POROČILO IZ GRADBIŠČA

Ime objekta:
Trgovsko stanovanjski objekt Mercator

Lokacija:
Mengeš, Glavni trg

Predmet: Arhitektne konstrukcije Izdelala: Anja Mali

Šolsko leto: 2002/03 Vpisna številka: 25006641
 PREDSTAVITEV OBJEKTA

Ime objekta: Trgovsko stanovanjski objekt Mercator

Lokacija: Mengeš, Glavni trg

Namembnost: poslovno - stanovanjski objekt

Merilo: srednje velik objekt:

klet: garaže
1. etaža: trgovine
2. – 5. etaža: stanovanja

Kratek opis konstrukcijske zasnove: Konstrukcija je armiranobetonska. Sestavljena je iz

armiranobetonskih stebrov, sten in plošč.

Faza gradnje: Začetna faza gradnje: - izkop gradbene jame

- postavitev temeljev
- postavitev temeljne plošče
- postavitev stebrov in sten garaže
- postavitev plošče prve etaže
- postavitev stebrov in sten prve etaže

Avtor arhitekture in statike: Rok Benda, univ.dipl.inž.arh.

Izvajalec: Vegrad d.o.o.

POMANJŠANI TLORISI IN PREREZI

Tlorisi etaž
Prerezi
 OPIS POSTOPKOV, KI SO POTEKALI NA GRADBIŠČU
v času trajanja prakse od 7.11.2009 do 7.1.2010

Preden so začeli z gradnjo so na območje gradbišča pripeljali kontejnerje, v katerih je bilo

spravljeno orodje, ter v katerih so delovodje in inženirji pregledovali načrte in po njih
razporejali delo na gradbišču. Glede na to, da na gradbišču potrebujejo veliko elektrike za
pogon raznih orodij, dvigal in osvetljevanje, so postavili električni transformator in električne
omarice povsod po gradbišču.
Na območju gradbišča sta prej stali tovarni Trak in Eta. Leva stran gradbišča je bila že prej
skoraj vsa podkletena. Najprej je prišlo na vrsto rušenje obstoječih objektov – tovarn Trak in
Eta. Nato je bilo potrebno ločevanje ter mletje ruševin (mleli so posebej železo, les, skalo in
ostale zidake).

Ko so podrli obstoječe objekte in odpeljali ruševine, je sledil izkop gradbene jame.

Izkop gradbene jame pa je zajemal tudi dodatna dela, saj je na območju morala ostati stara
Kančeva hiša, ki so jo tik pred tem spomeniško zaščitili. Glede na to, da je bilo potrebno
narediti 5 metrov globok izkop gradbene jame, so morali najprej utrditi teren okrog stare
Kančeve hiše, da so jo zavarovali pred nevarnostjo posedanja v izkopano gradbeno jamo. To
so naredili tako, da so v teren zvrtali luknje globoke kakih 12 metrov in v njih vstavili železo
in vlili beton. Ti piloti torej skrbijo za to, da stara Kančeva hiša ne zdrsne v gradbeno jamo, ki
so jo skopali tik ob njej.

Nato so nadaljevali z izkopavanjem gradbene jame ter odvažanjem izkopanega materiala na

razne deponije, večino v Komendo h g. Jelenu. Ko je bil izkop gradbene jame gotov, je bilo
potrebno utrditi stene gradbene jame, da se material iz le-teh ob raznih vibracijah valjarjev in
vremenskih spremembah ne bi nekontrolirano posipal na delovno območje. S tem se tudi
prepreči nevarnost zasutja kakega delavca.

Na spodnjih slikah se lepo vidi primer utrjevanja sten gradbene jame z brizganim betonom, ki
je ojačan z železno armaturno mrežo. Ko se beton strdi je dovolj trden, da kljubuje masi in
pritiskom materiala, ki sili dol.
V kolikor pa bi se zemlja napila vode ob kakem obilnem deževju, pa bi ta armirani beton
lahko bil premalo močan, da bi prenesel pritisk materiala, ki sili dol. V takih primerih zadevo
rešujejo z zabijanjem sestavljivih pilotov, ki so lepo vidni na spodnjih slikah.
Na spodnji sliki se lepo vidi kako se je material posul v gradbeno jamo mimo pilotov.
Verjetno se je to zgodilo zato, ker se je napil dežja.

