IZPISKI UGM

Mediji – Komunikacijski kanal razlicne vrste, oblike, nacina

VRSTE MEDIJEV – Tiskani (casopis, letaki), glasovni (radio), vizualni (film, tv), kombinirani (spletni)

UPORABA – Tradicionalni (Tv, panoji), socialni (Twitter, IG)

UPORABA – Tiskani, oddajni, podporni oz zunanji, internet in intranet, socialni mediji, elektronski

KONVERGENCA / ZBLIZANJE MEDIJCEV – graficni izdelki, el mediji, mediji, interaktivni mediji

KOMUNICIRANJE

o osnovna tehnika za razširjanja, izmenjevanja, shranjevanja in posedovanja informacij

o večkanalno
o vizualno, avdio oz. zvočno, taktilno, vonj
o verbalna, neverbalna, pisna, slušna, vizualna
o VERBALNO – pogovor v živo ali prek telefona, neformalno ali formalno
o NEVERBALNO – videz, govorica telesa, zvoki, pomen in soodvisnost
o PISNO KOMUNICIRANJE – pisna sporočila, CILJ: razširjanje informacij na jasen in jedrnat način
o SLUŠNO KOMUNICIRANJE – narekuje kakovost informacije, zbiranje informacij > procesiranje vsebine >
možnost določanja nadaljnih korakov
o VIZUALNO - različni načini izražanja vizualne podobe
o KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA – obdelava besedila, obdelava slik, video in multimedijske tehnologije, tisk,
radio, TV, internet, mobilni telefon;
leva – miselni procesi (govor, pisanje, branje itd.)
desna - naključni miselni procesi (neverbalni načini razumevanje izražanja, ustvarjalnost, glasbeni in vizualni
vtisi)
o PRENOS INFORMACIJ

o NAČINI KOMUNICIRANJA: intrapersonalno (znotraj človek), interpersonalno (z ostalimi, okolica), vizualno

(pisava, svetloba in barva)

o BARVA – je elektromagnetno valovanje; označujemo določeno lastnost svetlobe, snovi ali predmeta; način
detekcije vidne svetlobe v človeškem očesu, njena zavestna zaznava pa se zgodi v možganih; predmet je črne
barve, kadar je njegova odbojnost in prepustnost za vidno svetlobo enaka nič
o SVETLOBA – lastnost valovne dolžine in delcev; obarvani predmeti svetlobo odbijajo, prepuščajo ali vpijajo

odvisna od: spektra v oko vpadle svetlobe in delcev, katerih se dotakne

SVETLOBA: naravni ali umetni vir, posredno ali neposredno, prepuščena ali odbita

o BARVNI DRAŽLJAJI – sproži svetloba (žarek ali snop), del elektromagnetnega spektra, kje so občutljivi očesni
delci občutljivi na svetlobo določenega dela spektra

o ČLOVEŠKO OKO – paličice (percepcija, intenzivnost svetlobe), čepki (barve)

o METAMERIZEM – dva barvna dražljaja, kljub različni spektralni sestavi, povzročita enako barvno valenco;
fenomen dveh barv, ki pri določenih pogojih delujeta identično, pri drugih pa se razlikujeta

o BARVA – lastnost opazovalca; zmes za premazovanje in barvanje

o FIZIKALNE BARVE - nastanejo zaradi fizikalnih pojavov: disperzija, interferenca in uklon svetlobe

o KEMIJSKE BARVE – posledica prisotnosti barvilnih kemijskih spojin; odvisne od njihove zgradbe
o PIGMENTI – netopni, namen > absorbcija, odboj in sipanje svetlobe, dispergirani v barvilni zmesi, za vezavo
potrebna veziva

o BARVILA – topna, namen > sredstvo za obarvanje, ki s kemijsko adsorbcijo ali difuzijo obarva druge
materiale, na podlago se trdno veže in se ne izpira

