5.

Poglavje
Vodni promet (pomorski) in turizem
Vodni transport in turizem
Uvod

Podobno kot pri kopenskem transport je prepletenost vodnega

transporta s turizmom kompleksna in se med prevoznimi sredstvi
razlikuje.

Pri vodnem transport je razmejitev med tovornim in potniškim

segmentom običajno bolj jasna, kot pri kopenskem (zračnem)
transportu.

Mednarodni (globalni) značaja pomorskih prevozov onemogoča

podrobno regulacijo (delovno-pravno, finančno, okoljsko) nekaterih
sektorjev turizma (krožna potovanja).
104
Vodni transport in turizem
Uvod

Osnovna delitev vodnega transporta v povezavi s

turizmom:
– Križarjenja (krožna potovanja) – 1.4 mio potnikov v letu 1980, 29
mio potnikov v letu 2019, 27 milijard prihodkov, skoraj 1000
pristanišč, (2020, 3.4 mio potnikov, 3.3 milijard prihodkov),
– Trajekti in druga vodna prevozna sredstva (pomemben sektor v EU)
– v letu 2019, 19 mio potnikov (6 mio v mednarodnem prometu) v
Jadranskem morju,
– Osebni vodni prevoz (predvsem navtični turizem – marine, plovila,
najem (charter) plovil).

105
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja

UNWTO definira turistična križarjenja kot “a wide range of activities

for travellers in addition to its traditional function of providing
transport and accommodation.”

Zgodovinske prelomnice v razvoju turističnih križarjenj:

- P&O - ponudba prvih krožnih potovanj in Anglije v Mediteran (1844),
- OYC - prva ladja za krožna potovanja (1881) – reakcija na objavo članka v medicinski
strokovni reviji o pozitivnih vplivih krožnih potovanj na zdravje,
- Hamburg –Amerika - prva luksuzna ladja (1900) namenjena krožnim potovanjem,
- Popularnost “booze cruise” ponudbe v času prohibicije v ZDA (1920-1933)
- Prilagoditev potniških linijskih ladij (migracije) za namene turizma (po WW2),
- Zmanjševanje stroškov (cene potovanj) v obdobju 1950-1960 (konkurenca letalska
potovanja).
- Sodobna križarjenja 1980- (7% povprečna letna rast).
106
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja

V zadnjih dveh desetletji se je sektor

močno razvil in spremenil
(segmentacija, diversifikacija,
internacionalizacija/globalizacija,
desezonalizacija). V letu 2021 sektor
obsega mrežo več kot 2000 pristanišč,
floto 323 ladij (skupne zmogljivosti
581.200 postelj) ter v letih 1990 - 2019
beležil 6.6% povprečno rast.

107
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Podjetja
– V segment turističnih križarjenj podjetja ponujano križarjenja na
odprtem morju, obalnem območju in po notranjih vodah (rekah in
jezerih).
– Daleč največji segment so križarjenja na odprtem morju
(samostojno pripreva 95% vseh prihodkov sektorja). Največja
podjetja so Carnival, Royal Caribbean, Norwegian (vsa s sedežem v
ZDA) in Msc (Švica).
– Izredno dinamičen sektor s številnimi prevzemi in intenzivnim
horizontalnim in vertikalnim povezovanjem.
108
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

109
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Večji del flote je registriran pod tujimi zastavami (zastavo

ugodnosti”); npr. Carnival (Bahami/Panama/Malta),
Norwegian (Bermuda), Royal Caribbean (Liberia), MSC
(Panama) itn. To omogoča ladjam, da poslujejo pod pogoji in
v skladu z zakonodajo države vpisa ladje. Prednosti so
predvsem na finančnem in delovno pravnem področju, v času
Covid 19 so se pokazale tudi določene slabosti za ladjarje
(teritorialna pristojnost).

110
 Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Ponudba – število ladij (postelj)

Donedavni pozitivni trend rasti sektorja je bil posledica večanja kapacitet

novozgrajenih ladij, diverzifikacije in specializacije ponudbe, večjega števila
destinacij, aktivnosti (na ladji in kopnem) itn.

