samospev (umetna pesem za glas - solista in inštrumentalno
spremljavo – solistični inštrument, najpogosteje klavir); FRANZ
SCHUBERT klavirska miniatura (kratka inštrumentalna skladba z značilno motiviko, značajem in jasno obliko, s katero so skladatelji skušali izražati trenutne vtise in razpoloženja: etuda, mazurka, nocturno, balada, poloneza, polka, valček…); FREDERIC CHOPIN, ROBERT SCHUMANN Rapsodija (največkrat inštrumentalna skladba brez določene oblike, v kateri so značilnosti ljudske glasbe – ljudska motivika in je zapisana za različne zasedbe.); FRANZ LISZT simfonična pesnitev (enostavčna skladba za orkester s programsko vsebino – naslov skladbe ali pripis z vsebino, ki usmeri poslušalca v poslušanje in pove, kaj skladatelj s skladbo opisuje); koncertna uvertura (uvertura je uvodna glasba k operi; koncertna uvertura pa nastane v romantiki, kot samostojna inštrumentalna skladba s programsko vsebino.) FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY opera (nastane več različnih vrst oper: glasbena drama – reforma oziroma prenova opere; RICHARD WAGNER, realistična opera; GEORGES BIZET, zgodovinsko - domovinska opera; GIUSEPPE VERDI, veristična opera; GIACOMO PUCCINI, komična opera; ; GIOACCHINO ROSSINI) opereta (dramsko gledališko delo, v katerem se izmenjujejo govorjeni dialogi, petje in inštrumentalne točke, ki pripovedujejo neko zgodbo. Glasba, petje in melodije pa so bolj zabavnega značaja.); JACQUES OFFENBACH; JOHANN STRAUSS ml. balet (dramsko-glasbena oblika, kjer s (klasičnim, umetniškim) plesom prikazujejo neko zgodbo ob spremljavi simfoničnega orkestra; PETER ILJIČ ČAJKOVSKI; Capriccio – inštrumentalna glasbena oblika z bogatimi glasbenimi domislicami; NICCOLO PAGANINI