o VRSTE TB: enostavne - zelo nizkoviskozne TB, kompleksne – zelo viskozne TB, posebne TB (ns vodni osnovi,
se utrjujejo s sevanjem, s kovinskim in bisernim sijajem, za tampo tisk, elektroprevodne TB, TB z vgrajenimi
mikrokapsulami

o BARVNI NAČINI
ADITIVEN BARVNI NAČIN – mešanje svetlobe, RGB, združevanje svetlob več svetlobnih virov, osnovno
izhodišče ČRNA BARVA, z dodajanjem RGB dobimo BELO SVETLOBO, sekundarne aditivne barve: CMY;
uporaba: odrski reflektorji, barvni zasloni, TV
SUBTRAKTIVEN – mešanje snovi, CMY, pomeni odvzemanje svetlobe – mešanje pigmentov, osnovno ihodišče
je BELA BARVA, z dodajanjem enakih deležev primarnih CMY dobimo ČRNO BARVO , uporaba: tisk
EMISIJSKI IN REFLEKSIJKI SPEKTRI
rdeča = 600 – 700 nm
zelena = 500 – 600 nm
rumena = 500 – 700 nm
cian = 400 – 600 nm
OPTIČNO MEŠANJE - dražljaji prihajajo na isto točko retine in nastane nov barvni vtis > različni barvni
dražljaji pridejo v oko po izredno majhnimi zornimi koti – oko ne loči več barvnih valenc in zato nastane samo
ena barvna valenca
AVTOTIPIJSKO MEŠANJE – Je kombinacija subtraktivnega in optičnega mešanja.
Pri večbarvnih rastrskih reprodukcijah se vsak amplitudno rastriran barvni izvleček izdela s sukanjem rastra –
zmanjša možnost nastanka moareja.

BARVE IN BARVNI PROSTOR

o je elektromagnetno valovanje, z njo označujemo določeno lastnost svetlobe, snovi ali predmeta
o je način detekcije vidne svetlobe v človeškem očesu, njena zavestna zaznava pa se zgodi v možganih
o IZGLED BARVE odvisen od lastnosti odboja, adsorbcije in prepustnosti predmeta
o OPIS BARVE: barvni ton, nasičenost, svetlost
o BARVNE DIMENZIJE: HSB, LAB, RGB, CMYK, HEKSADECIMALEN ZAPIS
 o KOMPLEMENTARNOST BARVE (nasproti ležeča barva v barvnem krogu); aditivno mešanje – bela,
subtraktivno – črna

o SISTEMATIKA – človek z normalnim vidom zaznava pribl. 10 milijonov barv, nemogoče smiselno poimenovati
vse barve > potrebno zasnovati sistematiko, zgrajeno po določenih in različnih kriterijih

o BARVNI SISTEMI

sistematične zbirke barv (pomembne za znanost in aplikacijo), barvni ton, nasičenost, svetlost, 3D prostor, karte,
atlasi, telesa;

nesistematične zbirke barv (namenjene za komercialno predstavitev),

MUNSELLO BARVNI SISTEM: zaznavne razlike med posameznimi barvami, 3D sistem – barvni ton, vrednost in
kromatičnost, numerične vrednosti; BARVNI TON – v vrstnem redu, vmesni toni, toni označeni s črkami; VREDNOST:
svetlost barve, skala od 0 (črna) do 10 (bela); KROMATIČNOST: stopnja odstopanja od njene nevtralne vrednosti

CIE BARVNI SISTEM – sistem zgrajen na teoriji, ki razlaga, da barvni dražljaj nastane s kombinacijo vira svetlobe,
materije in opazovalca. 2D sistem; vrednosti od 0 do 100; L* svetlost, a* RD/ZE, b* RU/MD

NESISTEMATIČNE ZBIRKE BARV – barvne karte modnih barv, katalogi proizvajalcev barvil, pigmentov; namenjeni
predstavitvi komercialni predstavitvi barv, svobodno nizanje barvnih vzorcev, komunikacija me zainteresirani,
časovno, finančno in kakovostno zahtevna, problem ponovne reprodukcije; barvni vzorčniki (HKS, PANTONE,SCC),
barvne karte (gorenjski tisk, pinsker)

