Download as docx, pdf, or txt
Download as docx, pdf, or txt
You are on page 1of 9

IVAN TAVČAR: CVETJE V JESENI

1. Zapiši 5-10 podatkov o avtorju. Poišči kakšno zanimivost.


Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov oče, Janez
Tavčar starejši, je bil kajžar, njegova mati, Neža, pa gospodinja. Najprej je obiskoval trivialko
v Poljanah, nato pa se je vpisal na normalko v Ljubljani, ki jo je uspešno zaključil leta 1863.
Nato se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani, vendar pa se je moral zaradi disciplinskih postopkov
prepisati na gimnazijo v Novo mestu, nato pa se je ponovno vrnil v Ljubljano. Po uspešno
zaključeni gimnaziji se je leta 1873 vpisal na študij prava na dunajskem vseučilišču in postal
doktor. Najprej se je zaposlil kot odvetniški pripravnik in je nekaj časa deloval pri pisatelju
Mencingerju v Kranju, nato pa je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani. Leta 1887
se je poročil s Franjo Košenini, s katero sta ostala skupaj vse do njene smrti leta 1923. V zakonu
se jima je rodilo pet otrok: štirje sinovi – Igor Tavčar, Fran Tavčar, Ivan Tavčar in Ante Tavčar –
in hči Josipina Tavčar. Njegova žena je bila ena od vidnejših predstavnic tedanjega slovenskega
ženskega gibanja, zaradi česar se je tudi sam včlanil v več narodnih društev in je tako npr. postal
predsednik prve slovenske kolesarske organizacije po imenu Klub slovenskih biciklistov. Zbolel
je za rakom na črevesju, zaradi katerega je umrl 19. februarja leta 1923 v Ljubljani, pokopan pa
je v kapeli nad visoško graščino.

2. Na spletu poišči definicijo povesti.


Povest je krajše vsebinsko in izrazno manj zahtevno pripovedno delo, ki je navadno zapisano
v prozi, lahko pa se pojavlja tudi v verzih. Po vsebini in obliki je nekako vmes med novelo
in romanom. Romanu je podobna predvsem po obsegu in vsebini, saj obsega več dogodkov
in oseb kot novela. Praviloma ni tako skrbno oblikovana kot novele in po vsebini ni tako tehtna
kot romani. Opisuje predvsem zunanje dogodke, v katerih nastopa več književnih oseb, vendar
pa pisatelja zanimata predvsem ena ali pa dve osebi, pri čemer pa se ne poglablja v njihovo
življenje. Napisana je preprosto in nazorno, konec pa je predvidljiv in navadno srečen.
3. Zapiši kratko obnovo (10-12 povedi).
Janez, odvetnik iz Ljubljane, si vzame oddih in se po zdravnikovem nasvetu poda na kmetijo
Presečnikovih na Jelovem brdu, kjer se po petih letih ponovno sreča s svojim bratrancem
Boštjanom in njegovo ženo Barbo, ki se zelo razveselita njegovega obiska. Ko sedejo k večerji,
se jim pridruži njuna sedemnajstletna hčera Meta, ki s svojo prikupnostjo in nedolžnostjo
popolnoma očara Janeza. Naslednjega dne se skupaj odpravita k reki Karlovšici, kjer z golimi
rokami lovita ribe. Tu želi Janez Meti izraziti svojo naklonjenost, toda dekle se prestraši in zbeži.
Ko se z Meto povzpneta na bližnjo goro Blegaš, se je dotakne na nekoliko neprimernem mestu,
zato se dekle prestraši in med vrnitvijo domov z njim ne spregovori niti besede. Ko napoči čas
Janezovega odhoda v Ljubljano, Meta Janezu zaupa, da bi želela oditi z njim v Ljubljano, on pa
odvrne, da mesto ni primeren kraj za kmečko dekle in se sam vrne na svoj dom. Konec oktobra
v Janezovo pisarno prispeta Presečnikov hlapec Danijel in kmet Mlačan, ki želita oditi v
Ameriko, kjer bi lahko obogatela. Janez se z Mlačanom pogodi, da bo za devet tisoč petsto
goldinarjev odkupil njegovo posestvo, kjer bo lahko zaživel novo življenje z Meto. V začetku
novembra odide na Jelenovo brdo, da bi novico sporočil Meti in jo zaprosil za roko. Dekle
pretreseno sprejme njegovo snubitev, nato pa se zgrudi v njegovo naročje in izdihne. Zdravniki
ugotovijo, da ji je življenje vzela srčna hiba, za katero nihče ni vedel. Janeza dekletova smrt zelo
potre in se vsako leto vrača na Jelovo brdo, kjer objokuje njeno tragično usodo in nikoli več ne
zaprosi za roko nobenega drugega dekleta.

