JAPONSKA GLASBA 1: Slovarek japonskih izrazov Ime in priimek:

1
…………………………………………………

JAPONSKI IZRAZ ROMANIZACIJA RAZLAGA

Glasba za japonske instrumente (tudi novejša),

vključuje orkestralno, komorno in vokalno
1. 邦楽 hōgaku
glasbo. Sem spadajo gagaku, shōmyō, ljudske
pesmi, etc.
Vrsta japonske klasične glasbe, ki se je v
zgodovini uporabljal kot cesarska dvorna
glasba. Gagaku je bil razvit kot dvorna glasba
2. 雅楽 gagaku
cesarske palace v Kyotu, njegova sedanja
oblika pa je bila vzpostavljena v obdobju
Heian (794-1185).
Japonska flavta iz bambusa. Razvila se je v 16.
stoletju, izhajala pa iz kitajskega xiao v
obdobju Nara in je izumrla v 10. stoletju. Po
3. 尺八 shakuhachi
dolgem obdobju se je v 15. stoletju pojavil
hitoyogiri shakuhachi, v 16. stoletju pa je bil
razvij fuke shakuhachi.
(dobesedno: pihati Zen) Zenovska praksa, ki
jo sestavljaja igranje tradicionalne japonske
4. 吹禅 suizen piščali shakuhachi kot sredstvo za doseganje
samouresničitve. Komusō pogosto
obravnavajo suizen kot tradicionalno prakso.
Skupina japonskih menihov šole fuke zen
budizma, ki je cvetela v obdobju Edo. Znani
5. 虚無僧 komusō so bili po igranju solo skladb na shakuhachi, ki
so ga igrali med meditativno prakso
imenovano suizen.
(dobesedno: tri strune) Tradicionalno japonsko
glasbilo s tremi strunami, ki izhaja iz
6. 三味線 shamisen
kitajskega instrumenta sanxian. Igra se s
plektrom, imenovanim bachi.
7. 津軽三味線 tsugaru-jamisen Nanaša se tako na japonsko zvrst glasbe
 JAPONSKA GLASBA 1: Slovarek japonskih izrazov Ime in priimek:
2
…………………………………………………

shamisen, ki izvira s polotoka Tsugaru v

današnji prefekturi Aomori, kot na instrument,
s katerim se izvaja. Velja za najbolj priznano
zvrst glasbe shamisen.
Ime za brnečo kakovost zvoka ali tember, ki
ga pogosto slišimo od nekaterih tradicionalnih
godalnih glasbilih. Pri shamisenu kakovost
8. 触り sawari zvoka proizvaja prva (najnižja) struna, ki je
namerno položena nižje od ostalih strun na
matici instrumenta, kar omogoča, da ima
struna značilen brneč zvok.
Etnična skupina sorodnih avtohtonih ljudstev,
ki izvirajo iz severne Japonske (Hokkaido in
9. ljudstvo Ainu Honshu). So ena redkih večjih etničnih
manjšin na japonskih otokih z izrazito in
edinstveno kulturo in načinom življenja.
Strunski inštrument s trzalkami. na katerega
10. トンコリ tonkori igra ljudstvo Ainu. Običajno ima pet strun, ki
se igrajo “odprto”.
Tradicionalni japonski ubrani idiofon, ki izvira
iz ljudstva Ainu. Narejen je iz bambusa. Zvok
11. ムックリ mukkuri
nastane s potegom za struno in z vibriranjem
trstike, ki jo damo v izvajalčeva usta.
12. 洋楽 yōgaku Zahodna glasba na Japonskem.
Okrožje v Shibuyi, mednarodno znano kot
13. 原宿 Harajuku
središče japonske mladinske kulture in mode.
Japonska subkultura, obsedena z rokenrolom.
14. ローラー族 rollerzoku Rollerzoku je zrasel iz korenin rock n’ rolla in
rockabilliya iz 50ih and 60ih let.
15. タケノコ族 takenokozoku Izraz se nanaša na stil oblačenja in na
dejavnost. Kot stil se nanaša na živobarvna,
široka oblačila, ki so jih nosile plesalke na
ulicah Harajukuja v poznih 70ih in zgodnjih
 JAPONSKA GLASBA 1: Slovarek japonskih izrazov Ime in priimek:
3
…………………………………………………

