Andreja Markovič, Tina Žagar Pernar, Janja Jerovšek, Mojca Smolej

SLOVENŠČINA
V OBLAKU
Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zvezka za slovenščino v 8. razredu osnovne šole

VRSTE BESED

8
Glagolski vid
10. pisati: s svinčnikom, peresom, kredo delati črke,
številke, navadno na gladki površini
napisati: s svinčnikom, peresom, kredo narediti črke,
številke, navadno na gladki površini
1. Alojza Ihana, ognju/ognjih, sanjah, sanjal,
Da se pomena razlikujeta le v besedah delati in
slabo/prestrašeno/nesrečno/obupano/osramočeno,
narediti.
izmišljati/izmišljevati, zaploskali, pesnik
11. a) Zakurili so ognje.
2. natančen, nesrečen, prepričljiv, obupan, prestrašen
b) Pripovedovali so si o sanjah./Spominjali so se svojih
3. sanja, pripovedovati/govoriti, pritegniti/očarati,
sanj.
vzbuditi
c) Začel je kar nekaj pripovedovati./Izmislil si je sanje.
4. a) so zakurili
č) Dolgo.
b) je gorel
12. a) Zakurili so Kaj so naredili?
c) so si pripovedovali
b) Usedli so se Kaj so naredili?
č) sta sanjala
c) so sedeli Kaj so delali?
d) Povej
č) Pripovedovali so si Kaj so delali?
e) bi šli
d) Spominjali so se Kaj so delali?
GLAGOL OS. ŠT. ČAS. NAKLON e) Zaploskali so Kaj so naredili?
OBLIKA f) so pogasili Kaj so naredili?
so zakurili 3. os. mn. pret. povedni g) Odšli so Kaj so naredili?
je gorel 3. os. ed. pret. povedni 13.
so si DEJANJE, DEJANJE,
pripove- 3. os. mn. pret. povedni KI SE ZGODI KI TRAJA
dovali V TRENUTKU DALJ ČASA
sta zakuriti sedeti
3. os. dv. pret. povedni
sanjala usesti se pripovedovati si
Povej 2. os. ed. X velelni zaploskati spominjati se
bi šli 2. os. dv. X pogojni pogasiti
oditi
5. iti, priti, hoditi, odpraviti se, teči, oditi, peljati se
Namenilnik. 14. Sedeti izraža dalj časa trajajoče dejanje, zato je to
6. a) spat nedovršni glagol, usesti se pa izraža dejanje, ki se izvrši
b) pripovedovati v trenutku, zato je to dovršni glagol.
c) povedat a) kuriti
č) zaupati b) ploskati
d) delat c) gasiti
e) pomagat č) povedati si
7. a) ne najde d) spomniti se
b) Nimam e) odhajati
c) ne bo 15. a) pozablja je pozabil
č) ne bo prišel/ne pride b) ste čistili smo očistili/počistili
d) sta pojedli c) sem spoznala poznam
e) vesta č) smo pisali napisati
f) sta bili d) je vprašala sprašuje
g) vrzi 16. Študiral je, postal, se je zaposlil, se ukvarja, je prejel
h) pojdite GLAGOL GLAGOLSKI
i) obleci V NEDOLOČNIKU VID
j) je vdrl študirati nedovršnik
8. neosebni
postati dovršnik
namenilnik na -t/-č
oseba zaposliti se dovršnik
ednina, dvojina, množina ukvarjati se nedovršnik
preteklik, sedanjik, prihodnjik prejeti dovršnik
povedni, pogojni, velelni
9. 2, 1
OS. ŠT. ČAS. NAKLON
OBLIKA
piše 3. os. ed. sed. povedni
je napisal 3. os. ed. pret. povedni
pisati, napisati

