Antika Na Slovenskih Tleh

ZBIRKA NALOG IZ RIC-a
ANTIKA NA SLOVENSKIH TLEH
1. Pred prihodom Rimljanov so na današnjem slovenskem prostoru živela prva po imenu znana
plemena.
Obkrožite dve plemeni, ki sta živeli na današnjem slovenskem ozemlju.

A Karni D Skiti
B Dalmati E Liburni
C Vandali F Tavriski
(2 točki)
2. Leta 181 pr. Kr. so na današnji severni italijanski obali Rimljani ustanovili kolonijo, ki je postala
odskočna točka za nadaljnje rimsko osvajanje predalpskega prostora.
Kako se je imenovala ta kolonija?

(1 točka)
3. Ko so Rimljani osvojili slovensko ozemlje, so ga razdelili v tri upravne enote.
Slika 3: Rimska razdelitev slovenskega prostora

(Vir: Kocuvan, E., 1994: Rimljan sem: slike iz življenja Rimljanov, str. 17. DZS. Ljubljana)
Pod spodaj navedene številke vpišite imena upravnih enot, med katere so Rimljani razdelili
današnji slovenski prostor.
1 ________________________ 2 ________________________ 3________________________

(3 točke)
© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

4. Rimljani so ob prihodu na slovensko ozemlje prinesli mestno kulturo ter pri nas ustanovili kolonije
in municipije.
4.1. Opišite, v čem je bistvena razlika med mestom, ki je imelo status kolonije, in mestom, ki je
imelo status municipija.
4.2. Imenujte eno mesto na današnjem slovenskem ozemlju, ki ima v rimskem času status
kolonije, in eno mesto, ki ima status municipija.
(3 točke)
5. V času rimskega imperija je kmetijstvo na slovenskem ozemlju doživelo velike spremembe.
Naštejte štiri spremembe v kmetijstvu, ki so jih k nam prinesli Rimljani.

(2 točki).
6. V času rimskega imperija se je slovenski prostor hitro romaniziral.
6.1. Pojasnite, kaj je romanizacija.

6.2. Kdo vse je pospeševal romanizacijo?
(2 točki)
7. Rimljani so pustili za seboj številne materialne ostanke.
Oglejte si sliki rimske kulture in pod vsako zapišite, kaj je na sliki in v katerem kraju jih najdemo.
Materialni ostanki rimske kulture
Slika 7.1
(Vir: Brodnik, V., in drugi, 2003: Zgodovina
Slika 7.2
1. Učbenik za 1. letnik gimnazije, str. 202. (Vir: Brodnik, V., in drugi, 1997: Zgodovina 1.
DZS. Ljubljana) Učbenik za 1. letnik gimnazije, str. 201. DZS.
Ljubljana)
______________________________________ ______________________________________
______________________________________ ______________________________________
(2 točki)

8. Rimljani so med svojim vladanjem zgradili dobro razvito cestno omrežje. Ob cestah so postavili
miljnike.
Slika 8: Rimske ceste

(Vir: Kocuvan, E., 1994: Rimljan sem: slike iz življenja Rimljanov, str. 18. DZS. Ljubljana)
8.1. Na kratko razložite, kaj so miljniki.

8.2. Oglejte si sliko 8 in obkrožite, v kateri smeri je potekala najpomembnejša rimska prometna
povezava prek slovenskega ozemlja.
A sever–zahod
B jug–sever
C jug–zahod
D zahod–vzhod
(2 točki)
9. V času rimskega imperija sta se na slovenskem ozemlju pojavila mitraizem in krščanstvo.
9.1. Na kratko pojasnite, kaj je bil mitraizem.

9.2. Naštejte dve mesti na Slovenskem, v katerih v rimskem obdobju nastanejo škofije.
(2 točki)
10. Med preseljevanjem ljudstev so se po današnjem slovenskem ozemlju pomikala številna ljudstva.
Poimensko imenujte dve ljudstvi, ki sta se med preseljevanjem pomikali skozi slovensko ozemlje.
(1 točka)

11. Zaradi selitev ljudstev se je tudi pri nas močno spremenilo življenje rimskih staroselcev.
V tistem času so prebivalci kvintanskega mesta, že izčrpani od alemanskih napadov, zapustili

svoja bivališča in se preselili v mesto Batavo. Toda istim barbarom ni ostalo prikriti njihovo
prebivališče; to jih je še bolj podžgalo v prepričanju, da bodo z enim samim napadom oplenili
prebivalstvo dveh mest.
(Vir: Bratož, R., 1982: Evgipij: Življenje sv. Severina, str. 253. Znanstveni inštitut. Filozofska fakulteta. Ljubljana)
Opišite dva različna načina, kako se je pred prihajajočimi ljudstvi poskušalo zavarovati rimsko
prebivalstvo na Slovenskem.
(2 točki)
12. Povežite v pravilne pare elemente iz rimskega obdobja tako, da na črto pred ustreznim parom
vpišete ustrezno številko.
1 Claustra Alpium Iuliarum _____ beli bik
2 Viktorin Ptujski _____ cestni prelaz
3 Norik _____ izdelki iz železa
4 Atrans _____ bitka med kristjani in pogani
5 Mitra _____ zaporno obzidje pred barbari
6 Frigidum _____ krščanski pisec

(3 točke)
13. Glede na sliko 13 izpišite štiri keltska ali ilirska plemena, ki so živela na našem etničnem prostoru
pred prihodom Rimljanov.
Slika 13: Naši kraji pod rimsko upravo

(Vir: Rozman, T., in drugi, 2007: Zgodovina na maturi 2008. Delovni zvezek, str. 22, Modrijan. Ljubljana)
Katero keltsko kraljestvo je bilo leta 10 pr. n. št. brez vojaških spopadov vključeno v rimski
imperij?
(2 točki)

14. Imenujte rimsko kolonijo, ki so jo Rimljani zgradili 181. leta pr. n. št. in je bila izhodišče za
osvajanje našega ozemlja.
(1 točka)
15. Zahodni del našega ozemlja je spadal neposredno pod rimsko državo, preostali del pa je bil
vključen v dve provinci.
15.1. Imenujte obe provinci, v kateri je bil vključen del našega ozemlja.
15.2. Kaj so obsegala mesta (civitates) v tem času?
15.3. Kakšen status so imela mesta na naših tleh?
(3 točke)
16. Naše ozemlje je z vključitvijo v rimski imperij doživelo velik gospodarski napredek.
Slika 16.2
(Vir: Brandt, M., 1980: Srednjevekovna doba
Slika 16.1 povjesnog razvitka I, str.16. Sveučilišna
(Vir: Zakladi tisočletij, str. 274. Modrijan. Ljubljana. 1999) naklada Liber. Zagreb)
Navedite dve nekmetijski gospodarski dejavnosti, ki sta v tem času napredovali, in dve novosti v
kmetijstvu, ki so ju k nam zanesli Rimljani.
(2 točki)
17. Za Rimljane je imelo naše ozemlje velik

strateški pomen, saj je omogočalo hitro
povezavo s srednjo Evropo in Balkanom.
Prav zato so prek našega ozemlja zgradili
kakovostne ceste.
17.1. Kdo so bili v rimski državi glavni

graditelji cest?
17.2. Navedite dve dejavnosti, ki sta se
lahko uspešno razvili zaradi
kakovostnih cestnih povezav. Slika 17: Poštna kočija
(2 točki) (Vir: Zakladi tisočletij, str. 259. Modrijan. Ljubljana.
1999)
18. Prihod Rimljanov je vse bolj vplival na način življenja staroselcev. Začela se je romanizacija.
18.1. Med spodnjimi navedbami obkrožite štiri nosilce tega procesa.
A vojaki E fevdalci
B študentje F trgovci
C uradniki G federati
D obrtniki H gladiatorji

18.2. Pojasnite, kaj je romanizacija.
(3 točke)
19. Tudi v naše kraje sta se med rimsko zasedbo začeli širiti dve novi monoteistični religiji.
19.1. Imenujte obe monoteistični religiji, ki so ju k nam razširili Rimljani.

19.2. Katera med njima je na koncu prevladala?
(2 točki)
20. Za najpomembnejši dogodek na naših tleh v antiki velja znamenita bitka 394. leta med rimskima
cesarjema pri reki Frigidus.
Med spodnjimi navedbami obkrožite tri, ki pravilno pojasnjujejo dogajanje v zvezi s samo bitko in
dogodki po njej.
A Po bitki pri reki Frigidus se je v rimski državi ponovno utrdil politeizem.

B Pri reki Frigidus sta se spopadli vojski zahodnega rimskega cesarja Evgenija in vzhodnega
rimskega cesarja Teodozija.
C Leta 391 je cesar Teodozij izdal odlok o prepovedi krščanstva v rimski državi.
D Bitka pri reki Frigidus je potekala na ozemlju današnje Koroške.
E Bitka pri reki Frigidus predstavlja pomembno zmago krščanstva nad poganskim kultom v
rimski državi.
F V bitki pri reki Frigidus je zmagala vojska cesarja Teodozija.
(3 točke)
21. Ob koncu 4. stoletja je rimski imperij dokončno razpadel

na dva dela. Naši kraji so bili vključeni v zahodni del
države, ki je v tem času doživljal silovite vdore
najrazličnejših ljudstev. Večina vdorov v osrčje rimske
države je potekala prav prek našega ozemlja.
21.1. Kako so poskušali Rimljani ustaviti vdore barbarov

v notranjost Italije?
21.2. Kam so se pred barbari zatekli prebivalci z naših
območij?
21.3. Kakšna je bila usoda antičnih mest na naših tleh?
(3 točke)
Slika 21: Ostanki rimskega obzidja

v Ajdovščini
(Vir: Brodnik, V., in drugi, 2001: Zgodovina
1, str. 199. DZS. Ljubljana)
22. Ilirska in keltska plemena v vzhodnoalpskem in predalpskem prostoru so bila za Rimljane

stalna preteča nevarnost, zato so ob severovzhodni obali Jadranskega morja ustanovili močno
latinsko kolonijo. Ta je postala izhodišče rimskih pohodov in širjenja rimskega vpliva in oblasti na
današnje slovensko ozemlje.

