Mere za povecanje pouzdanosti rashladnih
instaiacija rashladnih i klimatizacionih uredaja
B. Kamperelic ,.
Jedno IOd najlv azni,j,i-h svoj'Slta­
va pOISltl]gnutog nivoa iNvahteta
ra:S'hl'aidnih i Ildilrnati1zacionih 'Ulre­
aaja je njihova pouzdanost[1,2,3].
Zato sagledavanje ,i ,p;reduz~ma­
nje lPourebnih mera za povecal1!je
pouzdanosti ovih ureaaja, u svim
fazama nj.ihavog iivota,igra ve­
oma :v'a21l1!u ulo,§ u U IpO'sN,z alnju
vilso,kog IkvaJ.iteta.
Obradom veli.kog b;roj,a 'sa1klup­
tj'elUih podataika 0 oltkaZiima ko­
m 6rc i~aLrnh ,r'ashladni~1 U1reaa1a,
us'tanolvlj eno je da se 'najveCi
bro~ OItkaza - 80 do 98 % (,uglav­
no'm 'I.'. ,z'aIVli'Sinos ti 'Od tipa lureaa­
ja, t~pa ,rashlaanei.nstaJlacilje i
k:vahtet,a ugraaenih ,komponena­
ta i montaze) O'd'nos!i na Tas'}]lad­
ne instalacije ovih Il1rea,aja. Zato
Tadi posliltzanja vi,sokog nivoa po­
u'zidano!slti trashklJdnih a iSito Ita;ko
i Ikhmahzaci onith ureaaja, 'neop­
hodno je postiCi visok nivo po­
uzdanosti rashladne ~i'Ilstalacije.
Aina:L1za uvicaljlnih .falMora na
pouzdanoSit ,rashlaidnih irrstalaoija
ra'shladnuhi kHmatizacLanih ure­
da'ja ,i potr,ebnih rmera za ipove­
canJje ,njihove 'pouzdarrosti iVl:rse­
na je na ba.2li ilstraZivalIJ:ja !p:Ol.lJZ­
') Mr Brani slav Kamoerelic., dip!. ing. ,
FRU "iugos/yoj" - Odeijenje za razvoj,
Beograds ki sajam , Bul. v. Mi ;;ica 14, Aneks
hale 14
d3Jll:ols,tJj 'kOimerci1jal:ni,h TaJSlhlaJd­
nih lu:reaaJja, ~~proveden'iJh u fa/bni­
ei rashla/dnih .UJreaaja »J,wgosuroj«
i na osnovu objavljenih podata­
:ka '0 dnugim IVlrSenim ,i,st:rahva­
njima iP,olL1zdal1oS!t'i Ira'slhladl1lih im­
stalaoija[ 4,5 ,6,7 ,8 J.
Osnovne ismernice za povec.a­
nje Ipo'lJ2)danosti rashladJnih in­
5Jtal,acij-a u p-djedJinim fazanna zi­
v:ota: Irazvoj'u, ,koDistnu.i,salllju, pro­
j e1k,tOlva.nj:u, tehno:loSikoj lPni{pre­
lI11!i, j'2iraJdi i eks'ploataciija ISU 'U
os:no'Vi ,ist'e Ikao i kod ;dJr.Ulgih ma­
s!ims'kih :proilzvoda. To ISill:
- Us'vajanje 'jednos,ta\rl1!iihkon­
5 t,nulkdj adelo:va i kom;polllenata.
- P,rojektovcunje Sito ,jetcin'O­
~ta'Vll1i'jih Irashladn~h :ins'talaei~ a.
- P're1dimenrzioD'isaIJIje krrj,vic­
nih ldelova i :kom'Ponenata.
- Kompletna automatiza:cija
,raid a u'r eaaja.
- US3:v,rsavanje tehnicke dJo­
kumerntacj,je (crteZa, :poisrup:ka,
propisa, uiPuts,trva).
- Ko:riscenje matenijala do­
brog Ik valitteta.
Prr.i:mena U'Ji3!jsavremeDJijih
tehn'Ol]o.g,ija. izmde 'i montaie.
- S'to veca a:utomatilzaoija
(pr,o cesa ,j,zrade.
Kiimalizacija grejanje hiadenje / braj 2/1979.
- P,reci-zna ,i,z oradasalstavnih
del:olva.
- Ugmlc1!l1ja delova i ,kampo­
nenata ,dobrog 'k,vaJi.teta :klll'pl'je­
ni\hOld ikoCip eranaJta.
_. P,ra:v.i'lna montaza.
- St\f'oga kOll'trola k,va1i,teta
delova, 'sklo;p-ova i kompleunih
ra:sb:lad:nih lill1'Sltalacija ill '~v®n fa­
zama ,ilZlraJde.
- P,ravilna eJ<.sploataoij-a tire­
a.aja.
- P,rarvovrameno i uSip'esno
otlkolaJl1Jjal1Jje obkaza.
- Si'stematska 'kont'raJa ,rada
uleaaja.
-. Permanetna. obuka -i usavr­
savanje kadrova.
- Savremena orgaJn,j,z acija ra­
da na IProverli !pouz!danosti ill,r e­
aaja.
Ovo SiU cipsDi Iprinci!p'i 'ko'jih se
treba prioc1rz<w ati:ra-di IPostiza­
nj,a visolkog ,llIivoa pouzdanos,ti
ka!korashla:clnih instalaoida ,i
kompletmih ra:shla:dnilh i klimati­
zacicmih rureaaja, ta!ko Ii dr.ugih
masinsk'i h ip roiZlvoda. U .daJljem
'ilzlag,aDljlu Iraz,maMace ,se 'Vainiji
speci-6i:c.ni faJktori :koj-i utic.u na
,polUllJdanoS't rashladnih ilnstalaoi­
ja :i ,potrebne mere ,z a rpovecanj'e
njihove Ipouzdanosti.
