C) S

rodilnik - koga aliesa

dajalnik - komu ali emu
to~ilnik koga ali kaj
mestnik okom ali o em
orodnik s kom ali sim
d) sklanjatev
moaka: 1. korak/-a: }enska: 1. lipa/-e srednja: 1. m
2. vojvoda/- e; 2. perut/-i 2. /
3. A/-Ø 3. mami/-Ø 3. je
4. de~urni-ega 4. de~urna/-e 4. be

2. Vloga vstavku: osebek, predmet,prislovno doloilo, prilastek, povedk

Zaznamuje: bitja, stvari, pojme.
SAMOSTALNI`KIZAIMEK
1. Osebni zaimek

ednina dvojina mno~ir

1. oseba jaz midva / midve/medve mi/ me
2. oseba ti vidva / vidve /vedve vi/ ve
3. oseba on, ona, ono onadva / onidve/onedve oni/on

Oblike osebnega zaimka

NAGLASNA NASLONSKA NAVEZN
Im. jaz
Rod. mene me

Daj. meni mi
To~ Imene me zame, name (Z
Mest. meni
Orod menoj/mano
2. Povratno oscbni zaimek (SEBE)

NALASNA NASLONSKA NAVEZN.

Im.
Rod sebe Se

Daj sebi si
To~ sebe Se Zase, nase, pre
Mest sebi
Or. seboj,sabo
SAMOSTALNIK

1Kaj samostalniku doloimo?

a) spol (m. sp.. }. sp., sr. sp.)
b) atevilo (ed., dv., mn.)
c) sklon: imenovalnik - kdo ali kaj
rodilnik koga aliesa
dajalnik komu ali emu
to~ilnik -koga ali kaj
mestnik -o kom ali o em
orodnik - s kom ali s im
d) sklanjatev
moaka: 1. korak/-a; ~enska: 1. lipa/-e srednja: 1. mesto/-a
2. vojvoda/- e; 2. perut/-i 2. /
3. A/-0 3. mami/-0 3. jesti, piti, doma/-Ø
4. de~urni/-ega 4. de~urna/-e 4. belo/-ega

2. Vloga v stavku: osebek, predmet, prislovno doloilo, prilastek, povedkovo doloilo.

3. Zaznamuje: bitja, stvari,pojme.
SAMOSTALNI`KIZAIMEK
1. Osebni zaimek

mno~ina
ednina dvojina
midva /midve /medve mi/ me
1. oseba jaz vidva / vidve / vedve vi/ ve
2. oseba ti
onadva/ onidve/onedve oni/one/ona
3. Oseba on, ona, Ono

Oblike osebnega zaimka

NASLONSKA NAVEZNA
NAGLASNA
Im. Jaz
me
Rod. mene
mi
meni
|Daj. me
zame, name (za + me)
To~ mene

Mest. meni
Orod menoj/mano

2. Povratno osebni zaimek (SEBE)

NASLONSKA NAVEZNA
NALASNA
Im.
sebe se
Rod
sebi
Daj se
zase, nase, predse
To~ sebe
Mest sebi
Or. seboj, sabo
6. Nikalni zaimek

NIHE NI
Nikogar Niesar
Nikomur Niemur
Ni
Nikogar
(0) nikomer (o) niemer
(Z) nikomer (z) niimer

7. Celostni zaimek

VSAKD0 VSE
Vseh
Vsakogar
Vsakomur Vsem
Vse
Vsakogar (o) vseh
(o) vsakomur
(z) vsakomer (z) vsemi
 OblikoVna stran besed
Preoibne besede: besede,(-a).
katerim se oblika spreminja (npr. ueitel). Spreminja se konni del. Soiz
oSnove (aol-) in konnice
Samostalniaka beseda, pridevniaka beseda, glagol, prislov.
Osnova je nosilec predmetnegapomena, konnica pa ima slovnini pomen.
Nepregibne besede: besede, katerinm se oblika ne sprenminja (npr. v).
Predlog, veznik, lenek, medmet.
Besedne vrste
njihove tipine vloge vstavku.
besedne vrste delimo besede glede na pomenske lastnosti besed in
V predlog (npr. V), veznik
Samostalniaka beseda, pridevniaka beseda, glagol, prislov (npr. vnaprej),
(npr. e), lenek (npr. vsaj) in medmet (npr. brr). vlogipovedkovega dolocila).
Npr. treba, vae > povedkOvnik (vstavku se besede uporabljajo v
Samostalniaka beseda

samostalniaki zaimki (npr. on).