4. Poimenuj in označi (natančno) glavni osebi ter njun odnos.


Janez je ugleden pravnik, ki prebiva v Ljubljani, kjer ima svojo odvetniško pisarno in zasluži
veliko denarja. Ko dopolni osemintrideset let, se prične zavedati, da je njegovo življenje nekako
brez cilja, saj nima družine in izbrane družice. Ker ima raje podeželski zrak kot mestni vrvež,
se odpravi na oddih na Jelovo brdo, v vas pod Blegašem, kjer obišče svojega bratranca Boštjana,
ki ga ni videl že pet let. Tam se zaljubi v njegovo sedemnajstletno Meto, ki jo želi zaprositi
za roko, vendar pa se zaradi dekletove vihrave narave in nedozorelosti odloči, da bo s snubitvijo
počakal leto dni. Če se bo v tem času izkazalo, da si dekle ni izbralo drugega ženina, jo bo takrat
zaprosil za roko in jo po poroki odpeljal s seboj v Ljubljano. Ker je Meta kmečko dekle, se ne zna
vesti v gosposki družbi, zato jo bo dal v šole, kjer se bo naučila uglajenega vedenja, da
se bo lahko pogovarjala z izobraženci in njihovimi ženami, s katerimi se bosta srečevala.
Meta je Boštjanova hči. S svojimi sedemnajstimi leti je še precej nedozorela in se ponaša s precej
vihravo naravo, saj jo razjezi vsaka malenkost, še posebej pa opazke vaških otrok in mladeničev,
ki ji zaradi njenih živordečih las nadenejo vzdevek 'lisica' in jo ves čas zasmehujejo. Tudi ona se
zaljubi v Janeza, vendar pa mu ne zmore neposredno izraziti svojih čustev, ampak mu predlaga,
da bi se preselila k njemu v Ljubljano in postala njegova gospodinja, saj nima nikogar, ki bi
skrbel zanj. Če bi premogla več odločnosti, bi jo Janez morda že prej zaprosil za roko in se z njo
preselil v Ljubljano. Ker je še nedozorelo dekle, se niti ne zaveda čustev, ki jih goji do Janeza,
zato se Janez odloči, da bo s snubitvijo počakal leto dni in jo nato zaprosil za roko, saj bo morda
v tem času dozorela in spoznala, da si želi z njim ustvariti družino.

a) Iz povesti natančno prepiši Metin opis.


Opis Mete iz povesti: ''Nekaj časa je obstala, nato se je približala peči, da je stopila vsa njena
postava na svetlo. Takoj sem videl, da je še pol otroka, pol device, torej najlepša stvaritev,
s katero je osrečil Bog zemljo in moške na nji! Visoka je bila ko klas na njivi. Obraza še nisem
mogel opaziti, ker je imela ruto tako zavezano, da ga je ž njo skrivala. Naša Meta je imela obraz
svete Cecilije. Čarobni vtisek pa so še povečali svetli, na rdeče spominjajoči lasje, ki so v debelih
kitah težili sveto Cecilijo z Jelovega brda.''
5. Naštej in kratko označi tudi stranske osebe.
*Stranske osebe so: Janezov bratranec Boštjan Presečnik, Boštjanova žena Barba,
Presečnikov hlapec Danijel, Presečnikova dekla Liza, stari Jakopin, Mlačan in Karlovški Anžon.

a) Boštjan Presečnik: Boštjan Presečnik je Janezov bratranec, ki skupaj s svojo družino


