OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II (UNI)

izpit, 11. september 2020

1. V praznem prostoru se gibljeta točkasti elektrini, prva množine Q1 = −4 µC in druga množine Q2 =

3 µC. V trenutku t0 sta krajevni vektor in vektor hitrosti prvega naboja enaka r1 (t0 ) = (−6ex −2ez ) cm
in v1 (t0 ) = (2ex +5ez ) km/s, drugega pa r2 (t0 ) = (2ex +4ez ) cm in v2 (t0 ) = (6ex +8ez ) km/s. Pospešek
prve elektrine je v tem trenutku enak nič. Kolikšen je vektor magnetne sile na drugi naboj v trenutku
t0 ?

2. Raven dolg tanek tokovodnik se pod pravim kotom dotika

I gladine mirnega, odprtega in globokega morja. Skozi vodnik
vstopa v morje tok jakosti I = 10 A. Določite absolutno vre-
ρ dnost gostote magnetnega pretoka (skupnega polja zaradi toka
T
v vodniku in v morju) v točki T , ki se nahaja h = 8 cm nad
h morjem ter ρ = 10 cm stran od osi vodnika.

morje

3. Kvadratno zanko, s stranico dolžine a = 15 mm, potiskamo

v desno z enakomerno hitrostjo v = 2 m/s čez pas homogenega B
d
statičnega magnetnega polja. Vertikalni stranici zanke sta vzpore-
dni s površino tega pasu. Magnetno polje v pasu je pravokotno na
ravnino zanke in gostote pretoka B = 200 mT, širina tega pasu pa a v
znaša b = 20 mm. Izven tega pasu je gostota magnetnega pretoka
enaka nič. Zanka je narejena iz prevodnega materiala specifične a
električne prevodnosti γ = 300 kS/m. Presek niti zanke je okro- b
gel, premera d = 0,25 mm. Samoindukcija je zanemarljiva. Koliko
naboja steče skozi presek niti zanke v času njenega preleta čez pas magnetnega polja?

4. Soosni tankostenski cevi, vsaka dolžine l = 100 m, sta ena znotraj druge. I
Med cevema je zrak. Vzdolž notranje cevi, katere zunanji polmer znaša a =
1 cm, je tok jakosti I = 15 A, ki se po zunanji cevi, notranjega polmera b =
2,5 cm, vrača nazaj. Kolikšna je lastna induktivnost te tokovne strukture? I
Steni cevi sta tako tanki, da lahko pri izračunu zanemarite magnetni polji v
teh stenah. a b

5. Kapacitivnost med žilo in oklopom ekscentričnega kabla, med katerima

je priključena visoka napetost, znaša C = 100 nF, izgubna upornost izola-
cije med njima pa je R = 2 GΩ. V nekem trenutku visokonapetostni vir C, R
odklopimo. V kolikšnem času po tem odklopu se napetost u(t) med žilo u(t)
in oklopom zmanjša na “nenevarnih” U1 = 50 V, če je v trenutku odklopa
znašala U0 = 60 kV?

Ocene bodo objavljene v študijskem informacijskem sistemu STUDIS FE: https://studij.fe.uni-lj.si/.

Rešitve nalog bodo objavljene v spletni učilnici FE: https://e.fe.uni-lj.si/.
OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II (UNI)
izpit, 11. september 2020, rešitve

1. Gibajoči se točkasti elektrini sta tokovna elementa [1, str. 247-249], njuna momenta v trenutku
t0 sta Q1 v1 (t0 ) in Q2 v2 (t0 ). Po Biot-Savartovem zakonu [1, str. 255] je vektor gostote magnetnega


µ0 Q1 v1 (t0 ) × r2 (t0 ) − r1 (t0 )
pretoka na mestu drugega naboja v trenutku t0 enak B r2 (t0 ),t0 = 3 =
4π r2 (t0 ) − r1 (t0 )
−ey 112 nT. Vektor magnetne sile na drugo elektrino
oz. tokovni element [1, str. 256] je v trenutku t0
enak Fmag. na Q2 (t0 ) = Q2 v2 (t0 ) × B r2 (t0 ),t0 = (2,688ex − 2,016ez ) nN.