BARVNI VZORČNIKI – omogočajo natančno izbiranje, predtsvaitev, opis, usklajevanje, upodobitev barv in
komunikacijo o barvah, uporabljamo jih predvsem za izbiro posebnih dodanih barv > SPOT BARV

DODATNE BARVE – barve, katere ni možno natisniti s pomočjo procesnih barv (CMYK), barve, katere lahko natisnemo
s pomočjo procesnih barv, a jih je včasih iz ekonomskega razloga enostavneje tiskati z dodatno barvo

HKS – katalog na osnovani procesnih barv, vsaka barva ima svojo številko in oznako: K sijajni premazni papir, N
naraven, premazani papir, Z časopisni in recikliran papir

PANTONE – profesionalni barvni sistem, namenjen industriji, arhitekturi, oblikovanju…PMS kot barvni standard,
vzorčnik narejen na dveh različnih papirjih: C coated, U uncoated

SCC – sistem cinkarne Celje – 9 osnovinh barv in črna ter transparentna bela – 84 barvnih odtenkov, barve prikazane
na nepremazanem in premzanem papirju, izjemna dobra ponovljivost barv

BARVNE KARTE IN ATLASI – namenjeni barvni korekturi, barve so mešane s trikromatsko reprodukcijo, kvalitetne
slovenske karte: gorenjski tisk, pinsker;

BARVNI OBSEG - št. Barv, ki jih lahko prikaže vhodna ali izhodna naprava, različno št. možnosti prikazovanja barvnih
odtenkov

MERJENJE BARV – opazovalca (vizualni sistem s spektralno občutljivostjo človeškega očesa na različne valovne
dolžine), stndardiziran vir svetlobe (s spektralno porazdelitvijo energije sevanja S), geometrijo merjenja odboja
svetlobe (z merjenjem na spektrofotometrih R)

OSVETLITEV – A standardna svetloba žarnice z volframovo nitko, D50 in D65 dnevna povprečna svetloba z UV delom
spektra 5000 K in 6500 K > zasloni, priprava fotografij, merjenje barv… F – fluorescetna svetila, za razsvetljavo
poslovnih prostorov > optični čitalci

NAPRAVE ZA MERJENJE VREDNOSTI BARV – spektrofotometri, spektrodenzitometri, kolorimetri….ostali pripomočki –

lupe, merilne komore

BARVNO UPRAVLJANJE
- na zaslonu bo barva v enem barvnem prostoru identična drugi, prikazani v drugem barvnem prostoru – na TM
bo verjetno videti drugače! > obvezna priključitev barvnega upravljanja – PROFILIRANJE VSEH NAPRAVA
- barvni profili vsebujejo: podatke o zajemu in upodobitvi barve, o shranitvi barv v sistemu za barvno upravljanje
- omogočajo barvno komunikacijo oz. pretvarjanje barv med različnimi napravami – njihovimi barvnimi prostori

BARVNI PROFILI

- KALIBRACIJA umerjanje – sprememba obnašanja naprave

- KARAKTERIZACIJA oz. PROFILACIJA – sposobnost barvnega opisa oz. opis generiranja in reproduciranja barve –
IZDELAVA BARVNEGA PROFILA

DIGITALIZACIJA SLIKOVNIH PODATKOV

NAMEN DIGITALIZACIJE

- pretvorba izbranih kontinuirnih informacij v digitalno obliko > zapis niza števk > binarni zapis 0 in 1
- razumljivo računalniškemu jeziku oz. programu
- omogočena nadaljna obdelava digitaliziranih podatkov
- shranjevanje digitaliziranih podatkov
- izdelava poljubnega št. Kopij

DIGITALIZACIJA – predpogoj za pripravo digitalnih in tiskanih vsebin, predstavitev predmeta, slike, zvoka, dokumenta
ali signala z zapisom niza števk – kodiranje = rezultat digitalna slika/oblika