živi na Jelovem brdu. Je sin Janezove tete, sestre njegove matere, ki se je omožila na Jelovo brdo.
Boštjan ima v lasti veliko kmetijo in kot skrben gospodar zelo preudarno skrbi zanjo. Ker je
precej premožen, ima tudi nekaj hlapcev in dekel, ki mu pomagajo pri delu na kmetiji. Oženjen
je z Barbo Muhovo iz Jarčjega sela, ki jo zelo spoštuje. Z ženo imata sedemnajstletno hčerko
Meto, ki jo imata zelo rada in si želita, da bi si našla dobrega moža. Ko ga Janez zaprosi za
Metino roko, se zelo razveseli njegove snubitve, saj ve, da je Janez pošten človek, ki bo osrečil
njegovo hčerko. Boštjan je včasih malce neodločen, saj ni prepričan, da sprejema pravo
odločitev. To lahko opazimo, ko ga Janez zaprosi za Metino roko, vendar Boštjan najprej
ni prepričan, da bi bil Janez lahko primeren ženin za njegovo hčer, nato pa njegove dvome
razblini Barba, ki odločno pravi, da bo Janez gotovo osrečil njuno hčer, zato Boštjan privoli
v poroko. To Janeza zelo osreči in takoj se odpravi do Mete in jo zaprosi za roko, vendar pa jima
zakon ni usojen, saj dekle umre v njegovem naročju zaradi srčne hibe, za katero še sama ni
vedela.

b) Boštjanova žena Barba: Boštjanova žena Barba je poročena z Janezovim bratrancem


Boštjanom Presečnikom. Čeprav je žena srednjih let, se še vedno ponaša s prikupno postavo.
Je skrbna gospodinja, ki lepo skrbi za svoj dom in gospodinjstvo ter pomaga pri delu na kmetiji.
Svojega moža zelo ljubi in spoštuje. Z možem imata hčerko Meto, ki jo ima zelo rada, in ker je
dekle že godno za ženitev, si želi, da bi si našla dobrega moža in da bi njo in Boštjana kmalu
osrečila z vnuki. Ko Janez Boštjana zaprosi za Metino roko, je zelo srečna, saj ve, da je Janez
dober človek, ki bo gotovo osrečil njeno hčer, zato tudi Boštjana spodbudi, naj dovoli njuno
poroko, ki pa jo žal prepreči Metina srčna hiba.

c) Presečnikov hlapec Danijel: Danijel je eden od hlapcev, ki Boštjanu in Barbi pomaga


pri kmečkih opravilih na njuni kmetiji. Ima kozavo lice, njegova desna noga pa je krajša od leve,
kar ni nič nenavadnega, saj je Tržačan, za Tržačane pa je značilno, da ima vsak od njih neko
telesno hibo. Zaročen je z domačo deklo Lizo, vendar pa je ne spoštuje ter se z njo veliko prepira
in jo ves čas zasmehuje, zato ga Liza večkrat pretepe. Ko se z Mlačanom odpravi v Ameriko,
ker želita tam obogateti, se Liza omoži s Karlovškim Anžonom in se preseli na njegovo kmetijo.

d) Presečnikova dekla Liza: Liza je ena od dekel, ki Boštjanu in Lizi pomaga pri delu
na kmetiji. Je precej odrezava in se zna s svojim ostrim jezikom postaviti za svoje pravice.
Zaročena je z domačim hlapcem Danijelom, s katerim se velikokrat prepira in ga večkrat celo
pretepe. Čeprav se zaveda, da Danijel ni primeren moški zanjo, kljub temu ostaja v zvezi z njim.
Ko Danijel z Mlačanom odide v Ameriko, sprejme Anžonovo snubitev in se po poroki preseli na
njegovo posestvo.

e) Stari Jakopin: Stari Jakopin je starec, ki ga Janez spozna ob prihodu na Jelovo brdo,
saj možak ravno tistega dne Boštjanu priskoči na pomoč pri delu na kmetiji. Kot mladenič je
služil v vojski generala Radeckega in je ponosen na svoje trpljenje v času svoje vojaške službe
in na svoje znanje nemščine, ki se je je naučil v tem obdobju. Je zanimiv možak, ki rad
pripoveduje o pripetljajih iz obdobja svoje vojaške službe, ki jim vsi radi prisluhnejo.

f) Mlačan: Mlačan je kmet z Jelovega brda, ki živi na posestvu, ki mu ga je podaril njegov oče.
Oženjen je z domačo deklo, ki je v njegovih mladih letih služila na njihovi kmetiji, vendar pa
ob poroki z njim ni imela lastnega premoženja. Ker težko gospodari na svojem posestvu, se
odloči, da ga bo prodal in se odpravil v Ameriko, kjer bo zaslužil veliko denarja in obogatel.
S seboj vzame tudi Presečnikovega hlapca Danijela, s katerim se pred odhodom odpravita
v Janezovo odvetniško pisarno, kjer skušata pregovoriti Janeza, naj odkupi njegovo posestvo.
Janez najprej okleva, saj se mu zdi cena posestva previsoka, nato pa sprejme Mlačanovo ponudbo
in odkupi njegovo posest, saj se mu zdi primerna zanj in za njegovo bodočo ženo Meto, ki jo želi
čimprej zasnubiti in se z njo preseliti na novo posestvo.

