HORMONALNI SISTEM

Hormonski sistem je kompleksen sistem v telesu, ki uravnava procese, kot so rast in

razvoj, presnovo, reprodukcija, obnašanje in čustva. Sestavljen je iz endokrinih žlez,
ki proizvajajo hormone, kemične snovi, ki se sproščajo v krvni obtok in potujejo do
ciljnih organov, kjer izvajajo svoje učinke. Po krvnem obtoku potujejo do različnih
delov telesa, kjer se vežejo na specifične receptorje in sprožijo odziv.

Endokrine žleze vključujejo hipotalamus, hipofizo, ščitnico, nadledvične žleze,

trebušno slinavko in spolne žleze (jajčnike pri ženskah in moda pri moških). Hormoni,
ki jih izločajo te žleze, nadzorujejo procese v telesu, vključno s krvnim tlakom,
ravnovesjem elektrolitov, rastjo kosti, rastjo in razvojem zunanjih organov, ovulacijo
in menstruacijo pri ženskah ter proizvodnjo sperme pri moških.

Obstaja veliko različnih vrst hormonov, vsak ima svojo posebno funkcijo. Nekateri
primeri hormonov vključujejo inzulin, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi,
testosteron in estrogen, ki igrata vlogo pri spolnem razvoju in razmnoževanju, ter
adrenalin, ki pripravi telo na odziv "boj ali beg" v stresnih situacijah.

Ravnotežje hormonov v telesu je pomembno za zdravje in dobro počutje, saj lahko

prekomerna ali pomanjkljiva proizvodnja hormonov povzroči bolezni in motnje, kot so
sladkorna bolezen, hipotiroidizem, hipertiroidizem, rak dojke in rak
prostate. Zdravljenje teh bolezni lahko vključuje zdravila, kirurgijo ali hormonsko
nadomestno terapijo.

Hipotiroidizem je zdravstveno stanje, pri

katerem ščitnica ne proizvaja dovolj
ščitničnih hormonov, ki so pomembni za
uravnavanje metabolizma in ravni
energije v telesu. Pogosti simptomi
hipotiroidizma vključujejo utrujenost,
povečanje telesne mase, zaprtje, suho
kožo in depresijo.
Zdravljenje hipotiroidizma običajno
vključuje jemanje dnevnega odmerka
sintetičnega ščitničnega hormona
(levotiroksina).

Hipertiroidizem (ali hiperaktivna ščitnica)

je endokrina motnja, ki se pojavi, ko
ščitnica proizvaja preveč hormonov
ščitnice. Ti hormoni uravnavajo presnovo
telesa, zato prevelika proizvodnja
hormonov vodi v pospešeno presnovo, ki
lahko povzroči številne simptome, kot so
izguba teže, živčnost, motnje srčnega
ritma, tresenje rok, povečan apetit,
nespečnost, utrujenost, slabost in drugi,
Hipertiroidizem se lahko zdravi z zdravili,
kirurškim posegom ali radioaktivnim
jodom, odvisno od vzroka in resnosti
bolezni.

NALOGE HORMONOV
Nekatere naloge hormonov v telesu so:

1.Regulacija rasti in razvoja telesa: Hormoni, kot so rastni hormoni, inzulinu

podobni rastni faktorji (IGF) in tiroidni hormoni, igrajo ključno vlogo pri
regulaciji rasti in razvoja telesa.

2.Nadzor presnove: Hormoni, kot so insulin, glukagon in tiroidni hormoni,

pomagajo pri uravnavanju presnove, vključno s proizvodnjo in uporabo
energije v telesu.

3.Uravnavanje reproduktivnih funkcij: Hormoni, kot estrogen, progesteron in

testosteron, igrajo ključno vlogo pri razvoju in nadzoru reproduktivnih funkcij.

4.Nadzor stresa: Hormoni, kot je kortizol, so pomembni pri odzivanju na stresne

situacije.