80ih letih.
Dvorni ples in glasba. Tradicionalni japonski
ples, ki ga zaznamujejo počasni, natančni gibi.
16. 舞楽 bugaku Plesalci nosijo tradicionalne budistične noše.
Glasbeni in plesni vzorec se pogosto
ponavljata večkrat.
Edinstven stil plesa, ki izvira iz Japonske in se
izvaja na festivalih in dogodkih. Slog plesa je
17. よさこい yosakoi
zelo energičen in združuje tradicionalne
japonske plesne gibe z moderno glasbo.
18. 鳴子 naruko
19. 祭り matsuri Festival.
Glavna oblika klasične japonske plesne drame,
ki se izvaja od 14. stoletja. Je najstarejša
Velika gledališka umetnost, ki se izvaja še
20. 能楽 gledališče nō
danes. Tradicionalno je program nōgaku
vključeval več iger Noh s komičnimi igrami
kyōgen vmes.
Medicinsko besedilo, prevedeno v japonščino
v obdobju Edo. Napisal ga je Sugita Genpaku.
21. 解体新書 Kaitai Shinsho Delo obsega štiri zvezke in eno ilustracijo. Kot
popoln prevod iz zahodnega jezika je bilo
besedilo prvo te vrste na Japonskem.
Japonski intelektualec, ki se je ukvarjal z
22. 蘭学者 rangakusha
zahodno znanostjo ali kulturo.
23. 鼓笛隊 kotekitai
Ongaku
24. 音楽取調掛
torishirabe gakari
Japonski učitelj iz obdobja Meiji. Znan po
25. 伊沢修二 Isawa Shūji vzpostavitvi različnih univerz na Japonskem.
Rangakusha.
26. 小学唱歌集 Shōgaku Shōka- Prva uradna pesmarica shōka. Zbirka zahodnih
shū pesmi z japonskim besedilom, ki se je razvila
 JAPONSKA GLASBA 1: Slovarek japonskih izrazov Ime in priimek:
4
…………………………………………………

z sodelovanjem Isawaje Shujija in američana

Lutherja Whitinga Masona.
Najstarejša orhanjena japonska zbirka waka
27. 万葉集 Man'yōshū (poezije v klasični japonščini), sestavljena po
letu 759.
Druga najstarejša knjiga japonske klasične
zgodovine. Izredno pomembna za
28. 日本書紀 Nihon Shoki zgodovinarje in arheologe, saj vključuje
najpopolnejše obstoječe zgodovinske zapise
starodavne Japonske.
Cesarsko naročilo japonskega zgodovinskega
besedila, ustvarjeno neposredno za Nihon
29. 続日本紀 Shoku Nihongi Shoki. Je eden najpomembnejših primarnih
virov za informacije o japonskemu obdobju
Nara.
30. 久米歌 kumeuta Vrsta vokalne glasbe dvorne glasbe gagaku.
Japonski zvonovi iz relativno tankega brona in
31. 銅鐸 dōtaku
bogato okrašeni.
Veliki votli lončeni pogrebni predmeti, najdeni
32. 埴輪 haniwa
na japonskem v nasipanih grobnicah kofun.
33. 管絃 kangen
Japonski izraz za zgodnji slog glasbe in plesa
iz dinastije Tang na Kitajskem. V japonsko
34. 唐楽 tōgaku kulturo je bil uveden iz Kitajske v 8. stoletju in
se še vedno izvaja kot eden od stilov glasbe
cesarskega Dvora gagaku.
Oblika gagaku, aranžirana v obdobju Heian, ki
temeljni predvsem na glasbi Koguryeo in
35. 高麗楽 komagaku sankangaku. V nasprotju z drugimi oblikami
gagakuja, komagaku ne uporablja ubranih
godalnih glasbil, temveč le pihala in tolkala.
Zakladnica templja Todai-ji v Nari na
36. 正倉院 Shōsōin
Japonskem.
 JAPONSKA GLASBA 1: Slovarek japonskih izrazov Ime in priimek:
5
…………………………………………………

