MAKEDONSKI JAZIK

I LITERATURA
PROBNA DR@AVNA MATURA1
1 poen
Vnimatelno pro~itaj go izvadokot i odgovori na
postavenite barawa.

Toga{ go pogledna sinot i ~as mu se nasmevna

molkom,
a, Andromaha kraj ma`ot zastanala solzi ronej}i,
za raka potem go zela i zbor mu prozborila nemu:
- Hektore mil, }e mi zagine{ v svojata smelost,
oti ni sinot go `ali{ ni kletata mene {to skoro
vdovica tvoja }e stanam, Ahajcite brgu zad tebe
koga }e sripaat site, }e te ubijat, za mene toga
poarno v zemja }e bide da potonam, uteha druga
ve}e }e nema, {tom crnata sudbina }e mi te zeme...
... tuku sal jad, za{to ni tatko ni gospo|a majka si
imam...
Hektore, ti si mi sega i gospo|a majka i tatko,
ti si i bratec moj roden, ti moeto mom~e si mlado.
Tuku smiluvaj se sega i ostani ovdeka v kula,
da ne me ostavi{ vdovica ti, a deteno sirak,
vojska kaj smokvana diva ti klaj, zo{to najlesno onde
mo`at da navlezat v grad i najizlo`en onde e yidot...
Nejze & prozbore potem golemiot vr{itel Hektor:
- Seto ova `eno i jas go sonuvam, tuku se sramam
stra{no od na{ite Trojci i Trojanki s obleki dolgi,
ako se povle~am jas kako stra{livec beden, od bojot;
za{to ne me pu{ta duhot i sekoga{ sviknav da bidam
~esen i bestra{en jas, da sred Trojci se boram
slavata tatkova volja i svojata da si ja spazam.
Za{to go znam ova dobro vo srceto svoe i umot
deka }e dojde den koga svetiot Ilij }e padne
i kopjoborecot Prijam i celiot Prijamov narod.
Tuku za Trojcite jas posetne nema da `alam
nitu za sama Hekaba i ni za gospodarot Prijam,
nitu za moite bra}a, mnogumina junaci vredni,
koga }e padnat vo pravot od onie du{manski ma`i,
kolku za tebe, koga Ahajcite panyironosci
}e mi te odvedat tebe i odzemat sloboda slatka.
----------------------------------------------------------------
---------
Toga }e prozbori nekoj gledaj}i te solzi kaj roni{:
- Ova e `ena na Hektor, {to najaren be{e vo bojot...
Vaka }e produma nekoj, a ti toga nov bol }e seti{
{to si izgubila ma`, koj od ropskiot den }e te branel.
(1.1) Navedeniot izvadok e od epot:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. Gilgame{;
B. Mahabharata;
V. Ilijada;
G. Odiseja.1 poen
1 poen
(1.2) Za {to se govori vo navedeniot izvadok?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. Andromaha go moli Hektor da ne odi vo bitka.
B. Andromaha go vozdignuva herojstvoto na Hektor.
V. Andromaha i Hektor razgovaraat za nivnite deca.
(1.3) Navedi dve osobini na Hektor koi mo`e{ da gi
izvle~e{
od izvadokot:
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(1.4) Odlukata na Hektor zavisi od:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. potrebata za herojsko odnesuvawe i u~estvo vo
bitkata;
B. qubovta kon soprugata;
V. po~itta kon kralot Prijam.
(1.5) Epot pripa|a na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. starorimskata literatura;
B. starogr~kata literatura;
V. asirovavilonskata literatura.
7
2 Vnimatelno pro~itaj go izvadokot i odgovori na
postavenite barawa.
Orgon
(na svojot sin)
O, podlecu eden! Kako si se drznal,
ta svetiov ~ovek so grev si go vrzal?
Damis
So lukavstvo slatko vi go mati umot!
Toj ve mami pak...
Tartif
.............................
Da, sinko, dajte nare~ete me smelo,
deka jas sum ~ovek na najpodlo delo,
i najgnasni imiwa dajte mi v ~as,
ne se protivam, ne, gi zaslu`iv jas.
Pred Vas }e kleknam, najposle }e sfatam
deka za sekoj moj grev treba da platam!
......................
Tartif
Otsega }e gledam
poinaku rabotite da gi sledam.
^esta e delikatna, i poradi vas,
sekakva kleveta }e spre~uvam v ~as.
No, so va{ata `ena nema da smeam...
Orgon
Naprotiv, }e se sretnuvate so nea.
Besot na site }e me raduva mene,
bidete so nea vo sekoe vreme.
I za da gi razgnevam, ovoj ~as,
za moj naslednik Ve proglasuvam Vas.
Kako prijatel moj i zet Vas Ve cenam
pove}e otkolku majka, deca, `ena.
Prifatete go mojot predlog, Ve molam!