Samostalniki, posamostaljeni pridevniki (npr. Plavi),
Samostalnik

Neposredno poimenujemo bitja, rei, pojme.piaemo z malo, lastna pa z veliko).

(obna
Delimo jih na obna in lastna imena abstraktnega.
Nekateri imajo konkretni pomen, drugi pa

Naeloma je doloen na podlagi konnice. -o/e

OblikoVne lastnosti samostalnika:
~enski (-a) ali srednji (-ole)spol.
Spol: Moaki (-0), konnico-0 (cerkev), moaki spol s konnico -a (Luka), s konnico
Posebnosti: ~enski spol s
konnico -Ø (dekle, drevo).
(avto, finale), srednji spol s mno~ina. Izra~amo jih s konnico.
Slovnina atevila: ednina, dvojina, pojem, npr.
edninski samostalniki (snov, skupina ali
Mno~inski samostalniki (npr. mo~gani), neatevni
kri). v sklonu).
Jih sklanjajmo (pregibamo rodilnik, dajalnik, to~ilnik, mestnik, orodnik.
`est sklonov: imenovalnik,
Samostalnike uvraamo vdoloene sklanjatvene Vzorce.
Samostalnike razvraamo v sklanjatvene vzorce na
Tri skupine sklanjatev: moaka, ~enska in srednja.
imenovalniku rodnine.
podlagi spola in konnice v
Moake sklanjatve
imajo vrodilniku ednine konnico -a.
1. moaka sklanjatev: samostalniki nmoakega spola, ki
Posebnost vkonnici:
Vimenovalniku ednine imajo konnico -0 0z. e (avto, finale) ... prevzeta obna
im
ed. dv.
-a
Imn

-1
imena, a imajo moaki spol v naaem jeziku.
rod -8 -0V -0
Enozlo~ni samostalniki v rodilniku ednine imajo konnico -u (gradu).
Samostalniki, ki poimenujejo bitja, imajo v to~ilniku ednine konnico -a (brata);
da -U -0ma

to~ -0 -a -e
to je znailno tudi za kategorijo ~ivosti (... naael je gobana).
Ime
or.
-u

-om
-i
-oma
-1n
Samostalniki, ki se konajo na c, , ~, a,j imajo konnico -e->preglas (s
stricem).
Samostalniki zob, mo~, las imajo v imenovalniku mno~ine konnico-je.
 O Poseonosti vosnOvi:
I-pade polglasnik (soaolec, soaolca).
Nekateri samostalnika od rodilnika ednine podaljaujejo osnovo:
" Zj-: samostalniki, katerih osnova se kona na -r (kolesar, kolesarja).
S t-: domaa imena, katerih osnova se kona na -e (Toneta).
Z-n-:samostalniki, katerih osnova se kona na -j (nageljna).
Enozlo~nim samostalnikom se osnova vdvojini in mno~ini podaljaa z -ov- (Z1d,
zidova).
Glasovna premena (otroci).
Nadomestna osnova: lovek > ljudje (tudi vrodilniku in mestniku dvojine) .
Nekaterimsamostalnikov se spremeni trajanje (brat - brata). pri nekaterih pa se
kratki airokie oziroma o zamenja z dolgim ozkim (kmeti- kmeta).
o Veina ohranja naglasno mesto.
o Naglasna mesta:
Nepremini:
Na osnovi: naglas je ves as na istem zlogu osnove (stol- stola).
Konniaki: na konnici: naglas je ves as na konnici.
Premini:
osnovi (medved-medveda).
Na osnovi: e se naglasno mesto premika na
konnici (sneg, snega).
Meaani(vnekaterih oblikah na osnovi, v drugih pa na
spola, ki imajo vrodilniku ednine konnico -e.
2. moaka sklanjatev: samostalnikimoakega
moaki sklanjatvi. rod daj. to~. me

o Lahko jihsklanjamo tudi po 1.

im.
-0
ed.
o Naglasno mesto se ne premika. dy -1 -ama -ah -ama

-am -ah -ami

mn. -¬

vseh drugih
moaka sklanjatev: samostalniki moakega spola, kiimajo v rodilniku ednine in v
3.
sklonih konnico O.
o Kratice, simboli.
moaki sklanjatvi.
o Lahko jihsklanjamo po 1.

