1. Kdo sta bila Heinrich Schliemann in Arthur Evans?

Pojasnite, zakaj je njuno delo tako

pomembno?
Heinrich Schliemann je bil nemški arheolog, ki je znan po raziskavah Troje in Miken. Odkritje Troje
je postavilo temelje za razumevanje zgodovine tega obdobja, v Mikenah je odkril Grob Agamemnona.
Arthur Evans je bil britanski arheolog in pisatelj, ki je odkril palačo Knossos, na Kreti, ugotovil je da
je to pripadalo minojski civilizaciji. Oba sta bila ključna za razvoj raziskovanja teh civilizacij, za
razumevanje kultur.

2. Opišite kretsko kulturo – kdo so bili prebivalci, kakšna so bila njihova mesta, kakšno
gospodarstvo in način življenja so poznali … Pojasnite, s kakšnimi viri rekonstruiramo
njihovo življenje.
- Prebivalci: minojci,
- Najpomembnejše mesto je bilo Knossos, velika palača, administrativno, gospodarsko,
kulturno središče,
- Gospodarstvo: kmetijstvo – žita, oljčno olje, grozdje, trgovina, pomorstvo
- Živeli v dobro organiziranih mestnih središčih, naprena arhitektura, kompleksne palače,
meščanska stanovanja, javni prostori, vodovod, umetnost – frenske, keramika, kiparstvo…
- Rekonstrukcija: izkopanine – palače, templji, grobnice, keramika, pisave ne razumemo.

3. Opišite mikensko kulturo – kdo so bili prebivalci, kakšna so bila njihova mesta, kakšno
gospodarstvo in način življenja so poznali … Pojasnite, s kakšnimi viri rekonstruiramo
njihovo življenje.
- Prebivalci: Mikenci,
- Gospodarstvo: kmetijstvo – žito, olje, grozdje, trgovina
- Utrjena mesta s palačami, vojska je bila pomembna – vojaška arhitektura, utrdbe, obzidja.
- Linearna B pisava na glinastih tablicah, Iliada, Odiseja, izkopanine

4. Primerjajte mikensko in kretsko mesto in kulturo (primerjava naj obsega vsaj tri različna
področja – npr. kakšno gospodarstvo so imeli eni in drugi, način življenja, gradnjo, pisavo,
kdo so bili prebivalci ...).
- Gospodarstvo: Mikenci so imeli kombinirano gospodarstvo, usmerjeno v kmetijstvo in
trgovino. Kretski Minojci so bili bolj trgovsko usmerjeni, z uspešno pomorsko trgovino.
- Način Življenja: Mikenci so bili bolj vojaško naravnani, z močno poudarjeno vojaško
disciplino. Minojci so imeli bolj umetniški in trgovski pristop do življenja.
- Gradnja: Arhitektura Mikencev je bila trdnjava in velike palače z obzidji. Minojska
arhitektura se je osredotočala na kompleksne palače, ki so imele odprte prostore, freske in
večnadstropne zgradbe.
- Pisava: Mikenci so uporabljali Linearno B pisavo, medtem ko Minojci niso imeli pisave ali so
jo vsaj ni mogoče razbrati.
- Prebivalci: Mikenci so bili indoevropski ljudje, medtem ko so Minojci verjetno imeli
neindoevropski jezik in so bili genetsko morda bolj povezani z prebivalci Anatolije.

5. Kaj je povzročilo konec minojske civilizacije?

Konec minojske civilizacije je posledica katastrofalnega vulkanskega izbruha na otoku Santorini
(Tera). Ta dogodek je povzročil uničujoče poplave, cunamije in spremenil klimatske pogoje, kar je
privedlo do kolapsa minojske družbe.
 6. Kdo in kdaj je uničil Mikene?
Mikene so bile uničene okoli 1200 pr. n. št. Vzroki za uničenje niso povsem jasni, vendar so
vključevali možne napade drugih grških plemen, Dorcev, notranje nemire ali celo naravne katastrofe.
To obdobje je znano kot končna faza grške bronaste dobe, ki je označena s propadom več naselij in
palač.

