Človeška anatomija in fiziologija

Tkiva, organi in organski sistemi

Življenje proučujemo na različnih nivojih:

Atom
Molekula
Organel
Celica
Tkivo
Organ
Organski sistem
Organizem
Populacija
Življenjska združba
Ekosistem
Slika 1: Nivoji življenja
Biom
Biosfera

1. Organski Delitev 2. Organi

sistemi
Regulacijski Živčni Živec, hrbtenjača Vzdržuje ph
Hormonalni Moda, ščitnica Oskrbuje telo z snovmi
Transportni Krvožilni Srce
Limfni Bezgavke, limfne žile
Dihalo Pljuča
Reprodukcijski Penis, maternica
Prebavilo Želodec, črevo
Izločalo Ledvice, mehur
Gibalo Skelet/okostje Kost
Mišičevje Mišica
Čutila Oko Slika 2: Organski sistemi
Obrambni sistem Vranica
Krovni sistem Koža

1
 1. Tkiva Primer
Krovna / epiteli Sluznica
Vezivna Kostno, elastično vezivo tkivo
Mišična Gladko, srčno tkivo
Živčna (Samo eno)

2
 2. Celice (evkarionte celice – 200 vrst v čl. telesu) imamo 100 bilijonov celic

Različne oblike celic:

 Okrogle

 Migetalčne (kubične)

 Ploščate

 Cevaste

 Zvezdaste (kostne in živčne)

 Vretenaste

 Prizmatične (kot pravokotnik)

Lastnosti evkariontih celic

30-50 mikrometrov (μm)

Življenjska doba – ko se 50x delijo -> (rdeče) eritrociti 3 mesece

Imajo jedro (samo eritrociti nimajo jedra)

Besede

 Tkivo je skupek celic enakih po zgradbi in delovanju

 Organ je urejen skupek različnih tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo
 Medceličnina je zunajcelična struktura organskih in anorganskih snovi. Lahko je trdna,
zdrizasta ali tekoča (samo kri) in celicam nudi strukturo in biokemijsko podporo.
 Epitel (krovno tkivo) je tkivo, ki ga sestavljajo celice na površini kože (kožna vrhnjica) ali
notranjosti telesnih votlin ali organov sluznice
 Nevron so glavni gradniki živčevja. Njihova glavna funkcija je proženje in prevajanje živčnih
impulzov.
 Kolagen je glavna beljakovina vezivnega tkiva pri živalih in pri sesalcih, kjer predstavlja 25 %
vse beljakovinske mase (najobilneje zastopana beljakovina)
 Anatomija je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij
 Fiziologija je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
 Organski sistem je skupek različnih organov ki opravljajo različne naloge in se združujejo v
funkcionalno enoto
 Žleza je skupek tkiv ki proizvaja in izloča snovi

3
Tkivo
Opis: vrsta tkiva, celice: sloji, kakšne so, kakšna in koliko je medceličnine; pogoste lokacije, funkcija

Želodec. Rahlo vezivno, gladko mišično, krvno, ploščato krovno, živčno, ploščato krovno,
visokoprizmatsko krovno, žlezno

Osnovna zgradba tkiva

Vsako tkivo je zgrajeno iz:

 Celic: Slika 3kolagenska in elastična vlakna

 so ploščate, kubične, prizmatične…
 so v eni ali več plasteh
 medceličnine
 je tekoča, zdrizasta, trdna
 jo je malo / veliko
 vlaken
 so kolagenska / elastična (oba iz beljakovin)
elastična – daje prožnost, lahko se raztegne in so tanka
kolagenska – daje čvrstost, se zvija ne razteguje, so dolga in debela

Kolagenska vlakna

1. Krovna tkiva = epitel

 Celice ležijo tesno skupaj, se stiskajo
 Medceličnine ni ali jo je malo
 Vlaken večinoma ni
 Epitel leži na osnovni membrani ki leži na vezivnem tkivu

4
Vrste epitelov

Slika 4: enoslojni kubični

Slika 5: enoslojni ploščati

Ščitnica – kubični epitel -

tiroksin

Slika 6: enoslojni Slika 7: večslojni

prizmatični omigetalčeni

Slika 8: sluznice

 sluznice – žlezne celice izločajo sluz (jajcevod, dihalne poti)

 migetalke ujamejo bakterije in jih potiskajo nazaj proti žrelu – v želodec kjer jih kislina ubije
 sluznice imajo večslojni omigetalčen epitel med njimi pa žlezne celice

žlezni epitel gradi žleze

Eksokrina žleza (z izvodilom)

 npr. znojnice / trebušna slinavka

Endokrina žleza (brez izvodila)

 izločajo v kri
 npr. hormonalne
 cevaste ali grozdaste
 hormonalne žleze (ščitnica)

kje najdemo epitele? Usta, požiralnik, pljuča, prebavila, črevesje, žleze,

žile (kapilare enoslojni epitel)

Naloge epitelov
Večslojni:

 preprečuje prehajanje snovi

 preprečuje vdor mikroorganizmov

5
enoslojni

 omogoča prehajanje snovi (difuzija izločanje absorbcija)

 sekrecija – proces izločanja (sekret – produkt; sekrecijska celica – žlezna celica

2. vezivna tkiva
 različne celice se večinoma ne stikajo
 medceličnine je veliko (lahko je tekoča, zdrizasta ali trdna)
 vlaken je veliko
tipi tkiv
 čvrsto vezivno tkivo (veliko kolagena)
kite in vezi (prenašanje sile iz mišic na kosti)
ojačenje notr. plasti kože
 maščobno (veliko medceličnine) – malo kolagenskih vlaken
okrogle celice, shranjujejo maščobo in vodo, skladišče energije, ustvarja hormone, ščiti
organizem
maščobna celica = adipocit
 rahlo vezivno tkivo
povezuje organe
 krvno tkivo
vse c. okrogle
eritrociti (odrasle celice nimajo jedra) –živijo največ 3 mesece – lahko prenašajo več
kisika
levkociti
trombociti ali krvne ploščice so celice ki skrbijo za nastanek krast
 elastično vezivno tkivo
v arterijah – ker je močen pritisk (na zunanjem delu žil je enoslojni epitel)
ovojnica srca
Pomaga ohraniti krvni tlak okoli pljučnih mešičkov
V medceličnini: kalcijeve soli in kolagenska vlakna

 kostno tkivo
trdna medceličnina (kalcij)več trdnih anorganskih snovi kot organskih
način razporejanja – v koncentriranih valjčkih okrog osrednjega kanala – tam so žile
gobasto kostni tkivo in kompaktno kostno tkivo

Stebrički – med 6
njimi je kostni
mozeg
 Kost je trda zaradi anorganskih snovi (kalcijeve, magnezijeve in fosforjeve soli) in rahlo prožna
zaradi organskih (B-osein, kolagenska vlakna)

Osteon: osnovni gradnik kompaktnega kostnega tkiva

Osteocite: gradijo kosti (kostne celice)
Osteoplasti: mlade kostne celice
Osteoklaste: razgrajujejo medceličnino

Izrastki kostnih celic – omogočajo difuzijo (prehranjevanje in povezanost)

Okoli kosti so žile. Hrano si prenašajo znotraj celic in ne preko medceličnine. (prvi sloj kostnih celic
se z izrastki drži kanala v katerem so žile in živci.) – Haversov kanal
 hrustančno tkivo
Okrogle celice, zdrizasta medceličnina z veliko kolagena in
elastičnih vlaken, ležijo posamezhno ali v manjžih skupinah, redko
razporejene po medceličnini
Naloga: hrustance zmanjšuje trenje med stiki kosti
Žile iz podhrustančnice ne potujejo v hrustančno tkivo. 8snovi
izmenjujejo z difuzijo (ne preko žil ali celic)
Pokostevanje: kostno tkivo prehaja v hrustančno
Hondrocita: hrustančna celica
Hondroblast: mlada hr. Celica

3. Mišično tkivo
 Tkivo specializirano za krčenje
 Celice se večinoma rahlo stikajo
 Znotraj celic so krčljiva vlakna – miofibrile
 Medceličnine je srednje veliko
 Vlaken je nekaj

Vrste mišičnega tkiva

1. Prečno progasto – skeletne mišice – premikanje skeleta in

tvorba toplote
Cevaste, dolge celice, mnogojedrne,
Prečne proge,
Oživčeno s somatskim živčevjem (se zavedamo in zavestno
izvajamo),
4000-5000 mikrometrov
Vlakna so vzdolžno (krajša po dolžini)

7
 Lahko se močno skrči za kratek čas
2. Srčne – srce – črpanje krvi
Podobno prečno progastemu (so prečno progaste)
Mostički (se krčijo v več smeri)
Kratke povezane celice, eno-jederne
Avtonomno živčevje (se ne zavedamo in ne moremo sprožiti)
Zmerom močno, dolgotrajno krčenje + počivanje