Tartif
Go prifa}am, {tom e toa Bo`ja volja!
Orgon
A sega da Vi dadam i pismen akt,
neka puknat drugite od ovoj fakt!
(„Tartif” - Molier)poen
1 poen
1 poen
1 poen
(2.1) Tvorbata spa|a vo literaturniot vid:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. ep;
B. poema;
V. drama.
(2.2) Kakov e odnosot na Orgon kon Tartif
pretstaven vo ovoj izvadok?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. nezainteresiran za postapkite na Tartif;
B. iska`uva po~it;
V. iska`uva gnev.
(2.3) Preku ovoj izvadok, a i preku celoto delo
„Tartif“, Molier dava
slika na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. licemerieto na sve{tenite lica;
B. qubovniot `ivot na mladiot ~ovek;
V. istorijata na eden grad.
(2.4) Prepoznatliv beleg na dramskoto tvore{tvo
na Molier e
pi{uvaweto na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. dramski edno~inki;
B. tragedii;
V. komedii.
(2.5) Na koj period od istorijata na evropskata
literatura mu pripa|a
ova delo?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
7
3
1 po1 poen
Pro~itaj go izvadokot od romanot „Krpen `ivot“
od Stale Popov i
odgovori na postavenite pra{awa.
Na tretata ve~er }e idat nare~nicite da & odredat na
„duda“ pat
po koj }e vrvi vo svojot `ivot. Pak strina Malovica
dojde. Majkata,
tatkoto, i Mitra na gluvo doba, pred petli vreme se
sobraa, pove-
~eraa od dene{niot gra{ok i ja zedoa „duda“ vo
kro{neto pod ogan.
Oganot go ostavija da zgasne, samo na `ar; borinata
ugasna i strina
Malovica se javi so tropawe na bra{narskiot kov~eg
od sred ku}i.
Majkata, zatresena nad ~edoto, pra{a so treperliv
glas:
- Koj tropa vo voa no}no vreme?
- Nie sme, nare~nicite. Razbrame oti ste imale nov
~ovek vo ku}ata
i dojdome da mu go odredime `ivotot.
Majkata gi moli:
- Mili sestri~ki, mili maj~i~ki, mili babi~ki!
Naredite: prvo,
da mi bide `iva, da mi bide zdrava, da mi bide ubava,
umna, razumna
kako mene.
Strina Malovica od temnicata nare~uva:
- Da bide `iva i zdrava, ubava, umna, razumna kako
majka &.
Tatkoto moli:
- I rabotna kako mene.
- I rabotna kako tatko Ј.
Se javuva i Mitra:
- Nekoj k'smet Gospod da & dade. Mom~e ubavo da
& navee; svekor i
svekrva umni, razumni i `ivot so nej da si pomine.
Tatko i majka da
slu{a.
Dosta upa|a:
- I striko, i strina i site rodnini.
Strina Malovica povtoruva.
A Mitra tuku kolne vo sebe i si veli vo umot: „Ne
le`i, |avole!
Nare~nicite razbiraat i {to misli ~ovek, ne samo {to
zboruva, ta
edna od via moite da go vati, ne mu treba pove}e. Pa
od tolku edna
belki }e zapi{at ako ne site?“
(3.1) Romanot "Krpen `ivot“ spored `anrot e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. psiholo{ki roman;
B. bitovo-socijalen roman;
V. avanturisti~ki roman;
G. quboven roman.
(3.2) Za koj nastan od romanot stanuva zbor vo
dadeniot izvadok?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
1 poen
1 poen
(3.3) So koj atribut mo`e da se okarakterizira likot
na Mitra opi{an
vo tekstot?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(3.4) Vo koj period od razvojot na makedonskata
literatura se pojavil
romanot "Krpen `ivot“?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. 19 vek;
B. periodot me|u dvete svetski vojni;
V. povoenata makedonska literatura.
(3.5) Koi bitovo-socijalni elementi mo`at da se
izvle~at od ovoj
izvadok?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. naroden jazik, veruvawe, obi~aj, blagoslovi;
B. standarden jazik, iska`uvawe qubovni ~uvstva,
socijalna neednakvost;
V. opis na nastan, tragi~ni elementi; konflikt na
likovi.
1 poen
Pro~itaj go vnimatelno izvadokot od dramskiot
tekst „Makedonska
krvava svadba“ od Vojdan ^ernodrinski i odgovori
na postavenite
pra{awa.
CVETA: (Kako da se sepnuva) Maj~ice, ti si?
(Ispiskuva koga
go zdogleduva Tur~inot.) Of!...