7. Pojasnite, zakaj imenujemo obdobje po propadu kretsko-mikenske kulture temno obdobje?

Obdobje po propadu kretsko-mikenske kulture, ki sega od približno 1100 pr. n. št. do približno 800 pr.
n. št., je znano kot "temno obdobje" zaradi pomanjkanja pisnih zapisov iz tega časa in splošne
kulturne zastoje. Imenuje se "temno" predvsem zaradi pomanjkanja zanesljivih zgodovinskih virov, ki
bi osvetlili dogodke tega obdobja.

8. Naštejte pet značilnosti družbe v temnem obdobju.

Padec civilizacij: Propad Kretsko-mikenske kulture je sprožil razpad centraliziranih držav in
kompleksnih družbenih struktur, kar je vodilo v fragmentacijo in oslabelost oblasti.
Pomanjkanje pisnih zapisov: Pisanje je bilo v tem obdobju zelo omejeno, kar pomeni, da je malo
zanesljivih zgodovinskih virov, ki bi nam povedali več o dogodkih in družbenem življenju.
Selitve ljudstev: Pogoste so bile selitve ljudstev, kot so Dorci, Jonci in Eolci, ki so prispevali k
etničnim in kulturnim spremembam v regiji.
Razdrobljenost in lokalizacija: Zmanjšanje centralizirane oblasti je pripeljalo do razdrobljenosti in
lokalizacije oblasti, kjer so manjši oblastniki nadzirali omejena ozemlja.
Gospodarska nazadovanja: Izguba kompleksnih družbenih struktur je privedla do gospodarskega
nazadovanja, upad trgovine in zmanjšanje kulturne aktivnosti.

9. Na zemljevidu označite območja, ki so jih poselili Dorci, Jonci in Eolci.

Dorci: Dorci so se naseljevali predvsem na območju Peloponeza, južnega dela Grčije in Kreta. Na
zemljevidu bi jih lahko označili na jugu in jugozahodu Grčije.
Jonci: Jonci so se selili v osrednji in zahodni del Egejskega morja. Na zemljevidu jih lahko označite
na otokih v Egejskem morju, vključno s Samosom, Delosom in drugimi.
Eolci: Eolci so naseljevali predvsem severni del Grčije in nekatere otoke v Egejskem morju. Na
zemljevidu bi jih lahko označili na območju Tesalije in drugih delih severne Grčije.
10. Kdaj in kje so nastale prve grške mestne državice ali polis?
Prve grške mestne državice ali polis so se začele oblikovati v 8. stoletju pr. n. št. na območju Grčije.
Medtem ko so bila prejšnja obdobja zaznamovana z večjimi kraljestvi, se je zdaj začela diferenciacija
v manjše in samostojne enote.

11. Kaj so polis?

Polis je grški izraz za mestno državo ali samostojno mestno državico. Vsaka polis je imela svoje
zakone, oblast, gospodarstvo in družbeno ureditev.

12. Opišite dva načina nastanka polis.

Združevanje nekoč samostojnih vasi, Sparta, ali pa na vzpetinah zaradi varnostnih razlogov.

13. Pojasnite avtonomijo, gospodarsko samozadostnost in zunanjepolitično neodvisnost. (Ali

drugače: zakaj je vsaka polis želela avtonomijo, gospodarsko in zunanjepolitično
neodvisnost?)
- Avtonomija: Pomeni notranjo neodvisnost in sposobnost samoupravljanja brez zunanjega
vmešavanja. Polis je želela ohraniti svojo avtonomijo, da bi imela nadzor nad lastnim
političnim, socialnim in gospodarskim življenjem.
- Gospodarska Samozadostnost: Pomeni, da je polis želela biti čim bolj neodvisna glede na
svoje gospodarske potrebe, vključno s pridelavo hrane, obrti in trgovino.
- Zunanje-politična Neodvisnost: Polis je želela ohraniti svojo neodvisnost tudi v zunanjih
zadevah, vključno s sposobnostjo samostojnih pogajanj in odločanja o zavezništvih ter vojni.

14. Pojasnite tujke: Jonci, Dorci, Eolci, polis, akropola, citadela, avtonomija, elevterija, avtarkija,
kraljevina, aristokracija, oligarhija, tiranija, demokracija.
- Jonci, Dorci, Eolci: Različna grška plemena z značilnimi kulturnimi in jezikovnimi razlikami.
- Polis: Grška mestna država.
- Akropola: Trdnjava ali utrjeni del v zgornjem delu polisa.
- Citadela: Centralna trdnjava v mestu ali polisu.
- Avtonomija: Notranja politična neodvisnost.
- Elevterija: Svoboda.
- Avtarkija: Samozadostnost, neodvisnost od drugih v gospodarskem smislu.
- Kraljevina: Vlada, kjer kralj ali monarh ima prevladujočo moč.
- Aristokracija: Vlada elitne in privilegirane skupine.
- Oligarhija: Vlada, kjer malo ljudi obvladuje oblast.
- Tiranija: Avtoritarna oblast ene osebe, tirana.
- Demokracija: Vlada ljudstva, kjer ljudje sodelujejo pri odločanju.