Slika 22: Ostanki foruma latinske kolonije, ki je bila središče
rimskega prodiranja na današnje slovensko ozemlje
(Vir: Dellasorte, B., G., 1990: Friuli Venezia Giulia, str. 87. Edizioni Storti.
Benetke)
22.1. Kdaj (v katerem stoletju) so začeli Rimljani osvajati ozemlje današnje Slovenije?
22.2. Katera latinska kolonija je postala izhodiščna točka širjenja rimskega vpliva in oblasti v
vzhodnoalpski in predalpski svet?
(2 točki)
23. Za cesarja Avgusta so Rimljani že obvladovali večino današnjega slovenskega prostora, kjer so
živela različna ilirska in keltska plemena.
Obkrožite imeni dveh plemen, ki sta v predrimskem obdobju živeli na ozemlju današnje Slovenije.
A Liburni D Dalmati
B Skordiski E Tavriski
C Karni F Dardani
(2 točki)
24. Vzhodnoalpski in predalpski prostor je imel za rimski imperij ne le gospodarski, ampak tudi zelo
velik strateški (vojaški) pomen.
Navedite in pojasnite dva strateška razloga, ki sta vplivala na širjenje rimske oblasti v naše kraje.
(2 točki)
25. Rimljani so postopoma vplivali na življenje, kulturo, običaje in navade podjarmljenih staroselcev.
Rimski zgodovinar Tacit je o tem zapisal:
»Tisti, ki so bili nedavno tega odklanjali rimsko govorico, so si zdaj prizadevali za umetnostjo
govorništva. Od zdaj naprej je tudi naša noša pridobila na ugledu in ljudje so pogostoma nosili
togo. Počasi so poiskali mikavnosti razkošja: stebrišča, kopališča, slastne pojedine ...«
(Vir: Tacit, Agrikola 21., Rimljani, str. 240. Cankarjeva založba. Ljubljana, 1982)
25.1. O katerem v provincah razširjenem procesu piše Tacit?

25.2. Kdo so bili poglavitni nosilci tega procesa ter zakaj se je najhitreje in najbolj pospešeno širil
v mestih?
(3 točke)
26. V rimskem obdobju je naše ozemlje doživelo velik družbeni in gospodarski napredek.
Navedite in kratko opišite dve neagrarni gospodarski dejavnosti, ki sta v rimskem obdobju napredovali
in se ugodno razvijali.
(2 točki)

27. Doba rimskega gospostva je na sedanje naše ozemlje prinesla napredek tudi v poljedelstvu.
Slika 27.1: Oranje in setev Slika 27.2: Obiranje jabolk

(Vir: Brandt, M., 1980: Srednjevjekovno doba povijesnog razvitka, I, str. 16. Sveučilišna naklada Liber. Zagreb)
Navedite in opišite pomen treh novosti, ki so jih Rimljani uvedli v kmetijstvu. (V odgovoru
upoštevajte način obdelave, orodje, nove rastline.)
(3 točke)
28. Star pregovor pravi: »Kjer koli Rimljan zmaga, tamkaj se tudi naseli.« Po osvojenih deželah so
ustanovili veliko pomembnih mest, ki so opredeljevala notranjo zgradbo provinc.
28.1. Iz katerih naselbin (taborov) so se ponavadi razvila

večja rimska mesta v provincah, na primer Emona?
28.2. Kaj so poleg mestnega jedra še obsegala rimska
mesta (civitates)?
28.3. V kateri dve skupini so se po svojih pravicah delila
rimska mesta na današnjem slovenskem ozemlju?
(3 točke)
Slika 28: Tloris Emone

(Vir: Enciklopedija Slovenije, 6, str. 221.
Mladinska knjiga. Ljubljana, 1992)
29. Na ozemlju današnje Slovenije je v rimskem obdobju nastalo veliko pomembnih mest in krajev.
Ti so sicer v času selitev ljudstev skoraj v celoti propadli, vendar krajevna imena nekaterih
današnjih mest še spominjajo na antične predhodnike.
K številki v desnem stolpcu zapišite sedanje slovensko mesto oziroma kraj, katerega ime izvira iz
antičnega naselja.
Longaticum 1.
Poetovio (Colonia Ulpia Traiana Poetovio) 2.
Atrans 3.

Celeia (Municipium Claudium Celeia) 4.
Carnium 5.
(2 točki)
30. Odlična tehnika rimskih inženirjev je poskrbela ne le za gradnjo številnih stavb v mestih, ampak
tudi objektov, pomembnih za oskrbo z vodo, za vzdrževanje dobre higiene ter za učinkovito
medsebojno povezanost raznih krajev in delov imperija.
Slika 30.2:
Celeia –
cestni tlak
(Vir: Curk, I.,
1995: Sto
zgodb
arheoloških
spomenikov v
Sloveniji, str.
115.
Prešernova
družba.
Ljubljana)
Slika 30.1: Vodni ventil

(Vir: Salvatori, E., 1999: Così erano veramente.
Pompei, Bell, Italia, št. 26, str. 15. Milano)
30.1. Navedite dva objekta, ki sta bila izrednega pomena za higieno v mestu in dobro preskrbo
njegovih prebivalcev s pitno vodo.
30.2. Katera rimska gradbena mojstrovina je omogočila dobro in učinkovito prometno povezavo
raznih krajev in območij imperija?
(2 točki)
31. Z rimsko oblastjo se je v pokrajine današnje Slovenije širil tudi rimski verski vpliv. V prvih
stoletjih po Kristusu sta se pričeli širiti dve monoteistični verstvi, ki sta imeli svoj izvor na Bližnjem
vzhodu.
Slika 31.1: Riba

(Vir: Marocco, E., 2000: Grado, str. 1. Bruno Fachin
Editore. Trst)
Slika 31.2: Kip iranskega božanstva z bikom
Vir: Curk, I., 1976: Rimljani na Slovenskem,
str. 88. DZS. Ljubljana)
Kateri dve monoteistični verstvi sta se v rimskem obdobju razširili tudi na današnje slovensko
ozemlje?
(1 točka)

32. V 4. stoletju je krščanstvo v rimski državi postalo javno priznana vera.
32.1. Kateri rimski cesar je krščanstvo priznal za eno od dovoljenih ver v rimski državi?
32.2. Kateri rimski cesar prizna krščanstvo za edino dovoljeno vero v rimski državi?
32.3. S katero vojaško bitko na slovenskih tleh je bila poganska stranka dokončno premagana?
(3 točke)
Priloga k nalogi 33
Slika xx
(Vir: Brodnik, V., in drugi, 2009: Zgodovina 1, str. 151. DZS. Ljubljana)
33. Pred prihodom Rimljanov so ta prostor naseljevala keltska in ilirska plemena.

Iz slike 33 na barvni prilogi razberite imena šestih plemen.
(3 točke)
Z Noriškim kraljestvom keltskih plemen so Rimljani zelo zgodaj navezali dobre gospodarske,
pa tudi politične odnose. Verjetno je bilo že okrog leta 170 pr. Kr. sklenjeno »državno
34. gostoljubje«, hospitium publicum, med Rimom in noriškimi kralji. Iz vzhodnoalpskega prostora
je izviralo po vsej Italiji cenjeno noriško železo, ferrum Noricum, trgovino z njim pa so
obvladovali zlasti trgovci iz Akvileje.
(Vir: Štih, P., in Simoniti, V., 1996: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, str.18. Korotan. Ljubljana)
Preberite zgornje besedilo in odgovorite na vprašanji.
34.1. Katero keltsko pleme je doseglo največji razcvet?

34.2. Pojasnite razlog za poseben položaj tega plemena v razmerju do Rima.
(2 točki)

35. Rimsko osvajanje današnjega slovenskega ozemlja se je začelo z istrsko vojno (178–177 pr. Kr.).
Navedite dva razloga, zaradi katerih je bilo slovensko ozemlje pomembno za Rimljane.
(2 točki)
Priloga k nalogi 36, 39
Slika xx (Vir: Kronika človeštva, str. 195. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1996)
36. Pomembno vlogo pri širjenju rimskega vpliva na slovensko ozemlje je imela kolonija, ki so jo
Rimljani zgradili l. 181 pr. Kr..
Zapišite ime te naselbine. Pomagajte si s sliko 36 na barvni prilogi.
(1 točka)
37. Rimljani so slovensko ozemlje upravno razdelili na tri enote.
Slika 37 (Vir: Kocuvan, E.,1994: Rimljan sem: slike iz življenja Rimljanov, str. 17. DZS. Ljubljana)

37.1. K spodnjim številkam pripišite imena upravnih enot.
1 _________________________________
2 _________________________________
3 _________________________________
37.2. Kaj je provinca?

(3 točke)
38. Rimljani so imeli s prebivalci tega prostora dobre trgovske stike.