5.Nadzor krvnega tlaka in ravni sladkorja v krvi: Hormoni, kot so aldosteron in

vazopresin, uravnavajo krvni tlak in raven sladkorja v krvi.

6.Regulacija imunskega sistema: Hormoni, kot tudi kortikosteroidi, sodelujejo pri

regulaciji imunskega sistema in pomagajo pri odzivu na težave in vnetja.

7.Uravnavanje vode in elektrolitov: Hormoni, kot je antidiuretični hormon,

uravnavajo ravni vode in elektrolitov v telesu.

8.Razvoj kosti in mišic: Hormoni, kot so rastni hormoni in spolni hormoni,

pomagajo pri razvoju kosti in mišic.

9.Nadzor apetita in telesne mase: Hormoni, kot leptin in grelin, vplivajo na

nadzor apetita in telesne mase.

10. Regulacija spanja in budnosti: Hormoni, kot je melatonin, sodelujejo pri

regulaciji spanja in budnosti.

DELOVANJE HORMONOV NA CILJNE CELICE:

KINETIČNI UČINEK: gibalna sprememba pod vplivom hormona (krčenje mišic)
METABOLNI UČINEK: vpliva na presnovo
MORFOGENI UČINEK: povezan je z rastjo
VEDENJSKI UČINEK: vpliv hormonov na delovanje živčnega sistema in s tem na
vedenje.
MNOGOKRATNI UČINEK: delovanje hormonov na več načinov
DELITEV HORMONOV
Hormoni se lahko kemično razdelijo na več različnih skupin glede na njihovo kemično
strukturo. Nekatere od teh skupin vključujejo:

1.Beljakovinski hormoni: Ti hormoni so sestavljeni iz verige aminokislin. Primeri

beljakovinskih hormonov vključujejo inzulin, rastni hormon in kortizol.

2.Steroidni hormoni: ti hormoni so sestavljeni iz lipidnih molekul in vključujejo

spolne hormone, kot so estrogen, progesteron in testosteron, pa tudi kortizol.

3.Aminokislinski hormoni: Ti hormoni so izdelani iz enega ali več

aminokislina. Primeri aminokislinskih hormonov vključujejo adrenalin,
noradrenalin in tiroksin.

4.Lipidni hormoni: Ti hormoni so sestavljeni iz lipidov in vključujejo

prostaglandin, ki se tvori v različnih tkivih in vpliva na vnetne procese, krvni
obtok in mišično delovanje.

5.Plinski hormoni: Ta skupina vključuje dušikov oksid, ki deluje kot

nevrotransmiter in se tvori v živih celicah, ter ogljikov monoksid, ki ima vlogo
pri uravnavanju krvnega tlaka in presnovi.

ŽLEZE Z NOTRANJIM IZLOČANJEM ALI ENDOKRINE ŽLEZE PRI ČLOVEKU:

Endokríni sistém je nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem (endokrinih žlez), ki izločajo
kemijske prenašalce, imenovane hormone. Ti krožijo po telesu v krvožilnem sistemu in tako
vplivajo na delovanje oddaljenih organov. Med endokrine žleze prištevamo:
 hipotalamus,
 češarika (epifiza),
 možganski podvesek,
 ščitnica,
 obščitnica,
 nadledvični žlezi,
 trebušna slinavka,
 spolne žleze.

HIPOTALAMUS
Hipotalamus je majhna, a pomembna regija v možganih, ki ima ključno vlogo pri
uravnavanju različnih fizioloških funkcij v telesu, kot so lakota, žeja, telesna
temperatura in cikel spanja in budnosti. Nahaja se na dnu možganov.

