Poznavanje obdobja in Literarno delo (vsebina, Literara vrsta Tudi

nj. značilnosti jezik in slog, sporočilo,

zgradba, osebe ...)
Grška antična Iliada Ep Mit o trojanski vojni
književnost
Homersko vprašanje

Homerska primera
Antigona Tragedija Primerjava s Kraljem
Ojdipom

Grško antično gledališče

Antična lirika Carpe diem
Svatovska pesem
Blagoslov ljubezni
Orientalske književnsoti Prilika o izgubljenem sinu Prilika
Visoka pesem

Hebrejska književnost
(Biblija)
Srednjeveška Brižinski spomeniki Pridiga Glej učni list
književnost Ostali srednjeveški rokopisi
Ljudska umetnost Lepa Vida Balada, romanca
(značilnosti, vrste) Rošlin in Verjanko
Obnova pripovedke po
izbiri dijaka

Z izrazom antična književnost imenujemo književnost starih Grkov od 8. stoletja pred

štetjem do 5. stoletja.
Grška antična književnost je iz treh obdobij. Arhaično ali predklasično obdobje je
najstarejše in je trajalo od 8. do 5. stoletja pred štetjem. V tem času sta se razvili
predvsem epika in lirika. Najbolj znana sta Homerjeva epa Iliada in Odiseja. Arhaičnemu
obdobju je sledilo atiško ali klasično v 5. in 4. stoletju pred štetjem. Nastala je
dramatika, višek v razvoju pa so dosegle tragedije Sofokleja, Ajshila in Evripida. V
zadnjem obdobju grške antike, helenističnem, ki je trajalo od 4. stoletja pred štetjem do
5. stoletja, so bile osrednje literarne vrste oz. zvrsti komedije, lirsko pesništvo in
pripovedništvo (romani).

Iliada
Zgradba: 24 spevov v značilnem verzu starogrške epike, šestomeru
(daktilski topici)

Vsebina: zadnjih 50 dni desetletne trojanske vojne. Iliada se začne z

Ahilovo jezo nad Agamemnon ki mu je vzel lepo sužnjo Briseido. Ahil se zato noče boriti;
namesto njega odide v boj njegov najboljši prijatelj Patrokel. Ubije ga največji trojanski
junak, kraljevič Hektor. Vrh epa v 22. spevu opisuje spopad največjih junakov, Hektorja
in Ahila. Na Ahilovo stran se postavi Atena. Hektor je poražen. Trojanski kralj Priam pride
prositi Ahila za sinovo truplo, ta ga usliši. Iliada se zaključi s pogreboma- +na trojanski
strani pokopljejo Hektorja, Grki Patrokola.

IDEJA: človek ni svoboden, njegova usoda je odvisna od volje bogov

OSREDNJI MOTIV EPA je Ahilova jeza
TEMA je tragično nasprotje nasilja in želje po miru
s
Snov: mit o trojanski vojni – JABOLKO SPORA
Na svatbo nimfe Tetide s tesalskim kraljem Pelejem so bili povabljeni vsi bogovi razen
boginje prepira-Eride, ki se počuti zapostavljeno, zato vrže med svate jabolko spora –
listek z napisom najlepši. Paris mora izbrati med Hero, Ateno ter Afrodito in povedati
katera boginja je najlepša. Ta odločitev je kasneje tudi bila vzrok za izbruh trojanske
vojne.

Homerska primera – je razširjena (več verzov) navadna primera, ki učinkuje bolj

slovesno, značilno zanjo je primerjanje z naravo: prepoznamo jo po vezniku kot, kakor.

Ep je najobsežnejša pesnitev pri Grkih in Rimljanih spesnjena v heksameru

 Razvil se je iz junaških pripovednih pesmi za katere je značilen epski slog z epsko
širino
 Obširno in natančno opisovanje podrobnosti: boja, opreme, junakov
 Poseže takoj v sredino dogajanja – in medias res – tako z napetim dogodkom
vzbudi zanimanje pri bralcu
 Po vsebini ločimo:
o Junaški
o Viteški/srednjeveški
o Zgodovinski
o Religiozni/verski
o Satirični/komični
o Idilični
o Živalski
 Za ep so značilne epizode
 Junaški ep: junaki imajo dograjen značaj, njihova usoda je povezana z usodo
skupnosti, družbe, države
 Pripovedovalci starih epov so RAPSODI
 Trije deli:
o UVOD – že s prvim verzom prikaže bistvo stvari
o DOKAZ – napove kratko vsebino ali govori o pesništvu
o PRIPOVEDOVANJE – obsega opevanje osrednjih dogodkov, poveže takoj
v sredo dogajanja