Spodaj naštetim artiklom pripišite, ali so jih prebivalci naših krajev uvažali ali izvažali.
U uvoz
I izvoz
_____ med _____ vino

_____ pečatna keramika _____ začimbe
_____ železo _____ živina
(3 točke)
39. Čez naše kraje so potekale pomembne trgovske poti, o čemer pričajo številne najdbe.
Na temelju katere starejše trgovske poti se je razvila rimska? Pomagajte si s sliko 39 na barvni
prilogi.
(1 točka)
Priloga k nalogi 40
Slika xx
(Vir: Kocuvan, E., 1994: Rimljan sem: slike iz življenja Rimljanov, str. 14–15. DZS. Ljubljana)

40. Rimljani so, da bi lažje vojaško in gospodarsko nadzirali ozemlje in razvili upravo, ustanavljali
mesta. Ta so postala središča rimske oblasti.
/.../Osrednji trg, forum – središče mestnega javnega življenja, je bil med Igriško ulico in
Gradiščem ter Rimsko cesto in Gregorčičevo ulico. Izkopavanja ga kažejo kot pravi tržni
prostor, tlakovan z mačjimi glavami in opremljen s podstavki za kipe cesarjev in zaslužnih mož
pa z vrsto majhnih trgovinic in gostišč ob robu. Sčasoma sta mu na čelnih straneh zrasli
upravna bazilika /.../.
(Vir: Curk, I., 1976: Rimljani na Slovenskem, str. 52. DZS. Ljubljana)
V krajšem razmišljanju opišite značilnosti rimskih mest na Slovenskem. Pri zapisu upoštevajte:
kakšno vlogo so imele naselbine, iz katerih so se razvila rimska mesta; kako se je imenovalo
mestno jedro in katere pomembne stavbe so stale na njem; kakšen status so imela mesta, in
pojasnite razliko v statusu. Pomagajte si s spodnjim besedilom in sliko 40 na barvni prilogi.
(5 točk)
Bila je najpomembnejše rimsko mesto na slovenskih tleh. Nastala je na temelju starejših
41. naselij ob strateško pomembnem prehodu čez Dravo. Najprej so Rimljani tu postavili legijski
tabor, v času Trajana pa je dobila status mesta. Največji razcvet je doživljala v 2. in 3.
stoletju, ko je bil tu sedež številnih služb za celotno Podonavje. V 3. in 4. stoletju so v mestu
delovale različne verske skupnosti ...
41.1. Ugotovite, katero mesto je opisano v zgornjem besedilu.

41.2. Kakšen status je imelo to mesto?
(2 točki)
42. Tudi na Slovenskem so Rimljani izvajali romanizacijo.
42.1. Pojasnite pojem romanizacije.

42.2. Navedite tri najpomembnejše nosilce romanizacije.
(2 točki)
43. Cesar Karakala je izdal zakon o državljanstvu, ki je veljal tudi za naše ozemlje.
/.../ Vsem peregrinom, ki prebivajo v cesarstvu, poklanjam torej rimsko državljanstvo, pri čemer
ostanejo v veljavi vsakovrstne skupnosti, z izjemo dediticijev. /.../ Poleg tega bo ta odlok
povečal veličanstvo rimskega naroda, saj bo izenačeno dostojanstvo peregrinov z drugimi ...
(Vir: Kasij Dion)
Navedite, kdo je s tem zakonom pridobil državljanstvo in kakšne pravice so bile zagotovljene
državljanom.
(2 točki)
44. Povežite navedene značilnosti z mesti oz. kraji na naših tleh v antiki.
A CELEIA _____ pristanišče

B NEOVIDUNUM _____ vojaški tabor
C PETOVIO _____ cesar Klavdij
D EMONA _____ mitreji
(2 točki)
45. Na naših tleh so ohranjeni odseki javnega cestnega omrežja, ki je v obliki cestnega križa prečkalo
Slovenijo in povezovalo glavna središča.

45.1. Kakšen pomen (navedite dva) je imelo cestno
omrežje za Rimljane?
45.2. Kaj so bili miljniki?
(2 točki)
Slika 45
(Vir: Kocuvan, E.,1994: Rimljan sem:
slike iz življenja Rimljanov, str. 30.
DZS. Ljubljana)
46. Za nadzor kopnih in občutljivih območij med Balkanskim in Apeninskim polotokom so Rimljani
zgradili obrambni zaporni sistem, imenovan Claustra Alpium Iuliarum.
Obkrožite dve črki pred značilnostmi, povezanimi z obrambnim zapornim sistemom.
A kasteli
B Castra
C Emona
D cestno omrežje
(2 točki)
47. S prihodom Rimljanov v naše kraje se je začel razvoj različnih gospodarskih panog.
Najpomembnejša dejavnost je bilo poljedelstvo.
Slika 47: Obiranje jabolk (Vir: Brandt, M., 1980: Srednjevjekovno doba povjesnog
razvitka I, str.16. Sveučilišna naklada Liber. Zagreb)

47.1. Imenujte dva nova načina obdelave kmetijskih zemljišč.
47.2. Kako so pridobivali nove obdelovalne površine?
47.3. Navedite dve novi kmetijski panogi.
(3 točke)
48. Ohranjeni viri pričajo o razviti obrtni dejavnosti na Slovenskem.

Imenujte dve obrtni dejavnosti, ki sta povezani s predmeti na slikah 48.1 in 48.2.
Slika 48.1 Slika 48.2

(Vir: Kolšek, V., 1997: Rimska nekropola v Šempetru, (Vir: Curk, I., 1976: Rimljani na Slovenskem, str.
Vodnik. Pokrajinski muzej Celje. Celje) 104. DZS. Ljubljana)
__________________________________ __________________________________
(2 točki)
49. V poznoantičnem obdobju sta se na današnje slovensko ozemlje začeli širiti dve monoteistični
religiji mitraizem in krščanstvo.
49.1. Pojasnite, kaj je mitraizem.

49.2. Kako imenujemo svetišča, ki so povezana s tem
verovanjem?
(2 točki)
Slika 49
(Vir: Curk, I., 1976: Rimljani na
Slovenskem, str. 88. DZS. Ljubljana)

Evgenij in Arbogast sta torej z vojsko, pripravljena na boj, zasedla prehode čez Alpe.
Teodozij pa se je postil in čul ter je predan goreči molitvi prebedel vso noč /.../. Ko je prišlo
50. do spopada, je od Teodozijeve strani butnil sovražnikom v obraz veter orkanske moči. Le-ta
je kopja, ki so jih metali z njegove strani, s še večjo silo zalučal v sovražnika, ona, ki jih je
vrgla sovražna stran, pa je zavračal nazaj. Nenadoma se je sovražna vojska vdala
zmagovalcu Teodoziju, čigar vojska je utrpela prav majhne izgube. Evgenij je bil zajet in
pokončan, Arbogast pa se je sam usmrtil.
(Pavel Diakon, Rimska zgodovina, okoli 774)
Preberite zgornje besedilo, ki se nanaša na najpomembnejšo bitko v antiki na ozemlju današnje

Slovenije.
50.1. Kje je potekala bitka?

50.2. Kdo se je spopadel v tej bitki?
50.3. Kratko pojasnite posledici te bitke.
(4 točke)
Pametne device (prispodoba) so tiste Cerkve /.../ so tisti del ljudstva, ki spoštuje božjo
postavo, ljubi bogovdanost, odpušča svojim preganjavcem, moli za svoje sovažnike, se kaže
51. velikodušnega vdovi in siroti, velikodušnega popotniku, prijaznega tujcu, neumornega v
stiskah, ki obiskuje zaprte v ječah, hodi po rudnikih, delavnih in izgnanskih taboriščih,
pomaga tistim, ki so v nevarnosti, obiskuje bolne, lačne nasičuje s kruhom, žejne krepi s
pijačo, potrte tolaži, padle dviga /.../
51.1. Kateri škof iz Ptuja, pomemben cerkveni pisec, je avtor zgornjega besedila?
51.2. V katerem stoletju je deloval? Obkrožite črko pred pravilno trditvijo.

A 1. stoletje
B 2. stoletje
C 3. stoletje
(2 točki)
52. Pojasnite te pojme, povezane z rimsko zgodovino.

(3 točke)
VILLA RUSTICA
KOLONAT
LATIFUNDIJA
53. Rimljani so na ozemlju današnje Slovenije zapustili številne materialne ostanke.

Oglejte si sliki 53.1 in 53.2 in pod vsako napišite, kakšen spomenik je na njej in v katerem kraju
se nahaja.

Slika 53.1 Slika 53.2
(Vir: Kocuvan, E.,1994: Rimljan sem: slike (Vir: Brodnik, V., in drugi, 2009:
iz življenja Rimljanov, str. 13. DZS. Ljubljana) Zgodovina 1, str. 158. DZS. Ljubljana)
Spomenik: ____________________________ Spomenik: ______________________________
Kraj: _________________________________ Kraj: ____________________________________
(2 točki)
Slika xx

54. V poznoantičnem obdobju so se prebivalci naseljevali v višinska utrjena naselja. Oglejte si sliko
54 na barvni prilogi in odgovorite na vprašanji.
54.1. Kateri dokaz (v viru) kaže na obstoj starokrščanske cerkvene organizacije v pozni antiki?
54.2. Zakaj se je prebivalstvo zateklo v višinska utrjena naselja?
(2 točki)
55. Ostanki nekaterih višinskih utrdb ali refugijev so še ohranjeni.
55.1. Kaj je še obsegalo takšno višinsko naselje? Pomagajte si s sliko 55 na barvni prilogi.
55.2. Navedite ime enega kraja, kjer so ti še vidni.
(2 točki)
56. Navedenim dogodkom dodajte letnico ali stoletje (212, 313, 394, 476, 181 pr. Kr., 1. stoletje).
________ ustanovitev Emone

________ zakon o državljanstvu (cesar Karakala)
________ bitka pri Frigidu
________ krščanstvo postane enakopravna vera
________ ustanovitev Akvileje
________ propad zahodnorimskega cesarstva
(3 točke)
57. Spodnje trditve se nanašajo na antično dobo na Slovenskem. Obkrožite tri pravilne trditve.
A Nosilci latenske kulture so bili Kelti.