2. Os z valjnega koordinatnega sistema naj sovpada z osjo vo-

dnika in naj je enake smeri kot njegov tok, koordinatno izhodišče I
O pa naj je v dotikališču vodnika z gladino morja. Ker je to-
kovodnik tanek in se dotika mirnega, odprtega ter globokega ρ
T
morja (slane raztopine), se tok v morju “razprši” enkomerno v
vse smeri stran od dotikališča, torej gre za radialni polprostor- L h
O
ski tok (tokovno polje v zraku nad morjem je seveda ničelno).
Na sliki so prikazane gostotnice tokovnega polja v morju. Tam eρ
ima tokovna gostota v krogelnem koordinatnem sistemu zgolj e er
morje ϕ z
r komponento neničelno, J = er Jr , v valjnem pa sta neničelni
ρ in z komponenta, ki pa zaradi osne simetrije nista funkciji ϕ z J
koordinate, J = eρ Jρ (ρ,z) + ez Jz (ρ,z) [1, str. 7-11]. Ker ima tudi tokovna gostota vzdolž vodnika
ničelno ϕ komponento in ni odvisna od ϕ koordinate, je magnetno polje prav tako osno simetrično
porazdeljeno (v morju in v zraku nad njim) ter ima zgolj ϕ komponento neničelno, B = eϕ Bϕ (ρ,z) [1,
zgleda 44.4 in 44.7]. Takšno polje lahko določimo s pomočjo zakona vrtinčnosti magnetnega polja [1,
enačba 44.1], I
B · dl = µ0 Iskozi L , (1)
L
v katerem za sklenjeno krivuljo L uporabimo krožnico, ki je soosna z vodnikom (in torej tudi z osjo
z) ter gre skozi opazovano točko T , iz česar sledi, da je njen polmer enak oddaljenosti ρ te točke
do osi vodnika. Pri skalarnem produktu [1, str. 13-14] znotraj integrala v zakonu vrtinčnosti (1)
upoštevajmo prej ugotovljeni lastnosti vektorja B gostote magnetnega pretoka: B · dl = Bϕ (ρ,z)eϕ ·
dl = Bϕ (ρ,z) dlϕ = Bϕ (ρ,z)ρ dϕ, kjer je upoštevano tudi, da je ϕ komponenta vektorja dl diferencial-
nega premika enaka ρ dϕ [1, str. 17-18]. Tako se krivuljni integral [1, str. 22-23] v enačbi (1) prevede
na določeni integral [1, str. 20-21] po spremenljivki (koordinati) ϕ, ki se na integracijskem območju,
torej krožnici L, spreminja v mejah 0 ≤ ϕ < 2π:
I Z 2π Z 2π
B · dl = Bϕ (ρ,z)ρ dϕ = ρBϕ (ρ,z) dϕ = 2πρBϕ (ρ,z) = 2πρBϕ (T ),
L 0 0

kjer smo upoštevali, da se koordinata ρ, koordinata z in posledično tudi komponenta Bϕ (ρ,z) gostote
pretoka ne spreminjajo s spreminjanjem koordinate ϕ, torej so konstantne na krožnici L. Ker je
v zraku nad morjem seveda ničelna gostota toka, prestopa krožnico L zgolj tok I vzdolž vodnika,
Iskozi L = I, pa iz zakona vrtinčnosti (1) sledi
I
µ0 I
B · dl = µ0 Iskozi L =⇒ 2πρBϕ (T ) = µ0 I =⇒ Bϕ (T ) = .
L 2πρ

Absolutna vrednost gostote magnetnega pretoka v točki T znaša B(T ) = eϕ Bϕ (T ) = Bϕ (T ) =

µ0 I
= 20 µT.
2πρ
3. Začetni trenutek t = 0 izberimo takrat, kadar je desna stranica kvadratne zanke poravnana z levo
površino pasu magnetnega polja, torej takrat, ko začne zanka vstopati v pas polja (slika 1(a)). Leva
stranica zanke je poravnana z levo površino pasu polja v trenutku t = a/v = 7,5 ms, ko zanka v celoti
vstopi v ta pas (slika 1(b)). Zanka začenja izstopati iz pasu polja v trenutku t = b/v = 10 ms, kadar
se njena desna stranica dotakne desne površine tega pasu (slika 1(c)). V celoti izstopi zanka iz pasu
polja v trenutku t = (a + b)/v = 17,5 ms, ko je njena leva stranica poravnana z desno površino pasu
(slika 1(d)).

B B
d d

a a
iind. v iind. v

a a
b b
(a) t = 0. (b) t = a/v.

B B
d d

a a
iind. v iind. v

a a
b b
(c) t = b/v. (d) t = (a + b)/v.

Slika 1: Zanka, ki se giblje čez pas magnetnega polja, prikazana v nekaj tipičnih trenutkih.