OSMAN-BEG: [to si stanala tolku rano, mori… Da
ne misli{ na
`etva da odi{?!... Spi raat, spi raat; Osman-beg ne ti
pu{ti na `etva da ti gori toj belo lice; ima koj da
rabotat za tebe… Kako spa sama ovoj ve~er? Ka`i de,
{to mol~i{?!... Ali u{te pla~i{?!... Grev ti na
du{ata, mori |aurko, ako na toj meki du{eci ne spie{
raat. (Se pribli`uva do nea, saka da ja fati za raka.)
Zboruvaj de!
CVETA: Begaj!
OSMAN-BEG: Ne si quti, mori |aurko, ne si quti!
CVETA: Begaj, ti ka`uvam!!!
OSMAN-BEG: Jas te miluvam, mori stoko.
CVETA: Begaj, ne ti sakam miluvaweto tvoe!...
Begaj!!!
OSMAN-BEG: Ne si quti mori! Stopanka }e ti praam
na ~iflikot,
`imi vera. Toj seta stoka moja, tvoja }e bidit.
CVETA: Nej}um, nej}um! Dr` si stokata za tebe, a
mene pu{ti
me doma da si odam!
OSMAN-BEG: Da te pu{tam? A! Toj sade ne mo`it
da bidit!...Ti,
esti, si moja.
CVETA: Tvoja?!... Ne!...
OSMAN-BEG: Ti Turkina }e bidi{.
CVETA: Koj? Jas Turkina? Ne! Nikoga{!...
(4.1) Kade se slu~uva dejstvoto vo ovoj izvadok?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(4.2) Koj nastan Ј prethodi na dadenata situacija
vo koja se nao|a
Cveta?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. sredbata na Cveta i Spase;
B. grabnuvaweto na Cveta;
V. sudeweto na Cveta.1 poen
1 poen
(4.3) Navedi gi dvete sprotivstaveni sliki koi gi
opi{uva Osman-beg
za da ja ubedi Cveta da se potur~i.
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(4.4) Koja su{tinska odlika e pretstavena preku
likot na Cveta vo
navedeniot izvadok?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(4.5) Koja odlika na likot Osman-beg mo`e{ da ja
izvle~e{ od
izvadokot?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. nadmo};
B. lekoumnost;
V. ostroumnost.1 poen
1 poen
1 poen
Pro~itaj go vnimatelno izvadokot od pesnata
„Pro{tavawe“ od Ko~o
Racin i odgovori na postavenite pra{awa.
Ne li ti ka`av, ne li ti ka`av,
ne li ti rekov na pro{tavawe?
I~ ne me ~ekaj, i~ ne me pekaj
Belgrad e lamwa, vo Belgrad ja rob
snaga po tu|i palati ostavam,
snaga vo usti nesiti klavam,
i doma-doma ne }e se vratam,
ne }e gi piam o~ite tvoi
ne }e ja galam snagata tvoadaleku
negde suvata raka
po tebe, Velo, pusta maka
pusta }e ostane...
(5.1) Kakov motiv e prisuten vo navedenite stihovi
od pesnata
"Pro{tavawe“?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. pejza`en;
B. pe~albarski;
V. satiri~en.
(5.2) Koja stilska figura ja koristi poetot vo prvite
dva stiha
od navedeniot izvadok na pesnata?
___________________________________________
__________________________
(5.3) Komu mu se obra}a lirskiot subjekt vo
pesnata?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(5.4) Stihot upotreben vo pesnata e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. osmerec;
B. deseterec;
V. dvanaesterec.
(5.5) Na koja stihozbirka pripa|a pesnata
"Pro{tavawe“?
___________________________________________
__________________________
(5.6) Vo ovaa pesna, a i vo ostanatite pesni od
stihozbirkata, K. Racin
e inspiriran od:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. makedonskata narodna poezija;
B. poezijata na simbolizmot;
V. poezijata na romantizmot.1 poen
1 poen
Vnimatelno pro~itaj gi izvadocite i odgovori na
postavenite barawa.
AToga{ Filozofot otide i po svojot star na~in se
oddade na molitva
zaedno so svoite sorabotnici i nabrgu mu se javi bog
koj sekoga{ gi
poslu{uva molitvite na svoite slugi. I toga{ gi sostavi
bukvite i
zapo~na da gi pi{uva zborovite od evangelieto: „Vo
po~etokot be{e
Zborot i Zborot be{e vo Boga, i Bog be{e zbor i
drugo“. Carot se zaraduva
na toa i zaedno so svoite sovetnici go proslavi Boga,
pa go
isprati nego so darovi, otkako go napi{a na
Rostislava ova poslanie.
B Ako se molam na tu| jazik, duhot moj se moli, a
umot moj ne dava plod.
