IZROČEK

MOLEKULA DNA

Vse celice vsebujejo dedno informacijo v obliki molekule DNA.

DNA je deoksiribonukleinska kislina, v kateri je shranjen dedni zapis.
Prokariontske celice vsebujejo krožno molekulo DNA, ki se nahaja prosto v
citoplazmi.
Pri evkariontskih celicah pa se dolge verige molekul DNA nahajajo v jedru.
Molekula DNA je dvojna vijačnica, v kateri sta dve verigi nukleotidov povezani med
seboj in zaviti druga okoli druge.

Razkritje zgradbe DNA je pomemben mejnik v razvoju sodobne biologije. Leta 1953
je Watsonu in Cricku uspelo sestaviti model dvojne vijačnice DNA, ki ga poznamo še
danes.

Zgradba DNA: osnovna gradbena enota molekule DNA

je nukleotid.

Vsak nukleotid je zgrajen iz molekule sladkorja

deoksiriboze, fosfatne skupine in dušikove baze.
Dušikove baze so: adenin, timin, gvanin in citozin. Vedno
se medsebojno povezujeta adenin in timin ter citozin in
gvanin. Preko dušikovih (organskih) baz se molekula
DNA povezuje v dvojno vijačnico oziroma vsak par
oblikuje prečko v verigi DNA.

Gradniki ene verige DNA (nukleotidi) se ujemajo z nukleotidi druge verige.

Pomen DNA:
Ena od vlog DNA je prenašanje dednih informacij, zato se mora pred celično delitvijo
natančno podvojiti npr.
TCCTAGG – materinska DNA
AGGATCC – podvojena molekula DNA

Da bi bila DNA dovolj zaščitena, se med celično delitvijo oblikuje v kromosome.

2
 IZROČEK

KROMOSOMI IN GENI

V celičnem jedru se nahajajo nitaste strukture, ki jih imenujemo kromosomi.

Kromosom je sestavljen iz molekule DNA in posebnih beljakovin, ki jih
imenujemo HISTONI. Okrog histonov so ovite molekule DNA.

Zgradba kromosoma:

V obdobju, ko se celica ne deli, ampak raste, so kromosomi v celičnem jedru razviti,

lahko bi rekli, da so kot klobčič volne (niso zgoščeni).
Ena molekula DNA tvori en nepodvojen kromosom:

Med celično delitvijo pa se kromosomi zgostijo in so vidni pod mikroskopom.

Pred celično delitvijo (mitozo) se molekule DNA podvojijo. Tako nastane podvojen
kromosom, ki ga imenujemo dvokromatidni kromosom.

Kromatida je polovica dvokromatidnega kromosoma. Kromatidi sta gensko enaki.

Centromera je zožitev na kromosomu, kjer sta obe novonastali DNA povezani, nanjo
se v fazi celične delitve pritrjajo niti delitvenega vretena.

2
 IZROČEK

Za vsako živalsko in rastlinsko vrsto je število kromosomov točno določeno, npr. pri
človeku je stalno število 46, glista ima 6 kromosomov, vinska mušica 4, miš 20,
koruza 10, bakterija ima samo 1 kromosom, ker se celice neprestano delijo in živijo
kratek čas.

Telesne celice imajo dvojno ali diploidno število kromosomov, kar pomeni da je
vseh kromosomov 23 parov. Oznaka = 2n.
Oznaka n pomeni število kromosomov v enem kompletu kromosomov.

Spolne celice imajo enojno ali haploidno število kromosomov (23). Oznaka = n.

Vzdolž kromosoma so nanizani geni, ki so odseki molekule DNA. Določeno

zaporedje nukleotidov predstavlja en gen. V genih je zapisana zgradba beljakovin, ki
določajo lastnosti organizma.

Vsi geni, ki se nahajajo v jedru celice nekega organizma, sestavljajo genom.