15. Opišite različne oblike upravljanja polis: kraljevina, aristokracija, oligarhija, tiranija,
demokracija.
- Kraljevina: Monarhija, kjer kralj ali vladar ima najvišjo oblast.
- -Aristokracija: Vlada elite, kjer prevladujejo pripadniki najvišjih družbenih slojev.
- Oligarhija: Vlada manjšine, kjer skupina bogatih in vplivnih ljudi obvladuje oblast.
- Tiranija: Avtoritarna vladavina ene osebe, tirana, ki je običajno prišla na oblast s pomočjo
ljudstva.
- Demokracija: Vlada ljudstva, kjer imajo državljani pravico sodelovati pri političnih
odločitvah.

16. Razložite, v čem se polis loči od držav starih civilizacij.

Polis se loči od držav starih civilizacij po svoji majhnosti in politični organizaciji. Polis je bila majhna
mestna država, ki je združevala mestno jedro z okoliško podeželsko pokrajino. V nasprotju s starimi
civilizacijami, kjer so prevladovale velike centralizirane države, so polisi pomenili lokalno in
samostojno politično enoto, kjer so državljani imeli aktivno vlogo v političnem življenju.

17. Pojasnite, v čem je največji dosežek polis.

Največji dosežek polis je bil razvoj demokracije. V Atenski polis je bil dosežen vrhunec demokratične
oblasti, kjer so državljani sodelovali pri odločanju o političnih vprašanjih, zakonodaji in imeli pravico
do izražanja svojih mnenj.

18. Kaj pomeni izraz velika grška kolonizacija? Razložite.

Velika grška kolonizacija se je zgodila med 8. in 6. stoletjem pr. n. št., ko so grške polis ustanavljale
kolonije na različnih območjih Sredozemlja, Črnega morja in ob obalah Sicilije in Italije.

19. Pojasnite politične okoliščine, ki so bile naklonjene kolonizaciji (kdo Grkov ni oviral na
vzhodu, jugu in zahodu?)
Neenotnost in šibkost sosednjih kultur: Na vzhodu, jugu in zahodu Grčije so sosednje kulture pogosto
bile politično razdrobljene ali šibke. To je pustilo prostor za grško ekspanzijo, saj ni bilo močnih
centraliziranih oblasti, ki bi učinkovito ovirale kolonizacijo.
Manjša nasprotovanja od strani Egipta in Perzije: Vzhodne in južne sosednje kulture, kot sta Egipt in
Perzija, so bile sicer močne, vendar so bile bolj osredotočene na notranje zadeve. Niso pokazale
močnega nasprotovanja grški kolonizaciji, kar je omogočilo Grkom, da so širili svoj vpliv.
Pomanjkanje strogih političnih omejitev: V nasprotju s strogimi političnimi strukturami, ki so značilne
za nekatere druge civilizacije, so bile grške polis relativno odprte in manj centralizirane. To je
spodbudilo posamezne polise, da so iskale priložnosti za širitev na območja, kjer ni bilo močnih
političnih omejitev.
Pomanjkanje surove konkurence med grškimi mestnimi državami: Medtem ko so bile grške polis med
seboj včasih v konfliktu, ni bilo trajne in surove konkurence, ki bi ovirala kolonizacijo. Vsaka polis je
imela možnost raziskati in ustanavljati kolonije brez nenehnega nasprotovanja drugih mestnih držav.