Hipotalamus deluje kot povezava med živčnim in endokrinim sistemom, ki je

odgovoren za proizvodnjo in sproščanje hormonov v krvni obtok. Nadzoruje
sproščanje hormonov iz hipofize, ki se nahaja tik pod hipotalamusom, in ima ključno
vlogo pri uravnavanju stresnega odziva telesa, reproduktivnih funkcij ter rasti in
razvoja.
Poleg svoje vloge pri uravnavanju fizioloških funkcij je hipotalamus vključen tudi v
uravnavanje čustvenih in vedenjskih odzivov, vključno z agresijo, spolnim vedenjem
in starševsko skrbjo. Prejema podatke iz drugih delov možganov, vključno z
limbičnim sistemom, ki je vpleten v čustvovanje in motivacijo.

Poškodbe hipotalamusa lahko povzročijo vrsto motenj, vključno z debelostjo,

motnjami spanja in hormonskim neravnovesjem.

ČEŠARIKA:

To je majhna žleza, ki leži v zgornjem delu medmožganov in je povezana s hipotalamusom.

Izvorno je podobna očesni mrežnici in ji zato rečemo 3. oko. Povezana je z mentalnimi
funkcijami (sedež duše). Ponoči se iz češerike izloča hormon melatonin, ki sodeluje pri
uravnavanju spanja oziroma nadzira dnevno-nočni ritem. S pomočjo melatonina epifiza
povzroči ritmične spremembe v hipotalamusu, hipofizi in spolnih žlezah (gonadah) ter
uravnava začetek pubertete. Je najmočnejši oksidant, saj zavira staranje. Vpliva tudi na
aktivnost limfocitov (to so celice ubijalke, saj predstavljajo glavni del obrambnega
mehanizma). Ta žleza ima največji pretok krvi na kubično enoto.

HIPOFIZA
Hipofiza je majhna žleza v velikosti graha, ki se nahaja na dnu možganov, pod
hipotalamusom. Pogosto jo imenujejo "glavna žleza", ker proizvaja in izloča hormone,
ki nadzorujejo delovanje mnogih drugih žlez v telesu.

Hipofiza je razdeljena na dva glavna dela: sprednjo hipofizo in zadnjo

hipofizo. Sprednja hipofiza proizvaja in sprošča več hormonov, vključno z rastnim
hormonom, prolaktinom, ščitnico stimulirajočim hormonom, adrenokortikotropnim
hormonom, folikle stimulirajočim hormonom in luteinizirajočim hormonom. Ti hormoni
uravnavajo različne procese v telesu, kot so rast, metabolizem, razmnoževanje in
odziv na stres.

Zadnja hipofiza pa ne proizvaja hormonov, ampak shranjuje in sprošča dva hormona,

ki jih proizvaja hipotalamus: oksitocin in antidiuretični hormon (vazopresin). Oksitocin
je vpleten v porod in dojenje, pa tudi v družbene vezi in zaupanje. Vazopresin
uravnava vodno ravnovesje v telesu z nadzorom količine vode, ki jo ledvice ponovno
absorbirajo.

ŠČITNICA:

Ščitnica leži pred sapnikom in z dvema kriloma objema grlo kot nekakšen ščit. Izloča več
različnih hormonov, ki vplivajo na vse celice v telesu. Predstavljaj si, da se tvoje telo ohladi.
Žleza ščitnica po ukazu hormona iz hipofize izdela hormon tiroksin, ki ga kri raznese po
vsem telesu do vseh celic. A na tiroksin reagirajo le tiste celice, ki ga prepoznajo z receptorji
na njihovi membrani. Takšne so celice jeter in mišic ter živčne in kostne celice. Jetra in
mišice ob ohlajanju pod vplivom tiroksina razgrajujejo zaloge hranilnih snovi, da telesu
omogočijo dvig telesne temperature. Na kosti in živčevje tiroksin vpliva tako, da rastejo in se
razvijajo. Tiroksin tudi pospeši celično dihanje. Torej ščitnični hormoni pri otrocih omogočajo
normalno rast in razvoj, pri odraslih pa uravnavajo presnovo hranilnih snovi in vzdržujejo
normalno raven mineralnih snovi v telesu. Sestavni del ščitnikih hormonov je jod (hormon
tiroksin brez joda ne deluje pravilno). .

