samospev (umetna pesem za glas - solista in inštrumentalno

spremljavo – solistični inštrument, najpogosteje klavir); FRANZ

SCHUBERT
klavirska miniatura (kratka inštrumentalna skladba z značilno
motiviko, značajem in jasno obliko, s katero so skladatelji skušali
izražati trenutne vtise in razpoloženja: etuda, mazurka, nocturno,
balada, poloneza, polka, valček…); FREDERIC CHOPIN, ROBERT
SCHUMANN
Rapsodija (največkrat inštrumentalna skladba brez določene oblike, v
kateri so značilnosti ljudske glasbe – ljudska motivika in je zapisana za
različne zasedbe.); FRANZ LISZT
simfonična pesnitev (enostavčna skladba za orkester s programsko
vsebino – naslov skladbe ali pripis z vsebino, ki usmeri poslušalca v
poslušanje in pove, kaj skladatelj s skladbo opisuje);
koncertna uvertura (uvertura je uvodna glasba k operi; koncertna
uvertura pa nastane v romantiki, kot samostojna inštrumentalna
skladba s programsko vsebino.) FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY
opera (nastane več različnih vrst oper: glasbena drama – reforma
oziroma prenova opere; RICHARD WAGNER, realistična opera;
GEORGES BIZET, zgodovinsko - domovinska opera; GIUSEPPE VERDI,
veristična opera; GIACOMO PUCCINI, komična opera; ; GIOACCHINO
ROSSINI)
opereta (dramsko gledališko delo, v katerem se izmenjujejo govorjeni
dialogi, petje in inštrumentalne točke, ki pripovedujejo neko zgodbo.
Glasba, petje in melodije pa so bolj zabavnega značaja.); JACQUES
OFFENBACH; JOHANN STRAUSS ml.
balet (dramsko-glasbena oblika, kjer s (klasičnim, umetniškim)
plesom prikazujejo neko zgodbo ob spremljavi simfoničnega orkestra;
PETER ILJIČ ČAJKOVSKI;
Capriccio – inštrumentalna glasbena oblika z bogatimi glasbenimi
domislicami; NICCOLO PAGANINI