Antigona
 "Antigona" je tragedija, napisana okoli leta 441 pr. n. št., avtorja Sofokla.
 Glavna junakinja je Antigona, hči Ojdipa.
 Zgodba se osredotoča na Antigonino odločitev, da kljub prepovedi svojega strica
Kreonta, vladarja Teb, pokoplje svojega brata Polinejka.
 Kreon, zaseden z vladanjem in zakoni družbe, obsodi Antigono na smrt zaradi
kršenja njegovih ukazov.
  Tragedija raziskuje konflikt med posameznikovimi moralnimi načeli ter zakoni
družbe.

Tragedija – kozlovska pesem: junaki iz višjih družbenih slojev; padec bolj opazen (ni
sam kriv za zlo, ki se povezuje z njim)
Sestavni deli tragedije:
 Prologos (prolog: uvodni del pred nastopom zbora)
 Paraods (paroda: prihod zbora)
 Episodion (epizoda: dialog med dvema zborovskima pesmima)
 Stasimon (stajanka: spev stoječega zbora)
 Eksodos (eksoda: odhod zbora z odra)
Dramski pisci – tespis (ob zboru en igralec), Ajshil: oresteja (dva igralca), Sofoklej: Kralj
Ojdip in Antigona (trije igrakci), Evripid: Medeja, Aristofan (stara komedija)

Antično gledališče oz. amfiteater (največje ohranjeno v Epidavru)

Igrali so samo moški (nosili maske in dolge halje, na nogah imeli obuvala z visokimi
podplati)
Polkrožna oblika s klopmi za gledalce (theatron), plesišče (orchestra), prizorišče
(skene), dohoda za zbor (parodos)-vhodi

Značilnosti
- Gledališča so bila zgrajena na pobočju hriba
- Bila so okrogle oz. ovalne oblike
- Sprejela so do 30.000 gledalcev
Prirejanje iger
- Spomladi so prirejali tekmovanja
- Dramatiki so prirejali TETRALOGIJE
- Tri tragedije in ena komedija
- Ena komedija
- Predstave so trajale od jutra do večera
- Sodniki so izbrali tekmovalce
Igralci in vloge
- Igrali so samo moški
- Igralcev sprva ni bilo veliko
- Prvega igralca in zbor je uvedel Tespis
- Drugega igralca je dodal Ajshil
- Tretjega igralca je dodal Sofoklej
Zbor
- Nastopal je v vlogi govornika
- Komentiral je dogajanje
- Vrednost je začel izgubljati, ko je v igro stopilo več igralcev
- Zbor je ime drugačne maske od igralcev
Grška antična lirika se je začela razvijati že v arhaični dobi (8.–5. stoletju pred
štetjem), najbolj se je razmahnila v 7. stoletju pred štetjem na podlagi starih ljudskih
tradicij. Delimo jo na elegijo, jambsko in melično pesništvo. Njena predstavnika
sta Sapfo (Svatovska pesem, Himna Afroditi) in Anakreon (Eros, z zlatimi kodri bog,
Senca so osivela). Pesmi so izvajali ob spremljavi na glasbila. Tematika grških
antičnih pesmi je raznolika. Pesnili so himne, ode, žalostinke, ljubezenske in domovinske
pesmi. Motivi grških lirskih pesmi so hrepenenje, zaljubljenost in ljubezenske želje.
Lirika pa se je močno razvijala tudi v helenističnem obdobju grške antične književnosti, ki
je trajalo od 4. do 5. stoletja.
Sapfo v Svatovski pesmi izpoveduje čustva, ki jo prevevajo ob ločitvi od prijateljice, ki
se bo poročila. Pesem je napisana v sapfičnih kiticah.
Rimska antična lirika je doživela višek v zlati dobi rimske književnosti. Oblikovno in
vsebinsko so pesmi zelo bogate, med zvrstmi pa prevladujejo elegije, ode, satire in
epigrami. Rimski pesniki so ustvarjali ljubezenske, miselne, pivske, satirične in
izpovedne pesmi. Pogled na življenje in svet se kaže v nasvetih po uživanju (Užij dan! –
Carpe diem!), težnji k srednji poti in mešanju prijetnega s koristnim, težnji po mirnem
življenju na podeželju. Lirski pesniki so Katul, Horac, Ovid, Properc, Vergil in Tibul.
Katul v Blagoslovu ljubezni kot vrednote poudari uživanje v življenju, ljubezen in
sprejemanje življenja takšnega, kot je. Pesem je kratka, nekitična.
Horac v pesmi Carpe diem poziva k hedonizmu, tj. k uživanju življenja.