Preveč tiroksina:

• BAZEDOVKA: pospešen metabolizem, hujšanje, hitrejše bitje srca, tresenje rok,

razdražljivost, nemirnost, izbuljene oči...

Pomanjkanje tiroksina:

• KRETENIZEM: odsotnost ščitničnih hormonov pri novorojenčkih, zaostanek v rasti in

mentalnem razvoju.

• MIKSEDEM: zmanjša se metabolizem in produkcija toplote, počasno bitje srca,

utrujenost, zaspanost, debelost, zabuhel videz (nabrekanje podkožnega tkiva), oslabele
mišice, suha in hladna koža.

• GOLŠAVOST: zaradi pomanjkanja joda pride do povečanja ščitnice

OBŠČITNICA:

Na vsaki strani ob ščitnici sta po dve za grah veliki žlezi torej so 4 majhne žleze ugreznjene v
tkivo ščitnice. Imenujemo jih obščitnične žleze. Te štiri majhne žleze v kri izločajo obščitnični
hormon, ki uravnava količine kalcija in fosforja v krvi, najmočneje pa vpliva na sproščanje
kalcija in fosforja iz kosti. Če je obščitniškega hormona preveč, kosti postanejo krhke, saj
spodbuja sproščanje kalcija iz kosti.

NADLEDVIČNE ŽLEZE
Nadledvične žleze so majhni organi, ki se nahajajo na vrhu vsake ledvice. Vsaka
nadledvična žleza se deli na dva dela: korteks in medulo. Korteks proizvaja hormone,
imenovane kortikosteroidi, ki vplivajo na različne funkcije telesa, kot so nadzor nad
ravnotežjem soli in vode, nadzor krvnega tlaka in presnovo. Medulo pa proizvaja
hormone, imenovane kateholamini, kot sta adrenalin in noradrenalin, ki uravnavajo
odziv telesa na stres in vplivajo na srčni utrip in krvni tlak.
Motnje delovanja nadledvičnih žlez lahko vplivajo na proizvodnjo hormonov in
povzročijo različne bolezni. Na primer, Addisonova bolezen je redka bolezen, ki
nastane, ko korteks ne proizvaja dovolj kortikosteroidov, medtem ko je
Cushingov sindrom bolezen, ki se pojavi ko je korteks preveč aktivna in proizvaja
preveč kortikosteroidov.

TREBUŠNA SLINAVKA:

Je žleza z notranjim in zunanjim izločanjem, ki leži za spodnjim delom želodca in je druga

največja žleza. Zunanje izločanje pomeni da tvori prebavne encime, ki se izločajo v
dvanajstnik in sodelujejo pri razgradnji hrane. Žlezo z notranjim izločanjem sestavljajo
Langerhansovi otočki, posejani po trebušni slinavki, ki v krvne žile izločajo hormona inzulin
(hormon obilja) in glukagon (hormon stradanja). Oba hormona skrbita za stalno raven
glukoze v krvi. Njuno delovanje je antagonistično kar pomeni nasprotno: ko je po hranjenju v
krvi preveč glukoze, se izloči inzulin in pospeši prehajanje glukoze iz krvi v celice. Ker
glukozo iz krvi za svoje dejavnosti porablja celice vsega telesa, se po določenem času njena
raven v krvi zniža. Glukagon povzroči, da glukoza iz celic pospešeno prehaja v kri. Možgani
delujejo najbolje in ti se dobro počutiš, če so nihanja glukoze v krvi čim manjša. Torej če
povzamem: glukagon med obroki povzroči zvišanje ravni glukoze v krvi, pospešuje
razgradnjo glikogena v jetrih in pospešuje prehajanje glukoze iz celic v kri. Inzulin pa po
obroku povzroči nalaganje presežka hranilnih snovi v celice in tkiva: v jetrih in mišicah se
začne kopičiti glikogen (živalski škrob), v maščevju maščobe, raven glukoze v krvi pa se s
tem zmanjša.