}enske sklanjatve
ednine
sklanjatev (=drugi moaki): samostalniki ~enskega spola, ki imajo vrodilniku
1. ~enska
konnico -e.
o Posebnosti vkonnici:
Gospa. (glej lis1) imenovalniku in to~ilniku
Samostalniki, ki se konujejo na -ev (cerkev, ~etev), v
ednine imajo - , v orodniku pa -ijo. imata -0, v orodniku ednine
Mati. hi (glej list). V imenovalniku in to~ilnikuednine
pa -jo; odrodilnika ednine dalje podaljaujeta osnovo z
-er-.
o Posebnosti v osnovi:
Nekaterim se v rodilniku dvojine in mno~ine v osnovo vriva polgalsnik oz. ipredj
(vo~nja -vo~enj, ladja- ladij).
Samostalniki na ev: razen v imenovalniku in to~ilnikuednine jim iz osnove izpade
polglasnik.
Naglasna mesta:
Veina jih ohranja isto naglasno mesto.
Samostalniki spolglasnikomv osnovi(megla) imajo nepremini naglasni tip na
osnovi ali na konnici.
 (e se po
Nekateri se naglaaujejo po nepreminem ali po meaanem naglasnem tipu
meaanem, so oblike slogoVno zaznamovane).

sklanjatev:samostalniki ~enskega spola, kiimajo vrodilniku ednine konnico -i.

2. ~enska o Posebnost v konnici:
orodniku ednine, v
Nekateri imajo posebne konnice v
ed. dv mn
dajalniku dvojine in mno~ine (pesem, stvar).
- 0
-j
samostalnikov (stvar) ima posebne konniCe
-j
Nekaj enozlo~nih
mestniku dvojine in mno~ine.
- 1
rod

- im Vdajalniku dvojne in
izpade polglasnik
- ma
da
-i Posebnost v osnovi: jim.
to~
me - -ih - ih
Nekaterim se osnova premenjuje tako, da
ma - mi
(bolezen - bolezni).
Drugana osnova(kri -krv).
(nepremini naglas na osnovi).
o Veina ohranja naglasno mesto
sklanjajo kot stvar, pa se naglasnomesto premenjuye (v
Samostalnikom, ki se meaani tip.
pa na konnici)
nekaterih
nekaterih oblikaj je na osnovi, v
konnico.
sklanjatev: samostalniki ~enskega spola, kiimajo nito vsi primki ~enskih oseb in
3. ~enska (Mali, babi),
Domaa ~enska lastna in obna imena na -i
o
prevzeta ~enska imena.

Srednja sklanjatev
konnico -a.
srednjega spola, ki imajo vrodilniku ednine
Samostalniki Posebnost v konnici: konuje nac, , a,j,imajo
Samostalniki, katerih osnova se orodniku
preglas (v konnicah imajo -e- namesto -o-) v
in mno~ine.
mn
dy.
ednine ter v dajalniku dvojine ednine -0 (dekle).
ed.
- a
1m
rod -a
Nekateri imajo v imenovalniku
- 0m Posebnost vosnovi:
ednine konnico-0, od
Oma
da
Tisti, ki imajo v imenovalniku
-a

-s-, -n- (tele, teleta).

to|.
- ih
rodilnika ednine podaljaujejo osnovos-t,
ih
me.
j
e pred
Nekaterim se v rodilniku mno~ine vriva polglasnik,
- om oma

naselij).
se vriva -i- (okno - oken, naselje -
osnoviali na konnici.
Stalno naglasno mesto na -n- (izjemi: ime, vime) ter tele,
Preminega imajo tisti, ki osnovo podaljaujejo z
o

plee.
Meaani je redki (srce).
Posamostaljeni pridevnik

dobili vrednostsamostalniakih besed.

Pryotni pridevniki, ki so zaradi izpuaenega samostalnika
ohranili pa pridevniako sklanjatev.
Veinoma lastna imena.
Npr. de~urni.

Samostalniaki zaimek

Zaimek je beseda, ki kaj imenuje posredno.