20. Zakaj se je naseljevanje izven matičnih polis vendarle ustavilo (kdo ga je ustavil na vzhodu in
kdo na zahodu?)
Vzhod: Na vzhodu so se Grki soočali s Perzijsko vojno in omejitvami pod Perzijskim cesarstvom, kar
je omejilo širjenje na vzhod.
Zahod: Na zahodu so se naseljevanje ustavilo zaradi konkurence z Etruščani, Kartaginci in drugimi
lokalnimi skupnostmi

21. Opišite tri različne vzroke za kolonizacijo (demografski, socialni, politični, avanturizem ...)
- Demografski: Presežek prebivalcev v matičnih polisih je vodil k potrebi po novih območjih za
naselitev.
 - Socialni: Nekateri posamezniki so iskali boljše priložnosti in socialni status v novih kolonijah.
- Politčni: Želja po razširitvi političnega vpliva in ustanavljanje novih polis za razširitev grške
kulture.

22. Na zemljevidu označite smeri kolonizacije, območja, ki so jih Grki naselili in nekaj
največjih/najpomembnejših kolonij.
Grška kolonizacija je potekala predvsem v smeri jugozahod- severovzhod. Grki so naseljevali
območja ob obalah Sredozemlja, Črnega morja in vzhodnega dela Sicilije. Nekatere najpomembnejše
kolonije so bile Sirakuze na Siciliji, Olint v Trakiji, Milet v Joniji, in Tarent v Italiji.

23. Katero mesto v Grčiji je usmerjalo kolonizacijo? Pojasnite, na kakšen način so Grki
ustanavljali kolonije.
Mesto, ki je izstopalo pri usmerjanju kolonizacije, je bilo Milet. Milesijci so bili znani pomorščaki in
trgovci ter so aktivno vodili kolonizacijo na vzhodnem delu Sredozemlja.
Grki so ustanavljali kolonije s postavljanjem novih mest na odročnih območjih. Pri tem so uporabljali
naslednje korake: poslali so skupino ljudi (koloniste) iz matičnega mesta, ti bi potem ustanovili novo
kolonijo, ohranili bi povezave s matičnim mestom, vendar bi razvili tudi svojo politično in
ekonomsko neodvisnost

24. Opišite odnos med matičnim mestom in kolonijo.

Odnos med matičnim mestom in kolonijo je bil zapleten. Kolonije so ohranjale neko povezavo s
svojim matičnim mestom, običajno v obliki verskih in kulturnih praks. Vendar pa so sčasoma razvile
tudi svojo politično in ekonomsko neodvisnost.

25. Opišite spremembe, ki jih je kolonizacija povzročila v Sredozemlju.

Gospodarski razvoj: Kolonije so postale pomembni gospodarski centri, ki so spodbujali trgovino in
izmenjavo dobrin med različnimi regijami. To je prispevalo k razvoju pomorske trgovine in
izboljšanju gospodarskega stanja v Sredozemlju.
Kulturna izmenjava: Kolonizacija je omogočila intenzivno kulturno izmenjavo med grškimi
kolonijami in domorodnimi prebivalci ter drugimi sosednjimi kulturami. To je vodilo do prenosa
jezika, običajev, umetnosti in tehnologije.
Širjenje grške kulture: Grška kolonizacija je razširila grško kulturo na nove prostore. Ustanovljene
kolonije so ohranile grški jezik, mitologijo, arhitekturo in druge kulturne elemente, kar je prispevalo k
oblikovanju helenske kulture.
Ustvarjanje mestnih držav: Kolonije so postale izhodišča za ustanavljanje novih mestnih držav, ki so
ohranile določeno stopnjo avtonomije in razvijale lastne politične sisteme. To je prispevalo k
raznolikosti političnih struktur v Sredozemlju.
Razvoj morske moči: Grške kolonije so pomembno prispevale k razvoju morske moči v Sredozemlju.
To je imelo dolgoročne posledice na vojaški in trgovski ravni ter oblikovalo geopolitično dinamiko v
regiji.
Širitev agrarnih praks: Kolonizacija je prinesla širitev grških agrarnih praks, vključno z uvajanjem
novih metod kmetovanja in različnih vrst kultur. To je vplivalo na lokalno gospodarstvo in prehransko
samooskrbo.