Sapfo- Svatovska pesem

1. Slavi vsakega, ki lahko uživa v družbi prijateljice Agalis.

2. Pesnica trpi srčne bolečine, odkar je prijateljica odšla,

niti govoriti ne more več.

3. Pesničina bolečina se stopnjuje, ker je prijateljica odšla

in se poročila.

4. Bolečina počasi popušča, pesnica se sprijazni s

prijateljičinim odhodom.

Pesem govori o čustvih, ki prevevajo pesnico ob ločitvi od prijateljice. V pesmi

prevladujejo čustva. Tri kitice, štirivrstičnice, prvi trije verzi imajo 11 zlogov in pet stopic,
zadnji verz v kitici ima 5 zlogov in dve stopici.
Katul- Blagoslov ljubezni
Katul je bil predstavnik rimske erotične elegije. Prvi primer evropske lirike, ki je izrazito
osebna. Razumemo jo lahko kot nekakšen dnevnik o ljubezni.
Lirski subjekt v pesmi je pesnik.
Tema je ljubezenska
Največja vrednota za Katula je uživanje v
življenju, ljubezni in sprejemanje življenja
kakršno je.
 Katul v Blagoslovu ljubezni izpoveduje svoja
čustva Lesbiji. V ospredju je čutno uživanje
ljubezni, kar je pesnikovo življenjsko vodilo.
Tematika je ljubezenska. Lirski subjekt je
pesnik, ki poziva dekle k uživanju v ljubezni. To
prikaže s primerjavo človeka in nežive narave;
pravi, da je človeku odmerjeno kratko življenje.
Blagoslov ljubezni sestavlja ena kitica, rima v
pesmi je svobodna.

Horac – Carpe diem

Dekle, ne poizveduj, ker vedeti je greh,
kako je sklenil bog z usodo naju dveh!
Iz babilonskih knjig ne štej si svojih dni!
Voljnó pretŕpi vse, kar koli se zgodi,
pa naj še mnogo zim nakloni nama bog,
pa najsi z letošnjo je sklenjen zadnji krog.
Ne bodi muhasta in vina si nalij!
Boljša je kratka slast kot up na dolge dni.
Glej, čas beži! Besed ne zgubljajva
zaman! Ne veruj v jutrišnji, užij današnji
dan!
Naslov pesmi pomeni užij dan/izkoristi dan
Motiv pesmi je motiv ljubezni in motiv
uživanja v življenju in ljubezni
Lirski subjekt nagovarja dekle sklicujoč na
vodilo, da je treba trenutke izkoristiti za
uživanje.
Pesem ni rimana saj Rimske pesmi so v
prevodih nekatere rimane v originalu pa
ne.
Primer religioznega pogleda na svet:
»… pa naj še mnogo zim nakloni
nama bog…«
Orientalske književnosti so najstarejše svetovne književnosti starega veka. Razvijale
so se v Afriki, na Bližnjem vzhodu in delu Azije v času od 3. tisočletja pred štetjem
do 6. stoletja.
Najpomembnejša dela v orientalskih književnostih so verske knjige: Sveto pismo
(starojudovska), Avesta (perzijska), Vede (indijska). Orientalske književnosti so poleg
verskih knjig in poučnih besedil v verzih ali prozi (pregovori, zakletve ipd.)
razvile liriko in epiko.
Hebrejska književnost
Temeljno delo te književnosti je Sveto pismo ("knjiga vseh knjig"). Sestavljata jo Stara in
Nova zaveza. Judje za sveto knjigo priznavajo le Staro zavezo, kristjani pa priznavajo
obe. Stik med obema zavezama je mit o odrešeniku (Kristusu).
Besedil v vezani obliki je več v Stari zavezi. Med vidna besedila Stare zaveze lahko
umestimo Visoko pesem, ki so jo sprva pripisovali kralju Salomonu, kasneje pa so
odkrili, da je besedilo nekaj stoletij mlajše in ga ni mogel ustvariti Salomon. Visoka
pesem je hvalnica ljubezni in je ena najlepših pesmi svetovne literature sploh. V Biblijo je
umeščena, ker so jo imeli za prispodobo zaroke boga z izvoljenim ljudstvom. Pesem se
odlikuje s slogovno bogatim pesniškim izražanjem.