Toga{ {to e? ]e se molam so duhot, a }e se molam i
so umot; peam so
duhot, peam i so umot. Ako blagoslovuva{ so duhot
kako toj {to stoi na
mestoto na nerazumniot }e re~e amin na tvojata
molitva koga ne razbira
{to zboruva{? Imeno, ti dobro slavi{, no drug ne se
izgraduva. Mu
blagodaram na mojot Bog, podobro od site vas gi
poznavam jazicite. No,
vo crkva sakam pet zbora da ka`am od svojot um, za i
drugi da pou~am,
odo{to iljada zborovi na razni jazici. Bra}a, ne bidete
deca vo umot,
no so zloto bidete deca, a so razumot bidete sovr{eni.
Vo zakonot, kako
{to znaete, pi{uva: so drugi jazici i so drugi usni }e
mu govoram na
ovoj narod, i ni taka nema da me poslu{a - ka`uva
Gospod. Zatoa
jazicite ne se za vernite, tuku za nevernite, a
proro{tvoto ne e za nevernite,
tuku za vernite.
(6.1) Za avtor na „Panonskite legendi“ se smeta
deka e:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. Crnorizec Hrabar;
B. Kiril Filozof;
V. Kliment Ohridski.
(6.2) Spored `anrot „Panonskite legendi“ pripa|aat
na:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. pou~nata literatura;
B. `itijnata literatura;
V. pohvalnata literatura.
(6.3) Pod koe ime se poznati bukvite (azbukata)
{to gi sostavil Kiril
Filozof za koi{to se zboruva vo izvadokot A?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(6.4) Koj stav go izlo`il Kiril Filozof vo izvadokot
B so koj go
opravdal sozdavaweto na azbukata?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(6.5) Vo koi misii u~estvuvale bra}ata Kiril i
Metodij?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
7 Obrazuvaj dve razli~ni formi deminutiv od
imenkata nos.
A. _________________________
B. _________________________
1 poen
8 Vo primerite:
@enata zboruva{e lipaj}i. i
Taka razgovaraj}i im dojde redot.
potcrtanite zborovi spored formata gi
opredeluvame kako
___________________________________________
.
(dopolni ja re~enicata)
1 poen
10 Kako glasat formite za opredelena brojnost za
2, 3 i 4 lica od ma{ki
pol?
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
1 poen
9 Zaokru`i ja bukvata pred glagolskata forma {to
se nao|a vo minato
opredeleno nesvr{eno vreme (imperfekt):
A. gradev;
B. sum odel;
V. }e najde;
G. pro~ita.
1 poen
11 Spored kategorijata na~in, vo re~enicata Jas bi
zboruval ako me nagradat,
e upotreben:
A. zapoveden na~in;
B. iskazen na~in;
V. mo`en na~in.
1 poen
7
13 Od slednive dve re~enici sostavi edna
posledi~na zavisnoslo`ena
re~enica.
Nadvor bez prestan vrne{e do`d. Vlatko dojde celiot
nakisnat.
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
1 poen
16 Navedenata slo`ena re~enica pretvori ja vo
prosta taka {to }e se
zadr`i zna~eweto:
Taa se pla{i da leta so avion.
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
1 poen
12 Zborovite osnova i baza spored leksi~koto
zna~ewe pretstavuvaat:
A. paronimi;
B. homonimi;
V. sinonimi.
1 poen
14 Zborovite:
averzija, afinitet, teatar, prolongira, deklinacija,
spored potekloto, vo makedonskiot jazik gi
opredeluvame kako
_________________________________ zborovi.
(dopolni ja re~enicata)
1 poen
15 Vo re~enicite:
^ergarite do{le tuka na no}evawe. i
Nastana zatemnuvawe.
potcrtanite zborovi po forma gi opredeluvame
kako
___________________________________________
.
(dopolni ja re~enicata)
1 poen
7
17 Napi{i tekst na tema „^ovekot pove}e soznava
koga ~ita ili koga patuva?“
Tekstot treba da sodr`i od 250 do 300 zbora. Pri
pi{uvaweto argumentiraj
go izlo`eniot stav, po~ituvaj gi pravilata za
strukturirawe na tekstot,
po~ituvaj gi pravilata na standardniot jazik.
13 poeni
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
_
___________________________________________
_____________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
_
7
18 Vo u~ili{teto }e nastapat amaterski rok-grupi od
tvoeto mesto.
Napi{i soop{tenie za muzi~kiot nastan.
Soop{tenieto treba da sodr`i 60 - 80 zbora. Vo
ramkite na soop{tenieto
vklu~i gi podatocite koi se odnesuvaat na datumot na
odr`uvaweto, vremetraeweto
na koncertot, cenata na biletot, imiwata na rok-
grupite.
8 poeni
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
7
19 Napi{i barawe do direktorot na u~ili{teto so
koe bara{ dvonedelno 8 poeni
otsustvo od nastavata zaradi u~estvo na
sportskata sredno{kolska
olimpijada.
Baraweto treba da sodr`i od 60 do 80 zbora.
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
___________________________________________
________________________________
7
20
Pro~itaj go sledniot tekst i odgovori na
postavenite pra{awa.