26. Opišite spremembe, ki jih je kolonizacija povzročila v Grčiji.

Gospodarska dinamika: Kolonizacija je spodbudila gospodarski razvoj v matičnih polis, saj so
trgovske poti med kolonijami in materinimi mestnimi državami omogočile povečanje trgovine in
izmenjave dobrin. To je okrepilo gospodarsko osnovo matičnih polis.
Pomorska moč: Razvoj kolonialnih pristanišč in flot je pripomogel k rasti pomorske moči v matičnih
polis. To je imelo pomemben vpliv na vojaške zmožnosti in obrambo matičnih mest.
Kulturna izmenjava: Kolonizacija je prinesla kulturno izmenjavo med matičnimi polisi in njihovimi
kolonijami. Ta izmenjava je vključevala jezik, umetnost, arhitekturo in druge kulturne vidike, ki so
obogatili grško kulturo.
Politične spremembe: Nekatere kolonije so postale samostojne mestne države s svojimi političnimi
institucijami. To je prispevalo k raznolikosti političnih sistemov v Grčiji, saj so se oblikovali različni
modeli vladanja v kolonijah.
Demografske spremembe: Nekateri prebivalci matičnih polis so zapustili svoje domove in se preselili
v kolonije zaradi boljših gospodarskih priložnosti. To je vplivalo na demografsko strukturo matičnih
mest.
Vpliv na agrarno prakso: Grške kolonije so uvajale nove agrarne prakse, ki so se nato prenašale nazaj
v matične polis. To je vključevalo spremembe v načinu kmetovanja in uporabi zemlje.
Razširitev ozemlja: Kolonizacija je pripomogla k razširitvi političnih in teritorialnih meja matičnih
polis. Nekatere kolonije so se razvile v pomembne politične in ekonomske entitete, ki so prispevale k
moči matičnih mest.

27. Ovrednotite pomen in posledice kolonizacije: pojasnite, kaj je kolonizacija, kakšne

spremembe je povzročila v Sredozemlju in kakšne v matični Grčiji, na koncu seveda zapišite,
v kolikšni meri je kolonizacija s svojimi posledicami pomembna za razvoj Sredozemlja in
Grčije.
Kolonizacija predstavlja širjenje grških naselij izven matičnih polis.
- Gospodarski razcvet: Kolonizacija spodbudila trgovino in gospodarski razvoj v regiji.
- Kulturna izmenjava: Izmenjava znanja, umetnosti in jezika obogatila kulturno krajino
Sredozemlja.
- Novi politični entiteti: Nekatere kolonije postale samostojne mestne države.
- Gospodarska rast: Povečana trgovina med matičnimi polisami in kolonijami prispevala k
razvoju.
- Kulturna obogatitev: Kulturna izmenjava prinesla nove ideje in umetnost v matične polise.
- Politična raznolikost: Nastajanje novih političnih sistemov vplivalo na raznolikost v matičnih
polisih.
Kolonizacija ključna za oblikovanje kulturne, gospodarske in politične podobe Sredozemlja in Grčije,
prispevala k trajnemu gospodarskemu vplivu, obogatitvi kulturne dediščine ter ustanovitvi novih
političnih enot. V kolikšni meri je bila pomembna, ostaja nedoločljivo, vendar je nedvomno
oblikovala regijo in prispevala k njeni zgodovinski raznolikosti.

28. Navedite nekaj primerov, kjer so posledice grške kolonizacije vidne še danes.
- Prisotnost grške kulture v Sredozemlju in Italiji.
- Vpliv grškega jezika na zahodno kulturo.
- Ohranjanje arhitekturnih in umetniških elementov iz grškega obdobja.

29. Na zemljevidu poiščite/označite Sparto.

Sparta se nahaja v južnem delu Peloponeza v Grčiji.

30. Na zemljevidu poiščite/označite Atene.

Atene se nahajajo v osrednjem delu Grčije, na istoimenskem polotoku.
31. Opišite gospodarstvo Sparte.
Gospodarstvo Sparte je bilo temeljeno na kolektivni lastnini zemlje, kjer so Spartanci delili
enakopravno državno zemljo. Glavna delovna sila so bili heloti, sužnji, ki so skrbeli za kmetijske
dejavnosti. Spartanci so se izogibali trgovini in so se osredotočali na osnovne potrebe, predvsem
pridelavo hrane in vzdrževanje vojaških sil. Monetarna ekonomija ni igrala pomembne vloge.
Spartansko gospodarstvo je bilo usmerjeno v podporo vojaškemu sistemu, kar je vplivalo na družbeno
strukturo in razvoj mesta.