Prilika o izgubljenem sinu – Lukov evangelij (Nova zaveza)

In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med Motiv je vrnitev izgubljenega sina
njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja,
Sporočilo: tako kot je bil oče
ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni
milosten do problematičnega sina,
je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v
tako je tudi bog milosten do ljudi
daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal
(grešnikov) – ODPUŠČANJE
svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi
nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel Tema: očetova brezpogojna
je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je ljubezen
poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi
z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel SLOG (svetopisemski):
je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima  Stalne svetopisemske
kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal zveze (rekel je tudi… Ta mu je
bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper rekel… Šel je vase…)
nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se  Antiteze (mlajši sin –
imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih zapravljivec, oče – dobrotnik,
najemnikov.‹ In vstal je ter šel k očetu. mrtev in je oživel, bil izgubljen
in njaden…)

PRILIKA (PARABOLA): je poučna zgodba, ki s primerom iz življenja ponazarja idejo

oz. nauk; značilno svetopisemsko besedilo (2. st. pr. N. št.).
V prilikah sta druga poleg druge postavljeni dve resničnosti: verska (stvarna polovica) in
resničnost iz življenja ljudi (slikovita polovica) Prva je pravzaprav sporočilo in ostane
dostikrat neizrečena – bralec/poslušalec ga mora ugotoviti sam (s pomočjo druge
polovice)
Visoka pesem – Stara zaveza
Visoka pesem sodi v Staro zavezo. Tak
naslov ji je dal Marthin Luther, po njem
ga je prevzel tudi Jurij Dalmatin.
Nekateri domevajo da so pesem izvajali
s petjem in plesom kot del svatbenega
oberda. Je izrazito ljubeenska pesnitev.
Pesnitev je sestavljena iz osmih
ljubezenskih spevov, v katerih si ženin
in nevesta v obliki dialoga v erotičnem
jeziku izpovedujeta ljubezen,
hrepenenje, zvestobo in občudovanje
partnerjeve lepote. – Motiv (s
primerami)
Tema: izrazito ljubezenska

Srednjeveška književnost
476-1492, razpad rimskega imperija-odkritja Amerike
Tri obdobja
 Književnost zgodnjega srednjega veka (476-1100)
 Književnost visokega srednjega veka (1100-1300)
 Književnost poznega srednjega veka (1300-1500)
Na kulturo srednjega veka je najbolj vplivalo krščanstvo, zato je pomembno mesto v
srednjeveški književnosti zavzemala krščanska legendarna književnost. Bila je
večinoma pisana v latinščini, ravno tako kot himnika, kratka proza (znane so
Avguštinove izpovedi) ter cerkvena dramatika
Znanost v tem obdobju ni imela veliko vpliva, bila je slabo razvita
Srednjeveška umetnost pa je dosegla visoko raven v likovni umetnosti
Prve oblike književnosti, napisane v novih evropskih jezikih so bili junaški epi
 Beowulf v anglosaškem jeziku
 Pesem o pohodu Igorjevem v ruščini
 Pesem o Nibelungih v nemščini
 Pesem o Rolandu v francoščini
V Skandinaviji so nastajale sage, epske pripovedi o življenju rodov.
Razmahnili os se izmišljeni viteški romani, ki so svojo tradicijo nadaljevali tja do
renesanse- Tristan in Izolda, roman o kralju Arturju in vitezih okrogle mize.
NA SLOVENSKEM
Pismenstvo je pojem za začetke slovenske književnosti v srednjem veku.
Kulturna žarišča so bila samostani (Stična, Pleterje, Kostanjevica, Žiče, Bistra)
ROKOPISI
 NASTAJALI SO IZ VERSKIH NAMENOV
Brižinski spomeniki
Celovški rokopis
 Rateče na Gorenjskem (gorenjščina s sledovi koroških in dolenjskih narečij),
druga polovica 14. stol., hranijo v celovškem deželnem muzeju
 Najverjetneje zapisal nemški duhovnik;
 Očenaš, apostolska vera, zdravamarija
 Gotica
Stiški rokopis
 Med vsemi najobsežnejši, nastal na začetku 15. stol.; hranijo ga v NUK-u;
zapisal češki menih;
 Prvi del vsebuje molitev pred pridigo, Češčeno Marijo in Koralni spev Salve
Regina, ki ga izmenično pojeta dva zbora ali solist; drugi del: desetletje mlajši
(okoli 1440), zapis obrazca splošne spovedi in prve kitice velikonočne pesmi
Naš Gospud je od smrti vstal.
BRIŽINSKI SPOMENIKI
 Najstarejši ohranjeni zapis v slovenskem jeziku
 Nastal je okoli leta 1000 ob Vrbskem jeziku
 Sestavljen je iz treh obrazcev
o 1. in 3. Brižinski spomeniki – obrazec splošne spovedi
o 2. Brižinski spomeniki – pridiga o grehu in pokori
 Ime dobili po mestu Freising (Brižinj), kjer so jih naši v 19. stol.
 Zapisani so bili v karolinški minuskuli
TEMA: nagovor duhovnika, krščanski nauk o grehu in zveličanju
SPOROČILA: izgubljeni raj zaradi Adamovega greha: vzrok za trpljenje človeštva; s
pokoro, tj. s kesanjem, lahko ponovno pridobimo raj
PRIVDVIGNJENI SREDNJEVEŠKI LITURGTIČNI SLOG
 Zamenjan besedni red
 Nagovor
  Parafraziranje (povedano z drugimi besedami)
 Naštevanje in stopnjevanje
Brižinski spomeniki imajo jezikovni, vzgojni, verski in kulturni pomen;
KULTURNI POMEN: prvi ohranjeni zapisi v slovenščini in v latinični pisavi v
slovanskem jeziku.
JEZIKOVNI POMEN: osnova za raziskovanje zgodovine slovenskega jezika.
VERSKI POMEN: širjenje krščanstva med Slovenci.