31
1. UTICAl KONSTRUKCIJE I
TEHNOLOGHE IZRADE NA
POUZDANOST RASHLADNIH
INSTALACIJA
Pri izboru rashladnog kOl11pr~­
so'1'a raZ!mat1'a se 'pr,~mena t,l1i
OS'J1IOIV,na ' t~pa: !kolTJJpresora 'ot'V.)­
renog tipa. 'p;)l,uheo1'mebi'okogi
henmehckog kompTesora. PU.lZ­
,danOislt hermeti,e.kih i po:Jlllhe,rme­
tickdl 'kollup.1'eso.ra j e 'vli'se!S'bl:uko
vee a -(2 do 6 :puta) o'd -po'wz:da­
nolS IJi ko.mpresoila ,c.t,vo renog ti­
pa, 'jer :s'u zCliptilVaca i kalvsni pre­
nos '~lk l,QPov·i sa naj'veciJm hwjem
<ot-ka.za. iNara.vlll'o. d a bi hermetic­
Jk,i ,i 'pol'llJhermeticki kOTTl1plreso:ni
mdiLi ,pollJ2Jdan'O. pOlle:i dohre i,z­
raide ddova i montaze, m'O,raj,ll
·bit,i IUlgradeni IU cis,t ll'3shiladnli
sis,tean, bez :pri<Slu,stva vlage ,i vaz­
dllha 'i ,raditJi pod ,stab,i,lnim na­
.po,nom Ip nyp,ilsane ,vlI'ednoslti. Za
'P'O'Sitizalnj e 'V.iSD'kog ,n i,v'Oa poulJda­
n o:s ti o'vih komp'res,ora, od s'us­
tiU1Glkle ~ e ·vaznos ti s troga ;prilme­
na 'pnDlpils'3Inih Ipos't'Ulpaka m Olnta­
ze Irashladne ,ilns'talaci'j e 'i IUls'lova
ra-da tokom eks-p loatacilje.
He.rllueti6ki 'I po;I'l1he.rmebi.c,k i
ko,r np,resori, Ipo,r ed toga sto su
pOlllJdallllkji, Zlna'tnoSiu i jeEtioiji,
z3JllzilmajlU manje pros tOlra, 'brose
matljje energtje ,i :rade mi-J1nilje :xl
kOrnpres,o;raatvarenog ,tipa. Zato
treba iei islJdjllH~i'vo lila ,pwime.!l'L1
Dvih 1 :I~po'va kompresolra, sem kod
:ureckllja ikoj'i ee 5e kori,Slt,itJi u
melsL.:ua Is a znabnim ods t'llipanlj i­
rna nalpanai mesLi,ma 'veama u­
da~jenim 'od ser,vis,niih Ta'dionica
kOije lih QPsl!UZJuju. Jer -pregore­
va!l1je -el-e!k,tromotara IlLglradencg 'u
ko.mpresor 'ost3fV\I'j a 'v eoma s.tetne
posledi.c e In a ceo Ira shlaidni sis­
tem, Ipa Ise z'almena Ikom'p,resolra
mClra 'Vlf.s ilti 'Po SJpec ijaltJ1'o:m po­
stlu;pku ,o d ,Slt-mne za to 'Op'reml~e­
n!ih serv,isa, a veCinu popravk,i:
ko.mjpresora 'otvorenog tipa mo­
ze \~rs i<t<i Ina 'liou mesta ,i o'Sobllje
koje oeLrzava ave 'l.lreda'je.
Pos'toje znalbne Tazlike u rpouz­
d3JOOSiti ;ratlCitih tepo:va herme­
,t i6kli'h i pO~'Ulhenmeti6ki 'hrashlald­
nih Iko:m:p.resora, U 'zaVli<SlnoSiti od
njlihove konstrukcije i izrade, sto
je ipredmet IPosebne anallize. Sva­
ka-ko Ida p ,ri -i.zboru i 0 t'Ome ,tJre­
ba 'vo'd,jlb !facuna.
Vi's'o,ki 1l1:LV.o 'pc1uzdanos,ti ima'j.u
;kom'tp:re-s<CIr.i 'sa memibr31nom iz­
mediu Iratara i statora, 'koji oibu­
hvat3Jjlu prednoSipi ,kako henme­
tiak,ih t,ako ,i otJvorenih komprc­
32 Klil1lalizacija grcj{lI1j c Illad ellj e / broj 2/1979,
so:ra: imaj<u mal,i inte n7.i,tet o ~ ka­
za a 'v eoma ,s'u pog o'dni za sec,v:is
i od,rZalvall1je . U hlldueno·s·ti se
m'Oz.e ocekivati 'Veea p-rilm ena (yy;~,h
,kolm;p;res.o1'a.
Ugralci!njom kompo.nenata ve­
eeg kOlp3Jci,teta (sem reg lliacioinog
,v entila) 'poveeaeva se pClUlz,danast
ralShlaJc!Jnih 'inls ta'ladja. Ocigle,d no
je ,da se pr~m enom komplfesolca
,v eeeg ra'shladnag 'kapacilteta Old
neorpltlO'dnog rp os'lJi,ze tD13Jnj,i Ik'oefi­
cij-enlt 1J1a1dnog vlremena ·i veca
pOlWZdanos-t ras·hladne i.nSttla,l aci­
j-e. Sli orti e.fekat, 'sarno 'Oesto 5'la­
b.i.je liz,ra-zen, posti ze $Ie i pr,ume­
,nom vedh 11S'pCllrivaca ,i Ilmndeul­
z3it'olI'a. Svak3Jko da ovde tJreba
teZittio!pLimalnumtehnic,ko-eko­
nomskim ,rdentjima .
Zbo g veHkog 'llceSca c<hkaza ko­
j,i ISiU -posledica 'Oehermeti:6nos,li
rash<ladnog 'sistema, zna'tnlQ ls e ve­
ea iP,OIlwdanost postize nem;zd:vo­
ji:v,im 'spClj'evima. Zato gde god
je mO'0t.ree Itlreba IprimenljilValti
J pojeve Isa t:v!1cLim lem1ljenljem u­
m es'to Isp:Cijeva .pre'ko s.pojrk,i.
Pr:,men c,m :kalp-i·la:rne cevi kod
rashlalcLnih ilDstalacilj a .sa ugl[ade­
ni:m heDmeti,c.kiJm k'Om:pres'Olr o ll1.1,
el imi,ni,su sc ,S'vli otkazi ,reglllac'io­
HOg velllt.iJla, iadgo<varaj:uci obka­
z·i ,uSlled InehBrmetic.nost i. To ,u­
:ka:ztt.l'j-e na veliilku ipredillost u po­
gledu 'pouzdalnost'i zamene ,termo­
Slt<3 t'sikog Iregulacian ag venbi,la ka­
:p'daDll'Om cevi 'k od svih '!l1131nj,ih
,rashlClleLni;h 1:l1x,ta,] acija.