Upad povpraševanja ni bistveno

vplival na zmanjšanje
naročil novih ladij.

111
 Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Nove ladje v 2023 in naročila za 2023.

112
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Poznamo različne načine segmentacije trga turističnih križarjenj.

Aspekti socio-demografske segmentacija trga:

– geografska segmentacija (po državah izvora),
– Po aktivnostih, ponudbi - po spolu, starosti, družine z otroci, samo odrasli ali
starejši),
– Po prihodku - tradicionalna družbena segmentacija v sektorju (Wood (2004)):
- Budget – segment z nižjimi prihodki, ki potuje poceni s starejšimi, manj
luksuznimi in manjšimi ladjami,
- Sodobniki (contemporary) – potujejo z večjimi ladjarji v širokem cenovnem
razponu (hedonistično orientiran segment),
- Premium – cenovno najdražji segment, starejša populacija, luksuzne ladje,
manjše število potnikov.
113
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Elite – poseben segment – lastniki/zakupniki apartmajev na ladjah.

Segmentacija po kvaliteti, ceni in načinu življenja (Cruise planners,

2014):
1. Prvi razred – velike ladje, majhne kajute, enotedenska ali krajše
potovanja, okolje družinam prijazno, veliko aktivnosti,
2. Premium –srednje velike ladje, večje kajute, potovanja daljša od
tedna, namenjena odraslim, predvsem sprostitev,
3. Luksuzni - majhne ladje, izredno velike kajute in apartmaji, daljša
potovanja (10+), namenjen sprostitvi.
4. Specialna potovanja- najmanjše ladje, manj zabava in športa na ladji,
niso namenjene družinam, avanturistično naravnani produkti.
114
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

115
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

116
 Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Profili in motivacija

Značilnosti sektorja zahtevajo dobro načrtovanje prihodnjih

kapacitet (ponudbe – števila postelj, načrtovanje obiska
destinacij/pristanišč). Zaradi kompleksnosti motivacijskih
dejavnikov posameznih potnikov ladjarji vlagajo veliko
sredstev v raziskave profilov njihovih gostov in dejavnikov, ki
so vplivali na odločitev o potovanju.

117
 Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Profilov se spreminjajo in so med ladjarji različni: CLIA (2001) je identificirala

sledeče profile:
- Nemirni “baby boomers” – “lačni novih doživetij”, prvič na križarjenju,
- “Baby boomers” entuziasti - odmik od rutine, povratniki,
- Ljubitelji luksuza– ljubitelji luksuza, manjši segment,
- Zahtevni kupci – iščejo optimalno razmerje med kvaliteto in ceno, popuste,
povratniki,
- Raziskovalci – izkušeni popotniki, zanimajo jih destinacije,
- Ljubitelji ladij - pomemben segment povratnikov (90% se jih vrne).

Posebni profili so še upokojenci, MICE turisti, avanturisti …

118
 Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Motivi

119
 Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Povprečna starost turista v letu 2021 je 62 let, vendar se znižuje. Starostne skupine
turistov v ZDA in dolžina potovanja (CLIA, 2018).

120
 Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

Trendi:

• Gradnja ekosistema (ladjarji,

hotelirji, potovalne agencije,
letalske družbe)
• Osredotočenost na doživetja
(Deloitte),
• Vrhunske restavracije/bari,
• Digitalizacija, Smart-tech,
• Personalizirana in
diferencirana ponudba
• Novi luksuz,
• “Going solo”, “Female” ,
Avanture,
• Festivali na morju…

121
Vodni transport in turizem
Turistična križarjenja – podjetja, trgi in produkti

– Webinar: The Future of the Cruise Industry,

https://www.youtube.com/watch?v=3Qt5s-XMikI
– IORA Webinar on Developing Sustainable Cruise Tourism,
https://www.youtube.com/watch?v=OEIiDYTvCHc
– Webinar: Steps in Getting the Cruise Industry Up and Running,
https://www.youtube.com/watch?v=3ihrOifv168
– How cruises make more profit than airlines
https://www.youtube.com/watch?v=QqQtV7wHSV0

122
 Vodni transport in turizem
Ekonomski učinek turističnih križarjenj

Ocena ekonomskega učinka je izredno zahtevna in kompleksna. V

najširšem oziru ocena učinka vključuje plače neposredno zaposlenih in
davke (ladijsko osebje, agencije, marketing…), posredno
zaposlenih/vključenih (pristaniški delavci, vozniki, oskrba (hrana, pijača,
gorivo), prodaja izletov, spominkov itn), potrošnjo potnikov in posadke na
destinaciji (hrana, pijača, spominki, prevoz, hoteli, transferji itn),
pristaniške pristojbine in takes, pilotažo, vleko itn.