3. Gladko – organi – šarenica, zenica; krčenje želodca

Vretenaste eno-jedrne celice, ni prečnih prog
Avtonomno živčevje
Miofibrile v različne smeri – se krči v vse smeri

4. Živčno tkivo
1. Nevroni: prevajajo impulze (povezuje CŽS z efektorjem)
 celice se stikajo v sinapsah
 medceličnina je
2. glia celice
 varujejo, prehranjujejo in pomagajo obnavljati živčne celice

Celice: Nevroni so zvezdaste oblike, lahko so zelo dolge, stikajo se v sinapsah, lahko so obdane s
Schwannovimi celicami oz. mielinsko ovojnico

Schwannova celica se ovija okoli aksona tvori mielinsko ovojnico

Telesa nevronov gradijo možgane, hrbtenjačo in ganglije, dogi izrastki pa živce

Živčevje: CŽS (možgani, hrbtenjača, centralni kanali), somatsko, avtonomno

Zgradba nevrona – zvezdaste oblike z dolgim/i izrastkom/ki

Nevrit/akson

 izrastki: kratki/dolgi
 funkcija:
(1) dendrit: sprejem dražljajev
(2) akson: prevajanje živčnih impulzov

živčevje: možhani, hrbtenjača, živci

živec je skupek dolgih živčnih vlaken (aksonov)

8
meninga – varuje možgane in hrbtenjačo

Bipolarni (čutilni /
senzorični) 2
izrastka; v
nosu/voh

Internevron
(povezovalni /
asociacijski) kratek
izrastek; CŽS /
hrbtenjača

Unipolarni
(gibalni /
motorični) 1
izrastek; CŽS
možgani hrbtenjača

Posamezna celica
ima lahko več tisoč
sinaps

9
Živec= nerws

Sivina/belina – Parkyjereve celice

Sinapsa

10
 1. Mitohondrij
2. Sinapsni mešiček
3. Receptor
4. Sinapsna špranja
5. Odprt kanalček, Na+
6. ..
7. ..
8. črpalka

Krovni sistem

Koža – največjo organ

Pri odraslem človeku:

 2 m2
1. Povrhnjica (epidermis)
 Do 10 kg (15-18% teže)
SLIKA
 0,5 mm (veka) – 4 mm (podplati)
 Do 20 leta starosti se obnovi v 28 dneh
11
Povrhnjica:

 Ščiti telo
 Je tanjša
 Tu se tvori keratin
 Pigmentne celice – melanociti
 Tvorijo melanin

Roževinasta plast:

 Je neprepustna za vodo in strupe

 Celice se neprenehoma delijo
 Ni krvnih žil

 Poroženela in zarodna plast

celice v zarodni plasti dobijo hrano iz žil v usnjici

Zarodni del

Zarodni del:

 kearatin ni topen v vodi

 mrtve kožne celice imajo največ keratina

Dlake – sem telo odlaga strupe

12
Rastejo iz lasnih mešičkov

Zgradba:

 korenine las so v usnjici

 v celicah se tvori keratin
 v čebulico segajo žile in živčni končiči

nastajanje

 odebelitev vrhnjice
 vgreznjenje v usnjico
 nastanek lasnega mešička
 lasno deblo

keratin je protein ki je pomemben del kože, las, nohtov. Daje obliko in trdnost. Je iz aminokislin in
ima žveplo

Nohti – krovno tkivo

Nastajajo podobno kot dlake

 a – konica nohta
 a1 – hrbet nohta
 a3 – osnova nohta
 b – nohtno ležišče
 b2 – nohtna posteljiva
 c – nohtna ploščica
 d – lunica ali krajček
 f – nohtna guba

Barva kože

 Je odvisna od količine, vrste in razporeditve melanina

 Melanin nastaja v celicah »melanociti«
 Neodvisno od rase imamo ljudje od 800 do 1000 melanocitov na kvadratni milimeter
epiderme0

Melanin – iz zarodne plasti

 Je ime za eno od skupin naravnih pigmentov

 Nastaja z oksidacijo AK tirozina v melanocitih
 Najdemo ga pri rastlinskih in živalskih vrstah
 Človek: v koži, šarenici, laseh

3 skupine melanina

 Eumelanin – črna in rjava

 Feomelamnin – odgovoren za pege in rdeče lase
 Neuromelanin – v mozgu, vloge ne poznamo

Obstaja 36 odtenkov kože

13
2. Usnjica (dermis) -oblikuje prstni odtis
Nitasto vezivno tkivo iz kolagenskih in elastičnih vlaken

Žleze v koži
1. Žleze znojnice
 Cevaste, izvodilo, pora na površini kože
 Znoj: voda, sečnina, minerali, NaCl
 Naloge:
 Ohlajanje
 Odstranjevanje metabolnih produktov
 Preprečevanje razrasti mikrobov (koža ima nizek pH zato da preprečuje rast mikrobov)
 Nevarnost dehidracije in izgube mineralov

2. Žleza lojnica
 Grozdate, izvodilo se konča v lasnem mešičku
 Proizvajajo loj – mešanica maščob in voskov
 Naloga
 Preprečuje izsuževanje kože
 Preprečuje da bi povrhnjica razpokala
 Preprečuje vdor mikroorganizmov

Nastanek akne

3. Mlečne žleze
 Grozdaste, izvodilo se konča na prsni bradavici
 Proizvajajo mleko (voda, maščobe, beljakovine, laktoza)
 Hrana za mladiče
 Po izvoru iz žlez znojnic

4. Dišavne žleze
 Razvile so ze iz žlez lojnic
 Najdemo jih v predelu genitalij,
pod pazduho in v sluhovodu
 Aktivne so od pubertete naprej
 Vloga pri spolnosti

Čutila v koži
 Čutilo za bolečino

14
  Prosti živčni končiči
 Čutilo za tip
 Čutilo za pritisk
 Čutilo za toploto
 Čutilo za mraz

3. Podkožje (subcutis)
 Prileplja kožo na mišice
 Prevladuje maščobno tkivo
 Večje žile in živci
 Maščobno in vezivno tkivo

Naloge kože
1. Zaščitna
 Pred vročino
 Pred izgubo vode in vdorom različnih snovi
 Pred vdorom mikroorganizmov
 Pred UV – žarki
 Pred mehanskimi dražljaji: pritiski, udarci, drgnenje
2. Termoregulacijska
 Preprečuje izgibo toplote in pregrevanje
3. Izločalna (znoj, loj, mleko)
4. Čutilna (čutilo za pritisk, vibracije, tip, bolečino, mraz, toploto)
5. Resorpcija določenih učinkovin (kreme, zdravila)
6. Sinteza vitamina D

Uravnavanje telesne toplote:

 Čutnice v usnjici dobijo sporočilo prek hipotalamusa

 Dlake – mišice naježevalke

Prodiranje UV žarkov

Koristi:
 Toplina
 Forosinteza
 Sinteza vitamina D
 Dobro počutje
 Svetloba
Nevarnosti:
 Prezgodnje staranje
 Kožni rak
 Opekline
 Alergije na sončno svelobo
 Poškodbe oči
 Oslabljen imunski sisstem

Kožne bolezni:

 Bradavice  Luskavica

15
  Ekcem  Celulit
 Lišaj  Vitiligo
 Dermis – manj kolagena – daje videz  Strije
starikavosti
 Rak (melanom)

Herpes je virusen

Celulit:

Nega kože:

 Pravilna prehrana: B, OH, M (prosena kaša)

 Rudninske snovi: Zn, Si
 Vitamin A, B
 A: Pospešuje obnavljanje celic
 B2: deluje v celičnih procesih

16
Regulacijski sistem
Je eden od organskih sistemov v telesu, ki uravnava delovanje vseh ostalih organskih sistemov z
namenom da se v telesu zagotovi čim bolj konstantno notranje okolje oz. homeostaza

Notranje okolje je okolje okoli celic (medceličnina, kri)

Vsi mehanizmi ki omogočajo delovanje celic spadajo med regulacijski sistem

Dejavniki okolja
Dejavniki okolja morajo biti čim bolj konstantni

 Temperatura
omogočajo ozmotski tlak
 Količina sečnine
 Tlak…
 Količina O2, CO2, Na+, K+, Cl
 Količina vode
 pH omogočajo osmotski tlak

Naloge regulacijskega sistema: hormonalni in živčni – 2 regulacijska sistema ki pomagata pri

ohranjjevanju omeostaze

 Regulira in usklajuje delovanje vseh organskih sistemov

 Uravnava (regulira) notranje okolje
 Vzdržuje homeostazo
a. Hormoni sodelujejo v procesu rasti, razvoja in reprodukcije organizmov – počasnejša
regulacija
b. Živčevje povezuje čutila in efektorje, prenaša živčne impulze – refleksi
Hitrejša in lokalnejša regulacija