B Rimsko osvajanje slovenskega ozemlja je doseglo vrhunec med vladanjem cesarja
Teodozija.
C Noriško kraljestvo je najstarejša država, ki je nastala na današnjem slovenskem etničnem
ozemlju.
D Rimljani so regulirali in preusmerili tok Ljubljanice.
E V rimskem obdobju je bilo rudarstvo slabo razvito.
F Celeia je imela status kolonije.
(3 točke)
58. Navedenim dogodkom dopišite letnico iz oklepaja (1848, 1859, 1867, 1879, 1892, 1907).
_________ Prenos škofije iz Št. Andraža v Maribor.

_________ Dualistično preoblikovanje monarhije.
_________ Ustanovitev prve politične stranke na Slovenskem.
_________ Predstavitev programa Zedinjene Slovenije na slovanskem kongresu v Pragi.
_________ Uvedba splošne volilne pravice za moške v Avstriji.
_________ Začetek Taaffejeve vlade.
(3 točke)

59. Sredi 6. stoletja pred Kristusom se v pisnih virih pojavijo Kelti, skupno ime za prebivalce, ki so na
severu prišli v stik z italskim svetom.
O Keltih na Slovenskem (…) zvemo največ iz odkritih grobišč, ki praviloma ležijo na rečnih
terasah ali na sončnih pobočjih. (…) Velikost jam je odvisna od količine grobnega inventarja,
oblika je preprosto okrogla ali ovalna. Grobna jama je velika le toliko, da gredo na dno žganina
pokojnika in predvideni dodatki.
(Vir: Križ, B., 2001: Kelti v Novem mestu, katalog razstave, str. 27. Dolenjski muzej. Novo mesto)
Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami o kulturi Keltov.
A Kelti so se na naše ozemlje priselili z vzhodnega Balkana.

B Pokojniku so v grob priložili obredno uničeno orožje.
C Kelti so pokojnike pokopavali v temnih gozdovih.
D Kelti so bili miroljubni poljedelci.
E Keltski grobovi so majhni, saj so pokojnika zažgali.
F Kelti so izpopolnili pridobivanje železa, ki so ga cenili tudi Rimljani.
(3 točke)
Priloga k nalogi 60
Slika xx: Najdišča kovinskih dob na Slovenskem

(Vir: Brodnik, V., Jernejčič, R. A., in Zgaga, S., 2009: Zgodovina 1: učbenik za prvi letnik gimnazije, str. 151. DZS. Ljubljana)
60. Okoli leta 500 pred Kristusom se je na območju zahodnohalštatske kulture oblikovala latenska
kultura. Na območju današnje Slovenije so se razvile štiri kulturne skupine, med katerimi je bila
najmočnejša mokronoška oziroma dolenjska skupnost.
60.1. S slike 60 v barvni prilogi navedite dve plemeni, ki sta živeli v mokronoški oziroma dolenjski
skupnosti.
60.2. Naštejte tri najdišča teh plemen iz latenskega obdobja.
60.3. Naštejte vsaj še štiri plemena, ki so v tem času naseljevala ozemlje današnje Slovenije.

(3 točke)
61. V latenskem obdobju je zelo napredovalo obdelovanje železa.
Sledove tališč in ostanke žlindre so odkrili kasneje

na več krajih, ko so gradili dolenjske železnice in
ceste. Žlindre v takih množinah in okoliščinah so
bile neizpodbiten dokaz nekdanjega topilništva.
Na podlagi podatkov, ki jih je zbral Müllner na
terenu, so našli večje množine predzgodovinske
žlindre, kar opravičuje domnevo, da so morala
obstajati v pradobi in v zgodnjem starem veku
tališča železovih rud.
(Vir: Mohorič, I., 1969: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem, Slika 61: Železna fibula iz Novega
str. 21. Mladinska knjiga. Ljubljana) mesta
(Vir: Križ, B., 2001: Kelti v Novem mestu, katalog
razstave, str. 132. Dolenjski muzej. Novo mesto)
61.1. Glede na zgornje besedilo pojasnite, kako so arheologi potrdili obstoj tališč železa.
61.2. Pojasnite, za kakšne namene so uporabljali fibulo.
(2 točki)
62. Slovensko ozemlje ni bilo vključeno v svet grške civilizacije, so pa med njima obstajali stiki.
Slovensko ozemlje se omenja tudi v nekaterih zapisih starih Grkov in v mitu o argonavtih, ki naj bi
med plovbo iz Sredozemskega in Črnega morja prek Donave in Save prečkali tudi ozemlje
današnje Slovenije.
Valvasor nato opisuje, da je Jazon zbral domačine in jim pokazal, kako naj mu pomagajo
zgraditi mesto, ki je v spomin na zimski tabor in njegovo tesalsko domovino dobilo ime
Aemona: Tesalija (Thessalia) se je namreč nekoč prej imenovala Aemonia, vodja argonavtov
pa je bil Tesalec po rodu in za povrh vsega še kraljevi sin in dedič prestola!
(Vir: Davorin, V., 2003: Saga o Argonavtih z Valvasorjevimi komentarji št. 57, str. 16. Revija Kras. Komen)
62.1. Predhodnika katerega današnjega

slovenskega mesta naj bi po legendi
ustanovili argonavti in po kateri grški
pokrajini naj bi dobilo ime?
62.2. Kako naj bi argonavti premagali razdaljo
med tem mestom in Jadranskim morjem?
(2 točki)
Slika 62: Valvasorjeva upodobitev

zidanja Aemone s pomočjo argonavtov
(Vir: http://www.revijakras.si/57C.html.
Pridobljeno: 18. 3. 2012.)
63. V kateri kulturni ustanovi na Slovenskem so še danes pogosto na sporedu dela iz grške antične
umetnosti?
(1 točka)

Slika xx: Rimsko osvajanje slovenskega ozemlja v 2. in 1. st. pr. n. št.

(Vir: Dolinar, F. M., in ostali, 2011: Slovenski zgodovinski atlas, str. 23. Nova revija. Ljubljana)
64. V 2. st. pred Kristusom se je rimska država razširila tudi do območja današnje Slovenije. S slike
64 v barvni prilogi pojasnite širjenje rimske države v tej smeri.
64.1. Katera leta 181 pred Kristusom ustanovljena rimska kolonija na severnem Jadranu je imela
poseben pomen pri širjenju rimske države na vzhodne obale Jadranskega morja?
64.2. Katera pokrajina, tudi del današnje Slovenije, je v letih po ustanovitvi te kolonije na začetku
2. st. pred Kristusom najprej prišla pod rimsko oblast?
64.3. Katero keltsko državo so si Rimljani mirno podredili?
(3 točke)

Slika xx.2: Naši kraji pod Rimljani
65. Rimljani so po osvojitvi vključili današnje slovensko ozemlju v tri upravne enote. Glede na sliki
65.1 in 65.2 v barvni prilogi na črte pred predele današnje Slovenije vpišite črke upravnih enot, v
katere so bili ti predeli vključeni.
______ Prekmurje A Venecija in Histrija

______ Gorenjska B Panonija
______ Dolenjska C Norik
______ Notranjska
______ večji del Štajerske
______ Istra
(3 točke)
Priloga k nalogi 66
Slika xx: Rimska kolonija Emona

(Vir: Dolinar, F. M., in ostali, 2011: Slovenski zgodovinski atlas, str. 34. Nova revija. Ljubljana)

66. Za lažje nadzorovanje območja so Rimljani ustanavljali mesta. Tudi na današnjem slovenskem
ozemlju so bila mesta oblikovana tako kakor v drugih delih rimske države.
Glede na sliko 66 v barvni prilogi v krajšem razmišljanju opišite vlogo mest v rimski dobi. Pri tem
upoštevajte naslednje elemente: kako so bila zavarovana, kako se je imenovalo mestno središče
in kaj se je tam dogajalo, katera poslopja so obkrožala to mestno središče in kakšna je bila usoda
mest ob morju in v notranjosti ob zatonu antičnega obdobja.
(5 točk)
67. Povežite v pravilne pare imena rimskih naselbin in sedanja imena slovenskih krajev na istem
mestu tako, da na črto v levem stolpcu vpišete ustrezno črko iz desnega stolpca.
______ Celje A Preatorium Latobicorum

______ Hrušica B Atrans
______ Trebnje C Nauportus
______ Logatec D Ad Pirum
______ Trojane E Celeia
______ Vrhnika F Longaticum
(3 točke)
Priloga k nalogi 68
Slika xx: Naši kraji pod Rimljani


68. Rimljani so razvili tudi sistem vodne oskrbe mest in odtekanja odplak.
68.1. Kako so Rimljani imenovali gradbeni objekt, ki
je z vodo oskrboval mesto iz bolj oddaljenega
vodnega vira?
68.2. Glede na sliko 68 v barvni prilogi navedite,
katera rimska mesta na ozemlju današnje
Republike Slovenije so imela na takšen način
zagotovljeno vodno oskrbo.
(2 točki)
Slika 68: Vodovodni jarek

(Vir: Curk, I., 1999: "Arma virumque …": ob
tvarnih virih o rimski dobi na Slovenskem
69. Na vseh ozemljih, ki so jih osvojili Rimljani, je potekala romanizacija.