Posredno poimenuje bitje, stvar, pojem.
Imajo enake slovnine lastnosti kot samostalniki.
Delimo jih na osebne (ona, vi) in neosebne (nekaj, kar, kdo).
Osebni so tisti, ki izra~ajoslovnino osebo.
 Osebni samostalniaki zaimki:
o Doloimo jim lahko sklon, spol, atevilo. Vstavku predvsem vvlogi osebka ali predmeta,
o V rodilniku. dajalnikuin to}ilniku 2 obliki; naglasno (njeza) in nenaglasno 0z. aslonsko
(ga).
o e je to~ilnik navezan na predlog (npr. zanj), pa imajo ae tretjo obliko -navezno (npr. -nj).
o Povratni osebni zaimek: sebe/se. Ne nastopa v vlogi osebka. (tisto, kar lahko zamenjamo s
sebe/sebi).
Neosebni samostalniaki zaimki:
o Ne izra~ajo slovnine oscbe. So moakegaali srednjega spola, so v ednini, lahko jih sklanjjo.
o Vpraaalni, oziralni, nedoloni, nikalni, poljubljostni.
Vpraaalna: spraaujemo po loveku (kdo, kaj)
Oziralna: opisno predstavimo nekaj (kdor, kar).
Nedolona: e nekaj ne poimenujemo posredno (nekaj, nekdo).
Nikalna: izra~amo neobstoj (nihe, ni).
Poljudnostna: kdo, kaj.
EDNINA DVOJINA MNO}INA
2. os. 3. os. 1. os. 2. os. 3. os
1. os. 2. os. 3. os. 1. os.
vidva onadva mi oni
Im. jaz ti ona midva
Rod. mene/me tebe/te nje/je naju vaju njjju/ju nas vas njih/jih
menimi tebi/ti njejlji nama vama njima jim nam vam njim/jim
Daj.
mene/me tebe/te naju vaju njiju/ju nas vas njib/jih
To~. njoljo
Mest. O meni o tebi o njej Onaju o vaju o njiju O nas o vas o njih
steboj/ s Z nama Z vanma znjima z nam1 Z vamu z njimi
Or. z menoj/ z Z njo
manO tabo

kdor kar nihe ni nekdo nekaj

Im. kdo kaj
esar nihe niesar nekoga neesa
Rod. koga esa kogar
komur emur nikogar niemur nekomu neemu
Daj. komu emu
kaj kogar kar nikomur ni nekoga nekaj
To~. koga o emer o nikomer oniemer o nekom Oneem
o kom o em o komer
Mest. z nekom z neim
s kom s im s komer s imer z nikomner zniimer
Or.

Pridevniaka beseda

Poimenujejo lastnosti, vrsto, svojino, koliino.

Oblikovne lastnosti:
o Nimajo lastnega stalnega spola.
o Nimajo lastnegaatevila.
o Se skanjajo.
o Imajov to~ilniku ednine moakega spola posebno slovnino lastnost: navezovalnost
(panonski svet - panonskega).
Glede na to, kaj poimenujejo in kako to delajo (neposredno/posredno), jih delimo v triskupine:
o Pridevniki, atevniki, pridevniaki zaimki.
Vstavku so po navadi v vlogi povedkovega doloila ali v vlogi levega prilastka.

Pridevnik

Lastnostni, vrstni, svojilni.

Lastnostni:
Barva, oblika, mera, snovnost, vremenskost, kakovost, stanje.
Dele~nik: lastnostni pridevnik, tvorijo se iz glagoloy, Npr. smejo.
 akajoe
Prislov: cakajoc. pridevnik:
posebnosti:
Lasnostni imajo nekai
imajo v vseh spolih, atevilih in sklonih nito konnico, se sklanjajo po 2. pridevniaki
o Nekaj
sklanjarvi.
Vsi imajo nedolono in dolono obliko. Nedolona oblika je bel, dolona pa beli (vpraaamo s
kateri).
obrazilom ali s
o Tristopenjsko stopnjevanje: osnovnik, primernik. prese~nik. Lahko z
prislovom.
o Dvostopenjsko stopnjevanje: lep, prelep. -ov/- ey, -in (kadar ne poimenujejo osebne
Vrstni: kateri, - ski, - aki, - ki, - nji, - ji, - ni, tudi
svojine).
Svojilni: igav. - ov/-ev, - in., tudi - ski, -ji.
Lastnosti: trispolskOst, triatevilskost, navezovalnost.
`tevnik

Neposredno poimenujemo koliino, polo~aj prvine v vrsti/skupini.