Da bi s'e sma'nj ila caoa, 'CElSItO
se ,teli 9to manjim preanioima u­
s iStnilh i 'poti'Sloih cevovlO,da ,J13tS­
hladtn;e lil1'stClllacilj-e. Iz istog ,raz­
loga 'Uslva~aju se Ii mClln~ 'i 'preonici
cev i 'i lzmenjiv3lca ,tolp.lote, gde 'Se
-p.oveo3Jnjem bJ1zi.ne ,ra.sh-Ialdnog
Huida VIJ1si ilntenzifiilkaci,ja Ip:reno­
sa tqp-Iolt'e , 'pa i tSman~enje po­
IJrebne ipovlrs':,ne. MectUluim, izbo­
Tom mClln'j-ilh pre6nika cevi, od­
nOSino veCi'h -brlJina ,k'retanrj a f,tlll­
,ilda, oSltIV3J!1ujllls'e veCi -paido'Vi pri­
tisa:ka, Inekada i Ijlzvan razumnih
granica.
Plfeko:menni pado'Vi p-J1it is,a ka
kalko 'na uis i'su, tako Ii ,na 'potilS\u
rashladnog !komptresora veoma
n~po'VlOillj.n.o 'LlIti-eu na rpoU'z<
da:ll'oSit
ko.ITl(pIres.ora a i dlJ1ugih kompcme­
na ta raslhladme i'O's'ta,laaije. Po­
red veeeg 'qptereeenja delova
kompresora i de la s istema pod
vi;solkiJm 'pritliskam. ,sma'il'jlu~e 'se
-i Irashlaidini kapac i te t ,kom preso­
ra, sto 'Ll,tice 'na p ovleeanje .koe fi­
ailj enta :rad n og v,rem e na.
Ka:ko je Ipad pr i ti's;ka i,za.z'va.n
t;renjem, ·to dO'Pni.nC:) lsii ,veco~ ko­
li-cini 'tcrplote ,ko<j.u t,reba 'QIdiv c .:i·~, i.
Time se IP urcd 'poveeane po,t:rLls­
nje eleictric.neenergi1je Zlna,tmo
s'01all'ju!je 'i 'po'L1zdanos't rashla::l­
nog 'LLredaja. z,ato pri izboJ'u
p re:::ni\ka cevi ,rashla,dne ,Vnstala·
oiUe t:reba , tez~tI maikisiJmaLn~ m
p,reon,Leima k:oji obeibed'Ll~u ne­
s'mt:ltan Ipov<rata;k ullja U K3Jrtelr
k'Clmp:res o:ra , ·a ,p r i 'veeim pa d o­
v,:rma pri<L:Dka u i.zmenj llvaClma
t'Op.lo'te .~6i 'na ,p aJ[alelne Wkove.
RashJadni 'llJreda'j i !po .prCllVii,lu
ra,de au'tomat-s.ki 's em operac ije
Cita:p3lnrj ai:9pa rivaca, ko:ju pO\~ re­
menD ,vlI'si ,korilslnik . .Kalko se u
n3's~m u Silovima ovo oltapanje v,r­
s,i veolma 'neredovno, nahva'tanli
prekomerno debeli sloj inja sma­
njluj'e iic-oeficijent pro.laza toplo­
te i's'palrilvaca, s.to do'Vo,di do sni­
ien~a tempera !.lwei .pri,t'i,slka li,s­
parra'vanja. Tl1me se 'poveeava .slte­
pen ikompres-ije, pa i o;pterecenje
e lemen Clltakomtpresora. lSItovlre­
menD I$e s manjlUij e i ·r3lshla<dni
kalpac~tet 1nsta,laci<je, pa !se, 'l'lZ
dilLlIge s t ebne !pos'ledice, pov ecava
klOeJf:ii:oiu-en t mdinog Viremena i
Slm31nlj'l.ltj e Ipouzdamo-s't. Da hi se
poveeala -po.uzd3JnolSt ,ra;s'h:J.ardniih
insta<laci'j'a veoma je kor·i,sno u­
veslt i auto:ma;t-~,koo tCllpanj'e ils,p a­
rivaca. SistElm za aut'Om'Cllvs',ko ata­
pan<je brelba iz,vesti talko, da ot­
kaz o'vog s,is'tem'a 'ne Ido:vodi ,i do
ooka,z a lr3!shladne ins'taiacilje, vee
bi sarno ,d'O .otklanjanj a otka,za
ovog Is,iSltema 'o,tarp3Jn~e 'mmao po­
'vlremeno :v:rsiti Ikorilsnik.
Uloga Slusaca rashlaidnog rllu­
ida je mnogo si-ra .o d .sa-mog ap­
s'Olrbo'V3Jllja vlage 'iz ,ras·hllardnog
Slilstema. Pored 'vI3'ge, susac za­
cLrZa'Va Ii s've ost31le Ine bstoee IU
rasih:J.aldnom 'S'i:stem'l.l: 'l<-i.sel ilne,
proiZ!vode Irazlag3JI1ja i oksildaciJje
,ullj,a za Ipaamazivalnje (ikabran,
smo'lu ieLr.), aks,ide bakJra oi Igvo­
zda i drugu neCistoeu. Zato pI1i
prajektov3lnju ,mshladne '~nsta­
laoije, :zlb:og veee 'pou<zdamosti
henrnetiekog .rashladnog kompre­
sora 'tJreba 'lllgradivati 'Slu<sac ras­
hladnog fluida veeeg kapaciteta
a:psoII1hov3'fl!ja. Naj bolj,j efekat
osuvanuj e se :u~radn~om Slu,s·aca
sa lilloLeikuilarnim -s ito.m.
,P:pi proj-ekitO'v3<f1ju ,ras-hiladnih
j'I 1stalaci,ja sa niSikim ·temperatu­
rarna i!SI:p3Jra'vaDija (t o cS-30'C) sa
ugraaenim hewmBbi.c:kimi:li poLu­
henmetiokim IrashladniJlTI kompre­
sOirOlm, 'l1mesto rashlaJdnog £1ui­
da F-12, 'ureba abavez,no Iprimenlji­
vali 'rashlacLne £luide F-22 i F-502 .