POIM ZA INTERNET
Razvojot na novite tehnologii, nesomneno, ima
golemo vlijanie kako
vrz `ivotot na lu|eto, taka i vrz delovnoto rabotewe.
Me|utoa,
nitu edna tehnologija nemala tolku golemo vlijanie
kako Internetot.
Negovoto najgolemo zna~ewe e vo olesnuvaweto,
zabrzuvaweto i
poevtinuvaweto na komunikacijata. Sepak, postojat i
nekoi nedostatoci
kako {to e potrebata od sovremeni znaewa za negovo
koristewe
i raspolagawe so soodvetni uredi. Internetot mo`e da
se definira
od pove}e aspekti. Od aspekt na korisnicite toj e zbir
na razli~ni
komunikaciski servisi so koi korisnicite se
povrzuvaat so pomo{
na Internet Service Provider i kompjuter, odnosno
korisnicite se povrzuvaat
so Internet preku ISP za da gi koristat razli~nite
komunikaciski
servisi.
Od aspekt na finansiskata korist od Internetot, toj
pretstavuva
komunikaciski medium preku koj kompaniite
ostvaruvaat finansiska
dobivka ovozmo`uvaj}i dostapnost do golem broj na
neophodni
informacii, proda`ba na proizvodi i uslugi,
promotiven pristap
na kompanijata na Internet, kako i organizirawe na
kompletno rabotewe.
Od koncepciski aspekt, Internetot e sredstvo za
komunikacija.
So zapoznavaweto na mo`nostite od funkcioniraweto
na ovoj medium
mo`at da se izbiraat modaliteti za adekvatno i
kvalitetno prisustvo
na kompanijata vo online okru`uvaweto. Internetot za
prv pat
e vospostaven kon krajot na 60-te godini vo SAD
kako proekt na
Amerikanskata vlada i Ministerstvoto za odbrana na
SAD kako
alternativen na~in na prenesuvawe na informacii.
Internetot nastanal
so cel da se zadovoli potrebata na istra`uva~ite {to
rabotele
na proekti vo ramkite na ARPA (Advanced Research
Project Agency)
programata, za da mo`at me|usebno da komuniciraat i
da gi koristat
kompjuterite {to bile locirani na razli~ni geografski
podra~ja.
Bilo zamisleno da se formira mre`a koja bi gi
povrzuvala razli~-
nite korisnici {to se nao|aat na razli~ni strani so {to bi
se namalile
tro{ocite za koristewe na kompjutrite.
(20.1) Kakvo zna~ewe ima Internetot vo `ivotot na
~ovekot?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
1 poen
1 poen
(20.2) ^ij proekt e Internetot?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. na Amerikanskata vlada i Ministerstvoto za
odbrana
na Vladata na SAD;
B. na Izraelskata vlada i Ministerstvoto za odbrana
na Vladata na Izrael;
V. na Japonskata vlada i Ministerstvoto za odbrana
na Vladata na Japonija.
(20.3) Koga za prv pat e vospostaven Internetot?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(20.4) Kako se povrzuvaat korisnicite so Internet?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(20.5) Kakvi se pridobivkite od Internetot od
finansiska gledna
to~ka?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. pristap do razli~ni komunikaciski servisi;
B. pristap do neophodni informacii i proda`ba;
V. pristap do statisti~ki informacii.
(20.6) Koja bila pri~inata za nastanuvaweto na
Internetot?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
en
Pro~itaj go sledniot tekst i odgovori na
postavenite pra{awa.
[TO E DROGA, A[TO ZAVISNOST?
Pod poimot DROGA se podrazbira sekoja supstanca
od bilno ili
sinteti~ko poteklo koja koga }e se vnese vo
organizmot mo`e da modificira
edna ili pove}e negovi funkcii, a po pove}ekratna
upotreba
doveduva do psihi~ka ili fizi~ka patolo{ka promena.
NARKOMANIJA
e op{t termin {to denes se koristi za site vidovi
zavisnost
od razli~ni drogi. Spored Svetskata zdravstvena
organizacija
(WHO) pod poimot narkomanija se podrazbira
sostojba na periodi~
na ili hroni~na intoksikacija predizvikana so
povtoruvani ili
postojani vnesuvawa droga vo teloto. So podolga
upotreba na drogata
kaj li~nosta se javuvaat dve karakteristi~ni sostojbi:
sostojba na
fizi~ka zavisnost - zavisnost koja e vo direktna i
tesna vrska so farmokolo{
kite efekti na drogata vrz `ivata kletka na organizmot,
su{tinski ja menuvaat i ja pravat zavisna, organizmot
ima potreba od
materija koja ve}e aktivno e prisutna vo
metabolizmot na ~ovekot;
psiholo{ka ili emotivna zavisnost - toa e onaa
sostojba na li~nosta
vo koja odnosot me|u drogata i li~nosta se vo tesna
vrska, a potrebata
za droga ja poka`uva emocionalnata sostojba na
drogata nad samata
li~nost. Etiologijata ima za zada~a da odgovori zo{to
~ovekot
zloupotrebuva droga i koja pri~ina gi pottiknuva
motornite mo}i za
da se posegnuva po nea. Pri~inite {to doveduvaat do
pojavata na narkomanija
se slo`eni. Tie treba da se baraat vo zaemnoto dejstvo
na
drogata, li~nosta i op{testvenata sredina.