Glavniatevniki poimenujejo koliino prvin: koliko. - Za
posebni konnici
o Izra~ajo spol, atevilo, sklon.
konnice za vse tri spole. 2. 3, 4 imaio po dve
Tima posebne glasovnih konnic za izra~anje spola.
m.sp in~. sp. Za 5 in ve: ni
kateri.
polo~aj prvine v vrsti/skupini: kot
Vrstini poimenujejo se pridevniki.
posebnosti. Sklanjajo
o Nimajo oblikovnih atevnikov (obrazilo - i, - a, ali - o).
Tvorimo jih iz glavnih
nadomestna osnova. mno~ilne atevnike
o 1.,2.,3.,4. > (poimenujemo koliino prvin npr. troje vrat),
Poznamo tudiloilne atevnikenpr. trojna vrata).
(poimenujemo koliino delov
Pridevniaki zaimek

koliino.
poimenujemo lastnost, vrsto, Svojinoali ali koliinski (kolikor).
Posredno (kateri), svojilni(njen) koliinski (skupna samo
Lastnostni (kakraen), vrstni tri atevila, lahko se sklanjajo. lzjema le
spole, vsa
Lahko izra~ajo vse triednine in se ne sklanjajo. Npr. koliko).
oblika za srednji spol
Osebni in neosebni: .
Osebni izra~ajo slovnino osebo. Moj, najin, tvoj
o svoj.
Povratni svojilnizaimek:osebe.
o Neosebni ne izra~ajo slovnine
Kazalni: tak, tisti koliina:
oddaljenost: tisti, velika oddaljenost: oni, kakovost: tak/takaen,
Bli~ina: ta,
toliko nikalni.
Vpraaalni, oziralni, nedoloni,
Glagol
zaznavanje, stanje ali razmerje.
Beseda, s katero poimenujemo dejanje, dogajanje, predstavljamo) innepolnopomenski.
Popomenu so polnopomenski (dogajanje si lahko
Nepolnopomenske delimo na:
konam.
o Fazne: stopnja v dogajanju, npr. zanem, neham, hoem, ~elim.
o Naklonske: izra~ajo razmerje do esa, npr. moram,
o Biti, kadar ne pomeni »obstajati, nahajati se, potekati«.
Glagolski vid:
o Dovrani glagoli: izra~ajo dejanje zomejenim trajanjem.
 o Nedovrani glagoli.
Vezljivost glagolov: ob sebi predvidevajo doloena dopolnila.
o Osebni so glagoli, ki predvidevajo dopolnilo vimenovalniku, npr. cveteti.
o Drugi so brezosebni, npr. sne~iti.
o Prehodni zahteva ae katero drugo dopolnilo, najvekrat vto~ilniku, npr. brati.
o Neprehodni ne predvidevajo dopolnila, npr.cveteti.
Oblikovne lastnosti glagolov:
o Osebne glagolske oblike izra~ajo osebo in atevilo, npr. zna. Tudi sklon in lahko tudi as.
o Neosebne glagolske oblike, npr. znati.
Nedolonik (neosebna glagolska oblika na: -ti/-i; znati, rei)
Namenilnik (neosebna glagolska oblika na: -t,-; delat, stri; ob glagolih premikanja)
Opisnidele~nik na (neosebna glagolska oblika na , skatero delamo prihodnjik,
preteklik, predpreteklik in pogojnik,npr. znal).
Trpni dele~nik na -n/-t (neosebna glagolska oblika, s katero delamo trpne povedi,
npr. obiskan).
Osebne glagolske oblike izra~ajo poleg osebe in atevila ae naklon in nekatere tudi as.
Naklonske oblike glagolov:
Povednik, velelnik in pogojnik.
o Povedne glagolske oblikeizra~ajo as: sedanjik (edina nezlo~ena glagolska oblika),
prihodnjik, preteklik, predpreteklik.
o Glagolise pregibajo vosebiin atevilu > se spregajo.
Velelnik izra~a le 2. osebo vseh treh atevil, ter prvo osebo dvojine in mno~ine. Spregamo jih po
posebni velelniaki spregatvi.
Pogojnik je naklonska glagolska oblika, s katero sporoevalec izra~a umialjeno dejanje. Za
vljudnejae pozivanje naslovnika.
Glagoli v stavku nastopajo v vlogi povedka.
Prislov