Kako je temperatura kljucanj.a
ralshlaJdnog E1uilda F-12 na atmo­
sf Iro ko.m Ipr ~biJslk u 'tv = -29 ,8°C ,
na llIiz,im temp eratura rna ispara­
vanja od ove moze doci >do pro­
dOlra vaJZJcLuha, a sa n~i ime 'i vla­
ge, IU rash:lacLni ,sistem .is,bvOir,ilol
usLolve za IprBgorevaJnlje elekuru­
motora Ikon:tpresora. P.rimenO'm
ra'shlalcLnog :fJ;u1da F-22, ·lili jos po­
vollj lni0e Dui'da F-502 na o'vim
II i's'klim temp era uUlram ais,paraJva­
nja, [pored dl!1ug~h tebJnickih pred­
nasti 'p as,tize Ise iznaJtrw veca
pC}UJzdano:9t rashladne in5ta!laoilj e.
Ra'5tvodj iIVOS,t ,uLj a za IpocLma­
zilvaJnj e i Irashla!cLnih fluilda ima
veJilk.i uticaj na IpouzdanoSlt .ras­
hlacLmiih 'kom:presO'ra i .dru§ih
komp oln e nalta. Ana'liza ovog uti­
caja zahtevala bi mnogo prostora.
Kako je u slrucnoj literaturi ovaj
problem lepo obraaen[9,lO,11.12],
ovde ce se dati sarno najvaz­
nilje mere Ikoje, 'tretiJrajuci IUltlicaJj
rastvO'rilji'vostJi 'U'ltja za IpocLmazi­
vanje [kOim:presora i IrashlaiClJnog
flu~da, breb-a 'preduze ti za pove­
calQ'je 'poLDZJdan'Oisti rashlacLnih in­
s t3)laci j a.
S1. 1. Serna izvodenja usisnog voda
freonske instalacije u sIucaju ka­
da se isparivac nala·z.i ispod ras­
hladnog kornpresora
P,rOlblem IpO\t,rat'ka lwbja i.z kam­
ponenata .rashlaldne ilnSlta[acije u
kait1ter 'kompres:o.ra ml1ogo se lak­
se resava ,kalda 'se Iko'1i6ina 'UllOa
koja odllazi 'U Irashladnu insltala­
dju 'slveid'e .na mini,murn. To se
POIsltJize :pnllV.ilnum izho,rom i po­
dda vaJl10 em ·raznih konSlbrlu1roio­
no eJks:p'ioatacionih mera kOO
rashladnog kompreso,ra, a IlL jos
zmaca,j lnijaj meri ugf3Jdnljom dob­
rOig odvajaca -u['ja 'n.a 'p.o.ti'Snom
vodu kompresora. Pirimena ad­
vajacaullj-a je Ikori,s na ,kod slvih
ltnsta.[aci,j a veceg lfa'shlaidnog ka­
Ipaoi teta, a elba'veZlna u linls talaci­
jam-a sa nj'ski,m tempera,turama
isparavanja, u kojima se koriste
rashladtni flui-di F-22i F-502.
Klre.tarrje '\.1'~ja ,kroz cevovo~de
r3!shlacLne ;l,nSJtal'acij'e obezbedU'je
se brzinomNI'etanja Iras hladnog
£luvda, Im3lgibom cevav0'da i od­
govara1juCim pe tl'j ama. Kod hCif.i­
zonta:1nih vodO'va ga'5o'vi,tog ras­
h<laJdnog 6i>uilda tlmba abelibed ioi
bla:g In agib 'll pravoLL kretanja
fluilda. OVide ISU minimalne birli­
ne ,k,re:talnja Huuda: u 'potil5nom
vocLu 2,5 - 4 Im / s a u usi's!nom
vod'll 3 - 4,5 m j.s. U vertilkaltnim
VOtdOIV~iuna sa 'kretaillijem flruirda
nago:ne, inajmaln~e llir,z ine kre<ta­
nlja Ji['Uli,da S'll: za Ipoltisni void 5
- 7,5 ,m/s a za usisni ,vod 6 ­
8 'm/s.
P,re'l a,z ,iz hor i.zon ta lnog voda u
vertilkaln·isa 'S'Drujanjem gas,olvi­
tog 'rals hlaldnog fl;uida iIlagolre t1re­
ba obavez:no :i:zJves ti ;prelko petl<je
sa lwkoun Inado:le, sa uninimaLnim
precruilkom savi'j3lnja. Eri povezi­
van.jlu vise vert-ikalLnih vodolVa s'a
S!t,nujcull'jem gas'Ovi,tog fluida na­
gOlre, Ina ,zajednilck>j hO[,Leonta1ni
vod, iprelaz se v:rsi clbave2ll1o pre­
ko ,pe1tljesa Lwkom nagore.
Ked i~p3Jrivaca s'a idilreNtnom
elNspanzijom, Iradi ai3lklsaJIlog po­
ViraM<a ulija 'U 'k art-er 'komplres'Or3,
dOlvod ,rash'laidiTlog fluida ureba
v,rSiti ado:z:go, a odlvod OdOiZido.
Za ,s:ilL1ca1j da Ise .is:p3lrivac nalaz,i
is(podkompresora, :pre prelaza
u ventilkaLni ·v od izvesti peD~ju sa
lukom In3ldo:le (,Sl!. 1). Za ,s,luoa;j
da .se 'i~paJ[ivac 'nalazi ,i,zna'd 'kom­
presora, 'USi'SlI1JLL cev na ,kompre­
sOPU :irzlVesti 'prema IS'!. 2.
'Pr.i lilzJbOIlU Iveceg is,tep'e na pre­
grevanj a, :smatnj uj e se Ikoncen­
t'racija If,l'ui.d a IU ulju na li,z,lasku
j,z ,islParilvaca, Ipa ,se :S:ffi3lJ1lj uje i
oipaslIlo:st od In3lknadnog i'spal"i­
VainU a fllUlida u ,k a'rtepu ,i:l,i Calk le­
zajevima Ikompresora , a smalIlju­
je Ise i o:dnosooje ul~a iz 1<3Ipte­
ra. A.Ji is tOV1remeno 'se Ismanjil.Iije
i is'kof'iscenlje :ilspalrivaca, pa Ii
rashladni Ikapaai tet cele ins,tala,
cije. Zato treba uvek razmotrili
celishodmost tpI1imene Tegenera­
tivlTIog ,izmen·jivaca toplote, u ko­
me bi 'se vrsillo na!knadno i:s:pa­
ra1vande Irashladnog f1ul~da ras­
tVOIrem:og 'U rull1j·u, jew se 'polfed 0­
stalih prednasti ,n1egOlv.o m Ip rime­
nom zlna:tno IPmrecava i ;paU!zda­
Inoslt Ikou1\persora.