Ko je bila gradbena jama izkopana in so bile njene stene varno utrjene, je prišla na vrsto
priprava tal na betoniranje temeljev. Tla je bilo potrebno najprej dobro poravnati. Pri
poravnavi tal so si delavci pomagali z raznimi pripomočki kot so križi, laserji, vodne tehtnice
itd. Ko so bila tla poravnana, so teren utrdili z valjarji.
Na večjih gradbiščih kot je tudi obravnavano gradbišče, je običajno da na gradbišču postavijo
tudi dvigala, ki s svojim dosegom pokrijejo celotno gradbišče. To gradbišče ima kar dve
takšni dvigali.
Dvigala skrbijo za dostavo materiala po vsem gradbišču, predvsem pa tja, kamor materiala ni
mogoče dostaviti s tovornjaki. Zato je na gradbišču vedno nek prostor za razkladanje in
kasnejše razporejanje materiala (elementov, armaturnih mrež in palic, betona itd).
Na spodnji sliki dvigalo ravno prenaša armaturno mrežo z enega dela gradbišča na drugi del.
Na spodnji sliki vidimo posode za raznos betona, ki ga s pomočjo dvigal tako lahko dostavijo
kamorkoli na gradbišču. Beton pripeljejo s hruškami in ga nato stresajo v te posode.
Na predelih gradbišča, ki jih je mogoče doseči s črpalko za beton, pa betonirajo s pomočjo le-
te, saj je tako mnogo hitreje.

Delavec z aparaturo za krmiljenje črpalke za beton:

Nato so na pripravljenem – poravnanem in utrjenem terenu pričeli s pripravami na betoniranje
temeljev. Te pa so obsegale:

- vezanje in krivljenje armaturnega rebrastega železa

- polaganje armaturnih palic

- šolanje oz. postavljanje obodov za temelje

Nato so v tako pripravljen opaž za temelje vlili beton in zabetonirali temelje.

Ko so bili temelji postavljeni, so pripravili opaž za temeljno ploščo. Nato so vanj vstavili
armaturne mreže. Na spodnji sliki se lepo vidi kako delavci postavljajo armaturne mreže na
distančnike:
Nato so vlili beton in zabetonirali temeljno ploščo. Beton so pripeljali v hruškah ter ga s
črpalko za beton vlili v ploščo. Nato so delavci lepo pogladili ploščo, da je bila njena površina
popolnoma ravna, ko se je beton strdil.
V tleh so že prej predvideli ustrezno odvodnjavanje tal in reševanje kleti v primeru poplav oz.
ustrezen odvod meteornih voda. Garaže so v večini brez kanalov, zato ker so povsem pokrite
in so za ustrezen odtok vode proč od objekta poskrbeli že pred uvozom v garaže.

Ko je bila temeljna plošča gotova, so pričeli z izgradnjo sten in stebrov garaže. Najprej so
postavili opaž – elemente, ki so držali beton na svojem mestu dokler se le-ta ni posušil. Nato
so vstavili armaturo in stebre oz. stene zalili z betonom. Ko se je beton posušil, so elemente –
opaž odstranili.

Na spodnji sliki se lepo vidi delno postavljen opaž in armaturo zunanje stene kleti.
Na spodnji sliki se lepo vidi armaturo in delno zašolan steber, ta steber se dviga iz prej
ojačanega točkovnega temelja.

Na spodnjih slikah se lepo vidi opaž, armatura in že zabetonirane stene garaže.

Izdelane stene in stebri kletne etaže iz katerih na vrhu gleda armatura:
Delno zabetonirana stena, na delu stene je še viden opaž in armatura in še čaka na betoniranje:
Ko so bili stebri in stene kletne etaže postavljeni, so pričeli z izgradnjo armiranobetonske
plošče v prvi etaži. Pri izgradnji le-te je bilo potrebno narediti tudi podlago iz opaža, saj je
gradnja potekala že na višini.

