2 Sistemi linearnih enačb. Gaussova eliminacija in matrike.

Vrstična ešalon oblika matrike in rang matrike. (16. 10.

2023)
Definicija 2.1 (koeficienti sistema).
Želimo izračunati, če je mogoče, skupno rešitev za sistem m linearnih algebrskih enačb z n
neznankami

a11 x1 + a12 x2 + · · · + a1n xn = b1 ,

a21 x1 + a22 x2 + · · · + a2n xn = b2 ,
..
.
am1 x1 + am2 x2 + · · · + amn xn = bm ,

kjer so xi neznanke, aij in bi pa znane konstante. Koeficienti aij se imenujejo koeficienti sistema,
množica bi pa se imenuje desna-stran sistema.

Opomba 2.2 (tri možnosti).

Za vsak tak sistem iz Definicije 2.1 obstajajo natanko tri možnosti za nabor rešitev.

(Edinstvena rešitev) Obstaja en in samo en niz vrednosti za xi , ki izpolnjuje vse

enačbe hkrati.

(Ni rešitve) Ni nabora vrednosti za xi , ki bi zadovoljil vse enačbe hkrati –

nabor rešitev je prazen.

(Neskončno mnogo rešitev) Obstaja neskončno veliko različnih nizov vrednosti za xi , ki

zadovoljujejo vse enačbe hkrati. Ni težko dokazati, da če ima
sistem več kot eno rešitev, potem ima neskončno veliko rešitev. Na
primer, nemogoče je, da bi sistem imel točno dve različni rešitvi.

Definicija 2.3 (Gaussova eliminacija, enakovredna sistema).

Gaussova eliminacija je metodični postopek sistematičnega preoblikovanja enega sistema v
drugega enostavnejšega, vendar enakovrednega sistema (dva sistema imenujemo enakovredna, če
imata enake množice rešitev) z zaporednim izločanjem neznank in na koncu pridemo do sistema, ki
je lahko rešljiv.

Definicija 2.4 (elementarne operacije za lineari sistem).

Sistematično preoblikovanje enega sistema v drugi enakovredni enostavnejši sistem, temelji na
treh preprostih operacijah, s katerimi se en sistem pretvori v drug enakovreden sistem. Za linearni
sistem vsaka od naslednjih treh elementarnih operacij kot rezultat poda enakovredni sistem

(i) Zamenjajte i-to in j-to enačbo.

(ii) Zamenjajte i-to enačbo z večkratnikom same sebe, ki ni nič.

(iii) Zamenjajte j-to enačbo s kombinacijo nje same in večkratnika i-te enačbe.

Komentar 2.5 (razložitev definicije 2.4).

Za opis elementarnih operacij iz Definicije 2.4 naj Ek označi k-to enačbo

Ek : ak1 x1 + ak2 x2 + · · · + akn xn = bk

12
in zapišimo sistem kot  

 E1  

 E2  
S= ..

 . 

E  
m

Za linearni sistem S vsaka od naslednjih treh elementarnih operacij kot rezultat poda enakovredni
sistem S 0 .
(i) Zamenjajte i-to in j-to enačbo. To je, če
   

 E1   
 E1  

 ..   
 ..  

 . 
 
 . 


 
 
 


   
 E i  
 
E j 
S= .. S0 = ..
 . , potem
 . .

 Ej   
 Ei  

 
 
 


 .   . 
 . 
 . 


 . 
 . 


   
  
Em Em

(ii) Zamenjajte i-to enačbo z večkratnikom same sebe, ki ni nič. To je

 

 E1 


 .. 

 .  
S 0 = αEi , kjer je α 6= 0.

 . 


 .. 


 

Em

(iii) Zamenjajte j-to enačbo s kombinacijo nje same in večkratnika i-te enačbe. To je
 

 E 1 


 .. 


 . 


 


 E 

 i 
0
S = .
.. .

 


 Ej + αEi  

 


 .. 


 . 

