Kozhahttps://youtu.

be/RXMUrKy9RSA

Kozhata ucestvuva vo procesot na otstranuvanje na nepotrebnite materii od organizmot (se izlacuva del od
vodata ,urea I soli). Kozniot sistem se sostoi od:

-Kozha

-Ronesti tvordi

-Zlezdi

Kozata e obvivka na teloto koja go ostvaruva prviot kontakt na organizmot so nadvoreshnata sredina, izgradena e od
2 sloja:

-Pokoznica (epidermis) e nadvoreshna obvivka izgradena od sloevi na epitel.

Kletkite od podlabokiot sloj na epidermisot sodrzat pigment melanin,koj ja dava bojata na kozata.

-Krznoto (dermis) e tenka svrzna obvivka smestena pod epidermisot. Ovoj sloj e izgraden od: kolageni I elasticni
vlakna.

Ovoj sloj e bogat I so krvni I limfni sadovi I nervni zavrshetoci

-Zlezdite vo kozata se podeleni na nekolku grupi:

-Potni

-Lojni

-mlecni

Rozhesti tvordi na kozata se noktite I vlaknata.Kozata ima povekje funkcii

1. Zashtita na teloto od nadvoreshni fizicki I hemiski vlijanija;

2. Zashtita od navleguvanje na mikroorganizmi;
3. Zashtita od prekumerno gubenje voda;
4. Zashtita od ultravioletovo zracenje;
5. Izlacuvanje od nepotrebnite materii preku potnite zlezdi;
6. Lacenje na masti;
7. Cinteza na vitamin D;
8. Regulacija na telesna temperature;

Termoregulacija

Covekot spagja vo grupa na homeotermni organizmi (poseduvaat mehanizmi za odrzuvanje na telesnata

temperatura-eutermija)

Koga organizmot e izlozen na visoka temperature ili niska temp maze da dojde do zgolemuvanje na telesnata
temp nad 37* (hipertermija) ili namaluvanje pod 36* (hipotermija)

Ekskretoren sistem (izlacuvanje)

1. Kako rezultat na metabolicka aktivnost na organizmot se sozdavaat krajni produkti koi se nepotrebni za
organizmot : voda,sol,sulfati,lekovi,boi I dr.
*site ovie materii se opfateni so poimot ekskreti.Ovie materii se toksicni za organizmot , iako se zadrzat
podolgo vreme moze da go narushat zdravjeto na covekot.

2. So izlacuvanjeto se ovozmozuva odrzuvanje na homeostazata.

 3. Site ekstreti, so isklucok na CO2 se izlacuvaat vo forma na voden rastvor preku bubrezite , kozata,I
digestivniot sistem ( CO2 preku beli drobovi).

4. Vo gradbata na ekskretorniot sistem vleguva – parni bubrezi, parni mocovodi, mocen meur I mocen kanal.

5. Bubrezite se parni organi smesteni na grbnata strana od stomacnata praznina od dvete strain na rbetot.
Imaat forma na grav I tezat okolu 150 gr. Nad sekoj bubreg e smestena nadbubreznata zlezda. Na nadolzen
presek bubregot se sostoi od 4 dela: bubrezna kapsula, bubrezna kora, srcevina I legence.

Osnovnata strukturna – funkcionalna edinica na bubregot e narecena nefron. Toj e izgraden od bubrezno telze I
kanali.

Procesot na sozdavanje na urina se sostoi od filtriranje na krvta pod dejstvo na krvniot pritisok.

Krvnite kletki I molekuli se zadrzuvaat vo krvnite kapilari.

Respiratoren sistem

1 . Dishenjeto e slozen fizioloshki process na razmena na kislorod I jaglerod dioksid magju organizmot I
nadvoreshnata sredina. Procesite na respiracijata se odnesuvaat na :

- Razmena na gasovite megju belodrobnite alveoli u krvta;

- Razmena na gasovite megju nadvoreshnata sredina I belite drobovi;
- Transport na kislorodot do kletkite I na CO2 do belodrobnite alveoli;
- Iskoristuvanje na kislorodot vo oksidativnite procesi vo kletkite I osloboduvanje na CO2 I energija;

2 . Sistemot za respiracija se sostoi od organi koi se podeleni na sprovodni dishni patishta (nosna praznina, goltnik,
grklan, dishnik ,bronhii I bronhioli) I dishen del pretstaven so aveoli.

Belite drobovi se organi izgradeni od sungeresto elasticno tkivo smesteni vo gradnata praznina, levoto belodrobno
krilo e pomalo od desnoto poradi lokacijata na srceto pred nego. Belodrobnite krila se obvitkani so dvolisna
belodrobna obvivka ili plevra.Alveolite se mestata kade shto se odviva process na razmena na gasovite vo belite
drobovi , sekoja alveola e izgradena od tenki dzidovi snabdeni so krvni sadovi.

Razmenata na gasovite vo belite drobovi se odviva so ritmicki dzizenja na gradniot kosh, ovie dvizenja se sostojat od
vdishuvanje ili inspiracija I izdishuvanje - ekspiracija na vozduhot.

Organite koi shto ucestvuvaat vo belodrobnata ventilacija:

- Gradniot kosh
- Rebrata
- Megjurebrenite muskuli.

Vo ovie dvizenja golema uloga ima I dijafragmata.

Maksimalnoto kolicestvo na vozduh koe moze da se izdishe od belite drobovi po edna dlaboka inspiracija
( vdishuvanje) e poznato kako vitalen ili belodroben kapacitet.