PRIDIGA
 Polliterarno besedilo, saj je namenjena tudi tudi preprostim ljudem
 Mora izpolnjevati naslednje pogoje: poučnost, vzgojnost, nazornost
Ponazoritve – eksampli (upovedeni na literarni način) – zgled iz življenja

LJUDSKA UMETNOST
Značilnosti
 Anonimnost
 Ustno izročilo
 Obstoj številnih različic
 Preprosta vsebina in oblika – preprost jezik, obarvan z narečjem, opazni
germanizmi
 Posamezne slogovne značilnosti
o Stalna ljudska števila
o Okrasni pridevniki
o Pomanjševalnice
o Refren
o Ponavljanja
o Poosebitve

Vrste ljudskih pesmi

 Epske pesmi (pripovedujejo): balade, romance, bajeslovne pesmi, junaške
pesmi, pripovedne pesmi
 Lirske pesmi (izpovedujejo): obredne, ljubezenske, vojaške, šaljive, otroške
Slovenska ljudska pripoved
 Bajke: mit, zgodba o bogovih, duhovih, nadnaravnih silah prvotnih religij (vile,
sojenice, volkodlaki…)
 Pripovedke: ohranjanje junaških dejanj, morda nestvarni liki navezani na konkreten
prostor in čas (Kralj Matjaž, Peter Klepec)
 Pravljice: krajša pripoved v verzih ali prozi, nedoločen kraj ali čas dogajanja,
ponavljanja, ljudska števila, pravljična bitja, predmeti s čudežno močjo, dobro je
nagrajeno, zlo je kaznovano
 Legende: v zgodbi nastopajo krščanske svete osebe, trpljenje, življenje, čudeži, pri
Slovencih od pokristjanjevanja naprej.
  Basni: poučna kratka zgodba, nastopajo živali s človeškimi lastnostmi, presenetljiv
končni preobrat in moralni nauk
 Pregovori: ljudska modrost, izražena v eni povedi
 Uganke: kratko besedilo za razvedrilo ki duhovito opisuje stvari, ki jo je treba uganiti