 
Em

Problem 2.6 (strategija v primeru če sistem ima edistveno rešitev, pivot).
Sistematično preoblikovanje enega sistema v drugi enakovredni enostavnejši sistem z uporabo
elementarnih operacij ima naslednjo strategijo. Pri vsakem koraku je strategija osredotočanje na
eno pozicijo, imenovana pivot pozicija, in odstranitev vseh členov pod to pozicijo z uporabo treh
osnovnih operacij. Koeficient v položaju povot pozicije se imenuje pivotalni element (ali
preprosto pivot), medtem ko se enačba, v kateri je pivot, imenuje pivotal enačba. Samo
neničelna števila so dovoljena kot pivoti. Če je koeficient v položaju pivota kdaj enak 0, se pivotal
enačba zamenja z enačbo pod pivotal enačba, da se ustvari pivot, ki ni nič. (To je vedno mogoče za
kvadratne sisteme, ki imajo edinstveno rešitev.) Sledi podroben opis Gaussove eliminacije, ki se
uporablja za naslednji preprost (vendar tipičen) kvadratni sistem.
2x + y + z = 1,
6x + 2y + z = −1,
−2x + 2y + z = 7.

13
Opomba 2.7 (matrični zapis).
Iz rešitve sistema linearnih enačb problema 2.6, jasno mora biti, da ni razloga, da bi v vsakem
koraku zapisovali simbole, kot so “x”, “y”, “z”in “=”, saj manipuliramo samo s koeficienti. Če
takšne simbole zavržemo, se sistem linearnih enačb zmanjša na pravokotno matriko števil, v kateri
vsaka vodoravna črta predstavlja eno enačbo. Na primer, sistem iz problema 2.6

2x + y + z = 1,
6x + 2y + z = −1,
−2x + 2y + z = 7.

se zmanjša na naslednji niz

 
2 1 1 | 1
 6 2 1 | −1 (črta poudarja, kjer se je pojavil =).
−2 2 1 | 7

Definicija 2.8 (matrika koeficientov, razširjena matrika).

Iz sistema m linearnih algebrskih enačb z n neznankami

a11 x1 + a12 x2 + · · · + a1n xn = b1 ,

a21 x1 + a22 x2 + · · · + a2n xn = b2 ,
..
.
am1 x1 + am2 x2 + · · · + amn xn = bm ,

lahko dobimo naslednjo matriko

 
a11 a12 · · · a1n | b1
 a21 a22 · · · a2n | b2 
 
 .. .. .
 . . 
am1 am2 · · · amn | bm

Niz koeficientov – številke na levi strani navpične črte – se imenuje matrika koeficientov za
sistem. Celoten niz – matrika koeficientov, povečana s števili na desni strani sistema – se imenuje
razširjena matrika, povezana s sistemom. Če je matrika koeficientov označena z A in desna stran
označena z b, potem je razširjena matrika, povezana s sistemom, označena z [A|b]. V tem primeru
 
a11 a12 · · · a1n
 a21 a22 · · · a2n 
 
A =  .. .. . . ..  .
 . . . . 
am1 am2 · · · amn

Komentar 2.9 (skalar, matrika, vrstica, stolpec, m-krat-n matrika, Ai∗ , A∗j ).
Skalar je realno število ali kompleksno število, matrika pa je pravokoten niz skalarjev.
Običajna praksa je uporaba velikih črk za označevanje matrik in uporaba ustreznih malih črk z
dvema indeksoma za označevanje posameznih koeficijentov matrike.
 
a11 a12 · · · a1n
 a21 a22 · · · a2n 
 
A =  .. .. .. ..  .
 . . . . 
am1 am2 · · · amn

14
Prvi indeks na posameznem koeficijentu v matriki označuje vrstico (vodoravna črta), drugi indeks
pa označuje stolpec (navpična črta), ki ga koeficijent zaseda. Podmatrika dane matrike A je
matrika, dobljena z brisanjem katere koli kombinacije vrstic in stolpcev iz A. Rečeno je, da ima
matrika A obliko ali velikost m × n -izgovarja se “m-krat-n”- kadar ima A točno m vrstic in n
stolpcev. Simbol Ai∗ se uporablja za označevanje i-te vrstice, medtem ko A∗j označuje j-ti stolpec
matrike A.

