Vino

Je sladko, polsladko
Polsuho in suho,
Bogato in staro,
Je sveže, mlado in razigrano.
Je rosno in modro,
Nežno kot žamet,
Kot pušeljc iz rož čudovitih,
Iz vinograda dišava.
V kapljici bistri se sonce in milost
Izkušnje, ljubezen neskončna,
Je hrepenenje in pesem,
Je glasba in biserni smeh.
Vse to in še več si, vino,
Ti blagoslov in rosa nebeška,
Ti žar plemeniti, ti žlahtnost,
Ti raj in objem, ki znova
In znova ogreje srce.
Silvester Molan
Iz knjige Taylor Marshall, Infiltration, str. 113-114:

Amoris laetitia papeža Frančiška je izzvala precejšnjo kritiko zaradi trditve, da »nihče ne more biti za
vedno pogubljen, ker ot ni logika evangelija! Tukaj ne govorim samo o ločenih in spet poročenih,
ampak o vsakomer, ne glede na okoliščino, v kateri se znajde«.1 Trditev vključuje, da pekel ni večen –
nauk, ki ga je učil Giordano Bruno, čigar kip je bil postavljen v Rimu le stoletje pred tem. Papeževa
Amoris Laetitia je civilno ločenim in spet poročenim katoličanom tudi omogočila prejem odveze in
svetega obhajila, tudi če ostanejo spolno dejavni.2 19. septembra 2016 so štirje kardinali, Italijan
Carlo Caffarra, Američan Raymond Burke in Nemca Walter Brandmueller in Joachim Meisner,
formalno zahtevali od papeža pojasnilo glede tega, kar se zdi kot heretični nauk. Papež ni odgovoril
na njihova dubia (dvome).
Papež Frančišek je izrecno zatrdil, da papež hoče, da nekateri ljudje prekršijo moralni zakon, ko ne
morejo doseči ideala.3 Papež Frančišek je tudi učil, da Bog božansko in modro hoče »raznolikost in
mnogoterost religij« z enako voljo, »s katero je ustvaril ljudi«.4 Papež Frančišek je tudi podprl Načrt
2030 Združenih narodov glede varstva okolja, reproduktivnih pravic in nadzora nad rastjo
prebivalstva [population control].5

1
Papež Frančišek, Postsinodalna apostolska spodbuda o ljubezni v družini Amoris Laetitia (19. Marca 2016), št.
297.
2
Papež Frančišek, Amoris Laetitia, št. 301, 303, 305 in opombe k št. 329 in 351.
3
V Amoris Laetitia, št. 303, papež Frančišek zatrdi, da je grešno dejanje “najbolj velikodušen
odgovor, ki ga je mogoče dati Bogu … je nekaj, kar Bog sam zahteva”. To predlaga, da Bog zahteva
objektivno grešno dejanje, ki “objektivno ne ustreza splošnim zahtevam evangelija”. Nekateri so
skušali upravičiti to govorico tako, da so se sklicevali na svetega Tomaža Akvinca v Summa
theologiae I-IOI 1. 19, art. 5, kjer beremo: “Toda ko zablodeli um predlaga, da je nekaj zapovedal
Bog, zaničevati narek razuma pomeni zaničevati Božjo zapoved”. Toda v Amoris Laetitia 303
Frančišek ne govori o tem, da bi vest zmotno mislila, da « je nekaj zapovedal Bog”. Govori o nečem,
“kar ne objektivno ne ustreza vsesplošnim zahtevam evangelija”.
Po svetem Tomažu, torej, če človek resnično misli, da je imeti dve ženi nekaj, kar zapoveduje Bog, in
se zatorej poroči z dvema ženama, ni kriv. Če pa ve, da Bog zapoveduje monogamijo, in se temu
navkljub odloči, da bo imel dve ženi, tega (v nasprotju s tem, kar predlaga Frančišek) ne more
upravičiti kot v tistem trenutku “najbolj velikodušen odgovor”, trditi, da je to tisto, kar Bog zahteva v
tistem trenutku, in ohraniti obe ženi.
4
»Mnogoterost in raznolikost religij, barv, spolov, ras in jezikov zapoveduje Bog v svoji modrosti, s katero je
ustvaril ljudi” [El pluralism y la diversidad de religion, color, sexo, raza y lengua son expression de una sabia
voluntad divina, con la que Dios creó a los seres humanos.] Ta Božja modrost je vir, iz katerega izhaja pravica
do svobode verovanja in svoboda biti drugače. Torej je treba zavračati, da so ljudje prisiljeni sprejeti določeno
religijo ali kulturo, prav tako kot je treba zavračati vsiljevanje kulturno pogojenega načina življenja, ki ga drugi
ne sprejemajo.” Papež Frančišek, Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir (Document on Human
Fraternity for World Peace and Living Together) (5. Februarja 2019).
5
Besede papeža Frančiška udeležencem Mednarodne conference “Religije in cilji trajnostnega razvoja:
prisluhniti klicu Zemlje in ubogih” (Religions and the Sustainable Development Goals (SDGs): Listening to the
Cry of the Earth and of the Poor), ki sta jo organizirala Dikasterij za uveljavljanje celovitega človeškega razvoja
(Dicastery for Promoting Integral Human Development) in Papeški svet za medverski dialog, Vatikanska nova
sinodalna dvorana (Vatican’s New Synod Hall), 8. Marca 2019. Lydia O’Kane, “Pope: Sustainable Development
Rooted in Ethical Values”, Vatican News, 8. marca 2019.