69.1. Navedite tri značilnosti romanizacije.
69.2. Kdo so bili nosilci romanizacije?
(2 točki)
70. Rimska država je zgradila in dobro vzdrževala gosto cestno omrežje.
Poštne postaje so bile vedno nekoliko zunaj naselbin, pogosto pa so stale celo na samem.
Sestavljal jih je večji sklop različnih poslopij od gostišča do skladišč, shramb za vozove,
poslopja za cestno policijo in, če je bilo mogoče, še terme.
(…)
Cesta III (Aquilea–Poetovio–Sirmium) je bila za slovenski prostor v antiki verjetno strateško
najpomembnejša, saj samo to omenjajo vsi trije itinerarji. Potekala je skozi tri municipialna
središča (…) ter preko večjega števila bodisi večjih ali manjših vmesnih postaj.
(Vir: Pošta na slovenskih tleh, str. 24 in 30. Pošta Slovenije. Maribor, 1997)

Slika 70.1: Tovorni voz na risbi, preslikava po Slika 70.2: Miljnik Antonija Pija iz leta
freski iz grobnice v Neviodunu 139 ali 140 n. št., odkrit v bližini Novega
mesta
(Vir: Pošta na slovenskih tleh, str. 23. Pošta Slovenije.
Maribor, 1997) (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Miljnik
AntonijaPija.jpg. Pridobljeno: 21. 3. 2012.)
70.1. V kateri smeri je potekala najpomembnejša rimska prometna povezava na ozemlju

današnje Slovenije?
70.2. Opišite, kako je bilo za oskrbo potujočih poskrbljeno na njihovi poti.
70.3. Kaj so ob cestah označevali miljniki?
(3 točke)
71. Promet med naselji ni potekal zgolj z vozovi po cestah.
Navedite, po kateri naravni povezavi je promet še potekal.
(1 točka)
72. Rimska država je pospeševala gospodarski razvoj, najpomembnejša gospodarska dejavnost pa

je bilo kmetijstvo.
Po najdiščih vojaških napisov tudi upravičeno domnevamo, da so morali v večjem obsegu že v
3. stoletju, torej še pred Dioklecijanovimi reformami, vojaki ali vsaj vojaški uslužbenci za del
svoje hrane in oskrbe, obenem tudi za tovorno in jezdno živino, poskrbeti sami.
(Vir: Curk, I. 1999: "Arma virumque …": ob tvarnih virih o rimski dobi na Slovenskem, str. 61. DZS. Ljubljana)
72.1. Navedite dva sloja prebivalstva, ki sta obdelovala polja.

72.2. Navedite dve kmetijski panogi, ki sta se na naših tleh razvili v rimskem času.
(2 točki)
73. Zlasti v mestih se je razvijala živahna obrtna dejavnost, njeni izdelki pa so krožili po vsej državi.
Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami o razvoju obrti.
A V amforah so tovorili tekoči in razsuti tovor.

B Tekstilne izdelke so si lahko privoščili le bogatejši sloji.
C Obdelava s stroji je prevladovala nad ročnim delom.
D V rimski dobi se je zelo razvilo opekarstvo.
E Trgovine z obrtnimi izdelki so bile na obrobju mest.
F Izdelke kamnosekov lahko občudujemo v lapidarijih.
(3 točke)

74. Napisi na nagrobnikih in upodobitve božanstev nam pričajo, v katera božanstva so verjeli
prebivalci v prvih stoletjih pod rimsko oblastjo.
Navedite dve verstvi, ki sta se širili med
prebivalci v tistem času.
(1 točka)
Slika 74: Evropa na biku na Enijevi grobnici v

Šempetru pri Celju
(Vir: Brodnik, V., Jernejčič, R. A., in Zgaga, S., 2009:
Zgodovina 1: učbenik za prvi letnik gimnazije, str. 163.
DZS. Ljubljana)
75. Zlasti vojaki so iz vzhodnih provinc prinesli kult novega boga Mitre, zasnovanega na dvojnosti
dobrega in slabega, svetlobe in teme.
Pojasnite, kaj se je zgodilo z mitraizmom v primerjavi s krščanstvom, s katerim sta se skupaj hitro
širila po državi.
(1 točka)
76. Zanesljivejši podatki o širjenju krščanstva na Slovenskem so šele iz četrtega stoletja, ko je z

milanskim ediktom iz leta 313 postalo enakopravna vera.
Legenda o prvem mučencu v Celeji
Eulasius je odgovoril: Ali nisi ti tisti blebetač, ki ga kristjani imenujejo svojega škofa? Tedaj je
odgovoril sveti Maksimiljan: Jaz sem služabnik Jezusa Kristusa. Nato Eulasius: Kako si
predrzneš varati ljudstvo, da moli neznanega človeka iz Judeje, ki je bil tam križan, in pri tem
zaničuje to ljudstvo nesmrtne bogove? Maksimiljan je odgovoril: Prav si govoril, da so tvoje
podobe, ki ne vidijo in ne slišijo, nesmrtne in ne bodo nikdar umrle, ker niso nikdar živele, zakaj
tisti, ki jih je ulil in izoblikoval, jim ni mogel dati življenja.
(Vir: Celjska knjiga: pesmi, zgodbe in pričevanja, str. 9. Slovenska matica. Ljubljana, 2003)
76.1. Kako se je po legendi imenoval prvi mučenec v Celeji iz konca 3. stoletja?

76.2. V katerem mestu se je pod vplivom delovanja Viktorina že zgodaj razvila močnejša
krščanska skupnost?
76.3. Kaj so rimske oblasti očitale prvim kristjanom in jih zato preganjale?
76.4. Kaj pomeni podatek, da je zgornje besedilo legenda?
(4 točke)
77. Leta 394 je potekala ena največjih bitk na ozemlju današnje Slovenije v zgodovini. Na eni strani
je bila vojska cesarja Teodozija, na drugi pa enote pod poveljstvom upornega pogana Evgenija.

77.1. Kje je potekala ta znamenita bitka?
77.2. Kaj je bila posledica izida bitke za
nadaljnji verski razvoj v državi?
(2 točki)
Slika 77: Valvasorjeva upodobitev bitke kaže

cesarja Teodozija, ki z molitvijo prosi za božjo
pomoč.
(Vir: Sitar, S., 1999: Sto pričevanj o slovenski zgodovini,
str. 46. Prešernova družba. Ljubljana)
Priloga k nalogi 78
Slika xx: Najdbe iz groba deklice (87/2007) in dečka (112/2007)

(Vir: Knific, T., in Lux, J., 2010: Jubilejni Kranjski zbornik Otroci iz Karnija, str. 33. Mestna občina Kranj. Kranj)

78. Na Lajhu v Kranju so leta 2007 potekala obsežna izkopavanja na grobišču poznoantičnega
Karnija. Najdbe iz dveh grobov so prikazane na sliki 78 v barvni prilogi.
78.1. Primerjajte predmete iz groba deklice in dečka ter navedite, katerega izdelka ni bilo v
deških grobovih.
78.2. Naštejte dve vrste obrti, katerih izdelke najpogosteje najdejo arheologi med izkopavanjem
antičnih grobišč.
78.3. Kateri predmeti so značilni za grobove odraslih moških in jih v ženskih grobovih ne
najdemo?
(3 točke)
79. Večji izdelki rimskega obdobja, kamnite grobnice, spomeniki ali gradnje, so se le izjemoma
ohranili do današnjih dni.
Pojasnite, zakaj jih je danes ohranjenih razmeroma
malo.
(1 točka)
Slika 79: Orfejev spomenik, marmorni

nagrobnik iz 2. stoletja, še danes krasi
središče Ptuja.
(Vir: Brodnik, V., Jernejčič, R. A., in Zgaga, S.,
2009: Zgodovina: učbenik za prvi letnik
gimnazije, str. 159. DZS, Ljubljana)
80. V času vse pogostejših vojaških vpadov so Rimljani zgradili obrambni sistem Claustra Alpium
Iuliarium.
80.1. Navedite dva elementa v sestavi omenjenega
obrambnega sistema.
80.2. Pojasnite, kakšno vojaško vlogo je imel ta
obrambni sistem.
(2 točki)
Slika 80: Stolp rimske trdnjave

(Vir: Curk, I., 1999: "Arma virumque …":
ob tvarnih virih o rimski dobi na Slovenskem,

81. V pozni antiki so tudi na ozemlje današnje Slovenije vpadala številna ljudstva.
Navedite vsaj dve posledici na življenje staroselcev in pojasnite eno od njiju.
(2 točki)
Priloga k nalogi 82
Slika xx: Arheološko najdišče Ajdovski gradec pri Sevnici

82. Zaradi stalne nevarnosti so se staroselci umikali v oddaljenejše kraje. Na sliki 82 v barvni prilogi
je prikazana višinska utrdba Ajdovski gradec pri Sevnici.
82.1. Kateri objekti v naselju dokazujejo, da so staroselci ohranjali vero svojih staršev?
82.2. Kako se v naselju izraža vpliv dosežkov urbanizacije antičnih mest?
82.3. Navedite dve ljudstvi oziroma plemeni, ki sta povzročili umik staroselcev v višinske utrdbe.
(3 točke)
83. V Sloveniji si lahko ogledamo številne spomenike iz antične dobe.

Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami o ostankih rimske kulturne dediščine na tleh
A Na Ptuju je ohranjenih več mitrejev.