Klima lizaci ja g rejanJe hlauen;e / braj 2/1979 .
S1. 2. Serna izvodcnja usisnog vo­
da freonske instalacije u slucaju
kada se isparivac nalazi iznad ras­
hladnog kornprcsora
Pou:zdanost Irashladnih ~ns tala­
eija ilL Iveh~koj merizCl'vi si od pra­
vilLne Ii s·nroge 'p:ri,rnene sa'VlI'e,me­
nih rpo,staVlki t e,lmo Jog il je~zraJde,
montaze i popTav1kli. Ovde je na1j­
vazmilj'e os rv,ariti propisani ste­
pen 'cilstocer3Jshll3Jdnog si'Slte ma,
nai:me is!Ves,tj na ,na:jman'ju Imogu­
c'U 'meru IP¥$IUS tva necisltoce, v,[a­
ge,kLiselime .i .kiseo.ni!ka. P,ri,s'usDVO
vlage III 'rashla!dnom sistemu liza­
ziIVa pila tJ~ranj e balkorom tal!:,uCih
povldina (zidO'va 6Iind3Jra, okl1po­
va, Ivantilla , 'puka'vaca Ir3Jdi,l!ice Ii
dT;Ugih .deJo'va Ikoll!p'resora) i ko­
rozi1ju meta:~nih rdeJova. Uz Ito sa­
drzaj 'v.[age, ,kao i vaZlduha i ne­
Cistoea u ll3Jshladnom flu rdu pod
dej s,tVOlITl vl is'Ok~h Itempera tura
izaziva for'milranje hlofO,vodonilc­
ne ,i fLuorovadonicne kitse[j,ne, ko­
je ,razaraju izoJ'a ci<junamotaJja
stato.ra IUlgradenih e lektromotora,
i li,zaZJilva Injihovo 'p'regoif.e vanje.
Zato ,se Iradi Ipo'5,ti,zalnja vi'5okog
ni:voa ,po;uzd3Jnoslti mo:m strogo
priJdirZavati sa'\~remenih IpOSDLI1pa­
ka 6scenja, 'mc,rutaze i !popraJv­
Ik>j ir3Jshl3Jdni'h lilns'talacija.
Plfi ,iZlradi delova i Iko·mpone­
nata If3JShlladne inSltalaci<je, Ikaoi
p.ri ITIljetnoj mantazi, 'veoma vaznu
ulogu igraju p:r~~emna 'i med'lL­
faZJna :kontlrola, Ijer arnoguc.alVa:ju
da se tokom ,samog Iprocesa pro­
izvodnlje, ugr3Jdinjom delova do­
brag kva:l·ilteta i 's,t,rogom ·p'r.ime­
nom przo.pisanih Ipos't1Uipakamon.­
taie,os'tvari visok mivo po.uCZlda­
noslti Irashlaclme iiTlS:ta.[aoi~e. Plri
zaVlr~n()lj 'kontrolli gotovilh ulfeaa­
ja, pored Imerenja i reg.istrolVa­
llIja 'slvih 'vazni'jih tehnialdh 'para­
met3Jra, veoma je 'vazna j Ikon­
I1ro:la ppitez3JTIlj-a spojTIlih navlf'1Jki
i her.rneJbilono:st.i l$I\Iih .s'p oj eva.
VaZlno 'je Inap.omenuti 'da je
zbo.g mogu6nos.ti primenesaNlre­
menih 'pos,tup3Jka tehnologilje iz­
ralde 'i morutaze 'rash'ladQlilh IUDsta­
laci~a IlL f3lbr,ioi, Ipcruzdanost iln­
sta!lacilja mOintiTanih U .fahrici
znatno 'Veca od IpouZJdaDOs.ti in-
33
 s<talaoija montilnmih IkJod kOlDi,s­
n~ka. Zato gde ga d 'je mogllce
tr,eba tehti ,sistemu i:z;rade ag1re­
gClltiramih rashladni'h iIlls tal aoi'j a,
ko~ 'e bj Is e komp:letno 10radivale
i dl1on,tilralle III falbrici, a kod ko­
risJ1Jilka sanTO ,p riklj'uoi'vale na
elek,bri,CnIU mrezu.
TOlkom 'r,ada Irashladnih Ii kli­
mati,z acio;nih 'UiredaJja potre'bna
je IIJ!j ihova sistemat's kakonoroJa.
POSituipai v.rsenj a ovih 'kontJrOola
i lPobre>b.ni'h ,p reventiv,nih ,radCllVa
('regUillisanj e, ,pri,tezan'j e, Sipo~itki,
ci.scellije ikOondenzatora i ,dJr.) kac>
i 'v,remems'ki inl'erva:1i iz,meOiu .po­
jediJnih ,ko,nbrola ,treba 'da SIU
preoirzno Idefini:sallii za ,sve tiJpove
:ovih 'll!redaj a.
2. UTICAJ EKSPLOATACIONIH
FAKTORA NA POUZDANOST
RASHLADNIH INSTALACIJA
P cxr.ed 'lli,voa Ipouz:danosoi, 'koji
se osoval1uje ,prcllvi'lnom 'kolllstl1uk­
cij cm i izraJCiom rashlaooilh iil1 ­
stala,ci>ja (pOllzdaJllost konsol1uJk­
dje 'i IPol1zdan:os't izrade) na koji
utJice ,samo proj,ZJvodac, na 'nijiho­
VIU !poLLZldalliost veo ma hilbno 'u ti­
ou i uSilovi Irada i Inac-in opsilIUZJi:­
va[]Jja tokom eksploat'aci>je (lpO­
uZidanost u eks!ploataci;ji) . Ovde
se lI1ece ,razmatrati ,uticaj tehnic­
kog olpslfUziva,nja 'U1redaja (kon­
ora,l a, Ireguli-sanje ,i 'pOlpravke), vee
sauno fus\ovi 'rada 'kod IkO',fi.sll1ika
o'd kOIj:ih S'li ,najibi-tni'ji: OokoLna
temper atura, stepen optereeenja
uredaja Ii inacin ekSiploatad.jte.
N ajrpre ee se IraZ!mooriti u ticaJj
el:<Jspioa;taciomi!h faktora n a pouz­
danost 'ra;shl adJni'h instalacija ko­
mercijaLni,h 'rashladmJih uTeda~a ,
1.1a ,ko'j.ima SiU v.rsen'a 'i:srttraZi vanj a
u fabrici rashladnih uredaja "Ju­
gostroj«, a koji su i najbrojniji
rashladDii ureaalj i. Alnalizi,raee se
poj ave O'tkaza na Ira'sh:lalcIJn]m in­
s'talacijama Ipc> 'pojedintm mese­
cima IU ,to.J.ou godiln e (J.oalendaJr­
ski).