Definicija 2.10 (elementarne vrstične operacije).

Gaussovo eliminacijo je mogoče izvesti na razširjeni matriki [A|b] z izvajanjem elementarnih
operacij v vrsticah [A|b]. Te vrstične operacije ustrezajo trem osnovnim operacijam iz definicije 2.4,
ki se uporabljajo za manipulacijo linearnih sistemov. Za poljubno matriko trije tipi elementarnih
vrstičnih operacij so naslednji.
(Tip I) Zamenjajte vrstici i in j.
(Tip II) Zamenjajte vrstico i z neničelnim večkratnikom same sebe.
(Tip III) Zamenjajte vrstico j s kombinacijo samega sebe in večkratnika vrstice i.

Opomba 2.11 (dodatna razlaga za elementarne vrstične operacije).

Za m × n matriko  
M1∗
 .. 
 . 
 
 Mi∗ 
 . 
M =  .. 

M 
 j∗ 
 . 
 .. 
Mm∗
razložimo trije tipe elementarnih vrstičnih operacij na M .

Primer 2.12 (elementarne vrstične operacije).

Rešimo sistem iz problema 2.6
2x + y + z = 1,
6x + 2y + z = −1,
−2x + 2y + z = 7.
z vporabo matričnega zapisa.

Algoritem 2.13 (algoritem za trikoten sistem - povratna zamenjava).

Na splošno, če je sistem n × n trikoten v obliki
 
t11 t12 · · · t1n | c1
 0 t22 · · · t2n | c2 
 
 .. .. . . .. ..  . (1)
 . . . . | . 
0 0 · · · tnn | cn )
v katerem je vsak tii 6= 0 (tj. ni ničelnih pivotov), potem je splošni algoritem za povratno
zamenjavo naslednji:
Določite xi iz (1), tako da najprej nastavite xn = cn /tnn in nato rekurzivno izračunate
1
xi = (ci − ti,i+1 xi+1 − ti,i+2 xi+2 − · · · − tin xn
tii
za i = n − 1, n − 2, . . . , 2, 1.

15
Problem 2.14
Rešite naslednji sistem z uporabo Gaussove eliminacije (s povratno zamenjavo iz komentarja 2.13).

v − w = 3,
−2u + 4v − w = 1,
−2u + 5v − 4w = −2.

Problem 2.15 (primeri teoretičnih izpitnih vprašanj). (i) Razmislite o naslednjih treh
sistemih, kjer so koeficienti enaki za vsak sistem, vendar so desne strani različne (ta situacija
se pogosto pojavlja):

Rešite vse tri sisteme hkrati tako, da izvedete Gaussovo eliminacijo na razširjeni matriki oblike

(ii) Recimo, da je matrika B dobljena z izvajanjem zaporedja elementarnih vrstičnih operacij na

matriki A. Pojasnite, zakaj je A mogoče dobiti z izvajanjem elementarnih vrstičnih operacij
nad B.

(iii) Naslednji sistem nima rešitve:

Poskusite rešiti ta sistem z uporabo Gaussove eliminacije in pojasnite, kaj se zgodi, da

nakaže, da sistema ni mogoče rešiti.

Algoritem 2.16 (Gauss–Jordanova metoda - primer, ko sistem ima edinstveno rešitev).

Namen tega dela je predstaviti različico Gaussove eliminacije, ki je znana kot Gauss–Jordanova
metoda. Dve značilnosti, po katerih se Gauss–Jordanova metoda razlikuje od standardne Gaussove
eliminacije, sta naslednji.