(21.1) [to e droga?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(21.2) [to se podrazbira pod poimot narkomanija?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
oen
oen
(21.3) Nabroj gi karakteristi~nite sostojbi koi se
javuvaat kaj li~nosta
koja podolgo vreme upotrebuva droga.
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(21.4) Koja od karakteristikite e po{tetna za
li~nosta koja konsumira
droga?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(21.5) Etiologijata ima zada~a:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. da gi utvrdi pri~inite na zavisnost od drogata;
B. da gi utvrduva na~inite za le~ewe od drogata;
V. da gi pojasnuva zakonitostite za nabavka na
drogata.

Pro~itaj go sledniot tekst i odgovori na

postavenite pra{awa.
MOBILEN TELEFON
Mobilniot telefon raboti na principot na radiobranovi,
za razlika
od fiksniot telefon koj e povrzan so kabel so
telefonskata
centrala. Mo`e da se koristi re~isi nasekade,
blagodarenie na mre-
`ite od predavateli postaveni nasekade niz zemjata.
Vrskata se ovozmo`
uva so priklu~uvawe na ovie predavateli na
klasi~nata mre`a.
Mobilniot telefon e vo postojano barawe na
predavatelite {to
mo`at da go identifikuvaat i vo sekoj mig da prenesat
povik. Poradi
toa mobilniot telefon tro{i energija i koga so nego ne
se razgovara.
Mobilniot telefon nekade se narekuva i celularen,
bidej}i relejot
ili radioelektri~nite stanici pokrivaat opredeleno
podra~-
je nare~eno kletka (cellule). Predavatelite se povrzani
so operatori
so pomo{ na opti~ki kabli ili preku satelit. Opti~kite
kabli se
sostojat od tenki stakleni vlakna niz koi informacijata
se prenesuva
vo forma na svetlina. Svetlosnite branovi imaat
mnogu visoka
frekvencija, koja e mnogu pogodna za prenos na
informaciite od eden
signal. Kolku {to e povisoka frekvencijata, tolku e
pogolem kapacitetot
za prenos. Telekomunikaciskite sateliti {to se nao|aat
vo
orbitata okolu Zemjata gi povrzuvaat povicite vo
forma na branovi
so kratka branova dol`ina i go vra}aat signalot zasilen
do priemnata
stanica na Zemjata. Satelitskata komunikacija
ovozmo`uva
prenesuvawe na telefonski povici vo podra~ja na
Zemjata kade {to
nema postaveno mre`a od predavateli. Funkciite i
mo`nostite na
mobilnite telefoni postojano se zgolemuvaat.
Povrzuvaweto so Internet,
pra}aweto elektronska po{ta i fotografii, pristapot do
najrazli~ni informativni slu`bi go pretvoraat
mobilniot telefon
vo multimedijalna interaktivna alatka. ^esto se
postavuva
pra{aweto za vlijanieto na dolgotrajnata upotreba na
mobilniot
telefon vrz zdravjeto na ~ovekot. Svetskata
zdravstvena organizacija
vr{i istra`uvawa za da se utvrdat mo`nite {tetni
posledici od
koristeweto na ovie telefoni.
(22.1) Koja e razlikata vo raboteweto na mobilniot
i na fiksniot telefon?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
en
1 poen
1 poen
(22.2) Opti~kite kabli se sostojat od:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. bakarna `ica;
B. kabel so opti~ki pomagala;
V. tenki stakleni vlakna.
(22.3) Telekomunikaciskite sateliti se nao|aat:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. vo Amerika;
B. vo orbitata okolu Zemjata;
V. na Zemjata.
(22.4) Mnogubrojnite funkcii i mo`nosti na
mobilnite telefoni se:
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(22.5) Navedi kakva zavisnoslo`ena re~enica e
slednata re~enica:
Mobilniot telefon nekade se narekuva i celularen,
bidej}i relejot
ili radioelektri~nite stanici pokrivaat opredeleno
podra~je
nare~eno kletka (cellule).
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(22.6) Navedi koi drugi svrznici mo`at da bidat
upotrebeni vo navedeniot
vid zavisnoslo`ena re~enica.
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
1 poen
Pro~itaj go sledniot tekst i odgovori na
postavenite pra{awa.