Na slitkama 3. i 4. 'prikazanislu
di1a'I?Jrami lpalrametra tOika otka­
za Ii ,intenziteta :otlkaza Iras h:ladnih
instalacija zatvo renih rashladnih
vi oruna i Imall,ilh -rash'l aJcIJ[]Ji'h :QJ1illa­
na !proiZJVodnje FRU "]ugos,br.oj«
kariseen1!h ,na s,urem pO'.cLrU'oj.u
gJ'alda Heograda i o€llllt'ra,lne Sir­
bi'je, ,tokom 1976. god ., IpO !p.o:je­
dimim meseoiima (meseci sllldMi
na 'alpscilsi br ajev~ma) . Na :pil1uka­
z,anbm dijagramilma 's e lVidi Ida su
34 Klimal i zacija grejanje hlailenje / broj 2/1979.
S1. 3. Pararnetar toka otkaza ras­
hladnih instalacija w po rnesecima
u godini
Will
1 2 3 L 557 99
srednje vrednosti datih karakte­
risltilka ill Imeseoima jes.eni i zime
:sikolfo idlVa ;p uta manrje ,o d Sired­
.nj ihvlredinos,ti o:v,i'h 'karakte:ris ti­
ka u meseoima proleea Ii leta. Od­
TIOS ek's,t'remnih vrecIJnoSitiovih
kalra'k,tenis t~ka j'e znatno veCi. OVii
adTIO'si ,SlU ,posledica rzJbira nlJzJli­
citi'h faktora eksploatacije, a naj­
viSe temperature oikolnog valZJdu­
ha i rpromene stepena laptereee­
nja Ir 'a!slh ladtnih u-redaja.
Otkolna t emperalbUira 'rashlald­
nog uredaJja 'Zalv1s'n a j e od god i­
slJl(jeg doiba Ii daba dana. KraIjem
jesem i, to'kom zime :i Ip ocetkoun
proleea, ova t emperaltura 0e pri­
iliono lujeoo'a cenau svim 'P'fOSlto­
,riljama 'l1 ,kO'jima seUJredaji n ala­
ze Ii innosi oko 20·C (sem n oau ru
nekrim pros tor,ijama, Ika;da ,po is­
Jd}ucenju grejanja temperauura
'lime ;nesto :o Paldtne). Tokom leta
Qiva itemperall'ura j e '7JI1atno v,i.sa.
Ona Za'ViilSi od 'Sipol'j'ne !temp.era-
SI. 4_ Intenzitet otkaza rashladnih
instalacija ).. po mesecima u godi­
ni
'''1.••.
A.!!)
I 2 3 S 6 7 8 9
L 1)
ture ,vaZiduha 'sa ,Oid gOlvalraljlu6m
pr,Qimena;ma t'dkom dana, sem III
kliimatizovanilm Iprostarijama, ko­
jli1h je ,kod nas dos Illlvek veama
malo.
Vehka 've6iilla 1S'\flih .komerdjBll­
n~h !rashlaldJnih fu:redalj'a lima Ikro1.>­
demzatore hiadane 'vaz,ooh om.
T'e mpe.raoura Ikomdenzacilje kad
njiih Idir.eil.(.ono ,Zalvi;si ·oct 't empetra­
'., l:re v,az;clru!ha s'a 1<.0}iun s'e 'h;ladi
P,oraslt'(:>.m tempelf3JbUlfe ,kOonJdenza­
oijepo'VeCaNa Ise opiterecellije de­
lova kompresora 'i Ikomponenata
dela ins talaoij e \p:o:d ,viwkim pri­
tiskom . Uz to se s ma'll'jen!jem r as­
hladJnog kcupaci,teta inSotalacij-e po­
vecalva ikoefioj'jent 'faldnog Iv,r.eme­
na, sto srve 'Zillatno 'UD]Ce na 'Slma­
.n:j€lnje Ipouz;danoS'tl Ira's hladnih
in Slt'alaci~a tokoun topl,i1jih mese­
ci.
p.oveeaJ1lje ok>olne temper at'lllre
sa cIJnuge strane utiic e i Ina Ipove­
Xl 11 !2mts. eanje pri]iva toplote u rashladne
uredaje. Kako 'SiU i mami'Pnice k0­
je se 'unooS,e u 'r ash!ladni ,u redaj
na 'v ~soj 'temp.eratuni toJkom .top­
liij.iih mes'eci, ZJnatno Ira.s te ,ko:li­
bna Itcp.Lo te 'koj. u treba lod'\festi .
To ,takode ut,i'ce ma Ip OVeeaJ1j.e lw­
efioujenta IradJnog r'~ remena itokom
leta, !pa i nasmanjenj e IPo.u,nda­
Inos,ti rashlacIJDli'h ,uredaj a .
Optereeenje n:ushladnih IUlf,eda­
ja za'\fisi .od iI1Jj.ihovog t~pa, Inarme­
ne Ii ; kOlri ~mLka, aLi i,s to tako i Old
gOldii'9nj eg doba ,i ,doba dana. Za­
pre.m~nsko Gtptereeenje ,ra!shlad­
n ih ,uredaija se obic.n o me mell'ja
bitmo ltokom rg odi'll'e, alli .s,u dnelv­
,n i Ill'n os,i I~wehh proi,z,vod a 'kOlj,i
s e hl3ld eobi'ono :ma1lno ve6i to­
kom ,1eJtJll'jih meseci. TaJk.o su .n pr.
kod 'rasbrlaldnih vitrina i lfa'shl a;d­
[]Iih Olnmalna, dnev,n i una i topLili
U1a1milfIlli'ca tokom leta o k o diva
puta yeci n egc tokom z1mskih
mes eci . Uz to jc i broj otvalmnja
~r3J\'a ov ih uredaj a to.koun leta
Qiko ,clJva 'Puta '\feci nego Itokom
rlJime, S.w 'j e .praeeno 'p.w ido,rom
veee kol,~ciJIle toplog vaz,dJuha III
h ladeni !prostor. Ovo :p oveealnJj e
stElpena ,olptereeenj a tokom let­
nljiih m Bseci izaziva IdopunS:k u po­
trebtu ,o dvodenj a itopJ-ote,s.to ta­
ko de rtJitice na :p oveeanje ,k oefi­
crjenta nlldnDg ,"rem ena i dailje
smanjenj e pouvdanosti linstala­
.:::i~e.
