NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

KAKO RASTEMO IN SE RAZVIJAMO

Človeško telo je zgrajeno iz celic, ki so najmanjši delčki vsakega organizma.
Človek je večcelično bitje. Ker celic s prostim očesom ne vidimo, jih opazujemo
z mikroskopom. Celice so različnih oblik in velikosti v telesu pa opravljajo
različne naloge ( živčne celice, kožne celice, krvne celice, mišične celice).
V telesu je mnogo organov. Organi so sestavljeni iz tkiv. Tkiva pa so sestavljena
iz celic.
Življenje se začne z oploditvijo ženske jajčne celice, ki se je združila z moško
spolno celico- semenčico. Čas od oploditve do rojstva se imenuje nosečnost in
traja 9 mesecev. Otrok v maminem trebuhu dobiva hrano in kisik po krvi. Kri pa
poteka po popkovini, ki povezuje mamo in otroka. Nosečnost se konča z
rojstvom.
Dojenček do 2 leta.
Otroštvo traja od 2-10 leta. Za čas otroštva je značilna hitra rast telesa potem se
upočasni.
Puberteta nastopi pri dekletih med 10 in 12 letom, pri fantih pa kakšno leto
kasneje. V tem času se pri obeh odvija spolno dozorevanje, ko se iz otroka
razvija odrasla oseba.
DEKLETA:
 Povečajo se jim prsa
 Pojavijo se dlačice okoli spolovil in pod pazduho
 Ne obrazu mozolji
DEČKI:
 Razvija se spolni organ
 Pojavi se poraščenost-dlake okoli spolovila, pod pazduho in na obrazu
 Njihov glas postane nižji

Ljudje se med seboj razlikujemo po spolu, višini, teži, barvi kože, las in oči, obliki
nohtov, prstov, obraza. Nekatere lastnosti lahko podedujemo od svojih
prednikov. Podedujemo lahko zunanji videz in nekatere značajske lastnosti.
KAJ NAM OMOGOČA GIBANJE ?
Gibanje je premikanje telesa. Ljudje se gibamo s pomočjo okostja in mišic.
OKOSTJE(SKELET)
OKOSTJE + MIŠICE = OGRODJE
(vse kosti telesa)
(vse mišice, ki so pripete na kosti)

Mišice nam skupaj s kostmi in sklepi omogočajo gibanje.

Okostje daje telesu obliko in varuje notranje organe ( lobanja varuje možgane,
prsni kos varuje pljuča in srce). Kosti dajejo mišicam oporo. Mišice so na kosti
pripete s kitami. Mišice rok in nog vedno delujejo v parih. Pri premikanju se ena
mišica razteza, druga pa krči.
KAKO POTUJE HRANA?
Hrana se v naših prebavilih razgradi v tako majhne delce, da lahko s krvjo potuje
do celic. Iz hrane dobimo energijo in snovi, ki omogočajo delovanje, rast in
razvoj telesa. Pomembno je, da hrano dobro prežvečimo in jemo počasi. Tako se
hrana v želodcu lažje prebavlja.

Prebava se začne v ustni votlini,

kjer zobje hrano razkosajo,
zmeljejo in pomešajo s slino.

Iz ust potuje hrana po požiralniku v

želodec, kjer se nadaljuje
prebavljanje.

Iz želodca gre hrana v tanko črevo,

kjer se dokončno prebavi. Hranilne
snovi potujejo do celic.

V debelem črevesu se zberejo nerabne snovi in se izločijo skozi zadnjik.

SESTAVA ZOBA
OBTOČILA
Obtočila sestavljajo srce, žile in kri. Kri teče po ceveh, ki jih imenujemo žile. Kri
prenaša različne snovi po našem telesu ( kisik, voda, hranilne snovi). Hkrati pa
odnaša nerabne snovi.
Krvožilni sistem je sklenjen, to pomeni da kri ostaja vedno v žilah in kroži po
telesu. Sestavljen je iz srca in krvnih žil. Srce je črpalka, ki poganja kri po vsem
telesu.

ARTERIJA (ODVODNICE): vodijo kri od srca do vseh delov telesa.

VENE ( DOVODNICE): so žile, po katerih kri teče od telesnih organov v srce.
KAPILARE so najmanjše in najtanjše žile v našem telesu. Povezujejo arterije z
venami.
SRCE je votla mišica, ki deluje neodvisno od naše volje. S krčenjem potiska kri
po telesu. Ritmično krčenje in sproščanje imenujemo srčni utrip.
DIHALA
Dihanje jen vnos zraka v telo. Živa bitja izmenjujejo dihalne pline z okolico na
različne načine. Dihalna plina sta kisik in ogljikov dioksid.