NASMEJTE SE VO SEKOJA PRILIKA
Na Kaliforniskiot univerzitet vo Santa Barbara,
direktorkata
za obrazuvawe vo sferata na zdravstvoto, Sabina
Vajt, prona{la mnogu
interesna teza. Spored Vajt, smeeweto vo dene{niot
sovremen i
dinami~en svet ispolnet so stresni situacii, gi
namaluva tenziite
vo di{niot, muskularniot i srceviot sistem na
~ove~kiot organizam.
Svojata teza Vajt ja potkrepuva so rezultatite od
kontinuiranite
istra`uvawa {to gi zapo~nala od 1982 godina. Vajt go
veli slednoto:
„Smeeweto e eden vid trening za ~ove~kiot
organizam bidej}i
gi aktivira site negovi sistemi, zatoa {to smeeweto,
isto kako i optovaruvaweto,
e eden vid praznewe za organizmot. Za{to e taka s#
u{te so sigurnost ne znaeme, taka e mo`ebi poradi
ispu{taweto na
endorfinite od ~ove~kiot mozok. Sepak, site nie po
smeeweto se
~uvstvuvame podobro.“ Vajt istaknuva:
„Novorodenite bebiwa vo tekot
na denot vo prosek se smeat okolu 180 pati. No
potoa, pod vlijanie
na na{ata kultura, ovie dvi`ewa na osloboduvawe gi
potisnuvame.
Taka, eden vozrasen ~ovek se smee vo tekot na denot
okolu 15 pati.“
Licata {to u~estvuvale vo istra`uvaweto za smeewe
vo Santa
Barbara - pove}eto od niv bile studenti - diskutirale
za smeeweto,
se obidele da iznajdat re{enija za smeeweto, zatoa {to
toa e zdrava
reakcija kaj ~ovekot i pritoa mnogu pati uspeale da ja
nadminat
pre~kata za smeewe vo sebe. Vo istra`uvaweto sekoj
den se organizirale
ispiti, akademski natprevari i mnogu pati se
sozdavale zategnati
situacii kade {to na u~esnicite i u~enicite im se
uka`uvalo
da se smeat pove}e. Za da imaat lu|eto pozdrav `ivot i
za da mo`at
da gi prebrodat socijalnite i ekonomskite problemi,
korisno e da se
smeat pove}e. Vajt veli: „Od smeeweto, nesomneno,
imame duhovna i
organska korist. Toa mo`e da go uvidime pri
realiziranite ve`bi,
isto taka i pri zategnuvaweto i aktiviraweto na
muskulite na na{eto
telo dodeka se smeeme. Poradi toa na sekoj jazik ima
golem broj izreki
za smeeweto. Mnogu ~esto velime: ‘Od smeewe
legnav na zemja’.“
(23.1) Koi se osnovnite pridobivki od smeeweto
spored Sabina Vajt,
direktorkata za obrazuvawe vo sferata na
zdravstvoto?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. duhovno i organsko olesnuvawe;
B. olesneto varewe na hranata vo `eludnikot;
V. olesneto dvi`ewe.
7
1 poen
1 poen
(23.2) Vrz koi delovi od na{eto telo ima pogolemo
vlijanie smeeweto?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(23.3) Koi se pri~inite za namaluvawe na
smeeweto vo poodminatite
godini od `ivotot?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(23.4) Kakvo mislewe ima{ za smeeweto i za lu|eto
{to se smeat?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(23.5) Kolku pati prose~no vo tekot na denot se
smeat vozrasnite lu|e, a
kolku pati bebiwata?
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. 20 i 200 pati;
B. 15 i 180 pati;
V. 10 i 140 pati.
(23.6) Napi{i edna izreka za smeeweto.
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
7
24 Pro~itaj go sledniot tekst i odgovori na
postavenite pra{awa.
EDNAKVOSTA NA PRAVATA NA POLOVITE
JA NAMALUVA
SIROMA[TIJATA I GO PODOBRUVA
ZDRAVSTVENOTO NIVO
Polovata ednakvost mo`e da ja namali duri i
siroma{tijata, da go spasi `ivotot
i da go podobri zdravstvenoto nivo ne samo na `enite,
tuku i na ma`ite.
Ova e poslednata poraka na OON za naselenieto vo
svetot. Sepak, ostanuvaat u{-
te mnogu ne{ta koi treba da se storat. Na poslednata
prezentacija na izve{tajot
vo Berlin, deset godini po konferencijata posvetena
na naselenieto odr`ana vo
Kairo, Betina Mas zboruva{e za sostojbata na `enite
vo svetot. „Devoj~iwata od
mnogu razvieni zemji i ponatamu ne mo`at da odat na
u~ili{te. Osnovnoto u~ili{
te vo Ju`na Azija go zavr{uvaat samo 69 % od
devoj~iwata, dodeka, pak, vo Afrika
osnovnoto u~ili{te go zavr{uvaat samo 49 % od niv.