NAMEN KODIRANJA - zmanjšanje dolžine zapisa o informacijskem signalu: izgubno kodiranje > zapis z nepovratno
izgubo informacij, brezizgubno kodiranje > predrugačenje vsebine zapisov z ohranitvijo vseh informacij

FAZE – kvantizacija > ovrednotenje vrednosti intenzitete signalov, vzorčenje > definiranje lege oz. položaja

PODATKI PRI DIGITALIZACIJSKEM POSTOPKU

- bitna ali vektorska grafika

- ustrezna ločljivost
- ustrezen barvni obseg
- vrsta kompresijskih mehanizmov
- vrsta interpolacijskih metod
- ustrezen zapis vseh > oblika končnega formata datotečnega formata

PRETVORBA OZ. MODULACIJA SIGNALOV

- vrste pretvornikov: analogno/digitalni, digitalni/analogni

- prenos signala > obvezna modulacija
- koraki modulacije signalov: 1. zajem, 2. pretvorba v električne signale, 3. pretvorba z A/D konverterji v digitalen
zapis
- brezžični ali žični prenos > signal, ki nosi informacijo
- upodobitev signala > nosilec > modulacije signala
- upodobitev prenesene informacije > demodulacija

SHANNON – WEAVERJEV MODEL KOMUNICIRANJA

VALOVNA DOLŽINA – dolžina enega vala

AMPLITUDA – razlika med max in min vrednostjo

FAZA OZ. SMER – smer potovanja signala

FREKVENCA – št. Valov v časovni enoti

KOLIČINA PODATKOV – pretvorba binarnih vrednosti v signale, razdelitev signala na segmente

AMPLITUDNA MODULACIJA – spreminjamo jakost signala > amplitudo, enaka pojavnost, različna intenziteta

FREKVENČNA MODULACIJA – spreminjamo gostoto signala > frekvenco, enaka intenziteta, različna pojavnost

PREDLOGA – fotografija, tekst, umetniška slika

DIGITALIZACIJA – pretvorba večdimenzionalnih informacij v časovno razporejene električne signale

KORAKI DIGITALIZACIJE

1. zajem – skenereji, digitalne kamere in fotoaparati, mikroskopi in druge naprave, pametne naprave
2. shranjevanje > primerna oblika datoteke – pomnilniški diski, pomnilniški kartice, oblačne storitve
3. obdelava izbranih predlog – programska oprema za obdelavo slik ali besedila, programi za optično
prepoznavanje znakov > OCR in ICR

ZAJEM – analiza in zajem podatkov grafičnih predlog; CCD, CMOS, PMT

CCD SLIKOVNA TIPALA

- slikovni element nastane s procesiranjem signalov, ki jih dajejo štirje fotolementi

- izmenično razporejeni fotoelementi za analizo R, G in B barvnega dražljaja
- svetloba v fotoelementu povzroči nastanek električni signal > ojačevalnik > A/D pretvornik
- pretvorba el. Signala je postopna > pretvarja oz. bere vrstico za vrstico
- enostavnejša zgradba, cenejša izdelava
- višja slikovna ločljivost
- večja svetlobna občutljivost
- večji dinamični razpon
- manjši šum
- odlična kakovost zajetih informacij
- večja poraba energije
- uporaba: fotografije večjih področij

CMOS SLIKOVNO TIPALO

- uporablja pomnilniško vezje

- pretvorba el. v signal je takojšnja – mestna
- kompleksnejša zgradba na nivoju slikovne točke > večja zasedenost pomnilnika
- manjša poraba energije
- hitrejše delovanje
- večji slikovni šum
- manjši digitalni šum > boljša kakovost slike pri visokih ISO vrednostih
- uporaba: mikroprocesorji, mikrokontrolerji, statični RAM, drugo pomnilniško vezje