g) Karlovški Anžon: Karlovški Anžon živi na pogorju, kjer ima v lasti hišo, eno kravo,
senožet in njivo na slabo rodovitnem kraju, kjer ne zraste veliko pridelka. Za dodatni zaslužek
okoliškim kmetom prodaja nože in nožičke, ki jih kupuje na Tolminskem. Ker mu zelo ugaja
Presečnikova dekla Liza, se večkrat ustavi na Presečnikovi kmetiji in ji prinese hruške, da bi
si pridobil njeno naklonjenost in jo prepričal, naj se omoži z njim. Liza dolgo noče sprejeti
njegove ponudbe, ko pa se njen zaročenec Danijel z Mlačanom odpravi v Ameriko, sprejme
Anžonovo snubitev ter zaživi novo življenje na njegovem posestvu.
6. Poimenuj vse dogajalne kraje, opredeli pa tudi dogajalni čas.
Dogodki iz povesti se odvijajo na več različnih dogajalnih krajih: v senci pod divjim kostanjem
na najlepšem ljubljanskem vrtu; na ljubljanskih ulicah; v domu Janezove prijateljice, gospe
Helene v Ljubljani; v Janezovi odvetniški pisarni v Ljubljani; na kmetiji Presečnikovih na
Jelovem Brdu; v cerkvi in pred cerkvijo na Gori; na Malenskem vrhu; na Blegašu; na
Posevčnikovem skednju; na senožetih pod Koprivnikom; na travniku na Mlinšah; na sodišču
v Loki; ob reki Karlovšici pod Jelovim Brdom; v gostilni pri Fortunovih in v bregu pod Kalom.

Dogodke iz povesti lahko spremljamo v različnih časovnih obdobjih. Odvijejo se v skupno šestih
tednih, pri čemer lahko zasledimo različne dele dneva: jutro, popoldne, večer in noč, dogajanje
pa spremljamo tudi v dveh letnih časih: v poletnem času, ko se kosi otava in Janez dopolni
osemintrideset let in v jesenskem času - konec oktobra in v začetku novembra oz. vinotoka.

7. Povest je sestavljena iz okvirne in vložene pripovedi. Razloži, kaj je v primeru te povesti


okvirna in kaj vložena zgodba.

Na začetku in koncu povesti se pojavlja okvirna pripoved o življenju uglednega pravnika


Janeza v mestu. Vanjo je vložena glavna zgodba oz. vložena zgodba – zgodba o njegovi ljubezni
do Presečnikove Mete, hčere njegovega bratranca Boštjana z Jelovega brda, kamor se Janez
po zdravnikovem nasvetu odpravi na oddih, da bi se malo odpočil po napornem delu v svoji
odvetniški pisarni.
8. Iz povesti izpiši nekaj romantičnih in nekaj realističnih dogodkov.
a) Romantični dogodki:
1. Opis Mete ob Janezovem prihodu na Presečnikovo kmetijo: ,,Takoj sem videl, da je še pol
otroka, pol device, torej najlepša stvaritev, s katero je osrečil Bog zemljo in moške na nji!''

2. Opis okušanja vode iz tolmuna: ,,Hladno vodo pa sva pila iz ene in iste ''repuljice'' in kakor
zaljubljen dijak sem pil vedno na tistem mestu, kamor je bila poprej pritisnila Meta rožnata svoja
usteca.''

3. Opis Mete med Janezovim slovesom: ,,Že sem jo imel v svojih rokah, poljuboval sem jo na
obraz, kjer sem jo mogel, na usta in povsod. Ni se branila. Ko sem se odtrgal od nje, pa je obstala
na mestu kakor Lotova žena.''

4. Opis Metinega odziva na Janezovo snubitev: ,,Raztegnila je roke proti meni in hipoma
me je objela – pri nas se zaljubljen parček ne poljubuje, pri nase se objema – in čutil sem,
kako mi je tesno oklenila roke okrog vratu in kako je pritiskala svoje lice k mojemu.''

b) Realistični dogodki:

1. Tožba Šimonove žene Luce zaradi smrti njenega moža: ,,toliko sem vekala, ko so mi moža
odpeljali. Sosedje me niso pogledali, in če bi Presečnika ne bilo, bi bila vzela konec od lakote.
Drugi me tako ni vzel na delo!''