Okolu petstotini milioni
`eni ne se opismeneti, dodeka brojot na nepismenite
ma`i dostignuva
cifra od osumdeset i dva milioni. Ovoj visok procent
na nepismenost kaj `enite
mnogu lo{o vlijae vrz edukacijata na decata.“
Investiciite vo obrazovanieto i
vo zdravstvoto, kako i otvoraweto na ekonomskite i
politi~kite mo`nosti za realizirawe
na pravata na `enite vlijaat pozitivno na ekonomskiot
rast na edna
dr`ava. Ova e edna od celite pretstaveni vo planovite
za ekonomskiot razvoj do
2015 god. Me|utoa, realnosta e poinakva. Ova se
gleda i od smrtnosta na `enite vo
tekot na poroduvaweto. Vo izve{tajot se veli deka
500 000 `eni godi{no umiraat
od komplikacii pri poroduvaweto, 99 % od niv se vo
zemjite vo razvoj. Renata Ber,
od germanskata fondacija koja gi sledi sostojbite kaj
svetskoto naselenie, veli:
„Sekoja minuta vo svetot umira po edna `ena od
komplikacii pri poroduvaweto.
Ova mo`e da se nadmine so podobri zdravstveni
merki. Samo polovinata od
ra|awata vo svetot se kontrolirani od lekar ili
medicinska sestra. Na primer,
vo Etiopija duri sekoe {esnaesetto poroduvawe se
vr{i pod medicinski nadzor.“
Bolesta SIDA zema s# pogolem zamav kaj `enite,
bidej}i skoro polovina od ~etiriesette
milioni zarazeni lu|e od smrtonosniot HIV virus se
`eni. „Treba da se
investira pove}e vo preventivnite merki. Vo prv red
ima potreba od seksualna
edukacija, od objasnuvawa za upotrebata na za{titni
merki pri seksualniot odnos
i spre~uvawe na prenesuvaweto na infekcijata od
majkata na deteto, kako i
podobri lekarski tretmani na inficiranite lica.“
Stether, dr`aven sekretar
vo Ministerstvoto za razvoj na zdravstvoto vo
Germanija, veli deka e neminovno
prezemawe na odredeni aktivnosti. „Kako primer }e
go navedeme otvoraweto na
eden bunar za snabduvawe so voda vo edno
afrikansko selo. Otsekoga{ lu|eto se
sre}avale tamu, razgovarale so poglavarite na
plemiwata ili so voda~ot na zaednicata.
Me|utoa, pred s#, `enite se tie koi se gri`at za
snabduvaweto so voda, a
nam od primarno zna~ewe ni e direktno da
razgovarame tokmu so `enite za da gi
slu{neme nivnite potrebi. Ova e eden mnogu
ednostaven proekt koj poka`uva vo
koj pravec mo`at da se baraat podobri re{enija.“
Betina Mas, rakovoditel na
proektot na OON za Kamboxa, naglasuva deka re~isi
tri milijardi od svetskoto
naselenie se na vozrast do 25 godini. „Ova e pomlada
generacija od site populacii
dosega. Vo nea osobeno `enite se zagrozeni od
seksualno maltretirawe, od rana
bremenost i od infekcija od virusot HIV, pa zatoa
treba da se prezemat merki za
nivna bezbednost. Vo Azija e zapo~nata edna
konkretna inicijativa. Mladite
~esto nemaat soodveten izvor na informacii bidej}i
za niv toa se tabu temi. Za
taa cel vo Azija e osnovana organizacija vo ramkite
na Obedinetite nacii i Evropskata
unija koja ima za cel da gi objasnuva opasnostite od
razli~ni bolesti.“
n
1 poen
(24.1) Koja e poslednata poraka od OON vo
izve{tajot za naselenieto vo
svetot?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(24.2) Kakvi posledici predizvikuva visokiot
procent od nepismenost
kaj `enite?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(24.3) Spored Renata Ber, od germanskata
fondacija koja gi sledi sostojbite
kaj svetskoto naselenie, pri~ina za komplikaciite
pri poroduvaweto
se:
(zaokru`i ja bukvata pred to~niot odgovor)
A. otsustvo na medicinska kontrola;
B. ranata vozrast na `enite koi prvpat ra|aat;
V. odnosite vo semejstvoto.
(24.4) [to treba da se prezeme za da se namali
brojot na inficiranite
`eni od HIV virusot?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(24.5) Vo {to treba da se investira za `enite da
dobijat pogolemi
prava?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________

(24.6) [to naglasuva Betina Mas, rakovoditel na

OON za Kamboxa?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
(24.7) Zo{to mladite naj~esto ne raspolagaat so
soodveten izvor na
informacii?
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
___________________________________________
__________________________
7