B V Kranju so ohranjene upravne stavbe prestolnice Norika.
C V Ljubljani je eden najbolje ohranjenih amfiteatrov antične dobe na svetu.
D V Ajdovščini je ohranjen stolp iz obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarium.
E V Šempetru pri Celju je ohranjena nekropola z grobnicami več rimskih družin.
F Na Ajdovskem gradcu v Bohinju so dobro ohranjeni ostanki starega rečnega pristanišča.
(3 točke)
84. Koncu visokih civilizacij sledi antično obdobje.
Obkrožite črko pred pravilnim opisom antičnega obdobja.
A čas od velikih selitev ljudstev do visokega srednjega veka

B čas razvoja grške in rimske civilizacije v starem veku
C čas od neolitika do železne dobe
D čas slovanske naselitve alpskega in predalpskega prostora
(1 točka)
85. Po legendi je današnji slovenski prostor povezan z grškim junakom Jazonom. Preberite spodnje
besedilo in odgovorite na vprašanja.
Grk Jazon, sin Ezona iz Tesalije, nekdanje Emonije, je nekoč povedel svoje junake na vzhodno
stran Črnega morja /…/ Ko se je s tovariši posvetoval o pobegu, je predenj stopil eden izmed
njih, Argos po imenu, in mu povedal zgodbo o slavnem pomorščaku. To je bil zadosten razlog,
da se je Jazon odločil, kam bo bežal. Šel je po omenjeni poti iz Črnega morja do Donave, iz
Donave po Savi in iz Save v Ljubljanico, ki je v spomin na to popotovanje – tako meni Plinij
dobila ime Nauportus, ladjenosec. Šele tu je na lastni koži občutil pomanjkljivosti legende.
(Vir: Linhart, A., 1981: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, str. 16 in 17. Slovenska
matica. Ljubljana)
85.1. Kako se, po svoji ladji, imenujejo junaki znane legende?

85.2. Po katerih dveh rekah na ozemlju današnje Slovenije je potoval junak Jazon?
(2 točki)
86. Za starejšo ali halštatsko obdobje železne dobe je značilna situlska umetnost.
Slika 86
(Vir: Brodnik, V., in ostali, 2009: Zgodovina 1, učbenik za prvi letnik gimnazije, str. 150. DZS. Ljubljana)
86.1. Katera je najbolj znana situla in zakaj jo tako imenujemo?

86.2. Zakaj so situle pomembne za raziskovanje življenja v železni dobi?
(2 točki)

Slika xx
(Vir: Brodnik, V., in ostali, 2009: Zgodovina 1, učbenik za prvi letnik gimnazije, str. 156. DZS. Ljubljana)

87. V mlajši železni dobi so evropski prostor zaznamovala številna keltska plemena.
87.1. Glede na sliko 87 v barvni prilogi navedite štiri plemena, ki so naseljevala območje
87.2. Katero izmed keltskih plemen je bilo poznano po izdelovanju železa?
87.3. Zaradi katere značilnosti so to železo cenili tudi Rimljani?
(3 točke)
88. Ozemlje današnje Slovenije je postalo zanimivo za Rimljane že pred našim štetjem. Sledila so
osvajanja, naseljevanje in romanizacija tega prostora. Glede na spodnje besedilo odgovorite na
vprašanji.
Vzhodnoalpski prostor Noriškega kraljestva je bil kot zadnja velika politična tvorba Keltov na
kontinentu /…/ imperiju priključen brez vojne okrog leta 10 pr. n. št. Takrat so na Štalenski gori
nastali tudi trije častilni napisi osmih noriških plemen za člane vladarske avgustejske dinastije.
(Vir: Štih, P., in Simoniti, V., 1996: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, str. 19. Mohorjeva družba v Celovcu in
Korotan. Ljubljana)
88.1. Katero je najpomembnejše arheološko najdišče iz Noriškega kraljestva?

88.2. Razložite pojem romanizacija.
(2 točki)
89. Povežite imena latinskih krajev z današnjimi imeni tako, da črko iz desnega stolpca pripišete na
ustrezno črto v levem stolpcu.
_____ Logatec A Akvileja

_____ Trojane B Acervo
_____ Oglej C Castra
_____ Drnovo pri Krškem D Atrans
_____ Ajdovščina E Neviodunum
_____ Stična F Longaticum
(3 točke)
90. Rimljani so na ozemlju današnje Slovenije ustanavljali mesta, ki so postala središča rimske oblasti.
Obkrožite črko pred izbranim mestom.
A EMONA B POETOVIO
V krajšem razmišljanju pojasnite: v kateri rimski upravni enoti je bilo mesto, kako so se njegovi
prebivalci oskrbovali z vodo, kakšna je bila vloga mesta in katere arheološke najdbe pričajo o
prisotnosti Rimljanov v mestu. Pomagajte si s sliko 90 v barvni prilogi.
(4 točke)
91. V antičnem obdobju je imela pomembno vlogo Celeja z okolico, saj je povezovala dve pomembni
koloniji, Emono in Petovijo. Pomagajte si s spodnjim besedilom in odgovorite na vprašanji.
Na klasična tla rimskih starin pri nas na Štajerskem nas povede cesta čez Trojane, do nedavna
do vrha trojanskega klanca na kranjski strani speljana še po rimski trasi, pa sledovi obcestne in
carinske postaje, katere ime je prišlo do nas: Atrans. Po Savinjski dolini opazimo na mnogih
krajih rimske sledove, od katerih so najpomembnejši ostanki pri Ločici pri Polzeli, v Preboldu in
seve Šempeter.
(Vir: Curk, I., 1976: Rimljani na Slovenskem, str. 14. DZS. Ljubljana)
91.1. V katerih krajih med Trojanami in Celjem so vidni sledovi rimske civilizacije?

91.2. Katera znamenitost se je iz rimskih časov ohranila v Šempetru v Savinjski dolini?
(2 točki)
92. Rimljani so uvajali novosti v gospodarstvu in pri tem izkoriščali surovine iz domačega okolja.
Pač pa so prišle na Kranjsko razne vrste olj in vina ter drugih izdelkov /…/ Imeli so kovače, ne
samo predelovalce železove rude /…/ Med izdelki, ki so jih pošiljali v Italijo, so bile živalske
kože /…/ Brez dvoma so znali tkati /…/ Iz lesa so znali izdelovati vozove, sode in ladje.
(Vir: Linhart, A., 1981: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, str. 105, 107 in 110.
Slovenska matica. Ljubljana)
92.1. Katere novosti v kmetijstvu so Rimljani uvajali na območju današnje Slovenije?

92.2. Naštejte obrtne dejavnosti, ki so jih Rimljani pospeševali na tem območju.
(2 točki)
93. Tudi na slovensko ozemlje so se razširile življenjske navade Rimljanov.
Obkrožite črke pred pravilnimi rešitvami.
A Vila rustika je predstavljala kmetijski obrat z več gospodarskimi poslopji.

B Insule so glavna svetišča, ki so bila postavljena na rimskih forumih.
C Nekropole so bili podzemni prostori, v katerih so se skrivoma zbirali prvi kristjani.
D Terra sigillata je pečatna keramika z znaki delavnic, v katerih so keramiko izdelali.
E Obrtniki so se združevali v obrtna združenja, imenovana kolegiji.
F Latifundije so rimska trgovska združenja, ki so preprečevala tujo konkurenco.
(3 točke)
94. Na prehodu iz 3. v 4. stoletje je v Petovioni deloval Viktorin Ptujski. Glede na spodnje besedilo
odgovorite na vprašanji.
Okvirno v dobo vojaških cesarjev pade začetek delovanja petovionskega škofa in mučenca
Viktorina, edinega poznanega literarnega ustvarjalca v antični dobi v slovenskem prostoru.
Ohranila se je približno ena desetina njegovega opusa, prek katere se prvi latinski razlagalec
Biblije in eden zgodnjih latinskih protiheretičnih piscev razodeva kot izredna intelektualna
osebnost. Viktorin je bil ne le človek goreče vere, temveč tudi temeljite izobrazbe, ki je
zajemala domala vso dotedanjo grško in latinsko krščansko književnost.
(Vir: Bratož, R., 2007: Rimska zgodovina – 1, str. 340. Študentska založba. Ljubljana)
94.1. Po čem se je Viktorin Ptujski zapisal v kulturno zgodovino?

94.2. Kako je rimska oblast pogosto ravnala s prvimi kristjani?
(2 točki)
95. V poznoantičnem obdobju se je staroselsko prebivalstvo selilo v odročne višinske utrdbe ali
refugije, kakršen je prikazan na sliki 95.
95.1. Pojasnite vzrok za nastanek refugijev.
95.2. Opišite značilnosti refugija.
(2 točki)
Slika 95: Ajdovski gradec

(Vir: https://www.google.si/search?q=ajdovski+gradec
&client… Pridobljeno: 8. 11. 2013.)

96. Navedenim dogodkom pripišite ustrezno letnico: 181 pr. Kr., 658, 818, 1408, 1456, 1478.
_________ koroški kmečki upor

_________ izumrtje Celjskih grofov
_________ Rimljani ustanovijo kolonijo Akvilejo
_________ razpad Samove plemenske zveze
_________ začetki turških vpadov v slovenske dežele
_________ upor Ljudevita Posavskega
(3 točke)
97. V 3. stoletju pr. Kr. so se na ozemlje današnje Slovenije naselila keltska plemena, ki so tudi pri
nas uveljavila latensko kulturo.
S prihodom Keltov se je v naših krajih postopoma razvilo denarno gospodarstvo, uveljavil se je
drugačen način bojevanja, izboljšali pa so tudi obrtno dejavnost; napredovala je zlasti obdelava
kovin in lesa na stružnicah ter izdelava lončenine na vretenu.
(Vir: Brodnik, V., in Babič, D., 2012: Zgodovina 1, Delovni zvezek za prvi letnik gimnazije, str. 80. DZS. Ljubljana)
97.1. Na podlagi zgornjega besedila navedite dve novosti, ki sta se na tleh današnje Slovenije
začeli uveljavljati s prihodom Keltov.
97.2. Katero keltsko pleme, znano po svoji obdelavi železa, je doseglo največji razcvet med
vsemi keltskimi plemeni?
(2 točki)
98. Z večanjem rimskega imperija je za Rimljane postajalo vedno pomembnejše obvladati tudi
današnji slovenski prostor. Pri reševanju si pomagajte s spodnjim besedilom.
Ptuj je imel zaradi izredne lege ob Dravi in »jantarjeve ceste«, ki je bila speljana skozenj,
vseskozi pomembno trgovsko in strateško vlogo. Keltska poselitev pa je pustila močne sledove
tudi v rimskem času. Ti so vidni v oblikah nekaterih keramičnih in kovinskih izdelkov. /…/ Še
naprej so tudi negovali kult raznih keltskih božanstev, med njimi naj omenim le bogove vina
Libera in Libero ter božanske dojnice, Nutrices Augustae. Rimljani pa so od njih prevzeli tudi
razne geografske pojme, kot ime reke Drave (Dravus) in ime kraja Ptuj (Poetovio).
(Vir: Tomanič Jevremov, M., 1992: Podoba Ptuja v prazgodovinskih obdobjih. Kronika, št. 3, str. 159–160.)
98.1. Pojasnite, zakaj so Rimljani želeli obvladovati današnje slovensko ozemlje.