LEPA VIDA

 Vsaj 19 različic večina s tragičnim koncem

 Vida – simbol neuresničljivega hrepenenja po boljšem življenju
 Ženska, ljudska, romantična balada
 Okolje zgodbe je sredozemsko
 Gre za čas ko so arabski pirati plenili po sredozemskih obalah
 MOTIV: družina in ljubezen do otroka – eden najpogostejših motivov v slovenski
literaturi
Pesem Od lepe Vide govori o Vidi, ki je nekega dne stala pri morju in prala plenice. Po morju
se je z barko pripeljal zamorec in jo vprašal, zakaj je tako žalostna. Vida mu je povedala, da
se je poročila s starcem in da ima bolnega otroka. Zamorec jo je povabil s seboj k španski
kraljici, kjer bi dojila kraljičinega sina. Vida je res odšla z zamorcem, vendar ko sta že
odplula, ji je postalo žal. Pri kraljici je Vida vprašala sonce po domu. Sonce ji je odgovorilo,
da njen sinek umira, mož pa jo išče. Zvečer je vprašala še luno. Ta ji je povedala, da je njen
sinek umrl in so ga že pokopali. Vida je zajokala. Kraljica jo je slišala in jo vprašala, zakaj
joče. Vida ji je rekla, da ji je srebrna posoda padla v morje. Kraljica jo je tolažila, naj ne joče,
saj bo kupila novo posodo in jo pri kralju izgovorila. Kraljica je res kupila novo posodo in Vido
pri kralju izgovorila. Vida pa je vsak dan pri oknu stala in jokala zaradi sinka in moža
BALADE

 Nastajale so v zgodnjem in visokem srednjem veku

 Izraženi motivi posameznikove nemoči, krutosti višjega družbenega razreda do
nižjega in motiv neizbežnosti usode
 Ženske balade – sočutno se opeva usoda žensk. Razpoloženje je zaradi krute usode
otožno in žalostno. Romantično.
 Moške balade – ljubezenski in družinski pripetljaje v tragični luči. Brat sočutnega tona.
Mračen pogled na življenje. Realistične
 Dogajanje se po navadi razplete tragično ali smrtno

ROŠLIN IN VERJANKO

 Moška balada. V njej imajo odločilno vlogo moški ali zle žene, osrednji dogodek je po
navadi zločin ali krvno maščevanje
 Snov izvira iz romantičnih dežel, opazna je zveza z grškim mitom o Orestu, ki je ubil
mater in njenega ljubimca, da bi se maščeval za očetovo smrt.
Balada Rošlin in Verjanko pripoveduje o materi, ki ji Rošlin ubije moža in sina. Ostal ji je le
sin Verjanko. Sprva se oba sprašujeta, ali je mati prestara za ponovno poroko. Sin je svojo
mater pregovarjal naj se nikar ne omoži s hudobnim Rošlinom. Toda mati ga ni poslušala, se
poročila z Rošlinom in ko sta sla zvečer spat, je Verjanko slišal njun pogovor, kako se ga
mislita znebiti. Naslednjega dne se je mati sprenevedala, da je hudo bolna in prosila svojega
sina, naj gre v črno goro po vodo, ki jo bo ozdravila. Toda zviti in iznajdljivi Verjanko, je vedel
kaj naklepa Rošlin tam z njim, zato je vzel s seboj puško. Presenetil je Rošlina in ga ubil. V
kanglico je nalil temne, sovražne krvi in jo odnesel materi rekoč, naj pije Rošlinovo kri, kakor
je hotela prej njegovo.

KRALJ MATJAŽ

 Pripovedka
 Poosebitev
 Preprost jezik
 Simbolizira idejo narodne enotnosti in odpora proti tujim vplivom.
Kralj Matjaž je bil dober in bogat kralj. Bil je slovenski kralj ki ga je izbralo ljudstvo na
gosposvetskem polju. Njegov prestol je bil v starem Krnskem gradu. Vrata so bila odprta noč
in dan, vsak si je lahko izposodil milosti in pravice. Bil je bogat vladar zato so mu drugi kralji
zavidali in nekega dne je na kralja Matjaža prišlo veliko sovražnikov. V boju so pokončali
njegovo vojsko njega pa ne. Odprla se mu je skala v Rečicah in ga skrila pred sovražniki. Ko
mu bo brada zrastla 9-krat okoli mize ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal
slovenskemu narodu

ROMANCE

 večja življenjska sproščenost

 po letu 1400
 vedre, optimistične ali celo igrive
 Motivno-tematsko posegajo v širši svet politike, vojn, plemstva, odnosov med
družbenimi sloji in razredi. Kmečki upori in turški upadi.
 Povzdigniti preprostega kmečkega človeka, ga moralno pobuditi – večja samozavest