Do :s·alda opis3'ni fa>kto'r,i ,e 1<:s­
11 12 mu .
p10atacije ,k oji u 1Jitc.u na pouZlda­
nOls't 'rashladnih ,imstaiaci:ja d i­
r€ll<Jbnosu 'zalVlbsni 'od temp eratJu­
re va7!duha olko rashla-d:nog ure­
d alja (i lra!shlaJdtnog ClJgregata kada
j,e Imontilran izvaJll IrashladJll'o:g u­
redaja). Zato hi Itrebalo ocek!ivati
da Ise 'Promene v,redtnos,ti ISiJ:1a:OU­
natihl<3'rak teJristi-ka Ip oruzd aDoSit i
rashladnih 'Ureda:ja rpakHaipa}u s'a
promenama Itemperature ,Ookol­
n og vazduiha, lkirajem 'proleca, to­
kOlffi .leta Ii Ipocetkom 'jeseni. Po­
smat['3JI1)j em Idi0 agrama Ina 's lilka­
rna 3. Ii 4 . uocavaju ,se ,izvesma
u ods,tupanja ,od oeekiva nih zako­
ni'tos1ti, koja s:u pOos'l edica dOOalt­
nih uticajlIlJih fa'ktOlra.
 Maksimalne vrednOisti p~ra,me­ na­
tra ,to1ka 100tkaza iiJn<tenziteta ot­
ika:za ntshl3Jdnih
paloz3Jj aure­
'se izbegava stetno
SiUnca Ii grejnih tela.
Rectovnootalpanj e
nog ea L1!redaja bez silsite­
dajem aiUtomatSlko
ska
pouzdanosti ure­
sezone. daja vee su Meauti<m, nim namiJrnicai dr.
sui neki s,lucaj Bvi za­ ne bi oteiala cirkulacija vazduha
Pad vrednosti parametra toka
nalmirmi'cama oko
otkaza i intenziteta ojjkaza to­
poloiajem oukap­ ikOiil'tlrola ure­
komnaj'tO'pliji'h meseoi t.umaci se
odlaskoiill deformis3Jnih
Sv:i

vrednosti
teristiJka Itokom na:oim ,kao 1 Ineredovno 3. UTICAJ ORGANIZACIONIH
tolbra Imeseca FAKTORA NA POUZDANOST
viratka s'tamovlnli:ka faikto<ra RASHLADNIH INSTALACIJA
od!mora. na 'ostalle Irashladne llIredaje
Na zavisnosti od N'pa 1z anaJi.ze
ali 'se ta raz­
pOlr3Js'ta
IV3iZ'duha ,na po-
Itemperature kondenza­
k01iCiiinu tOlplote ,koju tre­
neredovnog 0­
Ina
poveea,nj e iteilTlper3JDUre
nih karakteristilka odnosi i na
na­

nose ,se !nakJl:ima'tizacione ure­ u Hi vecem stepenu

Zaprrllj amos t .kondenza tora za­ uticu na ostvareni nivo
veoma cesta. Ova zapr­ nOSiti irashlaJdnih insltalaoija.
pre- ISve abuJw3Jta!ju
l<o:n·a,~n'2,ait()r·a ·§to do­
ucestv>u~u

zav.jlsi
iM ,rsklUsrtrva s3iractnika
konsDmkaije.
tehnO'IO'ske
sav0S1Ilos,ti
kontroLi
servisu i

Klimalizacija grejanje hlal1enje / broj 2/1979.

 Da bise mogao os,tvar,i:ti \li­
sok nJilVo pouzdano5't'i 'rashladinih
iL!1Istalacija U odreoenim tehnic:ki
i eko!TIoms,kii o'ptima'lnill11 ~rcunica­
ma, ,neophodno je da 'se oS{lv ari
kordinaoija svih aktivnosti ve­
zanih za pTalYlematilkiu pou0da­
nasti ,i obezbedi s'iistematsko pra­
cmrje pOlnasanja ureoaJja IU eks­
plo3Jtaciji IraJdi ocene rpostignLl!tog
nilvoa pOUlzdanos'bi ,i analize uti­
caj,ruih ,f aktolra i uZJroka Ipoj3JVe
otJkaza, Za 'O's tv aren~e ov,ih ciJjeva
neOip'hadno je formir3JTl'je p OS1e:b­
ne orga:nilzacione jedLnice - 0­
dellj enja za pouz,dalTIost, kOij e bii
se sistematsiki Ii l5'ta1no bav,illo ,is­
traiJi v31n'j em pOLl!Zdanas;ti 'fClJshlaJd­
nih o!CiJnosno IkLim3Jti,z acionih IUire­
oaj-a 'i 'res31valnj.em 'P:r a blema 'u 0­
'Vojdbla-s,ti.
.osnovln i Izadaai odeljenja za
pouzdalTlO!st bili bi lS!ledeCi:
- O J1ganirz acija sis,tematskog
s3lkiuplj'31nja ipodataka :0 otkazi­
ma ,rashiI3ldni'h odnosno ,k'JtiJmati­
zaoioni h 'Ulreoalja U ekJSipl03ltaci­
J'J.
- Matem3ltiako"srtatilSltiaka ob­
fada s'31krup.lj enirh pOidata'ka.
- oOrrganiizaoi,ja ,laborator,ijrsk,irh
lispitivanja Ii ispit'ivanja U uslo­
vima eksploatacije pouzdanosti
rasrhlrarctnih odmoSlno 'k\!ilma tizacio­
illih ru;reoaja.
- Ocena 'poSltrigDlU'tOg ruivoapo­
uzdanosti i razrada internJih pro­
pisa 0 IpooUzdalTlosti.
- Am·alJi;za rdobilje!1l]h ,][lJfonna­
cilja 0, otk3JZima ,i ,razralda mara
za o~kla!TIijanje luzro'ka Ipojave ot­
karza.
- KooJ1dilDacija 's'v ih 31krt ivnos lti
vezaillih za iprablematiikru p,ouiZJda­
nosti i Hcesnvov'a nje u dbuci Ika­
drava na usmr,rsavamljlU konsbml!k­
oilje Ii rtehDologilj e izrarde, ll11onta­
ze 'i korubrale rashladnirh odnOSiDo
khm3ll!irzacionih rl l'reoaja.