Hormonalni

 Hormoni sodelujejo v procesih rasti, razvoja in reprodukcije organizmov

 Počasnejša regulacija
1. Naprimer padec kalcijevih ionov v krvi
2. Poveča proizvodnjo določenega hormona – deluje na kostne celice (kalcijevi ioni se izločajo iz
kosti v kri)
3. Izloča se dokler se stopnja kalcija v krvi ne normalizira – ustavi se izločanje hormona

Živčni

 Živčevje povezuje čutila in efektorje, prenaša živčne impulze

 Hitrejša in lahkotnejša (bolj natančna) regulacija
1. Naprimer prevelika vročina
2. Čutnice za toploto v koži javijo zunanje pogoje živčevja (prevroče)
3. Umaknemo v senco (živčevje mišicam – premik iz neugodnega okolja)

Hormonalni in živčni sistem delujeta usklajeno

Živčni – hitro hormonalni – počasi

17
Primer: povečana aktivnost na primer tek

 Hormoni (glukagon in adrenalin) zvišajo koncentracijo gukoze v krvi, avtonomno živčevje pa

pospeši dihanje in bitje srca, da do celice prideta glukoza in kisik. Šele takrat se v celicah
lahko pospeši celično dihanje.
 Delovanja avtonomnega živčevja se ne zavedamo. Samodejno uravnava delovanje notranjihh
organov. Omogoča nam vegetertivne odgovore (ki so nujno potrebni za ohranitev življenja)

Endokrino – v kri

Eksokrino – ven

Tarčni organi so gladke mišice v steni notranjih organov

Hipotalamus je najviše središče avtonomnega živčevja, kjer se zbirajo vsi podatki. Vpliva na hipofizo,
ki nadzira skoraj vse endokrine žleze v telesu (hipotalamus je središče za uravnavanje toplote – na
dnu možganov)

Zunanje in notranje okolje

Zunanje okolje

 Je vse kar organizem obdaja

 So uvihki v telo (prebavilo, dihalo, izločalo…)
 Je zelo spremenljivo

Notranje okolje

 Je okolje v organizmu – tekočina, ki obliva celice (medceličnina), kri in limfa

 Se ne spreminja oz. zelo malo
 Je ločeno od zunanjega okolja
 Glavna sestavina je voda, v kateri so raztopljene organske in anorganske snovi

Homeostaza so vsi mehanizmi ki omogočajo čim bolj konstantno notanje okolje da lahko normalno
funkcionirajo

18
Dejavniki notranjega okolja nihajo okoli nastavljene vrednosti

Mehanizem regulacije – povratna zanka

Receptor: občutljiv za spremembe količine, ki jo sistem nadzira in ob spremembi dejavnika odda

ustrezen signal (aferentni signal)

Kontrolni center: sprejme vstopni (aferentni) signal, njegovo jakost primerja z nastavljeno vrednostjo
in odda izstopni (eferentni) signal

Efektor: popravi vrednost nadzorovane količine, ko pride do njega izstopni (eferentni) signal

+ : velike količine snovi spodbudijo svoje nastajanje npr. porod / iztek mleka

- : ko je snovi dovolj se proces preneha (prevladuje v telesu)

Pomen
 Pomembna za zagotavljanje homeostaze
 Omogoča da organizem hitro reagira na zunanje motnje
 Pride do avtomatskega odgovora ki korigira situacijo

19
  Omogoča vzdrževanje natančno nastavljene vrednosti

Dvojna regulacija
Imajo nekatere endokrine žleze in avtonomno živčevje

Je najbolj učinkovita kot regulacija samo enega hormona na tarčno celico

Primer dvojne regulacije avtonomnega živčevja: simpatik (večinoma) pospešuje delovanje notranjih
organov, parasimpatik pa (večinoma) zavira delovanje. Delujeta antagonistično – razen pri prebavi
(tam ravno obratno)

Regulacija krvnega sladkorja (inzulin, glukagon – trebušna slinavka) 3-6 mmol glukoze/l krvi

Regulacija Ca++ (kalcitonin parathormon) odlaga kalcij iz kosti / sprošča iz kosti

 absorbcija v črevesju  absorbcija v črevesju

 resorbcija iz urina  resorbcija iz urina

Regulacija telesne temperature (toplo/mrzlo)

Imajo nekatere endokrine žleze in avtonomno živčevje

Je najbolj učinkovita kot regulacija samo enega hormona na tarčno žlezo

Primer dvojne hormonalne reg.: regulacija KS poteka sočasno z inzulinom in glukagonom ki delujeta
antagonistično (nasprotno)

Primer za avtonomno živčevje: simpatik pospešuje delovanje notranjih organov, parasimpatik pa ga

zavira – delujeta antagonistično

Primer delovanja hormonalnega sistema: padec koncentracije kalcijevih ionov v krvi

 Če je Ca ionov v krvi premali se v obščitniških žlezah poveča proizvodnja obščitniškega

hormona. To deluje na kostne celice, posledično se začne Ca izločati iz kosti v kri. Izloča se
toliko časa, dokler koncentracija Ca v krvi ni normalna.

Primer delovanja živčnega sistema: prevelika vročina.

 Če smo poleti na soncu nam hitro postane vroče. Čutnice za toploto v koši javijo zunanje
pogoje živčevju. Iz sonca se umaknemo v senco (živčevje izda ukaz efektorju v tem primeru
mišicam, naj nas premaknejo iz neugodnih pogojev na boljše)

Hormonalni sistem
Hormonalne žleze so endokrine in hormone izločajo neposredno v kri

Hormon je snov ki jo specializirane endokrine žleze izločajo v kri v zelo majhnih količinah, potuje do
tarčnih celic, kjer se veše na specifične receptorje – posledica je specifičen
biološki odgovor (npr pospešen metabolizem v celicah)

Nevrohormon je snov ki jo jo nevroni izločajo v kri, po kateri pridejo do tarčnih

celic, kjer delujejo

Nevrotransmiter je živčni prenašalec, ki jih nevroni izločajo v sinaptično

špranjo in delujejo na sosednje nevrone

20
Naloge:

 Endokrini sistem poleg živčevja omogoča:

 Usklajuje delovanje org. sistemov
 Uravnavanje notranjega okolja
 Uravnava ustrezne reakcije na spremembe v zunanjem okolju
 Hormoni sodelujejo v procesih rasti, razvoja in reprodukcije org.
 Hormonalna regulacija je počasnejša od živčne
 Hormonalni in sistem sta povezana (hipotalamus – hipofiza)

Hormonalne žleze v človeškem telesu 2) Peptidi – zgrajeni iz aminokislin

 Hipotalamus – del živčevja ki vpliva na  Inzulin, glukagon
hipofizo (nahaja se v bazi možganov)  TRH CRH somatostatin ENRH
 Hipofiza = okrajek – je žleza ki se ADH
nahaja pod možgani in vpliva na  TSH ACTH EHRH prolaktin LH
delovanje ostalih žlez FSH
 Češarika = epifiza – v medmožganih  PTH kalcitonin
 Ščitnica – v grlu  Rastni hormon, somatomedini
 Obščitnica – v grlu poleg ščitnice  HCB
 Timus = priželje – področje prsnice  Oksitocin
 Nadledvična žleza  Ti hormoni se skladiščijo
 Ledvice – ob strani na predelu trebuha 3) Steroidni hormoni – iz holesterola
 Trebušna slinavka – med ledvicama  Iz treh 6 in enega 5 členskega
 Jajčniki – spodnji del trupa – Ž obroča
 Maternica – spodnji del trupa – Ž  M in Ž spolni hormon
 Testisi – zunaj na sp. Delu trupa – M (androgeni, estrogeni)
 Majhne razlike v strukturi
Kemična zgradba hormonov  Glukokortikoidi (kortizol),
1) Derivati aminokislin
 Androgeni (m.sp. h.)
 Adrenalin, noradrenalin
 Estrogeni (ž. sp. h.)
 T3, T4
 Progestageni (v nosečnosti)
 Melatonin
 Se ne skladiščijo
 Dopamin
 Melatonin
 Ti hormoni se skladiščijo

21
Delitev hormonalnih žlez po učinku
1. Žleze ki vplivajo na presnovo: ščitnica, obščitnica, trebušna slinavka, nadledvični žlezi
2. Žleze ki vplivajo na spolni razvoj: moda, jajčniki, priželjc, češarika
3. Žleza ki nadzira delovanje ostalih žlez: hipofiza (spodbuja in zavira njihovo delovanje)

Hodrofilni hormon Steroidni hormoni

 To so derivati Ak in peptidi  So lipofilni

 So vodotopni
 Prenašajo se raztopljeni v krvi
 Ne morejo prehajati skozi celično
membrano
 Vežejo se na membranske receptorje
 To sproži niz (kaskado) procesov v katerih
nastane sekundarni obveščevalec, ki sproži
nove reakcije katerih rezultat je biološki
odgovor
 Po krvi se prenašajo vezani na beljakovine
(albumine ali specifične beljakovine)
 Prehajajo skozi celično membrano
 Receptorji zanje so v citoplazmi, na
membrani jedra ali v jedru
 Kompleksi (hormon – receptor) se vežejo
na DNA in sprožijo prepisovanje genov in s
tem sintezo proteinov – delujejo na celično
jedro

Tudi hormoni delujejo na princim negativne povratne zanke

Hormon
Hormon je snov ki jo specializirane endokrine žleze izločajo v kri v zelo majhnih količinah.