1. Zrak vdihnemo skozi ustno ali nosno odprtino .

2. Zrak potuje skozi sapnik v sapnici.
3. Zrak potuje po sapnicah v levo in desno pljučno krilo.

Sapnici se razvejita v vedno tanjše sapnice, ki se končajo s

pljučnimi mehurčki, kjer se izmenjata plina kisik in ogljikov
dioksid.

Sapnik, sapnici in pljuča ležijo v prsnem košu.

ŽIVČEVJE
Živčevje sestavljajo možgani, hrbtenjača in živci. Živčevje nadzira delovanje
našega telesa. Vsi deli telesa so preko živcev povezani z možgani.

1. Mali možgani so center za ravnotežje, usklajene gibe in orientacijo v prostoru.

2. V velikih možganih so čutila (vid, sluh, vonj, tip) gibalna in miselna središča.
3. Hrbtenjačo sestavljajo živčna vlakna, po katerih potujejo sporočila.
4. Po živcih potujejo sporočila po našem telesu

Na naše živčevje slabo vplivajo dejavniki, kot so hrup, stres, alkohol, droge in
cigareti. Za zdravje živčevja skrbimo tako, da spimo, se zdravo prehranjujemo,
meditiramo.
vsi deli našega telesa so preko živcev povezani z možgani. Te drobne niti so
razporejene po vsem telesu. Sprejemajo dražljaje iz telesa in okolice ter jih
posredujejo hrbtenjači in možganom. Možgani informacije prevedejo v
sporočila, zato se ljudje na dražljaje odzovemo.

ČUTILA
1. OČI: so čutilo za vid. Z očesom zaznamo svetlobo, ki jo predmeti oddajajo,
ali svetlobo, ki se od predmetov odbije.
2. NOS: je čutilo za vonj. Ko vonj pride v notranjost nosu, potuje sporočilo
po vohalnem živcu v možgane.
3. UŠESA: čutilo za sluh in ravnotežje
4. KOŽA: čutilo za tip. S kožo zaznavamo dotik, pritisk, bolečino in toploto.
Sporočilo o tem se po živcih prenese v možgane. V koži so čutne celice za
tip, bolečino in mraz.
Koža prekriva naše telo in nas varuje pred vplivi okolja (poškodbe,
okužbe, vreme). Iz kože izraščajo lasje, dlake in nohti. Koža nam pomaga
pri uravnavanju telesne temperature.
5. JEZIK: čutilo za okus. Različni deli jezika zaznajo različne okuse. Po
okušalnem živcu se sporočilo prenese v možgane. Okus in vonj sta
povezana.
IZLOČALA
Izločala sestavljajo ledvici, sečevoda, sečni mehur in sečnica.
Najpomembnejša naloga izločal je, da izločajo snovi, ki jih naše telo za svoj
obstoj in delovanje ne potrebuje. Ledvice prečiščujejo kri in pomagajo
uravnavati količino vode v telesu. Nekaj nepotrebnih snovi izločimo tudi s
potenjem.

1. Snovi, ki so telesu škodljive ali jih telo ne potrebuje, se v

ledvicah izločijo.
2. Izločene snovi gredo iz ledvice preko sečevoda v sečni
mehur
3. Iz sečnega mehurja z vodo izločimo škodljive snovi iz
telesa. Sečni mehur ima krožno mišico zapiralko. Z njo
nadziramo izločanje mehurja.

Urin je lahko različne barve: svetel, rumen, temno rumen.

 ZGRADBA OČESA

ZUNANJI DEL OČESA, KI GA VARUJEJO: obrv, veka in trepalnice.

1. Svetloba vstopa v oko skozi zenico
2. Za zenico je očesna leča, ki svetlobne žarke zbere in jih usmeri na
notranjo stran očesa, kjer nastane slika.
3. Sporočilo o nastali sliki potuje po vidnem živcu v možgane. Možgani nam
pomagajo razumeti kar vidimo.
4. Očesi sta z mišicami pritrjeni v očesni votlini. Mišice omogočajo
obračanje očesa v različne smeri.

DELI JEZIKA
ZGRADBA UŠESA

1. Uhelj zbira zvok iz okolice

2. Uhelj usmerja zvok po sluhovodu do bobniča. Bobnič se zaradi zvoka
zatrese.
3. Tresljaji se prenesejo na tri slušne koščice in naprej do polža. Iz polža
izhaja slušni živec, po katerem se vzburjenje prenese do centra za sluh
v možganih, kjer se zavemo kaj slišimo in od kod prihaja zvok.
Čutilo za ravnotežje nam omogoča orientacijo v prostoru.