ZAJEM Z OPTIČNIMI ČITALCI

- VRSTE: ročni, ploski oz. namizni, rotacijski, optični za diapozitive ali zemljevide, 3D, specializirani
- DELOVANJE: izpostavitev viru svetlobe, detekcije odboja,možnost detekcije prepustnosti, pretvorba vrednosti v
numerične podatke
- RAZLIKE MED OPTIČNIMI ČITALCI: geometriji skeniranja, načinu osvetljevanja, drugih značilnostih, odvisnih
predvsem od kakovostnega in cenovnega razreda

PLOSKI OPTIČNI ČITALCI

- Pravilna postavitev in izpostavitev viru svetlobe

- Osvetlitev in detekcija s fotoelementi
- Zapis v numerični vrednosti
- Spi

ROTACIJSKI OPTIČNI ČITALCI

- pritrditev predloge na enakomerno vrteči se steklen boben

- osvetlitev z ustreznim svetlobnim virom
- namen uporabe: fleksibilni vzorci, negativi, pozitivi, transparentni in neprosojni materiali

BITNA GRAFIKA – sestavljena iz pravokotne mreže majhnih kvadratov oz. slikovnih točk (pikslov),

PIKSEL – osnovna enota digitalnih slik, najmanjša enota ločljivosti na računalniškem zaslonu, vsak piksel je sestavljen
iz dveh ali več barv

BARVNA GLOBINA – obseg predstavljenih barv [bit/piksel]

VELIKOST BITNIH OZ. RASTERSKIH SLIK – večja zasedenost prostora na pomnilniku, nastanek sprememb pri
povečanju ali premikanju slike z več slikovnimi točkami > običajnem povečanju pride do pojava nazobčanosti slik;
INTERPOLACIJA – matematičen preračun manjkajočih slikovnih točk

DATOTEČNI FORMATI – bmp, tiff, jpeg, gif, png, raw

BITNA GRAFIKA

Prednosti:

- fotorealistične slike
- velik barvni obseg
- lepi, zvezni barvni prehodi
- hitro posredovanje podatkov oz. informacij

slabosti:
- odvisna od ločljivosti – spremembe dimenzij, sukanje/rotitanje, zrcaljenje spreminja informacije o pikslih > vpliv
na vizualno kakovost slike
- velika velikost datotek

VEKTORSKA GRAFIKA

- predmeti so sestavljeni iz skupine osnovnih grafičnih elementov

- osnovni grafični elementi: pika, linija
- slika je sestavljena iz skupine ukazov
- urejanje grafik s premikanjem ali spreminjanjem velikosti posameznih delov ali celote > spreminjajo se le
vrednosti v matematični enačbi
- svg, cmg, adobe postscript, pdf, dfx, eps

prednosti:

- za predstavitev slike je potrebna relativno majhna količina podatkov

- ne zaseda veiko pomnilniškega prostora
- lažja manipulacija

slabosti:

- omejena količina podrobnosti, ki so na sliki lahko predstavljene > deluje močno plastično
- omejen barvni obseg
- slabši barvni prehodi

LOČLJIVOST

- predstavlja št. posameznih slikovnih elementov na enoto dolžine

- izraženi v: ppi, spi, dpi, lpi
- večja ločljivost > večja zasedenost pomnilniškega nosilca
- slikovna, naslovna, reprodukcijska, tiskovna, upodobitvena, optična, zaslonska, geometrična, snemalna

NASLOVNA – IZHODNA LOČLJIVOST

- koliko logičnih elementov lahko računalnik naslovi na mreži izhodne naprave > posledičen vpliv na izhodno
ločljivost
- y in x
- dcp/dpi
- pove, koliko podatkov potrebuje naprava za delovanje in koliko točk bo v idealnem uporabljenih za upodobitev
na izhodni napravi

UPODOBITVENA LOČLJIVOST

- koliko slikovnih elementov ali rastrskih pik, elementarnih rastrskih točk poljubna izhodna naprava teoretično
lahko upodobi na dolžinsko enoto
- ZASLONI: gostota zaslonskih točk (ppc/ppi)
- TISKOVINE: AM (lpi/lpi), FM (dpc/dpi)