Po krvi potuje do tarčnih celic, kjer se veže na specifične receptorje – posledica je specifičen biološki
odgovor (npr pospešen metabolizem v celicah)

V krvi je hkrati več hormonov:

 V krvnem obtoku je lahko hkrati več hormonov, ki sočasno

delujejo na eno celico ali tkivo
 Učinek je lahko nasprotujoč (prisotnost enega zavira delovanje
drugega), dopolnjujoč ali permisiven (prisotonost enega
dopušča delovanje drugega)
 Problem je filtracija v ledvicah in izločanje z urinom (hormoni
iz AK, kratki peptidi se zežko izločajo)

Biološki odgovor ki ga izzovejo hormoni

1) Pospešijo prehajanje snovi skozi membrano

2) Aktivirajo neaktivne encime
3) Pospešujejo prepisovanje genov – sinteza proteinov (encimov)- povečana aktivnost celic

Hormoni so lahko:

 Hidrofilni – topni v vodi ( derivati AK, polipeptidi)

 Lipofilni – topni v lipidih (steroidi)

 Receptorji zanje so lahko na površini ali v notranjosti celice

 Šasovni potek učinkovanja hormonov:
 Sekunde/minute pri hidrofilnih hitro izzvenijo
 Ure/dnevi pri lipofilnih počasi izzvenijo

22
Ščitnica (tireoidea)
 V sprednjem delu vratu pod ščitastim hrustancem
 Zgrajena iz dveh režnjev in poveska ( L in D)
 V ščitničnih foliklih je neaktivni hormon tiroksin, ki se po sprostitvi
aktivira – sestavni del hormona je I2
 Iz dveh vrst celic: folikularne izločajo en hormon, parafolikularne pa
drug hormon

Ščitnični hormoni:

 Tiroksin (T4) – delivat AK, trijodtironin (T3) – pomaga pri vstopu O2 v Celice, pospešuje
metabolizem – folikularne celice

 Kalcitonin – znižuje koncentracijo Ca++ v krvi (pospešuje prehajanje Ca++ v kosti) – peptid

delovanje:

 Visoka koncentracija tiroksina zaviralno deluje

na hipotalamus in hipofizo
 Količina tiroksina (T4 in T3) vpliva na izločanje
nevrohormonov iz hipotalamusa, ki vplivajo na
hipofizo, da izloču TSH (tireoideo spodbujajoči
hormon) ki spodbuja folikularne celice, da
izločijo tiroksin – negativna povratna zanka)
 Hipotalamus izloča nevrohormone, pridejo do
hipofize, izloči TSH (spodbuja folikularne celice
da izloči tiroksin) ki spodbudi ščitnico da izloči
T4 (T3), količina tiroksina T3 T4 vpliva na izločanje nevrohormonov iz hipotalamusa

Bolezni ščitnice

Preveč tiroksina – hipertiroza (hipertirodizem)

 Bazedovka (preveč ATP, izbuljene oči, nespečnost, hijšanje, utrujenost, ni
koncentracije

Premalo tiroksina – hipotiroza (hipotirodizem)

 Miksedem (utrujenost, ni koncentracije, depresija, izpadanje las, suha koža, zatekle

okončine)
 Debelost
 Golšavost (premalo joda, povečana ščitnica, težave v vratu, lahko stiska sapnih ali
srčne žile)
 Kretenizem, idiotizem, imbicilizem (pomankanje hormona v zgodnjem obdobju)

23
Obščitnica (paratireoidea)
 So 4 majhne žleze za ščitnico (redkeje znotrjaj ščitnice)
 Izločajo obščitnični hormon (parathormon – PTH), ki zvišuje koncentracijo Ca++ v krvi, je
antagonist kalcitoninu (pospešuje izločanje Ca++ iz kosti)

Bolezni obščitnice

 Hiperparatirodizem – gre za čezmerno izločanje parathormona, koncentracije Ca++ v krvi

so povečane, lahko nastopi osteoporoza (lomljive kosti)
 Hipoparatirodizem – zmanjšana funkcije obščitnice, je redkejši in nastane po operaciji
ščitnice. Zaradi znižane koncentracije parathormona je v krvi znižana koncentracija Ca++,
zaradi česar lahko nastanejo tetanični krči. Lahko pride tudi do odpovedi srca

Trebušna slinavka (pancreas)

Leži v levi četrtini trebušne votline, za želodcem, začenja se ob črevesni krivini. Je jajčaste oblike –
podolgovata in ploščata

Je žleza z dvojnim izločanjem

1. Eksokrini del – izloča sok TS s prebavnimi encimi v dvanajstnik

2. Endokrini del – langerhansovi otočki izločajo hormone v kri
 Alfa celice izločajo Glukagon – zvišuje koncentracvijo glukoze v krvi
 Beta celice izločajo inzulin – znižuje koncentracijo glukoze v krvi

Sodelujeta pri uravnavanju krvnega sladkorja (glukoze) v krvi

 Inzulin ga znižuje: pospešuje prehajanje glukoze v celice, kjer se porabi za sintezo ATP ali v
jetrih uskladišči v obliki glikogena (glikogeneza)
 Glukagon ga zvišuje: pospeši razgradnjo glikogena v jetrih in pospeši absorbcijo glukoze iz
črevesja
 Glikogineza: sinteza glikogena
 Glukoneogeneza: novo nastajanje glu. – iz maščob
 Glukoliza: razpad glikogena

Bolezni trebušne slinavke

 Sladkorna bolezen ( diabetes melitus)

24
  Lulanje, žeja, hujšanje, slabši vid, neobčutljive noge
 Povišane koncentracije sladkorja v krvi (telo lahko izloča premalo inzulina ali pa nanj
postane odporno)
 Tip I – propad beta celic – ni inzulina – mlajši od 30 let
 Tip II – odpornost na inzulin – starejši od 40 let – tablete, inzulin
 Nosečniški tip – zdrav življenjski slog – inzulin
 +drugi tipi
Znak: hiperglikemija

 Zapleti
1. Kronični (se pojavijo po nekaj letih)
 Prizadetost ledvic (nefropatija) – dializa/presaditev
 Prizadetost oči (retinopatija)
– srepota
 Prizadetost perifernega
živčevja – neobčutljivost nog
 Prizadetost arterij –
možganska in srčna kap
 Diabetično stopalo –
gangrena, amputacije
2. Akutni (se pojavijo hitro – v nekaj
urah ali dneh)
 Hipoglikemija (hipa)
nezavest, koma, smrt

Delovanje inzulina

 Inzulin deluje da številna tkiva v telesu (jetra,

mišice…)
 Osnovna naloga: skladiščenje energijskih virov v telesu (predvsem spodbujanje sinteze
glikogena iz glukoze – glikogeneza)
 Znižuje koncentracijo glukoze v krvi – tako da pospešuje njeno prehajanje v celice
 Glavni dražljaj na njegovo izločanje je povečana količina glukoze v krvi
 Inzulin ima kratek razpolovni čas, zato s padcem glukoze hitro pate tudi njegova
koncentracija v krvi
 Inzulin deluje praktično na vse telesne celice, saj so na vseh prisotni receptorji. Razlika med
celicami je v tem, da različne vrste celic vsebujejo različno število teh receptorjev (od 10 do
100 000)
 Zgrajen je iz dveh peptidnih verig: veriga A je iz 21 AK, veriga B iz 30 AK. C254 H377 O78 S6

Nadledvični žlezi (glandula suprarenalis)

 Sta parni endokrini žlezi, ki se nahajata nad ledvicami
 Sta v obliki piramide
 Sta glavni organ ki skrbi za odgovor telesa na stres

Zgradba:
Posamezna žleza je sestavlena iz rumenkaste skorje (cortex) in
rdečkaste sredice (medulla)

25
Skorja je sestavlena iz žleznih ki izločajo:
 Mineralokortikoide (h. aldosteron)
 Glukokortikoide (h. kortizol)
 Spolne hormone ( h. testosteron, estrogeni)

Sredica je iz živčnih celic, ki izločajo hormona:

 Adrenalin
 Noradrenalin

Aldosteron

Sodeluje pri osmoregulaciji (regulaciji vode in mineralov (Na+ in Ka+) v telesu

 Zadržuje vodo in Na+ v telesu

 Zmanjšuje koncentracijo K+ v telesu
 Deluje v ledvicah in na distalne
nefrone in zbiralne kanale, pospešuje
povratno resorpcijo vode in Na+, in
zmanjšano resorpcijo K+ (oziroma
povečano izločanje v urinu)
 Viša volumen v krvi, viša krvni tlak

Kortizol (hidroksikortizol)