32. Opišite gospodarstvo Aten.

Gospodarstvo Aten je bilo usmerjeno v trgovino, umetnost in obrt. Atenčani so se aktivno ukvarjali s
pomorstvom, trgovino in izdelovanjem keramike. Raznolike obrtne dejavnosti, kot so tkanje, kovaštvo
in kovinarstvo, so prispevale k bogastvu in raznolikosti atenskega gospodarstva. Monetarna
ekonomija je bila razvita, omogočala je lažje izvajanje poslovnih transakcij. Kmetijska dejavnost ni
bila tako prevladujoča kot pri Sparti, in Atena je znala izkoristiti trgovske odnose ter postala
prepoznavna po svoji kulturni in gospodarski premoči.

33. Opišite politično ureditev Sparte glede na ustavo Veliko retro – kakšne naloge so imeli svet
starešin, ljudska skupščina, nadzorni svet.
- Svet starešin (Gerusija): Imeli so vlogo višjega sveta, ki je pripravljal zakonodajo in izvajal
nadzor nad državo.
- Ljudska skupščina (Apela): Sodelovala pri odločanju o zakonodaji, vendar je bila manj
vplivna kot v Atenski demokraciji.
- Nadzorni svet (Eforji): Imeli so vlogo izvršilne oblasti in nadzora nad kraljem ter drugimi
državnimi organi.
 34. Poimenujte vse tri sloje v Sparti in zapišite, kako so živeli – kaj so delali, kakšne pravice so
imeli ... Primerjajte življenje posameznih skupin med seboj.
- Spartanski državljani (Spartiati): Živeli so asketsko življenje, bili vojaško usposobljeni in
sodelovali v političnih zadevah.
- Perioiki: Svobodni prebivalci, ki so opravljali trgovske dejavnosti in bili kmetje, vendar niso
imeli političnih pravic.
- Heloti: Neprostovoljni sužnji, ki so delali na kmetijah Spartiatov.

35. Kdo je bil hoplit? Od kod ime, kakšno opremo je imel in kako se je bojeval?
Hoplit je bil težko oborožen grški pešak v antiki. Ime izvira iz grške besede "hoplon," ki pomeni ščit.
Hoplit je nosil težko oklepno opremo, vključno s ščitom, oklepom, čelado in kratkim kopjem.

36. Kaj je falanga? Opišite način bojevanja v falangi.

Falanga je bila vojaška formacija, kjer so hopliti tvorili tesno povezano bojno linijo s ščiti
prekrižanimi, da so tvorili neprebojno steno. To je bila tipična taktika grškega pehote, zlasti
Spartancev.

37. Opišite spartansko vzgojo. Katere vrednote je postavljala v ospredje?

Spartanska vzgoja je bila stroga in vojaško usmerjena. Otroci so bili vzgajani za vojaško službo,
poudarek pa je bil na fizični vzdržljivosti, bojni spretnosti in skromnosti. Glavne vrednote, ki so jih
postavljali v ospredje, so bile pogum, vzdržljivost in poslušnost državi.

38. Opišite oblike vladavine v polis Atencev od ustanovitve do demokracije (kraljevina,

aristokratska republika, tiranija, demokracija).
Kraljevina: V zgodnjih fazah svojega razvoja so Atene imela kralje, vendar so njihove pristojnosti bile
omejene. Kralje so postavljali izobraženi aristokrati, ki so imeli bolj simbolno vlogo.
Aristokratska republika: Naslednji korak je predstavljala aristokratska republika, kjer je politično
oblast izvajala bogata in vplivna elita. To obdobje je zaznamovalo vladanje aristokracije, ki je imela
velik vpliv na odločitve in politiko v mestni državi.
Tiranija: Po obdobju aristokracije so Atene doživele kratko obdobje tiranije. Tiran je bil en samostojen
vladar, ki je vladal z absolutno močjo. Pizistratos je bil znan tiran, ki je vladal v 6. stoletju pr. n. št.
Demokracija: Najpomembnejši prehod je bil vzpon demokracije v 5. stoletju pr. n. št. Demokracija je
pomenila, da je politična moč pripadala vsem državljanom, ne samo elitnim aristokratom. Sistem je
vključeval redne skupščine, kjer so državljani sodelovali pri odločanju.