SLIKOVNA LOČJIVOST

- Število pikslov na dolžinsko enoto digitalne slike (ppc,ppi) oz. naslovne mreže
- Večja od upodobitvene

OPTIMALNA TISKOVAN LOČLJIVOST

- Ločljivost, ki zagotavlja kakovosten tisk – določa koliko točkovnih oz. linijskih parov tiskarska tehnika upodobi na
enoto dolžine
- Nižja od naslovne ločljivosti
- Odvisna je od uporabljene linijature rastra

ZASLONSKA

- Koliko zaslonskih točk/pikslov lahko upodobi TV ali zaslon

- Izražena je s številom zaslonskih točk na celotni površini zaslona ali s številom zaslonskih točk na dolžinsko enoto

KOMPRESIJA PODATKOV

- Predrugačen način zapisa iste informacije z manjšo zasedenostjo pomnilnika > veliko/večje tudi varčevanje
prostora na pomnilniku
- VRSTE: brez izgub (bmp, png-24), z izgubami (gif, jpeg, png)

INTERPOLACIJA

- matematična metoda ustvarjanja podatkov z manjkajočimi vrednostmi

- nearest neighbour, bilinear, bicunic oz cubic

LOČLJIVOST ZASLONOV

SDTV – način delovanja TV, ki omogoča oddajanje in prikazovanje slik z višjo kakovostjo kot analogni način, 480i, 576i

EDTV – način delovanja TV, ki omogoča prikazovanje slike v enem koraku, boljša kakovost kot SDTV, 480p, 576p

HDTV - 720p

FHDTV - 1080i, 1080p

Ultra FHDTV - 2160p, 4320p, 8640p

UPODOBITEV SLIKE

FPS frames per second – št. Sličic, ki se zamenjajo v časovni enoti, prepletajoči, pogresivni

PRENOS PODATKOV – postopno prikazovanje slike po vrsticah, metoda prepletanja, prenos popolnoma vseh
podatkov

VRSTE ZASLONOV: LCD, LED, OLED, PLAZMA

LCD ZASLONI:

- zaslon s tekočimi kristali

- izkorišča lastnost tekočih kristalov, ki ob prisotnosti električnega polja spremenijo smer prepustnosti svetlobe iz
ozadja
- zrnasta slika, sestavljena iz številnih pikslov
- slabša, zamegljena slika s strani opazovanja zaslona
- vir svetlobe nameščen na dnu zaslona
- sestava LCD zaslona ima v osnovi več plasti
- elektrodi s tekočimi krstali
- polarizacijski filter
- uporaba LED svetil > izjemno tanki zasloni

LCD vs LED

- flourescentne sijalke - LED svetila

- zasloni osvetljeni iz ozadja - zasloni osvetljeni s strani ali po celotnem
- večja poraba energije ozadju
- slabša slika pri kotnem opazovanju - večji barvni kontrast in barvni obseg, boljša
svetlost
- manjša poraba energije
- tanjši in lažji
- dražja proizvodnja
- daljša življenjska doba

OLED ZASLONI

- delujejo po principu LED, a brez osvetlitve ozadja

- organske molekule, ki oddajajo svetlobo, ko ji vzbudi el. Tok
- porabijo manj enegrija
- narejeni iz več plasti
- izjemno tanki
- ostrejše, žive barve
- boljši barvni kontrast
- omejena ločljivost
- krajša življenjska doba

QLED ZASLONI

- temelji na osvetlitvi s strani oz. ozadja

- večji barvni obseg, slabša črna

AMOLED

- pametni telefoni
- svetlejše, živahnejše barve z več kontrasta
- visoka stopnja kontrasta

PLAZMA

- dve stekleni plošči med katere so ujete horizontalno in vertikalno postavljene prosojne elektrode
- piksli premazani s fosforjem
- omogoča vzbuditev pikslov v mreži
- mešanica plinov > ksenon in neon
- + dober barvni kontrast, dobra vidljivost z vseh zornih kotov, zelo dobra gibljivost slike, krajša življenjska doba
- - piskelacija, pregrevanje, odsev, razdalja do zaslona, posterizacija, poraba energije