 Pomaga k ponovni vzpostavitvi homeostaze, ki jo je ogrozil nek stresni dejavnik (npr. okužba,
poškodba)
 Povzroča glikogenolizo, glukogenolizo, lipolizo, proteinolizo
 Zvišan krvni tlak in krvni sladkor
 Zmanjšuje vnetje in alergijske bolezni
 Nenehno povišana raven kortizola lahko vodi odpornosti na inzulin, oslabljenega imunskega
sistema, razpada mišičnega tkiva

Adrenalin, noradrenalin

Adrenalin (epinerfin) telo pripravi na boj / beg

 Pospešuje pretvorbo glikogena v glukozo (glikogenoliza) v jetrih

 Dvig sladkorja v krvi
 Zvišuje hitrost in jakost srčnega utripa
 Širi dihalne poti

26
  Oži žile v koži in prebavilih in razširja v mišicah

Noradrenalin: stres nas lahko v določenih trenutkih osrečuje in nam daje krila

 Spodbuja sposobnost zaznavanja, motivacijo in energijo

 Krči žile odvodnice – dviga krvni tlak
 Širi zenice

Regulacija delovanja sredice

Stres, bolečina, strah, hipoglikemija, hipotermija stimulirajo

Avtonomno živčevje:

 Simpatik pospešuje izločanje hormonov sredice

 Parasimpatik izločanje hormonov sredice
 V sinapsah simpatika se izloča nevrotransmiter adrenalin, ki spodbudi izločanje hormona
adrenalina iz sredice

Nepravilo delovanje nadledvične žleze:

 Addisonova bolezen: nastopi kadar odpov skorja nadledvičnih žlez ter posledično pride do
pomanjkanja kortizola in aldosterona (hipokortizolizem)
Simptomi in znaki addisonove bolezni: zmanjšan apetit, kratkotrajna izguba zavesti, driska,
depresija, temno obarvanje kože, omedlevica, omotica, razdraženost, slabost, bolečina v
sklepih in trebuhu, utrujenost, izguba teže, nizek krvni tlak
 Izgorelost
Dolgotrajna povečana stresna obremenitev npr. stres na delovnem mestu, lahko pripelje do
stanja, imenovanega adrenalna izgorelost. Sindrom izgorelosti se prične tako, da se v stresni
situaciji proizvodnja kortizola poveča, tudi na račun zmanjšane proizvodnje moškega
spolnega hormona testosterona, ki se sprošča tudi v ženskem telesu. Pri intenzivni ali
dolgotrajni kronični stresni obremenitvi nadledvična žleza zaradi oksidativnega stresa in
pomanjkanja gradbenih elementov (substrati) ne more več sintetizirati dovolj kortizola_.
Hkrati hipotalamus, možganski center, ki uravnava izločanje kortizola iz nadledvične žleze,
postane preobčutljiv na pomanjkanje kortizola.
Točka, na kateri se proizvodnja kortizola iz presežne prevesi v pomanjkljivo, pravimo
adrenalni zlom.
Simptomi in znalci adrenalne izgorelosti
Pred adrenalnim zlomom, 1<o je stopnja stresnih hormonov v organizmu še povečana, je
mogoče opaziti: povišana raven sladkorja v krvi, visok krvni tlak, psihična vznemirjenost,
evforija, maničnost, maščevje se začne nabirati pretežno okoli trebuha, poveča se dovzetnost
za okužbe. Ko raven kortizola pade pod spodnjo mejo se pokažejo naslednji simptomi in
znaki: vrednost krvnega sladkorja v krvi se zniža, motnje zavesti, nemir, nespečnost, motnje
koncentracije, pomanjkanje teka, depresija, zaprtje, pridobivanje telesne teže,

Priželjc (thymnus)
Del imunskega sistema in je iz dveh režnjev

Nastajhajo t-limfociti – bele krvničke

Leži nad srcem ob grodnici. Žleza je aktivna do 14. leta, potem zakrni

27
Naloga:

 V mladosti je limfatični tkovo

(imunost), tu nastajajo limfociti
 Spodbuja delovanje ostalih
bezgavk
 Izloča timnusni hormon
Pospešuje rast (pokostevanje)
Zavira spolni razvoj

Češarika (epifiza)
Oblika in lega:

 Kroglasta žleza v zgornjem delu medmožganov

 Najbolj je aktivna do 7. leta, potem začne krneti

Naloga: Izloča hormon melatonin

 Zavira spolni razvoj

 Uravnava začetek pubertete
 Uravnava bioritme
 (svetloba pospeši izločanje melatonina)

Spolne žleze (ganode)

F: jajčnik M: modo

Moda = testisi
Ležijo v kožni vrečki izven trebušne votline, zgrajeni so iz semenskih cevk

28
Leydigove celice izločajo testosteron, so med semenskimi kanalčki

Moški spolni hormoni – androgeni

 Sinteza v lydigovih celicah (intersticijskih celicah) testisov (l+malo v jajčnikih, nadledvični

žlezi).

Predstavniki

 Endogeni: testosteron, hidroksitestosteron (glavna predstavnika), androstendion,

dehidroapiangosteron (šibkejša predstavnika)

Spolni razvoj dečkov

Spolni razvoj dečkov

Med 12. M 15. lotom začne hipofiza pri dedčkih izločati LH in FSH, ki skupaj stimulirata nastajanje
moških spolnih hormonov. Modo (testis) začne proizvajati testosteron. (Leydigove celice), ki sprožijo
nastanek:

 Semenčec
 Sekundarnih spolnih znakov
 Mutiranje (podaljšanje glasilk in znižanje glassu)
 Rast dlak po obrazu in telesu (tudi osramje in pod pazduho)
 Povečanje mišične mase
 Povečanje splovil (penis, možnja)
 Vpliv na vedenje
 Povečuje libido

29
Jajčniki = ovarij
Jajčna celica se razvija znotraj folikla

Folikularne celice izločajo estrogen

Dozorevanje folikla:

30
Ko terciarni folikel poči, pride do ovulacije nato nastane rumeno telesce (iz ostanka folikla) – corpus
luteum – ta pa v belo telesce – corpus album

Rumeno telesce: - začasna žleza aktivna 14 dni

 Estrogen, progesteron (steroida) vplivata na maternico, na razvoj spolnih znakov in

na vedenje
 Ko rumeno telesce propade, koncentracija estrogena pade – progesteron (v 2. 14 dni)

31
Menstrualni cikel
28 dni
2 fazi: folikularna faza in faza (0-14)
rumenega telesca (14-28)
Spremembe:
 V jajčniku
 V maternici
 V krvi
 Telesna temperatura

Hipofiza FSH (folikel stimulirajoči hormon - sproži

razvoj novega folikla

LH (luteinizirajoči hormon) - sproži

ovulacijo, nastanek rumenega telesca

 Cikel se začne na prvi dan menstruacije

 14. dan ovulacija: maternica ima 3 plasti: 1. vezivno, 2.
gladko mišično tkivo, 3. sluznica (stalni del in del ki se
debeli in tanjša)
 Kratek cikel . manj estrogena (1. 14 dni >, ovulacija <)
 Več estrogena – sluznica bolj deli (in debeli)
 Sluznica se debeli; ko estrogen pade se začne luščiti
 Ovulacijo sproži hormon LH ki ga izloča hipofiza,
potem pa pospeši da iz LH nastane rumeno telesce
 Ženska je plodna 1-2 dni a lahko semenčeca preživijo tudi do 5 dni v maternici . po 7. dneh
zanositev
 Hormon FSH sproži razvoj novega folikla. Prav tako ga izloči hipofiza

Zanositev:

 Jajčna celica potuje do maternice 7 dni, kjer se ugrezne v sluznico. Ta začne izločati
progesteron in estrogen, ki zadržuje rumeno telesce živo – v tem času je koncentracija
hormonov visoka. Sluznica ostane zadebeljena. Po 1. mesecu se začne razvijati posteljica –
potem prevzame vlogo izločanja P in E
 V času nosečnosti se izloča HHG – humani horijev gonadotropin

32
Spolni razvoj deklic
Med 10 in 14 letom pri deklicah začne hipofiza proizvajati LH in FSH, ki skupaj spodbujata nastajanje
spolnih hormonov v jajčniku. Jajčnik začne proizvajati estrogen (folikularne celice), in progesteron
(rumeno telesce), ki sproži spremembe v telesu:

 Ciklično debeljenje in tanjšanje maternične sluznice

 Sekundarne spolne znake ki se pojavijo v puberteti
 Razvoj mlečnih žlez in povečanje prsi
 Razširitev bokov in stegen
 Poraščenost po osramju in pod pazduho
 Jajčnik začne izločati zrela jajčeca
 Pojavi se menstruacija

Vloga spolnih hormonov pri ženskah

Androgeni

 Pri ženskah nastajajo v skorji nadledvične žleze in maščobnih celicah

 Glavni namen je pretvarjanje v ženske spolne hormone - potrebni za sintezo estrogena.
 Sprožijo začetek pubertete In spodbuja rast dlak.
 So ključni za preprečevanje izgube kostne mase, spolne želje in zadovoljstva.
 Prekomerna količina lahko povzroča akne, hirzutizem (prekomerna rast dlak na bradi ali nad
zgornjo ustnico) In tanjšanje las in policistične jajčnike.
 Motnje presežka in pomanjkanja androgenov so med najpogostejšimi hormonskimi motnjami
pri ženskah.