• Pri vsakem koraku je pivotni element prisiljen, da bo 1.

• Pri vsakem koraku se uničijo vsi členi nad pivotom kot tudi vsi členi pod pivotom.

Z drugimi besedami, če  

a11 a12 · · · a1n | b1
 a21 a22 · · · a2n | b2 
 
 .. .. .
 . . 
am1 am2 · · · amn | bm

16
je razširjena matrika, povezana z linearnim sistemom, potem se uporabijo osnovne vrstične
operacije za zmanjšanje te matrike na
 
1 0 · · · 0 | s1
0 1 · · · 0 | s 2 
 
 .. .. .
 . . 
0 0 · · · 1 | sn

Rešitev se nato pojavi v zadnjem stolpcu (tj. xi = si ), tako da ta postopek zaobide potrebo po
izvedbi povratne zamenjave.

Problem 2.17 (primer uporabe Gauss–Jordanove metode).

Uporabite Gauss–Jordanovo metodo za rešitev naslednjega sistema:

2x1 + 2x2 + 6x3 = 4,

2x1 + x2 + 7x3 = 6,
−2x1 − 6x2 − 7x3 = −1.

Problem 2.18 (primer teoretičnega izpitnog vprašanja).

Uporabite Gauss–Jordanovo metodo za reševanje naslednjih treh sistemov hkrati.

2x1 − x2 = 1 | 0 | 0,
−x1 + 2x2 − x3 = 0 | 1 | 0,
−x2 + x3 = 0 | 0 | 1.

Komentar 2.19 (motivacija za modificirano Gaussovo eliminacijo).

Ne pozabite, da mora biti pivot vedno neničelno število. Za kvadratne sisteme, ki imajo
edinstveno rešitev, je dejstvo (kasneje dokazano), da lahko v vsako pivotno pozicijo vzdolž glavne
diagonale vedno dobimo neničelno število. Vendar pa v primeru splošnega pravokotnega sistema ni
vedno mogoče, da pivotni položaji ležijo na ravni diagonalni črti v matriki koeficientov. To pomeni,
da končni rezultat Gaussove eliminacije ne bo trikotne oblike.
Na primer, poskusite rešiti naslednji sistem:

x1 + 2x2 + x3 + 3x4 + 3x5 = 5,

2x1 + 4x2 + 4x4 + 4x5 = 6,
x1 + 2x2 + 3x3 + 5x4 + 5x5 = 9,
2x1 + 4x2 + 4x4 + 7x5 = 9.

Da bi rešili to situacijo, je postopek izločanja spremenjen na način opisan v definiciji 2.20

(modificirana Gaussova eliminacija).

Definicija 2.20 (modificirana Gaussova eliminacija).

Predpostavimo, da je U razširjena matrika, povezana s sistemom po i − 1 eliminacijskih korakih.
Za izvedbo i-tega koraka nadaljujte na naslednji način:

• Pomikajte se od leve proti desni v U in poiščite prvi stolpec, ki vsebuje neničelni vnos na ali
pod mestom i - recimo, da je U∗j .

• Pivotni položaj za i-ti korak je (i, j)-položaj.

• Če je potrebno, zamenjajte i-to vrstico z nižjo vrstico, da na položaj (i, j) postavite neničelno
število, nato pa izničite vse vnose pod tem vrtiščem.

17
 • Če so vrstica Ui∗ in vse vrstice v U pod Ui∗ v celoti sestavljene iz ničel, je postopek
eliminacije zaključen.

Problem 2.21
Obravnavamo sistem linearnih enačb

x1 + 2x2 + x3 + 3x4 + 3x5 = 5,

2x1 + 4x2 + 4x4 + 4x5 = 6,
x1 + 2x2 + 3x3 + 5x4 + 5x5 = 9,
2x1 + 4x2 + 4x4 + 7x5 = 9.

Uporabite modificirano Gaussovo eliminacijo za matriko koeficijentov sistema in obkrožite pivotne

položaje.