Prislovi soposamezne/samostojne besede, ki same poimenujejo kraj. as, nain ali vzrok dejanja.
Loimo: krajevne (npr. zdoma), asovne (npr. nikdar), nainovne (npr. le~e) in vzrone (npr. hote,
zato).
Najve je nainovnih: iz pridevnika ali glagola. Tisti, kiso jz glagola, se imenujejo dele~je (npr.
bero, stoje ...).
Iz pridevnika so podobni pridevniakiobliki za imenovalnik ednine vsrednjem spolu, le naglas je
pogosto pomaknjen na konni-o.
Poimenujejo nekaj posredno ali neposredno. Tisti, kipoimenujejo nekaj naposreden nain, so
prislovni zaimki(npr. kam; istih vrst kot neosebnisamostalniaki in pridevniaki zaimki).
Vstavku nastopajo vvlogi prislovnega doloila.
Predlog
Poimenujejo neenakovredna razmerja med besedami ali besednimi zvezami in vplivajo na sklonsko
obliko izraza za sabo.
Veina poimenuje prostorsko raz1merje (npr. pri, pod), nekateri asovno (v /mladosti), nainovno
((plavati/ po ~abje) ali vzrono (/ijokati/ od sree).
Ob sebi predvidevajo doloen sklon (odvisno od glagola pred predlogom).
Predlog in beseda oz. besedna zveza, ki mu sledi vdoloenem sklonu, tvoritapredlo~no zvezo.
Vstavku sodel drugih stavnih lenov.
Nepravi predlogi: besede. ki prvotno niso predlogi, temve samostalniki (npr, vrh /gore/, konec
/vasi/) ali prislovi (npr. blizu /mesta/, sredi /mno~ice). Ob sebi zahtevajo samostalnik vrodilniku.
 Veznik
na obliko besede za seboi.
Poimenuje logina razmerja med prvinami predmetnosti in ne vpliva
Loimo priredne in podredne veznike. istovrstnost, nasprote,
posledinost ),
Priredni poimenujejo enakoVredna razmerja (npr.
podrednipa neenakovredna.
Priredni: (vendar),
stavke.
Prirednipovezujejo razne dele besede ali razmerja, npr. istovrstnost (in), nasprotje
Poimenujejo paraznovrstna enakoVredna
posledinost (zato).
dvodelnih (nastopajo v obeh priredno povezanih delih). neenakovredna
Nekaj je razna (eprav),
Podredni: medstavni). Poimenujejo (e), izjemo
stavke (so pogoj
Podredni vezniki povezujejo samo as (ko), vzrok(ker), namen(da /bi/),
glede na vejice!).
logina razmerja, in sicer (da). (med njimi ni
primerjavo (kot), vsebinskost da, s tem da
veznik: npr. br~ ko, kljubtemu da, kot da, tako
Vebesedni
stavnega lena.
Nimajo vloge samostojnega
lenek
vejo ali manjao stopnjo
stvarnosti(le, tik, ae), vpraaevanje (al1).
sporoevalevo miselno presojo (da), zanikanje (ne) ali
Besede. ki poimenujejo zares), njegovo pritrjevanje
otem (morda,
njegovega preprianja
niso samostojni stavni leni.
Nivpraaalnic, Medmet
veselje),je medmet.
sporoevalevo do~ivljanjestvarnosti(npr.
neposredno izra~a
Beseda. ki
Treh vrst:
Razpolo~enjski.
Posnemovalni.
Velelni (npr. psst).
samostojne povedi (Av!)
ali
So pastavki(Av, boli!)
 Samostalnik je pregibna beseda, ki izra~a predmete, pojme imenujejo bitja.

Vrste samostalnikov:
lahko zaznavamo s utili:
1. Stvarno ime zaznamuje predmet, ki ga
-Lastno ime: Ana, Peter, Ljubljana
-Obno ime: moaki,dojenek, kokoa
-Skupno ime : narod, ljudi, pohiatvo
~elezo
-Snovno ime : voda, zlato, vino, pojem: ~ivljenje, cas, Veseje
ime zaznamuje lastnost, dejavnost, stanje, misel, ustvo,
2. Pojmovno
Slovnine kategorije samostalnika:
-Spol: moaki, ~enski, srednji
-atevilo:ednina, dvojina, mno~ina
samostalnika
-Sklon - sklanjanje
ali kaj?
1.IMENOVALNIK - Kdo
aliesa?
2. RODILNIK - Koga
komu ali emu?
3. DAJALNIK -
4. TO}ILINIK - Koga ali kaj?
kom ali pri em?
5. MESTNIK - Pri
kom ali s im?
6. ORODNIK - S