 2(A cos t + B sin t) = 5 cos t + 5 sin t, (3A B) cos t + (3B + A) sin t = 5 cos t + 5 sin t. 3A B = 5, 3B + A = 5.

Gornji sistem ima reitev A = 1 in B = 2. Torej je xp = cos t 2 sin t. Sledi s x(t) = = y(t) = = xh + xp = C1 e2t + C2 et cos t 2 sin t, x + 5 cos t = 2C1 e2t C2 et + 3 cos t + sin t. 237

2. marec 2009, 20 : 15