Estrogen in progesteron

 Progesteron skupaj z estrogenom vpliva na redni menstrualni cikel.

 Estrogen vpliva na razvoj sekundarnih spolnih znakov pri deklicah, ki vstopilo v puberteto:
poraščenost spolovila, rast prsi, preoblikovanje postave, prerazporeditev maščobnega tkiva
po ženskem trupu (obline okrog bokov in stegen), libido ter nastanek ženskih spolnih celic —
jajčec.
 Progesteron, ki se izloča iz jajčnika, nadledvične žleze in posteljice pa je pomemben še za
ugnezditev oplojenega jajčeca v maternico in vzdrževanje nosečnosti.

Težave zaradi preveč androgenov (hiperandrogeniza)

 sindrom policističnih jajčnikov: neredni ciklusi ali odsotnost menstruacije, neplodnost,
motnje krvnega sladkorja (prediabetes in sladkorna bolezen tipa 2) ter akne. Pri večini tudi
prekomerna telesna teža. Lahko se razvije tudi odpornost na inzulin in diabetes, visok
holesterol, visok krvni tlak in srčne bolezni.
 tumorji jajčnikov in nadledvične žleze
 akne, hirzutizerm (prekomerna rast dlak na bradi ali nad zgornjo ustnico) in tanjšanje las.

Težave zaradi premalo androgenov (hipoandrogenizem)

 Nizek libido, utrujenost, splošno slabo počutje, osteoporoza in pogostejši zlomi.
 Nizke koncentracije androgena lahko prizadenejo
 Ženske vseh starosti, najpogosteje pa se pojavijo med prehodom v menopavzo
(perimenopavzo —čas pred menopavzo, ki običajno traja dve do osem let).
 Koncentracija androgenih hormonov se začne zmanjševati v 20-ih letih do nastopa
menopavze.

33
Ženski spolni hormoni
Estrogeni:

 Sinteza v jajčnikih, placenti (malo v testisih, nadledvični žlezi)

 Predstavniki:
1. Endogeni: estradiol (glavni predstavnik), estron, estriol
2. Sintetični: etinilestradiol, mestranol, stilbestrol

Progestogeni:

 Sinteza v jajčnikih, placenti (malo v testisih, nadledvični žlezi)

 Predstavniki:
3. Endogeni: progesteron
4. Sintetični: medroksiprogesteron,
noretisaron

Hipofiza (možganski podvesek)

Hipofiza je grahovo zrno velika žleza, ki leži v koščeni vdolbini lobanjskega dna v tako imenovanem
turškem sedlu, velika kot grahovo zrno

Hipofizni hormoni:

a) Adenohipofiza
 RH – rastni hormon
 TSH (ščitnica)
 ACTH (nadledvična žleza)
 FSH (jajčnik in modo)
 LH
 Prolaktin (mlečna žleza)
b) Neurohipofiza
 ADH (ledvica)
 Oksitocin (maternica)

34
Uravnava delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem a je pod nadzorom hipotalamusa.

Zgrajena je iz dveh delov:

1. Adenohipofiza je žleza z endokrinimi celicami

2. Neurohipofiza je mesto kjer živčne celice izločajo svoje nevrohormone v krvi

Rastni hormon (=somatotropin)

 Največ se ga izloči do 20 leta (nato upada 10-15% vsako desetletje)
 Izloča se med spanjem
 Beljakovinski hormon

35
Vpliv hormona na telo

 Rastni hormon stimulira rast mnogih tkiv v telesu, saj se pod njegovim vplivom povečuje
števno celic in tudi njihov volumen (zato je tudi edini hormon, ki dejansko pomlajuje)
 povečanje sproščanja maščobnih kislin iz maščobnih celic in porabe teh maščobnih kislin za
energijo
 zmanjšuje dvig krvnega sladkorja, povečanje proizvodnjo vezivnega tkiva
 spodbuja rast hrustanca
 izboljša spanje
 vpliva na lepo kožo
 Poveča telesno in imunsko zmogljivost
 ljudje, ki Imajo dovoli rastnega hormona imajo manj srčno-žilnih obolenj (npr. ateroskleroza
oz. poapnenje žil
 pomaga pri stresu
 sodeluje s spolnimi hormoni ter pomaga pri izločanju ščitničnih hormonov
 nadgrajuje telesno maso
 razgrajuje maščobo in pozitivno vpliva na debelino kože

Pomanjkanje hormona povzroča

 zmanjšana mišična in kostna masa

 povečana količina maščobnega tkiva
 zmanjšana mišična moč in telesna zmogljivost
 povečanje dejavnikov za nastanek ateroskleroze (poapnenje žil)
 obolevanje in umiranje za srčno žilnimi boleznimi
 postarana koža
 celulit
 bolečine v sklepih

preveč RH:

 v mladosti: gigantizem
 v odrasli dobi: akromegalija (rast okončin, zatekanje mehkih tkiv, rast čeljustnice, srčne
težave)

premalo RH:

 v mladosti: pritlikavost (ahondroplazija)

rastni hormon (RH ali somatortopin) vpliva na razvoj mišic in kosti ter kontrolira porabo beljakovin,
OH in maščob

izdelava rastnega hormona je največja med spanjem v urah pred polnočjo

36
Prolaktin (PRL, tudi luteotrpni hormon ali luteotropin)
Je beljakovina, ki pri človeku omogoča izločanje mleka, poleg tega pa ima še številne druge učinke

Regulacija izločanja mleka:

37
ADH – regulacija vode v telesu
Če se sprosti veliko ADH, se voliko vode zadrži v telesu

38
Oksitocin
 Oksitocin je beljakovinski hormon in živčni prenašalec
 V antični grščini naj bi beseda "oksitocinn pomenila hiter porod.
 Vpliva na krčenje gladkib mišic v maternici (omogoči porod) in v
izvodilih mlečnih žlez (iztekanje mleka)
 Oksitocin vpliva na povezovanje, ljubezen, očesni stik (je hormon ljubezni, hormon, ki človeka
povezuje v skupnost prijatelje in sosedov)

Živčni sistem (možgani, hrbtenjača, živci)

Živčevje omogoča lokalen in hiter odziv na zunanje ali notranje okolje

 Vzdražnost: lastnost organizma da zazna dražljaje in nanje ustrezno reagira

 Vzburjenje: odgovor celice na dražljaj
 Dražljaj: sprememba energije iz okolja, ki sproži odgovor celice
 Akcijski potencial: likalna sprememba na membrani živčne celice – ta sprememba se nato širi
kot domine
 Živčni impulz: val akcijskih potencialov
 Vzdražni prag: jakost dražljaja, ki izzove akcijski potencial
 Vzdražne celice: tiste, ki imajo nizek vzdražni prag
 Zakon: če je vzdražni prag, ne moremo ustaviti impulza

39
Zgradba nevrona: nastanek mielinske ovojnice:

Telo: jedro in mitohondrij, izrastke pa delimo glede na funkcijo

Smer impulza je vedno: dendrit – akson – živčni končiči – dendrit naslednje celice

Multipolarni: kratki – povezovalni

Unipolarni – 1 dolg izrastek z ovojnico

Bipolarni – 2 dolga izrastka z ovojnico

Nevroni povezujejo
senzor, CŽS in efektor

Živec in ganglij

Živec je skupek izrastkov živčnih celic

 Motorični nevroni – motorični živec - telesa so v CŽS

 Senzorični nevroni – senzorični živec - telesa so v ganglijih
 Obe vrsti nevronov – mešani živec

Ganglij je skupek senzoričnih teles senzoričnih nevronov izven CŽS

40
Slika 9: dražljaj poteka v to smer

Nevroni prenašajo živčne impulze

Živčne celice oživčujejo:

 Gladke, prečnoprogaste, srčne mišice

 Žleze (za izločanje ali hormonalne)

Sinapsa – stik dveh nevronov

Receptor na vrhu kanalčka – kanalček se odpre – nastane nov akcijski potencial

Eksocitoza nevrotranzmitorjev:

 Adrenalin, noradrenalin
 Acetiholin – motorične plošče pri prečnoprogastem mišičevju
 Dopamin, serotonin – hormona ki osrečujeta

41
Nevrotransmitorji se odstranijo iz sinaptične špranje na 3 načine:

 Presinaptična celica jih posrka nazaj

 Encimi jih razgradijo
 Zaradi difuzije se odstranijo iz špranje, kri jih odnese v jetra ali ledvica

Delovanje sinapse:

2 – citoskelet

5 – črpalka

6 – kanalček

42
Mirovni membranski potencial
Je napetost na membrani kadar ta ni
vzburjena

Ioni so značilno razporejeni:

 Zunaj Na++, Cl-

 Notri k+, organski anioni

Notranjost je negativno nabita, zunanjost

pa pozitivno

Membrana je polarizirana

Napetost na membrani je -70 mV

Depolariziranje: Ko dražljaj deluje na celico povzroči da se Na kanali odprejo (Na gre not). Napetost
na membrani se spremeni:

prevladuje Cl-

(zunaj)

(notri)

prevladuje K+ in Na+ 50 mV
depolarizirano
Akcijski potencial je kratkotrajna, aktivna,
tipična (po obliki), lokalna spremeba
membranskega potenciala kot odgovor
celice na dražljaj.

polarizirano AP je sestavljen iz: depolarizacije,

repolarizacije, hiperpolarizacije, inaktivnih
kanalčkov

43
 Kanalčki so natrijevi.

(N in K kanalčki ter Nak Črpalka so iz

beljakovin)

Depolarizacija se širi kot val – živčni impulz.