2
17. 23. zanima, nastane, Pridruži se, bomo počeli, Videli
bomo, nastaja, bodo spodbujali, Spoznali bomo,
KAJ MORA KAJ MORA
se preizkusili
DELATI? NAREDITI?
učenec/ – točno prihajati – naučiti se novo GLAGOL OS. ŠT. ČAS. NAKLON VID
učenka k pouku snov OBLIKA
– brati, računati, – rešiti dane naloge zanima 3. os. ed. sed. pov. nedov.
pisati nastane 3. os. ed. sed. pov. dov.
učitelj/ – razlagati snov – pohvaliti dobro Pridruži
učiteljica – spodbujati narejene naloge 2. os. ed. sed. vel. dov.
se
k sodelovanju – pripraviti gradivo bomo
za pouk 1. os. mn. prih. pov. nedov.
počeli
18. Razlika je na začetku – pri dovršniku napisati smo le videli
dodali del besede na začetku (na). 1. os. mn. prih. pov. dov.
bomo
Razlika je v sredinskem delu – sredinski del besede nastaja 3. os. ed. sed. pov. nedov.
pripravljati se je spremenil v pripraviti.
bodo
19. a) brati – prebrati
spodbu- 3. os. mn. prih. pov. nedov.
računati – izračunati
jali
naučiti se – učiti se
pohvaliti – hvaliti Spoznali
1. os. mn. prih. pov. dov.
b) prihajati – priti bomo
razlagati – razložiti (bomo) se
1. os. mn. prih. pov. dov.
spodbujati – spodbuditi preizkusili
rešiti – reševati 24.
20. dogajati se – 4
DOVRŠNIK NEDOVRŠNIK
govoriti, pripovedovati, praviti – 1
jemati – 5 o- opisati opisovati
metati – 2 od- odpisati odpisovati
21. po- popisati popisovati
NEDOVRŠNIK DOVRŠNIK z-/s- spisati spisovati
pripovedovati  pre- prepisati prepisovati
govoriti  pred- predpisati predpisovati
poslušal  pri- pripisati pripisovati
spomnil pod- podpisati podpisovati

raz- razpisati razpisovati
prišel 
v-/u- vpisati vpisovati
izmišljati 
za- zapisati zapisovati
govoril 
zaploskali  Npr.: risati: narisati, dorisati – dorisovati,
izrisati – izrisovati, orisati – orisovati
Priznali 
gledati: pogledati – zagledati, pogledovati, pregledati
postal  – pregledovati …
22. a) se poznata nedovršnik 25. a) Bral/-a sem knjigo. Bral/-a bom knjigo.
b) zagledava dovršnik b) Jedla/Jedli sva kosilo. Jedla/Jedli bova kosilo.
c) so obiskali dovršnik c) Pisal/-a je nalogo. Pisal/-a bo nalogo.
č) opozarjata nedovršnik NE
d) smo spali, je zapadlo nedovršnik, dovršnik 26. a) nedovršniki/nedovršni glagoli
e) Ne smej se nedovršnik b) dovršniki/dovršni glagoli
f) sem začutil dovršnik c) kaj kdo dela
g) se ukvarjamo nedovršnik č) kaj kdo naredi/stori
h) boste zaspali dovršnik
i) razmišlja, se bo vpisala nedovršnik, dovršnik

Veznik
1. Zadovoljstvo ob dobrih delih je vredno več kot denar.
Res mi oboje vzame kar nekaj časa, ampak
zadovoljstvo na koncu je tisto, kar šteje.
Včasih, ko zvečer utrujena ležem v posteljo, v glavi
prevrtim dogodke in ugotavljam, da mi največ
pomenijo srečni nasmehi na obrazih ljudi, ki jim
pomagam, ter njihova hvaležnost in spoštovanje.

3
2. migrant: kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, 15. a) Čeprav je deževalo, smo odšli na izlet.
zlasti iz gospodarskih vzrokov b) Ker je imel hud zobobol, je šel k zobozdravniku.
imigrant: kdor se izseli v tujino, zlasti iz političnih c) Ko je bilo lepo vreme, so se podali na Šmarno goro.
vzrokov č) K
 o ješ, ne glej televizije./Medtem ko ješ, ne glej
imigrant: priseljenec televizije.
begunec: kdor (z)beži pred nevarnostjo ali d) Vstopil je, ne da bi pozdravil.
neprijetnostjo; kdor se izseli v tujino iz političnih Enega.
vzrokov Dva.
3. azil: zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu V tistih z vezniki.
emigrantu 16 a) Ko
human: tak, ki rad pomaga ljudem; človekoljuben; b) Medtem ko
človeški Veznik v primeru a je iz ene besede.
humanitarnost: dobrodelnost Veznik v primeru b je iz dveh besed.
5. Tina migrante uči slovenščino (in druge jezike). Za to 17. a) kljub temu da
se je odločila, ker so se ji zasmilili migranti, o katerih b) Medtem ko
je brala v medijih. c) Namesto da
S tem, da že vnaprej naredi nalogo za snov, ki jo bosta č) potem ko
šele obravnavala. Pred veznikom.
6. a) NE 18.
b) NE
Veznik je sestavljen iz več besed. 
c) DA
č) DA Vse besede, iz katerih je veznik, stojijo
X
d) DA skupaj v povedi.
Popravljeni trditvi: Besede, iz katerih je veznik, stojijo