Ker je magnetno polje v pasu homogeno in pravokotno na ravnino zanke, je magnetni pretok skozi
zanko v nekem trenutku enak produktu gostote B pretoka tega polja in ploščine tistega dela gibajoče
se zanke, ki se takrat nahaja znotraj pasu polja. Smer tega pretoka je, tako kot smer njegove gostote
B, pravokotno iz lista. Časovni potek tega pretoka določa funkcija


 0, t≤0

Bavt, 0 < t < a/v



φ(t) = Ba2 , a/v ≤ t ≤ b/v ,

Ba(a + b − vt), b/v < t < (a + b)/v





0, t ≥ (a + b)/v


katere graf je prikazan na sliki 2.

 50
Ba2 /µWb = 45
40

φ(t) / µWb
30

20

10

0
−2.5 0 2.5 5 7.5 10 12.5 15 17.5 20
t / ms

Slika 2: Časovni potek magnetnega pretoka skozi zanko.

Inducirano napetost v zanki določa Faradayev indukcijski zakon [1, razdelek 53]:


 0, t<0

−Bav, 0 < t < a/v


dφ(t) 
uind. (t) = − = 0, a/v < t < b/v .
dt 
Bav, b/v < t < (a + b)/v





0, t > (a + b)/v


Ker je smer pretoka φ(t) pravokotno iz lista, je referenčna smer inducirane napetosti uind. (t) nasprotna
smeri urinega kazalca, torej takšna, da je po desnem pravilu skladna s smerjo pretoka. Graf časovne
odvisnosti te napetosti je prikazan na sliki 3.

Bav/mV = 6

4
uind. (t) / mV

−2

−4

−Bav/mV = −6

−2.5 0 2.5 5 7.5 10 12.5 15 17.5 20

t / ms

Slika 3: Časovni potek inducirane napetosti v zanki.

Električna upornost R zanke je sorazmerna njenem obsegu 4a in obratno sorazmerna ploščini π(d/2)2
4a 16a
preseka njene niti [1, zgled 33.1], R = 2
= . Ker je samoindukcija zanemarljiva, lahko
γ π(d/2) γ πd2
zanemarimo lastno induktivnost zanke, pa je tok induciran v njej (slika 4) po Ohmovem zakonu [1,
enačba 33.1] obratno sorazmeren njeni upornosti:



0, t<0
2
 Bvγ πd


− 16 , 0 < t < a/v


uind. (t) 
iind. (t) = = 0, a/v < t < b/v . (2)
R  2

 Bvγ πd

 , b/v < t < (a + b)/v
 16



0, t > (a + b)/v

Referenčna smer tega toka je, tako kot od inducirane napetosti, nasprotna smeri urinega kazalca
(slika 1).

1.5

0.5
iind. (t) / mA

−0.5

−1

−1.5
−2.5 0 2.5 5 7.5 10 12.5 15 17.5 20
t / ms

Slika 4: Časovni potek induciranega toka v zanki.

Množina Q naboja, ki steče skozi presek niti zanke v času njenega preleta čez pas magnetnega polja,
torej od trenutka t = 0 (slika 1(a)) do trenutka t = (a+b)/v (slika 1(d)), je enaka integralu induciranega
toka v zanki v tem času [1, razdelek 5]:
(a+b)/v Za/v (a+b)/v
−Bvγ πd2 Bvγ πd2
Z Z
Q= iind. (t) dt = dt + dt = 0.
16 16
0 0 b/v

Ta rezultat ne preseneča, saj je vrednost induciranega toka medtem, ko zanka vstopa v pas polja,
torej od t = 0 (slika 1(a)) do t = a/v (slika 1(b)), ravno nasprotna vrednosti toka medtem, ko zanka
izstopa iz tega pasu, torej od t = b/v (slika 1(c)) do t = (a + b)/v (slika 1(d)). Koliko naboja steče v
eno smer med vstopanjem zanke, ravno toliko se ga vrne v nasprotno smer med njenim izstopanjem.
4. Lastno induktivnost podane tokovne strukture določimo lahko I
s pomočjo magnetnega pretoka φ med cevema po formuli L = Vizol.
φ/I [1, razdelek 54], lahko pa tudi s pomočjo energije Wm magne-
tnega polja med cevema po formuli L = 2Wm /I 2 [1, razdelek 55]. φ
µ0
Ker sta steni cevi zadosti tanki, lahko pri izračunu zanemarimo I
pretoka oz. energiji polj v teh stenah.
Os z valjnega koordinatnega sistema naj sovpada z osjo koaksi- z (I)
alne tokovne strukture. V splošni točki T v zraku med cevema je
µ0 I dv T ρ a b
vektor gostote magnetnega pretoka B(T ) = eϕ [1, zgled 44.2],
2πρ dρ
torej takšen, kot da je vir polja tokovna premica s tokom I, ki
B
sovpada z osjo koaksialne strukture, torej z osjo z, njen tok pa
ima smer te osi [1, zgled 41.2]. Magnetni pretok φ med cevema je
enak pretoku skozi pravokotno ploskev dolžine l (dolžine cevi), ki
je vzporedna cevema in katere ena stranica poteka po zunanji površini notranje cevi, druga po notranji
površini zunanje cevi, tretja in četrta pa sta daljici med cevema. Ta pretok lahko izračunamo tako, kot
µ0 Il b
da ga povzroča prej omenjena (nadomestna) tokovna premica [1, zgleda 42.1 in 43.1]: φ = ln .
2π a
φ µ0 l b ∼
Iskana lastna induktivnost je potem L = = ln = 18,3 µH.
I 2π a
B 2 (T )
Volumska gostota magnetne energije v splošni točki T v zraku med cevema je wm (T ) = =
2µ0
µ0 I 2
[1, str. 377-378]. Energija magnetnega polja med cevema je enaka integralu gostote wm te
8π2 ρ2
energije po območju izolatorja (zraka) Vizol. med njima:

µ0 I 2
Z Z
Wm = wm (T ) dv = 2 2
dv. (3)
Vizol. Vizol. 8π ρ

Pri tej integraciji naj so diferenciali dv volumna, zaradi osno simetrične strukture, diferencialno tanke
valjne lupine soosne tej strukturi, katerih dolžina je enaka dolžini l cevi, polmeri enaki spremenljivki
(oz. koordinati) ρ, debelina stene enaka diferencialu dρ in prostornine torej enake dv = 2πρl dρ. Tako
se volumski integral v enačbi (3) prevede na določeni integral:
b b
µ0 I 2 µ0 I 2 l µ0 I 2 l b
Z Z
dρ
Wm = 2 πρl dρ = = ln , (4)
a 8π2 ρ2 4π a ρ 4π a

kjer je upoštevano, da je v izolatorju med cevema ρ koordinata v mejah a < ρ < b. Lastna induktivnost
2Wm µ0 l b ∼
tokovne strukture, izračunana iz energije (4), je potem L = 2 = ln = 18,3 µH, kar je seveda
I 2π a
enako, kot smo že dobili s pomočjo magnetnega pretoka.

5. Modelno vezje enožilnega kabla je vzporedna vezava kondenzatorja, i(t)

katerega kapacitivnost je enaka kapacitivnosti C med žilo in oklopom, t=0 iR (t)
ter upora, katerega upornost je enaka izgubni upornosti R izolacije med +
njima. Zgornje spojišče v tem vezju predstavlja žilo, spodnje pa oklop. − C u(t) R
Visokonapetostni vir je prvotno priključen med žilo in oklopom, nato iC (t)
pa ga odklopimo. Naj je trenutek odklopa t = 0 (torej takrat sprožimo
štoparico). Ker sta po tem odklopu sponki, med katerima je bil priključen vir, odprti, je tok skoznju
enak nič, i(t > 0) = 0. Po 1. Kirchhoffovem zakonu [1, enačba 61.1] za zgornje (ali spodnje) spojišče se
ta tok razdeli na tok iC skozi kondenzator in tok iR skozi upor, i(t) = iC (t) + iR (t). Ta toka izrazimo
du(t) u(t)
z napetostjo u(t) med žilo in oklopom [1, enačbi 60.8 in 60.1]: iC (t) = C in iR (t) = . Torej
dt R
po odklopu vira (za čase t > 0) velja

du(t) u(t)
i(t) = iC (t) + iR (t) = C + = 0. (5)
dt R

To je homogena linearna diferencialna enačba prvega reda, ki je enolično rešljiva ob upoštevanju

začetnega pogoja, ta pa se glasi u(t = 0) = U0 , torej da je napetost med žilo in oklopom v trenutku
odklopa vira enaka U0 . Rešitev diferencialne enačbe (5) je (ob upoštevanju začetnega pogoja) [1,
razdelek 62]
u(t ≥ 0) = U0 e−t/τ , (6)
kjer je časovna konstanta τ = RC = 200 s. S pomočjo enačbe (6) določimo trenutek t1 , ko se napetost
med žilo in oklopom zmanjša na “nenevarnih” U1 = 50 V:
U0 U0 ∼
u(t1 ) = U0 e−t1 /τ = U1 =⇒ et1 /τ = =⇒ t1 = τ ln = 1418 s ∼
= 23,6 min.
U1 U1
Torej po odklopu kabla je potrebno počakati približno 23,6 minut, da se napetost na njem zmanjša na
“nenevarnih” U1 = 50 V.

Literatura
[1] A. R. Sinigoj. Osnove elektromagnetike. Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, 1999.