. . .
MMP:

44
napetost +70 mV, kanalčki in črpalka ne delujejo, dražljaja ni

če pride do podpražnega dražljaja bo črpalka lahko prečrpala natrij in kalij kamor spadata (odprlo se
je le malo kanalčkov – premalo da depolarizira naslednje mesto.), preden vrednost preseže -55 mV.
Če vrednost preseže -55 mV pride do nadpražnega dražljaja in akcijskega potenciala, ki se ga ne da
več ustaviti. Akcijski potencial traja 2-3 milisekunde

DEPOLARIZACIJA:

Odprejo se natrijevi kanalčki. Natrij vstopa v celico kjer je manjša koncentracija natrija. Pretok je
pasiven (). Napetost na membrani se zamenja (zunaj negativno notri pozitivno) – 50 mV.

REPOLARIZACIJA:

Natrijevi kanalčki se zaprejo, odprejo se kalijevi kanalčki in kalij izstopa iz celice, kjer je manjša
koncenteacija kalija. Napetost na membrani se ponovno začne spreminjati (notri minus zunaj plus).

HIPERPOLARIZACIJA:

Pride do hiperpolarizacije ko je napetost -80 mV. V tem obdobju so vsi kanali zaprti (inaktivacija
kanalčkov). Na K črpalka začne črpati 3 natrije ven in 2 kalija noter (vedno izmenično). To se dogaja
dokler ni napetost na membrani ponovno -70 mV.

Dražljaj vedno sproži da se Na kanalčki odprejo. Jakost dražljaja določa koliko.

45
Prevajanje živčnih impulzov (val depolarizacije/akc. Potencialov)
Dendrit – telo – do konca aksona

a) Zvezno – nesaltatorično (nemieliniziran)

Depolarizacija na enem mestu povzroči depolarizacijo na sosednjem mestu.
Energetsko potraten
0.5 – 2 m/s (počasi)

b) Skakajoče – saltatorično (mielizirano, energetsko bolj učinkovito – hitrejše)

Je niz AP vzdolž mieliniziranih vlaken ki skačejo od enega do drugega ranvierjevega zažemka
150 – 200 km/s
Skakajoče prevajanje živčnih impulzov je potovanje AP vzdolž mleliniziranih živčnih vlaknih in
se pojavljajo samo na neizoliranih delih aksona. (membrana ne pride v stik z ioni)
Samo na ne Izoliranih delih, lahko skozi membrano aksona v nevron vdrejo Na ioni in nastane
AP. (natrij potisne tok naprej) Ker se AP pojavlja le na Ranvierjevih zažemkih, pravimo, da
skače od enega do drugega.
Živčni Impulz se prevaja veliko hitreje (150-200m/s) kot pri nemiellniziranih vlaknih (0,5 do
10m/s).
Je energetsko učinkovitejše od prevajanje po nemieliniziranem vlaknu, saj je potrebno manj
ATP za prečrpavanje Na in K ionov za vzpostavitev MMP po vsakem AP, ker je AP manj.
Ko na Ranvierjevem zažemku Na+ loni vdrejo v akson, se ustvari električna sila, ki potisne
ione, ki so že znotraj celice naprej, pojavi se električni tok, ki doseže napetostno odvisne Na
kanale na sosednjem Ranvierjevem zažemku in jih odpre. Nastane nov AP, ki osveži signal.
Na ta način se jakost signala do konca aksona obnavlja, ne zmanjša. Na tak način se lahko
signal hitro in učinkovito prenaša na dolge razdalje. Če bi bila celotna površin aksona
mielinizirana, ne bi bilo mesta, kjer bi se generiral AP in jakost signala bi do konca aksona
zamrla, na sinapsi nebi sprožila izločanja nevrotransmitorjev v sinaptično špranjo. Signal se
nebi prenasel na naslednjinevron.
Multipla skeroza:
Multipla skleroza je nevrološka bolezen, ki prizadene osrednje živčevje, in sicer možgane ter
hrbtenjačo. Je progresivna (postopno napredujoča; lahko sunkovito) in degenerativna
(propadanje živčnih celic) bolezen, pri kateri so poškodovani delci mielina, ki obdaja živčna
vlakna v možganih in hrbtenjači. S tem pa je normalno delovanje teh vlaken tudi prekinjeno.

46
 Mielin deluje kot izolator, ki električnim živčnim impulzom omogoča hiter prenos iz
možganov in v njih. Pri tej bolezni pa se mielin okvari in tudi propada zato je učinkovitost
prenosa dražljajev bistveno manjša. Mesta, kjer mielin propada imenujemo plaki in v teh
plakih se pojavi vnetje. Vse kaže na to da je to avtoimuna reakcija pri kateri sestava telesne
zaščite obravnava mielin kot tujek.

Refraktarno obdobje:
Je obdobje ko ne moremo še enkrat vzdražiti celice.

Delitev živčevja
1) Anatomska (lega)
a) CŽS (možgani, hrbtenjača)
b) PŽS – periferni živčni sistem
(1) Možganski živci (12 parov) (izhajajo iz
možganskega dna)
(2) Hrbtenjačni živci (31 parov)
2) Funkcionalna
a) Somatsko živčevje (omogoča gibe hote, se jih
zavedamo) efektorji = prečno progaste mišice
b) Avtonomno živčevje = vegetativno =visceralno živčevje (gibi so nehotni, se jih ne zavedamo)
efektorji = gladke/srčne mižice, žleze (endokrine in eksokrine)
(1) Simpatično
(2) Parasimpatično

Preklopna središča – mesta kjer so sinapse

Preklopna središča

a) Simpatika: v prsnem in ledvenem delu, ob ganglijih v hrbtenjači

b) Paraimpatika: v podaljšani hrbtenjači in križnem delu, v ganglijih ob organih

V možganih so glavne sinapse somatskega živčevja

Preklopna središča avtonomnega živčevja:

a) Simpatik – prsni in ledveni del (gangliji ob hrbtenjači – simpatični gangliji) modra

b) Parasimpatik – v podaljšani hrbtenjači in križnem delu hrbtenjače (v ganglijih v bližini organov
– parasimpatični gangliji) rdeča

Somatsko živčenje sprejema dražljaje s pomočjo čutil – se jih zavedamo in ustrezno reagiramo

47
Avtonomno živčevje zaznava spremembe v notranjem okolju – se ne zavedamo, živčevje odreja
efektorjem naj popravijo nadzorovano vrednost.

Hrbtenjača (cevasto živčevje)

Lega: hrbtna stran telesa, znotraj hrbtenjačnega kanala, ki ga ustvarjajo vretenca

Hrbtenica ima 31-34 vretenc (telo, lok, izrastki)

Deli se na 5 delov:

vratni del – 7
prsni del – 12
ledveni del – 5 (najmočnejši del – križ, nosi večino teže)
križnica (5) – ena mama kost - zarasla
trtica – 2-4, ostanek repa – zarasla

hrbtenjača leži v hrbtenjačnem kanalu in sega do 2. ledvenega vretenca. Naprej je konjski rep – živci
(izrastki)

hrbtenjača je cevasta. Obdana je s tremi ovojnicami med katerimi je tekočina (možgansko

hrbtenjačna tekočina) cerebro-spinalna tekočina oz. Liquor (tidi v sredi hrbtenjače in v štirih jezercih
v možganih)

48
simpatični vozel na sliki je simpatični ganglij

hrbtenjača je na prečnem prerezu dokaj

okrogla.

Sivina ni obdana z mielinsko ovojnico – dendriti, telesa, nemielizirani izrastki – metuljček (Znotraj
sivine je centralni kanal z Liquorjem)

Belina – mielizirani izrastki

49
Iz hrbtenjače izhajajo spinalni živci (31 parov). Spinalni živec se ob vstopu razdeli na 2 veji: hrbtno (z
zadebelitvijo) in trebušno

Zadebelitev na hrbni veji spinalnega ganglija je hrbtenjačni / spinalni ganglij – telesa senzoričnih
nevronov.