39. Opišite Solonove, Pizistratove in Klistenove reforme zlasti z gospodarskega vidika – kako so
pomagali kmetom in obrtnikom.
 - Solonove reforme: Solon je v 6. stoletju pr. n. št. uvedel obsežne reforme, da bi rešil socialne
in ekonomske težave. Med ključnimi ukrepi so bile odprava dolgov, razdelitev prebivalstva na
osnovi premoženja ter vpeljava pravic slojev.
- Pizistratove reforme: Pizistrat je, potem ko je postal tiran, podprl infrastrukturne projekte in
ukrepe za izboljšanje položaja kmetov. To je vključevalo izboljšanje infrastrukture, kot so
vodovodni sistemi, in spodbujanje kmetijske dejavnosti.
- Klistene reforme: Klistenes je bil ključna figura v vzpostavitvi radikalne demokracije v 5.
stoletju pr. n. št. Njegove reforme so vključevale prestrukturiranje političnega sistema, uvedbo
ostrakizma za preprečevanje tiranije ter spodbujanje politične participacije vseh državljanov.

40. Katere odločitve so imele daljnosežen vpliv – veljejo še danes?

- Solonove reforme so prispevale k politični stabilnosti.
- Klistene reforme so pripomogle k vzpostavitvi radikalne demokracije.

41. Navedite in ovrednotite glavne spremembe v pravnem sistemu na poti do demokracije zapis
zakonov, vsakdo lahko toži vsakogar, ostrakizem).
- Zapis zakonov: Solon je uvedel pisanje zakonov, kar je prispevalo k enakopravnosti.
- Vsakdo lahko toži vsakogar: Krepilo je pravno pravičnost in enakost.
- Ostrakizem: Množična odstranitev nevarnih posameznikov iz političnega življenja.

42. Opišite vzroka za jonski upor.

Gospodarsko izkoriščanje: Joni, grška plemena v območju Male Azije, so se uprli perzijski oblasti
zaradi ekonomske izkoriščenosti in omejevanja njihove avtonomije.
43. Razložite, zakaj so Perzijci napadli Grčijo?
- Ekonomska želja: Perzijci so želeli širiti oblast in nadzorovati grške mestne države.
- Maščevanje: Odgovor na grško vmešavanje v perzijske zadeve.

44. Opišite vojni pohod leta 490 pr. Kr. – bitka na Maratonskem polju.
Osebje: Grško vojsko je vodil Miltiades, medtem ko so se Perzijci zanašali na močno vojskovanje
peščice elitnih vojakov.
Izid bitke: Grki so kljub značilni persijski taktiki, ki je vključevala oblikovanje ščitnih sten, zmagali.
Maratonska zmaga je postala simbol grškega upora proti perzijski nadmoči.

45. Opišite vojni pohod leta 480 pr. Kr. – bitka v soteski Termopile in v ožini pri Salamini.
Osebje: Leonida je poveljeval omejeni grški vojski v bitki pri Termopilah, medtem ko je Themistokles
vodil grško floto pri Salamini.
Izid bitke: Grki so se herojsko borili pri Termopilah, vendar so bili na koncu poraženi. Kljub temu so
uspeli premagati Perzijce v pomorskem boju pri Salamini, kar je bilo ključno za rešitev grškega sveta.

46. Poimenujte grške bojne ladje in jih opišite. Na kakšen način so se Grki borili z njimi?
Trireme: To je bila osnovna grška bojna ladja, opremljena s tremi vrstami vesel in precej manevrska.
Grki so se osredotočali na spretnost in hitrost v pomorskem bojevanju.

47. Naštejte in opišite pet vzrokov za grško zmago pri Salamini.

Taktična genialnost: Themistokles je s spretno taktiko izkoristil geografsko prednost in premagal
Perzijce. S triremami so bili bolj okretni in sposobni izkoristiti ozko ožino pri Salamini
Enotnost grških mestnih držav: Kljub notranjim konfliktom so se grške polis združile v skupen front,
kar je okrepilo njihovo obrambo.
Perzijske notranje napetosti: Perzijska flota je bila heterogena in neusklajena, kar je omogočilo grški
floti, da izkoristi te razlike in premaga Perzijce.
Boljša koordinacija grških mornarjev: Grki so imeli izkušene mornarje in boljšo taktično
koordinacijo, kar je pripomoglo k njihovi uspešni strategiji.
Navdih za bojevno morale: Zmaga pri Salamini je v grških mestih vzbudila ponos in bojevno voljo,
kar je vplivalo na prihodnje vojne in dosežke grške kulture.