a) Novice o begunski krizi lahko gledamo in beremo v različnih delih povedi.
v medijih/na radiu, televiziji, spletu ... 19. a) Ne samo vsako jutro, ampak tudi vsak večer gre na
b) Tina Fajs uči migrante slovenščino in druge jezike. dolg sprehod.
8. -vez- b) Ali se pojdi učit ali pa pomagaj očetu!
Nekaj, kar veže/povezuje. c) Od utrujenosti ni niti spal niti jedel.
9. č 20. c
10. a) veznik ker – vzrok
Besede kdo, ki in kakšni povezujejo dve
b) veznik da (bi) – namen X
besedi.
c) veznik in – zaporedje
č) veznik ko – čas Besede kdo, ki in kakšni povezujejo dve
X
11. besedni zvezi.
Besede kdo, ki in kakšni povezujejo dva
IN DA KER 
stavka v povedi.
povezuje dve besedi oz. 21. a) kaj

besedni zvezi b) kar
povezuje dva stavka   c) česar
22.
12. b
13. a) A na vedno naredi domačo nalogo, ker bi rada imela NEPRAVI VEZNIKI
dobre ocene. VPRAŠALNI ZAIMKI kdo, kakšni, kaj
Ana bi rada imela dobre ocene, zato vedno naredi OZIRALNI ZAIMKI ki, kar, česar
domačo nalogo. 23. a) Tina ima nemškega ovčarja, s katerim se zelo rada
b) Tilen igra kitaro in Anže trenira gimnastiko. sprehaja.
Tilen igra kitaro, Anže pa trenira gimnastiko. b) Mama je razbila vazo, ki jo je kupila v Benetkah.
Ko Tilen igra kitaro, Anže trenira gimnastiko. c) Š pela gre v kino s sošolko, pri kateri je že večkrat
c) Danes bo deževalo, zato vzemi dežnik. prespala.
Ker bo danes deževalo, vzemi dežnik. 24. a) Kamor
Če bo danes deževalo, vzemi dežnik. b) Kdor
14. Ko zvečer utrujena ležem v posteljo, v glavi prevrtim c) Kjer
dogodke in ugotavljam, da mi največ pomenijo srečni č) kadar
nasmehi ter njihova hvaležnost in spoštovanje.
To me bogati. Včasih imam občutek, da dan prehitro Vejica stoji v vseh povedih pred veznikom. X
mineva, da je 24 ur premalo. Če se dobro organiziraš, Vejica stoji v vseh povedih za veznikom. X
lahko vse obveznosti uskladiš s prostovoljstvom. Prav Vejica stoji v vseh povedih med stavkoma. 
gotovo bom vztrajala v tej smeri, saj zdaj vidim, da mi
je humanitarnost pisana na kožo. To me veseli že od
nekdaj.

4
25. a) in 26. a) Neresnice, ki jih o migrantih širijo nekateri ljudje,
b) od koder/da me po izkušnjah z njimi prav bolijo.
c) kako b) Forum z naslovom Prostovoljno delov šoli, ki ga
č) ko/kadar/saj/ker pripravljata Slovenska filantropija ter Ministrstvo
d) ko za šolstvo in šport, bo potekal decembra letos.
e) saj/ker c) O trok ob pomoči starejšega, ki mu zaupa, spoznava
f) ki, kajti, namreč tuji jezik.
g) kdo, kdo č) L etošnjega preverjanja usposobljenosti ekip prve
h) saj/ker pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je za
i) da ljubljansko regijo potekalo v kočevskem Gaju, se je
j) in, ter udeležilo deset ekip s po šestimi člani.
k) Če/Ko/Kadar/Kjer d) V reševalni akciji, v kateri je sodeloval tudi
helikopter policijske letalske enote, so reševalci
našli poškodovanega planinca in ga odpeljali
v bolnišnico.
28.
VEZNIK ENOBESEDNI VEČ­BESEDNI ENODELNI VEČDELNI PRAVI NEPRAVI
ki   
ko   
in   
kaj   
da   
in   
a   
zato   
in   
če   
ki   
ki   
ki   
pa   
saj   
ki   
ampak   
kar   
ko   
in   
da   
ki   
ter   
in   
da   
da   
a   
če   
saj   
da   
in   
in   
ki   