UVOD V CIVILNO PRAVO

- VAJE V -
as. Jernej Renko, mag. prava, LL.M.
§ 2 PRAVNI POSEL
2.4. POGODBA
Ponudba (offerta) – 22. člen OZ

= določeni osebi dan predlog za sklenitev

pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine
pogodbe, tako da bi se z njegovim
sprejemom pogodba lahko sklenila.
 PONUDBA
Izražena mora
Iz nje mora Vsebovati
biti v določeni
izhajati volja mora vse
obliki, če se
Mora biti stranke, da bi bistvene
bila
nanaša na
naslovljena na sestavine
pogodbeno
sklenitev PP,
določeno pogodbe za katerega se
osebo zavezana (tako da bi se z
zahteva
(animus njegovim sprejemom
contrahendi)
pogodba lahko določena
sklenila)
oblika
Oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
(52. člen OZ)
Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska
pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja
druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti
sklenjena v pisni obliki.
Učinek ponudbe

■ Učinek ponudbe
– Ponudba pridobi učinek s trenutkom, ko jo naslovnik
prejme
– Pravni učinek: ponudba ponudnika veže, razen, če je
izključil svojo vezanost ali če takšna izključitev izhaja iz
okoliščin posla
Rok veljavnosti ponudbe
■ Rok veljavnosti ponudbe – ponudba veže dokler velja
– Če ni določen rok veljavnosti ponudbe, veljavnost
ponudbe razlikujemo glede na način komunikacije
■ Ponudba dana „odsotni“ osebi (v posredni komunikaciji)
– Velja toliko časa, kot je običajno potrebno, da pride
ponudba do naslovnika, da jo ta preuči in se odloči ter da
pride odgovor nazaj k naslovniku (čl.26(3) OZ)
■ Ponudba dana „ustno“ (v neposredni komunikaciji)
– Se šteje za zavrnjeno, če ni sprejeta takoj, razen če iz
okoliščin izhaja, da ima naslovnik nekaj časa za premislek.
Če kupnina ni določena (442. člen OZ)
(1) Če kupnina v pogodbi ni določena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na
podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, se šteje, da pogodba ni nastala.

(2) Če v gospodarski prodajni pogodbi kupnina ni določena in tudi ni v

njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, mora
kupec plačati kupnino, ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob
sklenitvi pogodbe; če te ni, pa primerno kupnino.
(3) Za primerno kupnino se šteje dnevna cena ob sklenitvi pogodbe; če te
ni mogoče ugotoviti, pa cena, ki jo ugotovi sodišče glede na okoliščine
primera.
Vabilo k dajanju ponudb
(invitatio ad offerendum)
■ Čl. 22 (3) OZ: Predlog naslovljen nedoločenemu številu oseb, ki
vsebuje vse bistvene sestavine, se šteje kot vabilo k dajanju
ponudb, če iz okoliščin ne izhaja drugače.
■ Če je ponudba naslovljena na nedoločen krog oseb npr. v obliki
oglasa na televiziji ali spletni strani, v dvomu ne gre za ponudbo,
ampak za vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji
■ Nima enakih učinkov kot ponudba = predlagatelja ne zavezuje k
sklenitvi pogodbe.
Sprejem ponudbe – čl. 28. OZ

(1) Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo.

(2) Ponudba je sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar ali plača

ceno ali če stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse,
vzpostavljene med strankama ali običaja lahko šteje za izjavo
o sprejemu. Sprejem učinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje
storjeno, če je bilo storjeno v rokih, ko ponudba še veže.
[…]
Navdih za primer 3

■ https://www.youtube.com/watch?v=HxyneCiWsQA
Pravni učinki vabila k dajanju ponudb?
■ Nima enakih učinkov kot ponudba = predlagatelja ne zavezuje k sklenitvi pogodbe.
■ Oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb, pa lahko odškodninsko odgovarja (culpa in
contrahendo):
– če ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe brez utemeljenega razloga
– če v primeru sklenitve pogodbe le-te ne sklene pod pogoji, objavljenimi v vabilu
dajanju ponudb.
■ Utemeljeni razlogi?
– Poraba zalog
– Poznavanje osebe sopogodbenika (npr. neplačevitost)
■ Pod pogoji v vabilu?
– Cena
– Lastnosti blaga
Splošna ponudba (offerta ad incertas
personas)
■ Primeri, ko je ponudba naslovljena na nedoločen krog oseb in ji
pripisujemo lastnosti ponudbe:
1. Blago v prodajnih avtomatih velja za splošno ponudbo
2. Linijski prevoz potnikov z objavljenimi pogoji za prevoz se šteje za
ponudbo javnosti
3. Ko oseba vrže pisemsko pošiljko v poštni nabiralnik, sprejme
splošno ponudbo za prenos pisemske pošiljke
Razstavljanje blaga (23. člen OZ)

Razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za

ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz
običajev kaj drugega.
Bistvena zmota (46. člen OZ)

[…]

(2) Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe

zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s
skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

[…]
Oblika ponudbe (27. člen OZ)

(1) Ponudba za sklenitev pogodbe, za katero zahteva

zakon posebno obliko, veže ponudnika samo, če je
dana v taki obliki.
(2) To velja tudi za sprejem ponudbe.
Pisna oblika
■ Pisna oblika združuje 2 elementa:
– LISTINA: ni nujno le papirni dokument, ampak je to lahko
vsak nosilec besedila, ki omogoča zapis besedila s
črkovnimi znaki, ta zapis pa je kasneje mogoče prebrati
– PODPIS: lastnoročni podpis stranke na listini
■ čl. 57 (4) OZ: Pisna oblika je zagotovljena, če bodisi obe
stranki podpišeta isto listino ali pa vsaka podpiše svoj izvod
listine in ga izroči nasprotni stranki.
Elektronsko sporočilo=pisna oblika?
■ OZ ubira funkcionalni pristop:
– (2) Enake učinke kot listina ima katerikoli način ali oblika sporočanja, ki
ohranja zapis besedila neokrnjen in ki omogoča preverjanje izvora
besedila z uporabo splošno sprejetih sredstev.
■ ZEPEP – lex specialis
– čl. 4 ZEPEP – Načelo nediskriminacije elektronske oblike
– čl. 13 (1) ZEPEP – elektronska oblika je enaka pisni obliki
■ 13 (2) ZEPEP: Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:
– zemljiškoknjižna dovolila, s katerimi se prenaša lastninska pravica na
nepremičnini ali s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na
nepremičnini, in
 Slučajne /
Bistvene Naravne občasne
sestavine sestavine sestavine
•Nujne za pravni •Dopolnjujejo •Posebni
posel – brez bistvene dogovori strank,
njih ne more sestavine, ki ne
obstajati običajni deli spreminjajo
•Prodajna pogodbe bistva pogodbe
pogodba: •Praviloma jih (npr. posebne
kupnina in vsebujejo lastnosti blaga)
blago dispozitivne
zakonske
določbe,
stranke pa jih
lahko z
dogovorom
izključijo
Sprejem ponudbe s predlogom naj se
spremeni (29. člen OZ)
[…]
(2) Odgovor na ponudbo, ki izraža sprejem, toda vsebuje
dopolnitve ali spremembe, ki bistveno ne spreminjajo
ponudbe, pomeni sprejem, razen če ponudnik takoj ugovarja.
Če ne ravna tako, se pogodba sklene v skladu z vsebino
ponudbe s spremembami, ki so navedene v izjavi o sprejemu.
[…]
Bistvene sestavine pri prodajni pogodbi

■ Blago √√
■ Cena=??

čl. 38. člen OZ - Kdaj je predmet določljiv

(1) Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga
je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi.
(2) Če ta tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti, je
pogodba nična.
Zapozneli sprejem ponudbe
■ Prejemna teorija: Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo
naslovnika, da sprejema ponudbo (čl. 28(1) OZ).
– Breme zagotavljanja pravočasnega prejema izjave volje nosi izjavitelj.
■ Izjemoma pri zapozneli vročitvi izjave o sprejemu velja oddajna teorija:
– čl. 31 (2) OZ: Če je iz listine, ki vsebuje sprejem z zamudo, razvidno, da
je bila odposlana v takih okoliščinah, da bi jo ponudnik prejel
pravočasno, če bi bil njen prenos reden, se šteje, da je pogodba
sklenjena, razen če ponudnik takoj obvesti naslovnika, da se zaradi
zamude ne čuti vezanega s svojo ponudbo.
■ Riziko nerednega prenosa izjave o sprejemu nosi ponudnik
Konkludentni sprejem ponudbe

PONUDBA: čl. 23 OZ: Razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za

ponudbo, če ne izhaja iz okoliščin primera ali iz običajev kaj drugega.

(KONKLUDENTNI) SPREJEM PONUDBE: 28 (2) Ponudba je sprejeta tudi,

če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali če stori kaj drugega, kar na
podlagi ponudbe, prakse, vzpostavljene med strankama ali običaja lahko
šteje za izjavo o sprejemu. Sprejem učinkuje v trenutku, ko je bilo
dejanje storjeno, če je bilo storjeno v rokih, ko ponudba še
veže.