Parni spinalni živci (trebušna in hrbtna veja, spinalni ganglij)

Sivina se deli na hrbtni in trebušni rog.

Na veji vzporedni z hrbtenjačo je simpatični hanglij

Motorični nevron ima v

simpatičnem gangliju preklop
na drug motorični nevron (oba
nevrona sta v simpatiku)

Parasimpatični ganglij pa je ob
organu

50
Vloga hrbtenjače:

a) Preklop signalov (senzoričnih in motoričnih) med

možgnani in perifernim ŽS
b) Centri za nekatere reflekse
c) (preklopna središča)

Internevron povezuje tudi z možgani

Refleksni lok

Povezava dveh ali več nevronov ki povezujeta senzor, CŽS in

efektor, da lahko na dražljaj ustrezno odgovorimo. Omogoča
reflekse.

Refleks je hiter, nezaveden in tipiziran odgovor na enak dražljaj.

refleks je tipiziran – enak na enak dražljaj.

Refleksov se večinoma ne zavedamo

Vrste refleksov
 Enostavni (2 nevrona v refleksi lok)
 Sestavljeni (več nevronov povezanih v refleksni lok)
 Somatski (pogačični refleksi)
 Avtonomni (zenični refleksi)

51
Somatski

Pogačični refleks (somatski)

Prečnoprogaste mišice, info gre v možgane

Mišice imajo čutila in nam povejo koliko je

skrčena posamezna mišica. Info potuje po
senzoričnem nevronu v hrbtenjačo in direktno
nazaj na motorični nevron (internevron) ki
oživčuje mišico

Tudi na kiti so mehanoreceptorji – CŽS – ustrezni

nevroni – aktivirajo mišico da nogo stegnemo

Enako velja za roko: senzorični n., hrbtenjača,

internevron, motorični, prečnoprogaste mišice

Avtonomni

Mehur ima senzor za napetost

Imamo simpatik (simpatični ganglij – lulamo) in parasimpatik (sprostimo mišice) ---- notri so telesa
motoričnih nevronov

(pri prebavi simpatik zavira, parasimpatik pa pospešuje)

Motorični nevron – simpatični ganglij – spodbusi

Parasimpatični zavira

Zenica in šarenica – not so mišice.

 Radialne večajo zenico, krožne pa manjšajo

52
Somatski in avtonomni refleks:

Možgani
 So del CŽS in ležijo v lobanji.
 Tehtajo približno 1200-1400 gramov. 2% telesne teže
 Zgrajeni so iz okoli 100 milijard živčnih celic = nevronov in glia celic.
 Vsak nevron ima še vsaj 1000 sinaps.
 Sestavljajo jih veliki in mali možgani, medmožgani ter možgansko deblo (podaljšana
hrbtenjača in srednji možgani, most).
 Zgrajeni so iz sivine in beline (telesa nevronov predstavljajo sivo možganovino, aksoni pa
belo).
 Skorja je zelo nagubana, da je tu lahko večje število celic.
 Predstavljajo le 2 % človekove teže, porabijo kar 20 % vsega kisika.
 So najzapletenejši organ v človeškem telesu.
 Uravnavajo oziroma nadzirajo delovanje vseh drugih organov.
 Sprejemajo dražljaje iz zunanjega in notranjega okolja in usmerjajo naše odzive nanje.
Značilnost nevronov je, da se povezujejo v zapletena omrežja.
 Žile segajo le do 3. ovoja – pia mater – sega v možganske gube a ne vstopa med nevrone

Lega: v lobanji (sivina je zunaj, belina pa not – obratno kot pri hrbtenjači)

Perioseteum - pokostnica

53
Vzdolžni ali sagitalni prerez možganov:

4 ventrikli ali prekati v možganih, ki so zapolnjeni z liquorjem.

Deli možganov: veliki, mali, medmožgani, srednji, podaljšana hrbtenjača (srednji in podaljšana
hrbtenjača spadajo pod deblo)

Prečni prerez možganov:

54
Možganski živci
Iz možganskega dna izhajajo možganski živci

10. gre v prsno in trebušno votlino, ostali živci pa oživčujejo kožo in čutila

Naloge možganov
 Nadzora hipofizo
 Uravnavanje telesne
temperature
 Center za lakoto, sitost, žejo
 Obnašanje, čustvene reakcije
 Center za nagrajevanje
(dopamin), za neugodje
 Centri za hitre nezavedne
reakcije: poiskati hrano, ubežati
nevarnosti, organizirati boj,
poskrbeti za potomstvo
1. Rumena: Veliki možgani: sporočila
čutil in odgovori (središče za čutila)
2. Rdeča: mali možgani, usklajevanje gibov, orientacija v ptostoru
3. Modra: srednji možgani, centri za reflekse (ožanje zenice, refleksi povezani z nenadnimi, vidnimi
in slušnimi zaznavami)
4. Zelena: podaljšana hrbtenjača, vitalni centri
5. Medmožgani: močnejše od zavednega, živi in dela po svoje, (hipotalamus, epifiza) občutki
sitosti/lakote

Veliki možgani
 Lega. Zavzemajo večji del lobanje
 Zgradba: 2 polobli (hemisferi) povezani s prečnikom (corpus calosum)
 Brazde skorjo delijo na čelni, temenski, senčni in zatilni reženj
 Sunaj je nagubana sivina – 0.5 mm, znotraj pa belina s posameznimi bazalnimi jedri (gangliji)

55
Bazalna jedra (gangliji)
Otočki sivine znotraj beline, motorična preklopna
središča za fine gibe

Naloga: podzavestno uravnavanje hotnih gibov

Nova skorja – zgoraj (asociacije)

Stara skorja – znotraj (rutina kot npr. poštevanka)

4 možganski režnji
Čelni: gibalna območja (hotni gibi), govor (levi) –
del perfrontalni: sočutnost – zrcalni nevroni

Temenski: čutilna območja, (tip iz kože, mišičnih

vezeh, za oklus)

Senčni: za okus, slih , voh, razumevanje jezika

Zatilni: obdelava slike (oblika, barva, ocenjevanje

razdalje, 3D) - vid

Centri v velikih možganih

Možgani obdelujejo različna sporočila. Za posamezno vrsto sporočil so zadolžene večje skupine celic,
ki jih imenujemo možganska središča ali centri. Imamo več možganskih središč.

56
Leva in desna hemisfera (po obliki in velikosti nista enaki)

Leva hemisfera nadzoruje desno

polovico telesa in obratno.

EEG
Elektroencefalogram

Meri spremembo napetosti na koži –

kot posledica napetosti na membrani ž. c.

Sklikanje možganov
Magnetna resonanca – MRI

Slike so bele po režnjih

Obarvane – vidi se aktivnost možganov (pet – proton emission tomology)

Bolezni in poškodbe živčevja

 Demenca – alzhajmerjeva bolezen
 Parkinsova bolezen
 Multipla skleroza
 Meningitis
 Ukleščenje živcev
 Poškodbe živcev

Demenca:

Demenca pomeni bolezen možganov, ki se kaže v okvari več miselnih funkcij. Napogostejše so
prizadeti spomin, mišljenje, orientacija v času in prostoru, vedenje in govor

Alzchajmerjeva bolezen:

Izumiranje nevronvo v temenskem režnju. Bolnikom peša spomin, izgubljajo prostorsko orientacijo in
se vse težje koncentrirajo.

Pickova bolezen:

Izumiranje nevronov v čelnem in temenskem režnju. Bolniku se osebnostno spreminjajo, postanejo

čustveno otopeli, včasih hiperaktivni, včasih pa apatični in zaprti vase. Pridružijo tudi motnje dovora
in drugih miselnih funkcij.

57
Patkinsonova bolezen:

Je bolezen gibanja, ki se kaže s tresenjem, mišično okorelostjo in upočasnjenostjo. Motnjo povzroča

pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina v bazalnih jedrih. Bazalna jedra so sicer odgovorna za
normalno gibanje.

Zdravljenje: transplantacija embrionalnih dopamineričnih celic na področje bazalnih jeder

Multipla skleroza

Je kronična avtoimuna vnetna bolezen ki prizadane osrednje živčevje. Ob procesu propadajo

predvsem ovojnice živčnih vlaken zaradi proškodb in izgube mielina (demielinizacija). Značilno so pri
istem bolniku orizadeta različna mesta v osrednjem živčevju (rasejanost v prostoru) in ob različnih
časih (razsejanost v času). Gre za poslabšanja (zagone) in izboljšanje funkcij, ki jih opravlja osrednje
živčevje, pri čemer je izguba funkcije odvisna od mesta, ki je prizadeto. Bolezen se pojavlja
najpogosteje pri ženskah, največkrat med 20 in 50 letom starosti.

Hrbtenjačni (spinalni) živci

58