Dve vrsti raziskav – raziskave v okviru združenja ladjarjev CLIA (BREA) in

neodvisne raziskave.

Učinke merimo z anketiranjem ali z analizo prihodkov (BDP).

123
 Vodni transport in turizem
Ekonomski učinek turističnih križarjenj

Ekonomski učinek je odvisen od:

1. Značilnosti ladje, potnikov in posadke:
- Značilnosti ladje (dolžina, tonaža, števila potnikov in posadke,
ugreza);
- Tipa obiska (home port, port of call- tranzit);
- Časa prihoda/odhoda, dolžine postanka;
- Število izkrcanih potnikov;
- Izvor potnikov (države izvora);
- Število izkrcanih članov posadke.

124
 Vodni transport in turizem
Ekonomski učinek turističnih križarjenj

2. Potrošnje potnikov in posadke (ponudbe destinacije):

- Nastanitev (home port),
- Hrana in pijača,
- Izleti,
- Zabava,
- Nakupi,
- Prevozi,
3. Potrošnje ladjarja:
- Administrativni stroški (stroški povezani z delovanjem območnih
enot in trženja/oglaševanja,
- Operativni stroški (gorivo, hrana, pijača, pristaniške pristojbine in
takse, vzdrževanje itn.).
125
 Vodni transport in turizem
Ekonomski učinek turističnih križarjenj

Ekonomski učinek je
odvisen predvsem od
kategorije destinacije.

126
 Vodni transport in turizem
Ekonomski učinek turističnih križarjenj

Sodobne neodvisne študije kažejo, da je ekonomski učinek

turističnih križarjenj manjši od ocenjenega v preteklih študijah.

Potrošnja potnikov je manjša kot pri klasičnih turistih - potniki

se zadržujejo v bližini ladje, rezervirajo izlete na ladji, le manjši
del potnikov se izkrca, hrana in pijača sta vključeni v ceno itn.

Na drugi strani imamo visoke družbene stroške: gradnja

infrastrukture, poglobitev, OPS itn.
127
Vodni transport in turizem
Ekonomski učinek turističnih križarjenj

Islandska študija kaže, da

se ob prihodu turističnih
križark prihodek barov in
kavarn poveča za 3.5%,
restavracij za 1% .
Povečanje je zaznati samo v
območju blizu ladje (10-15
min hoje).

Huijbes in Gunnarsson
(2014)

128
 Vodni transport in turizem
Ekonomski učinek turističnih križarjenj

Iz študije Risposte turismo (2014) izhaja, da skupaj neposredni

ekonomski učinki znašajo nekaj več kot 5 mio evrov. Pri čemer
potniki povprečno porabijo 56 evrov (vključno z izleti, nakupi,
…).

129
 Vodni transport in turizem
Druge oblike morskega prometa

Med druge oblike vodnega prometa namenjenega turizmu

sodijo linijski morski prevozi, izleti, prevozi s trajekti, osebna
vodna prevozna sredstva (motorizirana in nemotorizirana) itn.

V Jadranu pomemben turistični segment predstavljajo marine,

najem plovil in trajekti.

130
 Vodni transport in turizem
Druge oblike morskega prometa

Direktna poraba potnikov na trajektih, na kopnem, je bila 60 mio evrov.

Posredni ekonomski učinek je veliko večji, saj vključuje plače posadk,
strošek oskrbe, voznine itn).

131
Vodni transport in turizem
Druge oblike morskega prometa

132
Vodni transport in turizem
Vplivi na okolje

Samostojno delo v e-učilnici.

133