- Ucestv;Ovanje u lusa'\~rsava­
nju ,rada ser,vi5'ne slu21be, IHlIZlca­
da Ispec~1ii'c nih !posDupaka za ot­
kilam'j amje otkaza i 's ar'31dnlj a sa
kal1i's:nic~ma ,rashladnih d dno:slDo
klilffiat,~aoi'onih ureoaja u cill'j u
salklUlP l~anj a i obrade pddata,ka 0
pouz,danosti ovih IUireo3lja ,i -p05lIe
ga'ran1Jn:og raka.
- Vrsenje 'ekonamsk04ehlI1ic­
kih oprora'o una pou:zJdanaSlti.
I.zboT najlpogadtIlJirjeg meSita o­
ne biotezaJa ci·rku1lacijoa vaZidUr
delj enja 'z a 'poUZldanos,t u ongani­
zacionoj s'C)1uktu[li ,p redUizeca za­
vilsi lod ,tiJpa organizadje predu­
zeca Ii rraJs;poreda adigovairarj:uCib
36 Klimalizacija grejarzje hlaiterzje / broj 2/1979.
kadtfOlva. Na osnovu opiosanih 05­ [5] JAKOBSON, V.B.: OSllov>zye
nO',"l1Jih zaldatalka, odeJjenj.e za po­ pokazatell l1adeznosti malyh
holodiljnyh kompresorov i ag­
UZ.!d3lDOSt bi Is e moglo nal3Jz'ilti :u regatov, Holodiljnaja tehnika,
sektO'frU razvoja, tehni:akoj s·l uz­ 1968, N9 9.
bi iii sluzbi kontrole kvaliteta, [6] JAK,oBSOJ'J, V.B.: Puli povy­
pa 'i oU Iterhni:ckom s~rviISlu, a moze seni ja nadez,nosti malyh 71010­
dilnyh masin, Holoddjnaja
bi,tti i samostalno, diorek>tno odgo­ tehnika, H7,1, N~ 12.
vorno d iJrektOl)1u preduzeca. Po­ [7] 'N EWTON , A_B.: Factors in­
sledm'ja v3Jri,j a nta je rp agoldna 'U­ fluencing reliability lrl refri­
glavlIl'om rU fazi ofolrm~ranja ade­ geration equipment, referat na
!1'4. medunarodnom kongresu
Ij el1'ja , ,kaJko bi mu se is'taikao o hladenju , Moskva , 1975.
zmacaj i oia!kSaila koo)1oonacj,ja [ 8 ] NOWOTNY, H. G.: Reliability
sviJh akiti'\.mostJi 'vezanih za Ip roh­ problems with regrigerating
le ma ti'ku 'pouzdoo'oS'ti. machines, referat iDa 14. me­
dunarodnom kongresu 0 hla­
U Ip reduzecima za proi'Zlvodri~ru aenju, Moskva , 11975.
rashladnih ih rkl,ioma'tizacionih u­ [9] KAMPERErLIC, B.: Uticaj ras­
tvorljivosti ulja i rashladnih
reoaj,a ,pre.po)1ucuje 'se locj.rarn~e tluida na rad klipnih kompre­
odelljenja za rp OiUZldanost U slllUz­ sora, Klima tizaoija, grejanje,
b.i k01lJDI'ole !kvali,teta, IU sa's,t,wu hladenje ( KGH), broj 3 /1f)'75.
tehini'okog bi.roa ave sulZibe. Ve­ [10] MELCBR, LZ.: Smazka freo­
novyh holodilnjyh masin, Gas­
li6i,niU ode1jenja treba odrediti torgizdat, 1962.
tako, Ida 'moze Ipr3lVo'\~remeno Ii [111J COOPER, rV.D.: Oil return in
uspesno obavljati sve stalne i low temperature refrigeration
t'r,ajlDe rp ,o slove. Povremene 'slo­ s ys tems , Refrigelation and
Ai r Conctitioning, decembar,
zenilje zaldatke(,ldaisifi.ka:ci:ja ot­ 1r972.
kaza, 's lozeniji ma teuna ti'ok,i pro­ [I2J JAEGER, H.P., L6.F,FLER, H.
ra:oUJrui, i:z.rada pTograma za ra­ J.: Vber das Verhalten von
Gunar, Ir3!Zlrada metoda ,ubzanib Of / R-22 Gemischen, Kaltetech­
ni k-Klima tizirung, 10/197.1.
i'Srpilt'vv3Jl1ja i 1511.) mOgJu po 'potrf(~bi
da oba'Vl:jajlU za >to ,specijaJl.izo­
van~ strucnjacli, koj:i ohicno rade
u se;ktolru razvoja.
•
PO;Vec.alDjem po,uz,danoslui ras­
hllaiCLniih instalacirja, odmOSlno :kOlm­
pletnog ,rashlardnog 'iE klimat,iza­
ciornog lureoaja,raSlte i njihova
cena, a Isni:zava1jlu 'se t,ros.kovi ekJs­
ploa,t'aoi'je. Kako na ostvareni ni­
vo k,val,i,teta pared pC)lIJzdanos,ti
U hau 'i dmuga .svojsnva (tehrnlicka,
elkonomska,ergonomslka, eSitet­
ska Ii dr.), realizovanje \f\isokog
nivoa kV3Jliteta rneophadno je 0­
stvarirvaLGje o.ptiJmairnih ocLnosa ,iz­
meCLu IPoUZldanos,tli, ekolllomi'c no­
s;ti, ,tenni,Okih i dmgih ISlvojls tava
rashl3lcLni'h i[IJstalacija odn:asJflo
kompletnioh lureoaja.
LITERATURA
[lo) KAMP,E RELIC , B.: Primena
teorije pouzdanosti na rashlad­
ne i klimatizacione uredaje,
KLimatizacija, grejanje, hlade·
nje .(KGH), broj 4/11'977.
[2] SUVrALOV, V.N., JAKOBSON,
V.B.: 0 kvalimetrii holodilnyh
masin, Holodihnaja tehnika,
10971, N~. 9.
[3] ELJlKIN, LA.: Ki voprosu 0
kvalimetrii holodi/jnyh ma­
sin, 'Holodilnaja tehnika, 1971,
N~. ,9.
[4] JA!KOBSON, V.B.: Nadeznost
germeticnyh holodiljnyh agre·
gatov, Moskva, 1971.