Motnje v delovanju trebušne slinavke se lahko razvijajo postopno, običajno po 40. letu. Vzrok
je dedna nagnjenost, nepravilna prehrana (preobilna, premastna), premalo gibanja, stres....
Če trebušna slinavka sintetizira premalo inzulina ali ga sploh ne, pride do diabetesa oz.
sladkorna bolezni. Glukoza v krvi ostaja "ujeta" in njena krvna koncentracija se zviša.

HIPOGLIKEMIJA: nizek krvni sladkor. Hipoglikemijo lahko povzroči premajhen obrok hrane,
preveč inzulina, preveč ali prenaporna telesna aktivnost.

HIPERGLIKEMIJA: visok krvni sladkor. Hiperglikemijo lahko povzroči prevelik obrok hrane,
premalo inzulina, bolezen, stres.

SPOLNE ŽLEZE (MODA in JAJČNIKI):

Spolne žleze izločajo spolne hormone. Pri moških v modih nastaja moški spolni hormon
testosteron, pri ženskah v jajčnikih estrogeni in progesteron. Testosteron pospešuje
dozorevanje moških razmnoževalnih organov, sekundarnih moških spolnih znakov (nižji glas,
rast Adamovega jabolka, poraščenost telesa, večja mišična moč, širša ramena), nastajanje
spermijev v modih. Estrogen spodbuja dozorevanje ženskih spolnih organov in razvoj
sekundarnih ženskih spolnih znakov (višji glas, rast prsi, poraščenost telesa, ožja ramena).
Progesteron skupaj z estrogenom vplivata na vzpostavitev menstrualnega cikla, vzdržuje
nosečnost. Nastajanje spolnih hormonov se pri obeh spolih močno poveča v puberteti. Za
pojav sekundarnih spolnih znakov in značilnih sprememb v puberteti so odgovorni prav
spolni hormoni. Pri ženskah koncentraciji estrogenov in progesterona ciklično nihata.
Estrogeni povzročijo pojav sekundarnih spolnih znakov pri ženski in so nujni za zorenje
jajčec. Estrogeni in progesteron prav tako uravnavajo menstrualni cikel. Spolni hormoni
vplivajo na delovanje vsega organizma. Odstranitev spolnih žlez (kastracija), pred puberteto
povzroči, da se ne razvijejo sekundarni spolni znaki. Tako pri moškem ne zrastejo brki in
brada, glas ostane otroški, v telesu se nabira maščoba, spremembe v ogrodju.

zanimivost:

Zavoljo umetnosti so v 17. in 18. stoletju v Italiji kastrirali mnogo dečkov, ki so imeli lep glas.
Kastrirali so jih še pred puberteto, da bi ohranili svoj talent in tako bili zmožni peti zelo visoke
tone. Kastriranje je barbarski način odstranjevanja testisov pri dečkih, običajno v starosti
osmih let. Zaradi zaustavljenega in nenaravnega razvoja so bili kastrati pogosto bolni in so
bili bolj dovzetni za mnoge redke in nevarne bolezni. Velikokrat so doživljali psihične motnje.
Tudi njihova življenjska doba je bila precej krajša, saj so umirali že pri 20, 30 letih.

PRIŽELJC:

Leži v prsnem košu za zgornjim delom prsnice. Sestavljen je iz dveh režnjev. Pri otrocih je
večji in nato se v puberteti močno zmanjša oziroma pri odraslih zakrni. Njegovo razgradnjo
sprožajo stresni dejavniki. Hormoni, ki jih izloča priželjc, delujejo v telesni povezavi z
imunskim sistemom (pri tvorbi posebnih belih krvnih celic limfocitov) pri prepoznavanju tujih
snovi v telesu. Vplivajo na adenohipofizo in hipotalamus in posledično normalen razvoj
spolnih organov pri dojenčkih, rast organizma in nekatere jetrne funkcije.