98.2. Kateri predrimski vplivi so se ohranili po prvi romanizaciji na Slovenskem?
(2 točki)
99. Za lažje nadzorovanje ozemlja so Rimljani začeli ustanavljati mesta.

Povežite pojme v desnem stolpcu z imeni naselij v levem tako, da na prazno črto v levem stolpcu
vpišete ustrezno črko iz desnega stolpca.
_____ Neviodunum
_____ Poetovio M municipij
_____ Emona K kolonija
_____ Celeia
(2 točki)

100. Strateška pomembnost slovenskega ozemlja na vojaškem področju se je kazala tudi v
vzpostavitvi obrambnega in zapornega sistema.
Zato so Rimljani zgradili obrambno cono s središčem med Akvilejo in Celejo. /…/ Tako so
zgradili mogočen obrambni sistem z več linijami zapornih zidov, stolpov in utrdb, ki je dvesto let
varoval prostor v črti od Kvarnerskega zaliva, čez Slovenijo do avstrijske Koroške. Deloval je
kot notranji nadzorni mehanizem za varovanje izpostavljenih naravnih dostopov v Italijo.
(Vir: Brodnik, V., in Babič, D., 2012: Zgodovina 1, Delovni zvezek za prvi letnik gimnazije, str. 89. DZS. Ljubljana)
100.1. Glede na zgornje besedilo navedite, od kod do kod se je raztezal ta obrambni sistem.
100.2. Pojasnite vzroke za gradnjo tega obrambnega sistema.
100.3. S kakšnimi nalogami so bili obremenjeni vojaki v času, ko ni bilo vojn?
(3 točke)
Slika xx: Cestno omrežje in obrambne postojanke na sedanjem slovenskem ozemlju v rimski dobi
(Vir: Brodnik, V., 2009: Zgodovina 1, str .160. DZS. Ljubljana)
101. Rimljani so kaj hitro spoznali strateško vrednost nekaterih naselij na Slovenskem in tako so tudi
pri nas pomembne postojanke. Dve taki sta Emona in Poetovio.
Ustanovljena je bila v 1. stoletju z odlokom cesarja Tiberija kot taborišče XV. legije Apollinaris.
Gradili so jo po vzoru rimskih vojaških taborišč. /…/ Tabor velikosti 523 x 435 metrov so
obzidali z dva do štiri metre debelim in šest do osem metrov visokim obzidjem.
(Vir: Kladnik, D., 2009: Ljubljana z nostalgijo, str. 15–16. Cankarjeva založba. Ljubljana)
Prelomnica v življenju mesta je nastala z odhodom legije XIII. Gemine na bojni pohod s
cesarjem Trajanom proti Dačanom. /…/ V 2. stol. je mesto doživelo velik napredek. Poleg
obrtnega centra, ki je deloval na vzhodu mesta še iz časa 1. stol. in se je sedaj še povečal.
(Vir: Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža, str. 14, 16. Cankarjev dom. Ljubljana, 1987)
Obkrožite črko pred izbranim mestom.
A EMONA B POETOVIO
S pomočjo zgornjih besedil odgovorite na vprašanja.

101.1. V katerem stoletju in pod katerim cesarjem je dobila naselbina status mesta?
101.2. Kaj je pomembno vplivalo na nastanek naselbine?
101.3. S pomočjo slike 101 v barvni prilogi navedite, v katero smer je moral potovati popotnik iz
izbranega mesta, če je želel priti v rimsko naselje na območju današnjega Celja.
101.4. Kateri ostanki nas še danes spominjajo na rimsko obdobje v mestu?
(4 točke)
102. Slovensko ozemlje v času Rimljanov je bilo precej gosto posejano s cestnim omrežjem. Pri
reševanju si pomagajte s sliko 102 v barvni prilogi.
102.1. Navedite štiri mesta, skozi katera je potekala cesta Aquileia–Poetovio.
102.2. Katere vrste cest so sestavljale rimsko cestno omrežje?
102.3. Pojasnite razloge, zakaj so Rimljani gradili in vzdrževali gosto cestno omrežje.
(3 točke)
103. Pod Rimljani se je izredno razvijalo tudi gospodarstvo še zlasti ene gospodarske panoge.
Med navedenimi novostmi v kmetijstvu obkrožite tisto, ki so jo na naša tla prinesli Rimljani.
A vinogradništvo
B motično poljedelstvo
C koruza
(1 točka)
104. Ob kmetijstvu so se razvijale tudi druge gospodarske dejavnosti, o čemer pričajo številna
arheološka izkopavanja.
O številnih opekarskih mojstrih nam pričajo žigi z napisi. Nekateri so nam znani le po kraticah
(…). Še raznovrstnejši so žigi izdelovalcev keramike. Lončarji so poleg keramike najrazličnejših
oblik izdelovali še finejšo posodo, okrašeno z reliefnimi okrasi.
(Vir: Vogrin, M., 1992: Fragment Teodozijevega kodeksa v minoritski knjižnici na Ptuju. Kronika, št. 3, str. 165.)
104.1. S pomočjo zgornjega besedila navedite tri izmed najbolj razvitih obrtnih dejavnosti.
104.2. Katera gospodarska dejavnost je omogočila vključitev slovenskega ozemlja v širši rimski
antični prostor?
(2 točki)
105. Za to obdobje je značilna tudi zelo pestra duhovna kultura s sobivanjem različnih božanstev.
Na podlagi slike 105 navedite verovanje, ki je doseglo svoj
vrhunec v 2. stoletju in se je širilo predvsem med vojaki.
(1 točka)
Slika 105
(Vir: Brodnik, V., 2001: Zgodovina 1,

106. Spopadi med zahodnim in vzhodnim delom imperija ter vdori številnih ljudstev v 4. in 5. stoletju so
vplivali na naselbinsko sestavo prebivalstva.
106.1. Navedite predele oziroma kraje, v katere se je
staroselsko prebivalstvo umaknilo zaradi vdora tujih
ljudstev.
106.2. S pomočjo slike 106 navedite, katera ustanova se je
ohranila po propadu rimske oblasti.
(2 točki)
Slika 106: Ostanki prezbiterija

(Vir: GEA, str. 25. Mladinska knjiga.
Ljubljana, oktober 2012)
Priloga k nalogi 107
Slika xx: Pomembnejša arheološka najdišča jugovzhodnoalpske halštatske kulture

(Vir: Križ, B., 2008: Dežela situl, str. 9. Viharnik. Ljubljana)
107. Kameni dobi so v razvoju človeštva sledile dobe kovin, med katerimi je na Slovenskem veliko
arheoloških sledi pustilo obdobje starejše oz. halštatske železne dobe. Pri reševanju si pomagajte
s sliko 107 v barvni prilogi.

107.1. V kateri slovenski pokrajini je največ
najdišč iz halštatske dobe?
107.2. Pojasnite, zakaj je trgovanje potekalo
na način, prikazan na sliki 107, in ne z
vozovi.
107.3. Kateri kakovostni izdelki halštatske
dobe na Slovenskem so odsev
blaginje, ohranjene v t. i. knežjih
grobovih?
(3 točke)
Slika 107: Del situle iz groba v Novem mestu
(Vir: Križ, B., 2008: Dežela situl, str. 58. Viharnik. Ljubljana)
108. Nahajališča zgodnjih kultur so razpršena po slovenskem ozemlju.
Obkrožite črke pred pravilnimi rešitvami.
A V Potočki zijalki so našli veliko kamnitega orodja in koščenih predmetov.

B Ostanki najbolj znanega koliščarskega naselja so na območju Cerkniškega jezera.
C Svetolucijska skupina je dobile ime po starem imenu Mosta na Soči.
D Veliko nahajališč halštatske kulture je v Prekmurju.
E Norike so Rimljani cenili zaradi oblikovanja vrhunskih bakrenih izdelkov.
F Keltska plemena so razvila živahno trgovanje z Rimljani.
(3 točke)
109. Sledi grške antične civilizacije na Slovenskem so vidne v ostankih uvoženih izdelkov. Da ta svet
Grkom vendarle ni bil bolje znan, je vidno iz mita o argonavtih, ki naj bi prečkali današnje
slovensko ozemlje in spotoma ustanovili tudi Emono.
Grk Jazon, sin Ezona iz Tesalije, nekdanje Emonije, je nekoč povedel svoje junake na vzhodno
stran Črnega morja in se pregrešil nad kolhijskim kraljem Ajetom z velikim ropom. (…) Ko se je
s tovariši posvetoval o pobegu, je predenj stopil eden izmed njih, Argos po imenu, in mu
povedal zgodbo o slavnem pomorščaku. To je bil zadosten razlog, da se je Jazon odločil, kam
bo bežal.
(Vir: Linhart, A., 1981: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, str. 16–17. Slovenska matica.
Ljubljana)
109.1. Po kateri poti so Jazon in argonavti po

legendi pobegnili pred Kolhijci?
109.2. Zakaj so naselje, kjer so morali
prezimovati, poimenovali Emona?
(2 točki)
Slika 109: Valvasorjeva upodobitev gradnje

Emone
(Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Argonauts_
building_Emona_Valvasor_XIII_9.jpg. Pridobljeno: 7. 2. 2016.)