Definicija 2.22 (matrika stopničaste oblike (oz. vrstična-ešalon matrika)).

Za m × n matriko E = [eij ] z vrsticami Ei∗ = (ei1 , ei2 , . . . , ein ) in stolpci E∗j = (e1j , e2j , . . . , emj )>
pravimo, da je v stopničasti obliki (oz. vrstični-ešalon obliki), če veljata naslednja dva pogoja.
• Če je Ei∗ v celoti sestavljen iz ničel, potem so tudi vse vrstice pod Ei∗ v celoti nič; vse ničelne
vrstice so na dnu.
• Če je prvi neničelni vnos v Ei∗ na j-tem mestu, potem so vsi koeficijenti pod i-tim položajem
v stolpcih E∗1 , E∗2 , . . . , E∗j so nič.
Ta dva pogoja pravita, da morajo neničelni koeficijenti v matriki stopničaste oblike ležati na ali nad
črto stopnic, ki izhaja iz zgornjega levega vogala in se spušča navzdol in v desno. Pivoti so prvi
neničelni koeficijenti v vsaki vrstici. Spodaj je prikazana tipična struktura za matriko v stopničasti
obliki z obkroženimi povoti.
⎛ ⎞

* ∗ ∗ ∗ ∗ ∗ ∗ ∗
⎜ 0 0 
* ∗ ∗ ∗ ∗ ∗⎟
⎜ ⎟
⎜ 0 0 0 
* ∗ ∗ ∗ ∗⎟
⎜ ⎟
⎜ 0 0 0 0 0 0 
* ∗⎟
⎝ ⎠
0 0 0 0 0 0 0 0
0 0 0 0 0 0 0 0

Definicija 2.23 (rang matrike).

Recimo, da je A ∈ Matm×n (R) reducirana z elementarnimi vrstičnimi operacijami na matriko
stopničaste oblike E (E = veo(A) – veo: vrstična-ešalon oblika). Rang A je definiran kot število

rang(A) = število pivot elementov

= število neničelnih vrstic v E
= število osnovnih (bazičnih) stolpcev v A,

kjer so osnovni stolpci (bazični stolpeci) A definirani kot tisti stolpci v A, ki vsebujejo pivot
položaje.

Problem 2.24
Določite rang in identificirajte osnovne stolpce v naslednji matriki
 
1 2 1 1
A= 2  4 2 2 .
3 6 3 4

18
Problem 2.25 (primeri teoretičnih izpitnih vprašanj). (i) Reducirajte vsako od naslednjih
matrik v ešalon-vrstično obliko, določite rang in identificirajte osnovne stolpce.
 
  2 1 1 3 0 4 1
  1 2 3 4 2 4 4 1 5 5
1 2 3 3 2 6 8  
  2 1 3 1 0 4 3
A = 2 4 6 9 , 
B = 2 6 0 ,  C=  .
6 3 4 8 1 9 5 
2 6 7 6 1 2 5  
0 0 3 −3 0 0 3
3 8 6
8 4 2 14 1 13 3

(ii) Določite, katere od naslednjih matrik so v ešalon-vrstični obliki.

 
      1 2 0 0 1 0
1 2 3 0 0 0 0 2 2 3 −4 0 0 0 1 0 0
(a) 0 0 4 (b) 0 1 0 0 (c) 0 0 7 −8 (d) 
0

0 0 0 0 1
0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 −1
0 0 0 0 0 0

(iii) Recimo, da je A m × n matrika. Na kratko razložite, zakaj je vsaka od naslednjih trditev

resnična.

(a) rang(A) ≤ min{m, n}.

(b) rang(A) < m, če je ena vrstica v A popolnoma nič.
(c) rang(A) < m, če je ena vrstica v A večkratnik druge vrstice.
(d) rang(A) < m, če je ena vrstica v A kombinacija drugih vrstic.
(e) rang(A) < n, če je en stolpec v A popolnoma nič.

19