FOTOAPARATI – kompaktni, ultra – zoom, zrcalno – refleksni, sistemski z izmenljivimi objektivi

ZAKLOP – regulacija količine prepuščene svetlobe do optičnega tipala oz. senzorja > količina svetlobe, ki pade na
tipalo je odvisna od časa osvetlitve in zaslonke

ZASLONKA – f vrednost, goriščna razdalja oz. globina polja

GLOBINSKA OSTRINA - vplivamo z zaslonko, z goriščno razdaljo na objektivu, z razdaljo od predmeta

ZVOK

– nihanje oziroma valovanje, ki potuje po zraku; od 20 Hz do 20.000 Hz; dB

- MP3, AAC, Vorbis, FLAC, Opus

TISKOVINE

- Plakati, etikete, časopisi, koledarji, prospekti, obrazci, razglednice, revije, zloženka, vrednostne tiskovine,
zemljevidi, CD/DVD in tiskana elektronika, tiskana elektornika
- Postopki: načrtovanje, definiranje projekta, grafična priprava, izbira tiskarne, oblikovanje in priprava izdelka,
poskusni odtisi
- POSTOPEK UPODOBITVE: izdelava idejne predloge, oblikovanje predloge, grafična priprava predloge,
rasterizacija in impozicija, izdelava barvnih izvlečkom, izdelava kopirnih predlog, izdelava TF, tisk, dodelava
- Interpolacijske metode – kubična, bikubična, linearna in bilinearna
- NAMEN INTERPOLACIJA – izboljšanje podobe kompresiranih predlog
- NEŽELENI UČINKI – nazobčenost, zamegljenost, sevanje robov

RASTER

- množica pik, ki sestavljajo sliko

- omogoča, da s tiskom ustvarimo iluzijo poltona sivine ali barvne predloge
- št. Rastrskih pik na določenem območju uravnava avtotipijsko mešanje
- RASTRIRANJE – postopek pretvorbe bitne ali vektorske slike v izbrani tip rastra; dva načina – repro kamera,
digitalno RIP
- VRSTE: klasični, konvencionalni ali amplitudno moduliran raster ali rozetni raster AM, frekvenčno moduliran
raster FM, hibridni ali kombiniran raster
- AMPLITUDNO: pike enakomerno razporejene v linijah, razdalja med pikami je enaka, razlika po velikosti;
uporaba pravilnega kota – ROZETA, uporaba nepravilnega kota nagiba posameznih procesnih barv – MOARE
Definira kot rastra, linijatura (govori o gosototi rastra, med 50 in 500 lpi)
PREDNOSTI – enostaven tisk, večje pike
POMANKLJIVOSTI – prirast velikosti rastrske pike, težave pri doseganju zelo visokih ločljivosti, moare
- FREKVENČNO : pike naključno razporejene, razdalje med pikami različne, rastrske pike enako velike
PREDMOSTI – več detajlov, doseganje večjih ločljivosti, ni moarea, lepši barvni prehodi, manj izrazito barvno
neskladje, krajši čas tiska
POMANKLJIVOSTI - izjemno majhna velikost rastrskih pik > čisto delovno okolje, težave pri korekturi

RASTERSKA TONSKA VREDNOST – definira pokritost površine z rastrskimi pikami, večja pokritost površine s piko

BARVNI IZVLEČKI – nosilci informacij > kje in v kolikšni meri se bo tiskalo s posamezno TB; za vsako barvo svoj barvni
izvleček

IZDELAVA – klasično, digitalno; posotpen tisk posameznih procesnih in dodatnih barv, pomembni parametri: skladje,
linijatura in kot rastra