2. Prepir med Lizo in Danijelom pred hlevom na Presečnikovi kmetiji: ,,Pripetilo se je, kar se je
pri Presečnikovih vsako leto parkrat dogajalo: Liza in Danijel sta se sprla. Pred hlevom, tako da
vaškim otročajem ni ostalo prikrito, sta se nekaj rvala. Proti koncu pa je bil Danijel takorekoč
pred vso vasjo tepen.''

3. Opis mlačve: ,,Nasad za nasadom smo omlatili, omlačene snope pa z otepávniki obdelovali,
da se je kadilo plev in prahu. Pšenica je bila bogata in debelega zrna. Vevnik je pel in v velikih
vrečah smo odnašali žito v gorenjo hišo, v kateri so se polnili predali gospodarju in družini
v veselje.''
4. Opis podiranja bukev: ,,Da se bo pozimi kurilo, smo podrli v bregu pod Kalom deset starih
bukev. K sekanju me niso pustili, ker pade drevo nerodno, če ni prav sekano; ako se pa nerodno
postaviš, te lehko veje padajočega debla, če drugega ne, prav občutno opraskajo. Ko je ležala
bukev na zemlji, sem jo pa s krivačem klestil in obsekoval uspešneje od Danijela, ki je najrajši
dosti govoril in malo delal.''

9. Kako si razlagaš naslov Cvetje v jeseni?


Cvetje v jeseni je simbol za ljubezen med izobraženim mestnim gospodom Janezom
in sedemnajstletnim kmečkim dekletom Meto. Janez se v svoji zrelih dobi, v starosti
osemintrideset let, zaljubi v rosno mlado, komaj sedemnajstletno Presečnikovo Meto, in čeprav
do nje goji nežna in iskrena čustva, njuna ljubezen zaradi njene nenadne smrti ne obrodi sadov,
prav tako kot sadov ne obrodi cvetje, ki krasi travnike v jeseni.

10. V najmanj 5 povedih zapiši svoje mnenje o prebranem in svoje trditve utemeljuj
s citati iz besedila.

Zgodba mi je bila zelo všeč, saj zelo nazorno predstavlja življenje na podeželski kmetiji, še
posebej kmečka opravila, kot sta npr. spravljanje otave in mlačva, še posebej slikovito pa
je predstavljeno grabljenje listja, ki ga popestri ščebetanje ptic na bližnji smreki, kar pisatelj
ponazori takole: ''Grabljenje hitro teče, godbo pa ti delata lešnikarica in carovec, sedeča v bližini
na smreki.'' Zelo so mi bili všeč tudi slikoviti opisi narave, še posebej v tistih delih zgodbe,
kjer v lepoti narave uživata Janez in Meta, kar se še posebej odrazi, ko se skupaj povzpneta na
goro Blegaš, ki ga ''obdaja samo ponižna lepota skromne slovenske planine, katera ne pozna
večnega snega, ne neplodnih mlevov in ne divjih prepadov.'' in na katerega se Meta prej še nikoli
ni povzpela, čeprav je do svojega sedemnajstega leta živela pod njegovim vznožjem. Slikovito so
prikazani tudi trenutki naklonjenosti med Janezom in Meto, ki jih zaljubljenca užijeta, ko se
skupaj odpravita na izlete v naravo, kjer ju nihče ne moti, kar na primer lahko opazimo, ko se
lovita ,žiberdaj' okoli smrek na Kalu in se Janez nehote dotakne dekleta na nekoliko neprimernem
mestu, kar avtor predstavi takole: ''Obtičala mi je v rokah. Ker pa v hitrici nisem mogel paziti,
sem se je dotaknil na nepoklicanem mestu in morda še prehudo. Vsa trda je postala in ihte je
zastokala: ,,To pa nič ni!'' Konec povesti me je zelo presenetil, saj sem pričakoval, da bo ljubezen
med Janezom in Meto okronala njuna poroka, zaključila pa jo je nenadna Metina smrt, ki je
zaradi neizmerne sreče, ki jo je občutila ob Janezovi snubitvi, izdihnila v njegovem naročju,
kar avtor slikovito ponazori takole: ''Obrazek, ki se je nagnil od mojega lica, je bil brez vsake
kaplje krvi. Oči so se ji široko odprle, in okrog ust, katera so tudi silila narazen, se ji je napravila
črta bolesti in muke. V hipu je brez zavesti ležala v mojem naročju - - -.''

You might also like