48. Ovrednotite to zmago – v kolikšni meri je bila pomembna in kakšne posledice je imela.
Izogibanje podjarmljenosti: Zmaga je preprečila perzijsko osvajanje Grčije, kar je omogočilo
ohranitev grške neodvisnosti in kulture.
Navdih za prihodnost: Zmaga je bila simbol odpora in enotnosti grških polis ter je služila kot
motivacija za prihodnje boje in dosežke.

49. Kaj je atiško-delska zveza? Kaj je Atencem omogočilo nadvlado v nej? Zakaj je nastala, kdo
jo je sestavljal, kakšni so bili pogoji za pristop in kako je vplivala na zlato dobo Aten?
Nastanek: Zveza je bila ustanovljena po zmagi nad Perzijci. Namenjena je bilakonsolidaciji grških
polis in njihovi skupni obrambi pred morebitnimi prihodnjimi ogrožanji.
Vpliv: Atene so vodile zvezo in s tem pridobile velik politični in vojaški vpliv v regiji. To je
pomembno prispevalo k zlati dobi Aten.

50. Kdo je bil Periklej?

Voditelj demokracije: Periklej je bil atenski državnik in general ter ključna osebnost zlate dobe Aten.
Podpiral je demokracijo, spodbujal umetnost in arhitekturo ter krepil moč Aten.

51. Kdo so bili demagogi?

Vplivni govorniki: Demagogi, kot je bil Periklej, so bili politični liderji, ki so s svojimi govori
pridobivali priljubljenost in vpliv med ljudmi. Njihova retorika je bila pogosto usmerjena v
prepričevanje širše javnosti in oblikovanje političnih odločitev.
 52. Pojasnite, zakaj so uradnike žrebali in zakaj je njihova služba trajala največ eno leto?
Raznolikost in izogibanje korupciji: Žrebanje uradnikov je zagotavljalo raznolikost in preprečevalo
koncentracijo moči v rokah elit. Hkrati je zmanjševalo tveganje korupcije, saj ni bilo mogoče
predvideti, kdo bo izbran.
Omejitev oblasti: Enoletno trajanje službe je omejevalo možnost zlorabe oblasti. Uradniki niso imeli
dovolj časa za izgradnjo dolgoročnih političnih mrež, kar je ohranjalo dinamiko demokracije.

53. Katere funkcije Atenci v času Periklejeve demokracije niso volili, ker je bilo zanjo potrebno
posebno znanje? Pojasnite.
Posebno znanje in strokovnost: Nekatere funkcije, kot so vojaški poveljniki in finančniki, so zahtevale
posebno strokovno znanje. Namen tega je bil zagotoviti učinkovito izvajanje določenih nalog in
odločitev.

54. Opišite dve pozitivni in dve negativni značilnosti atenske demokracije.

Pozitivni vidiki:
- Enakost pred zakonom: Vsi državljani so bili enaki pred zakonom, kar je prispevalo k
občutku pravičnosti.
- Aktivno državljanstvo: Državljani so lahko sodelovali pri političnih odločitvah in oblikovanju
politike.

Negativni vidiki:
- Omejena udeležba: Ženske, sužnji in nekateri drugi segmenti prebivalstva so bili izključeni iz
političnega procesa.
- Ostrakizem: Praksa izganjanja političnih nasprotnikov brez sodnega postopka je predstavljala
tveganje za zlorabe moči.

55. Ovrednotite pomen atenske demokracije.

Izboljšana participacija: Atenska demokracija je povečala aktivno udeležbo državljanov v političnem
procesu, kar je prispevalo k občutku pripadnosti in vključenosti.

56. Zapišite vsaj pet Periklejevih sodobnikov (umetnikov, znanstvenikov)

- Fidija (umetnik): Slavni kipar, ki je ustvaril Parthenon in druge umetniške mojstrovine.
- Herodot (zgodovinar): Priznani zgodovinar, avtor "Zgodovine," ki velja za eno najzgodnejših
zgodovinskih del.
- Sofokles (dramatik): Ugleden dramatik, ki je napisal klasične grške tragedije, kot je "Kralj
Ojdip."
- Aspazija (politična figura): Vplivna politična in kulturna figura, ki je bila partnerka Perikleja
in po njegovi smrti nadaljevala vplivno vlogo v Atenah.
- Anaksagora (filozof): Pomemben filozof, ki je prispeval k razvoju grške filozofije in znanosti.