MEHANIČNA IZDELAVA

- uporaba barvnih filtrov – RGB > selektivno prepučanje posameznih barv

- filtri omogočajo izločitev določene valovne dolžine svetlobe

DIGITALNA IZDELAVA

- izdelava barvnih separacij = barvnih izvlečkov

- rastriranje predloge in izbira linijature
- barvno upravljanje
- montaža oz. impozicija
- količina TB oz. črnila
KOPIRNA PREDLOGA

- izdelava TF – določitev tiskovnih in netiskovnih mest

- 2 načina: mehanično ali digitalno
- 2 vrste predlog: pozitivna in negativna
- Izdelava kopirne predloge odvisna od tehnike tiska

TISKOVNA FORMA

- Nosilec tiskovnih netiskovnih mest

- Različne v odvisnoti od tehnologije tiska
- Izdelane s pomočjo osvetljevanja prek kopirne predloge

TISK

- Grafični izdelki oz. polizdleki

- Na več tiskarskih polah
- Enostranski ali obojestranski tisk
- GEOMETRIJA: okroglo-okroglo, ravno-okroglo, ravno-ravno
- VRSTE: ofset, tampo, sitotisk, flekso, kapljični, digitalni, transferni, 3D

OFSETNI TISK

- Konvencionalna tehnika tiska

- Posredna, tisk preko prenosnika (gumi valja)
- TB z visoko viskoznostjo
- Visoke hitrosti tiska
- Tisk na pole ali rolo papirja
- Geometrija: okroglo – okroglo/ ravno – okroglo
- TF aluminijeva plošča, izjemno gladka površina

TAMPO TISK

- Konvencionalna
- Posredna (preko tampona)
- TB z visoko viskoznostjo
- Nizke hitrosti tiska
- Tisk na različne izdelke, neravne površine…
- TF kovina, polimerni material, gladka površina

SITOTISK

- Konvencionalna
- Neposredna
- Ročni ali avtomatski tisk
- TB z srednjo viskoznostjo
- Različne vrste TM
- Za enakomeren nanos – rakelj
- Nanos mnogo večjih količin TB
- TF okvir, na katerega je napeta sitotiskarska tkanina različne gosotote
- Tiskovne površine so prepustne, netiskovne neprepustne
- TB po celotni širini šablone

FLEKSO TISK

- Konvencionalna
- Visoki
- Neposredna
- Avtomatski
- TB s srednjo viskoznostjo
- Različne TM
- Fotopolimerne TF, fleksibilne, različno trde in debele, nalepljena na ploščni valj

KAPLJIČNI TISK

- Brizganje črnila na TM
- Ni TF
- Različne vrste kapljičnega tiska: neprekinjen tok črnila ali prekinjen tok črnila
- Tisk na TM
- Možnost uporabe posebnih TB

ELEKTROGRAFIJA

- Laserski, kopirni in tiskarski stroji

- Ni TF
- Možnost različnih odtisov

3D TISK

- Graditev predmetov na osnovi ekstrudiranja različnih materialov

- Fotopolimerizacija – utrjevanje fotopolimerov s svetlobnim virom
- Povezovanje praškastih elementov
- Ni TF
- Tisk različnih predmetov
- Polimerni in praškasti materiali
- Relativno draga tehnolohija a že dostopna

VRSTE TISKARSKIH POL

- Tiskarska pola (zajema več enakih izdelkov in polizdelkov)

- Knjigoveška pola (del tiskarske pole, katerega v dodelavi oblikujemo in sestavljamo do končnega grafičnega
izdelka)

ZGIBANJE

- Večkratno prepogibanje iste pole

- Enojni, vzporedni, izmenični, križni zgib

ZNAŠANJE

- Tehnološka operacija, pri kateri iz posemaznih listov ali zganjenih knjigoveških pol sestavimo knjižni blok ali
brošuro
- Posamezne liste znašamo enega na drugega
- Knjigovečke polo na polo ali polo v polo

OPLEMENITENJE

- Plastificiranje
- Premazovanje
- Lakiranje
- Ekstrudiaranje

VEZANJE

- Šivanje z nitjo
- Šivanje z žico
- Spenjanje
- Lepljenje
- Vezanje v spiralo