Na spodnjih slikah se lepo vidi opaž in železno podporo za opaž:

Na spodnjih slikah se lepo vidi opaž:
Na spodnji sliki se lepo vidi polaganje mrež za ploščo v prvi etaži in distančniki:

Vstavljanje armaturnih palic:

Na spodnji sliki je lepo vidna luknja za stopnišče s pripravljenim opažem za betoniranje
stopnic.
Na spodnji sliki je lepo viden jašek za dvigalo:

Ko so postavili ploščo v prvi etaži, so pričeli s postavljanjem opaža in armature za stene in

stebre prve etaže. Kasneje so stene in stebre zabetonirali.

Na spodnji sliki se lepo vidi del opaža za betoniranje stene v prvi etaži:
Na spodnji sliki so lepo vidne zabetonirane stene prve etaže:
Gradnja, ki je do sedaj potekala tri mesece, je zaenkrat obsegala samo armiranobetonsko
konstrukcijo. Armiranobetonske konstrukcije so danes najpogostejši način gradnje, saj so
takšne stavbe potresno zelo varne, gradnja pa je hitra. Take zgradbe so zelo močne in lahko
kljubujejo tudi najmočnejšim potresom. So pa tudi precej toplotno prevodne, zato morajo biti
njihove zunanje stene zelo dobro toplotno izolirane. Armiranobetonske konstrukcije pa so tudi
manj prijazne ljudem kot opečne ali lesene konstrukcije. Armiranobetonske stavbe so tudi
zelo težke in zato potrebujejo zelo močne temelje in zelo trdno podlago. Gradnja je relativno
draga. Kvaliteta betona je odvisna od marke betona. Marka betona nam pove količino
cementa v betonu. Beton je sestavljen iz različnih granulacij peska in cementa ter vode.
Pozimi, ko so temperature pod ničlo, se betonu dodaja še sredstvo proti zmrzovanju, ki še
pospešuje sušenje in izboljša izkoristek cementa.
Formula je sledeča: Marka betona 100 nam pove, da ima 1 kubični meter betona 100 kg
cementa. Preostali del je pesek in ostale primesi.

Na spodnjih slikah se lepo vidi primer slabo zvibriranega betona v nosilnem stebru, kjer se
lepo vidi, da vibrirna igla ni prišla dovolj blizu, saj na površje ob dobrem vibriranju vedno
pride cementno mleko. Cementnega mleka je pri velikih gradnjah vedno dovolj, saj se
uporablja nekoliko bolj redek beton, da že sam po sebi lažje najde pot okoli vse armature, da
zapolni vse kote.

Pri gradnji stebrov, ki potekajo skozi več etaž, je potrebno postopno vlivanje betona in
sprotno vibriranje z vibrirnimi iglami, če želimo doseči optimalno vsedanje betona in s tem
kvalitetno gradnjo. Vsaka luknja oz. razpoka v betonu pomeni možnost vdora vode in zraka in
s tem povezano lahko povzroči tudi zmrzovanje oz. propadanje betona. Kvaliteta - marka
betona ter kvalitetna izgradnja je torej izredno pomembna. Beton ki je v zemlji in je zasut je
lahko slabše kvalitete, saj nanj ne vpliva toliko vremenskih dejavnikov kot na beton, ki je
izpostavljen raznim vremenskim dejavnikom: soncu, mrazu, vodi, vlagi itd.
Kocke različnih mark betona za primerjavo:
 MOJE MNENJE O IZKUŠNJI

Praksa na gradbišču je po mojem mnenju izjemno koristna in zanimiva izkušnja za vsakega

študenta arhitekture, saj nam poleg teoretičnega znanja, ki si ga pridobivamo na Fakulteti, da
izjemno koristno znanje kako stvari in postopki potekajo v praksi. Gradbišče je kraj, kjer se
ogromno dogaja in kjer se lahko ogromno naučimo. Izkušnja obdelave gradbišča in
spremljanje vseh postopkov, ki so potekali na njem v času moje prakse je zame osebno
izredno zanimiva, poučna in neprecenljiva, saj sem se ogromno naučila o tem, kako stvari
potekajo v praksi.