Japonska flavta z dvojnim jezlom, ki se

uporablja kot ena od dveh glavnih medoličnih
37. 篳篥 hichiriki instruentov v glasbi gagaku. Je eden od
“svetih” instrumentov in se pogosto uporablja
na šintoističnih porokah na Japonskem.
38. 笙 shō
Koto je japonsko nacionalno glasbilo. Izhaja iz
39. 箏 sō no koto kitajskega zheng. Najpogostejši tip kota
uporablja 13 strun. Sō no koto je vrsta kota.
Biwa je japonska lesena lutnja s kratkim
vratom, ki se tradicionalno uporablja ob
40. 琵琶 biwa pripovedovanju zgodb. Igra se običajno z
bachijem namesto s prsti in se uporablja za
igranje gagaku.
Japonski dvoglavi boben. Kakko bobni so
običajno položeni postrani na stojalih in se
41. 鞨鼓 kakko igrajo s palicami, znanimi kot bachi. Kakko
bobni so bili uporabljeni v taiko ansamblih,
uporabljajo se pa tudi v gagaku.
Majhen bronast gong., ki se ga uporablja v
42. 鉦鼓 shōko
gagaku.
Širok nabor japonskih tolkal. Izraz se nanaša
43. 太鼓 taiko
na katerokoli vrsto bobna.
Ročni boben japonskega izvora. Sestavljen je
三ノ鼓 san no tsuzumi iz lesenega dela v obliki peščene ure. San no
tsuzumi je vrsta bobna tsuzumi.
Prečna bambusova flavta, fue, ki se uporablja
駒笛 komabue
v gagaku.
竜笛 ryūteki Japonska prečna piščal iz bambusa, ki se
uporablja v gagaku, šintoistični klasični glasbi.
Zvok ryuteki naj bi predstavljal zmaje, ki se
dvigajo po nebu med nebeškimi lučmi (ki jih
predstavlja shō) in ljudmi na zemlji (ki jih
 JAPONSKA GLASBA 1: Slovarek japonskih izrazov Ime in priimek:
6
…………………………………………………

predstavlja hichiriki). Ryuteki je ena od treh

piščali, ki se uporabljajo v gagakuju, zlasti za
igranje pesmi v kitajskem slogu.
正 sei 1x udarec s paličico pri igranju na kakko
postopno pospešeno tolčenje z eno roko pri
katarai
igranju na kakko
Postopno pospešeno tolčenje izmenićno z
mororai
obema rokama pri igranju na kakko
金 chin udarec z levo ali desno roko na shoko
zamaknjen udarec z obema rokama (najprej
金金 chi-chin
leva) na shoko.
頭 zun udarec u levo roko na taiko
百 dō udarec z desno na taiko; bolj močen udarec.
頭百 zun-dō Udarec z obema rokama na taiko.
Japonska meoodija in ples gagaku. Običajno
se igra s hichirikijem ali ryutekijem,
Etenraku
spremljajo pa ga drugi tradicionalni
isntrumenti, kot so sho, koto in kakko.
Koncept modulacije in gibanja, ki se uporablja
v številnih tradicionalnih japonskih
umetnostih. Grob prevod je “začetek,
序破急 jo ha kyū prekinitev, hitro” – kar pomeni, da se morajo
vsa dejanja začeti počasi, pospešiti in nato
hitro končati. Koncept izvira iz dvorne glasbe
gagaku.
Japonski skladatelj, glasbenik gagaku in
Hideki Togi
igralec.
Glasbenik gagaku in član Japonske umetniške
Sukeyasu Shiba
akademije.
Je bil japonski skladatelj in pisec o estetiki in
glasbeni teoriji. Večinoma samouk, občudovali
Tōru Takemitsu
so ga zaradi subtilne manipulacije
instrumentalnih in orkestralnih tonov.
 JAPONSKA GLASBA 1: Slovarek japonskih izrazov Ime in priimek:
7
…………………………………………………

Glasbena skladba Trouja Takemitsuja za

November Steps tradicionalna glasbila shakuhachi in biwa ter
zahodni orkester.
Na splošno za Nagauta (tradicionalno petje(,
hosozao shamisen
Kouta in Hauta (stara priljubljena pesem).
Sodobni shamisen, ki naj bi bil narejen za
futozao shamisen
igralce tsugaruja. (Thick neck size shamisen).
Glasbilo z Okinawe in otočja Amami ter
sanshin
predhodnik japonskega shamisena.