Slika xx: Rimsko osvajanje slovenskega ozemlja v 2. in 1. stol. pr. n. št.

(Vir: Slovenski zgodovinski atlas, str. 23. Nova revija. Ljubljana, 2011)
110. Rimska država se je začela širiti na ozemlje današnje Slovenije v letih po ustanovitvi Akvileje, ki je
bila izhodiščna točka za širjenje proti vzhodu. Pri reševanju si pomagajte s sliko 110 v barvni prilogi.
110.1. Glede na sliko 110 v barvni prilogi navedite, na katero keltsko ljudstvo so Rimljani naleteli
na območju med Dravo in Muro.
110.2. Na katero državno tvorbo, ki je segala do Celjske kotline, so naleteli ob širjenju v alpski
prostor?
110.3. Na kakšne načine so Rimljani utrjevali nadzor nad osvojenim ozemljem in staroselci?
(3 točke)

111. Rimljani so že pred razširitvijo ozemlja na Panonijo in Balkan živahno trgovali s tam živečimi
ljudstvi med morjem in Emono. Pri reševanju si pomagajte s sliko 111 v barvni prilogi.
111.1. Navedite ime kraja, prikazanega na
sliki 111, ki je imel pomembno vlogo v
trgovanju med Italijo in Panonijo.
111.2. Pojasnite, zakaj je bil ta kraj tako
pomembno trgovsko središče, da je
potreboval toliko skladišč
(podolgovatih prostorov na sliki).
(2 točki)
Slika 111
(Vir: http://www.dedi.si/dediscina. Pridobljeno: 7. 2. 2016.)
112. Opišite novost v načinu obdelovanja zemlje, ki so jo prinesli Rimljani in s tem zelo dvignili raven
poljedelstva v naših krajih.
(1 točka)
113. Veliko današnjih slovenskih krajev leži na območju, kjer so mesto ustanovili že Rimljani.
Na črto pred imenom rimske naselbine v levem stolpcu vpišite ustrezno črko slovenskega kraja
na tem mestu iz desnega stolpca.
____ Celeia A Drnovo

____ Neviodunum B Ptuj
____ Castra C Trojane
____ Petovio D Celje
____ Capris E Koper
____ Atrans F Ajdovščina
114. Po legendi naj bi v Celei ob koncu 3. stoletja krščanstvo širil sveti Maksimilijan, ki je prišel v spor
s cesarskim zastopnikom Eulasiusom.
Maksimilijan je odgovoril: Jezus Kristus se je usmilil naše slabosti ter se ponižal in vzel nase
podobo hlapca. V tej podobi je postal človek. Kljub temu pa ni nikoli izgubil božanstva. (…)
Tvoj bog Mars pa ni drugega kot smrt, ker se veseli človeške smrti, bojevanja prepirov. Tedaj
se je Eulasius razsrdil in dejal: (…) Ker si pa opravljal našega boga, v katerega polagamo vse
naše upanje in blaženost, ni druge pomoči, da bi zadobil spet njegovo naklonjenost, kakor z
daritvijo, ali pa se mu boš poklonil s svojo krvjo, ko ti bodo zavoljo tega odrobili glavo. Ukazal je
svojim vitezom, naj ga urno peljejo v Marsov hram. Če mu bo daroval, naj ga puste pri življenju
in ga postavijo za škofa hrama, če se bo pa upiral, naj mu vzamejo glavo in maliku darujejo
njegovo kri.
(Vir: Celjska knjiga: pesmi, zgodbe in pričevanja, str. 9. Slovenska matica. Ljubljana, 2003)
114.1. Kako se je ob tej dilemi odločil Maksimilijan?

114.2. Kaj dokazuje, da se je Maksimilijan odločil za to izbiro?
(2 točki)

115. Ob krščanstvu se je v istem času tudi na Slovenskem iz vzhoda razširil mitraizem, čaščenje Mitre,
ki naj bi z zakolom bika odrešil svet.
Notranjost Mitrovih svetišč je bila tipična: poglobljena srednja ladja, na vsako plat ob podolžni
steni malce vzvišen okrajek, ob sprednji steni na sredi pa oltar in nad njim obredni relief,
predočujoč omenjeni bivolji zakol. Tu se je shajalo občestvo 15. dne vsakega meseca k božji
službi.
(Vir: Ptujska knjiga: pesmi, zgodbe in pričevanja, str. 21. Slovenska matica. Ljubljana, 2006)
115.1. Okoli katerega mesta v Sloveniji je bilo odkritih največ mitrejev, opisanih v zgornjem
besedilu?
115.2. Kaj ločuje tako mitraizem kot krščanstvo od starejšega verovanja Rimljanov?
(2 točki)
116. Pred prihodom Rimljanov so na današnjem slovenskem ozemlju živela različna plemena.
S prihodom Keltov se je v naših krajih postopoma razvilo denarno gospodarstvo, uveljavil se je

drugačen način bojevanja, izboljšali pa so tudi obrtno dejavnost, napredovala je zlasti obdelava
kovin in lesa na stružnicah ter izdelava lončenine na vretenu. Kelti so bili namreč mojstri za
obdelavo železa in ulivanje brona.
(Kelti na Celjskem. Katalog ob razstavi, str. 9. Pokrajinski muzej Celje. Celje, 1991)
116.1. Na podlagi zgornjega besedila navedite dve gospodarski spremembi, ki sta nastali po
prihodu Keltov.
116.2. Katero keltsko gospodarsko dejavnost so izjemno cenili Rimljani?
(2 točki)
117. V 2. stoletju pr. Kr. so keltski Noriki v vzhodnih Alpah ustanovili državno tvorbo.
Celeia je bilo ime njihove naselbine ob Savinji, ki jo kot oppidium omenja že Plinij. Brez dvoma
je bila ta naselbina gospodarsko in kulturno središče pokrajine, saj se v 1. st. pr. Kr. ponaša s
kovnico denarja.
(Kelti na Celjskem. Katalog ob razstavi, str. 9. Pokrajinski muzej Celje. Celje, 1991)
Iz zgornjega besedila razberite vlogo Celja v Noriški državi.
(1 točka)

Priloga k nalogi 118, 119, 122
Slika xx: Slovensko ozemlje pod Rimljani od 1. do 3. stoletja

(Vir: Zgodovinski atlas za osnovno šolo, str. 10. DZS. Ljubljana, 1999)
118. Rimsko osvajanje današnjega slovenskega ozemlja je bilo postopno, celotno ozemlje jim je
uspelo osvojiti v dveh stoletjih. Pri reševanju si pomagajte s sliko 118 na barvni prilogi.
118.1. Navedite ime rimske kolonije, ki je bila izhodišče za osvajanje današnjega slovenskega
ozemlja.
118.2. Pojasnite strateški razlog za širjenje rimske oblasti na današnje slovensko ozemlje.
(2 točki)
119. Kraški prehodi na poti do Apeninskega polotoka so omogočali lahek dostop do Tržaškega zaliva
in Furlanske nižine. Pomagajte si s sliko 119 na barvni prilogi.
Tako so zgradili mogočen obrambni sistem z več linijami zapornih zidov, stolpov in utrdb, ki je
dvesto let varoval prostor v črti od Kvarnerskega zaliva čez Slovenijo do avstrijske Koroške.
(Vir: Brodnik, V., Babič, D. 2012: Zgodovina 1. Delovni zvezek za prvi letnik gimnazije, str. 89. DZS. Ljubljana)

119.1. Kako se je imenoval ta obrambni sistem?
119.2. Navedite tri kraje, kjer so ohranjeni ostanki objektov tega obrambnega sistema.
119.3. Opišite razlog za vzpostavitev tega obrambnega sistema.
(3 točke)
120. Podrejena ljudstva so prevzemala rimsko materialno in duhovno kulturo. Začela se je

romanizacija.
120.1. Navedite tri nosilce romanizacije.
120.2. Pojasnite, zakaj se je romanizacija najhitreje širila v mestih.
(2 točki)
Slika xx: Petoviona v 2. in 3. stoletju


121. Za lažji gospodarski nadzor ozemlja in razvoj uprave so Rimljani ustanavljali naselbine. Dve od
njih sta bili municipij Celeia in kolonija Poetovio. Pri reševanju si pomagajte s sliko 121 na barvni
prilogi.
Forum in svetišča niso raziskani, o bogati arhitekturi pričajo le marmorni spomeniki, od kamnov
z napisi do kipov in arhitektonskih členov. Pač pa so izkopali dele velikih stavb z razkošno
opremljenimi prostori, dve kopališči in tlakovane ulice, ki so jih obdajala stebrišča. Na terasi
pod Miklavškim hribom je stalo eno od svetišč, ki se v literaturi pogosto pripisuje Herkulu.
(Vir: Zakladi tisočletij, str. 209–210. Modrijan. Ljubljana, 1999)
Obkrožite črko pred izbrano naselbino in odgovorite na vprašanja.

A CELEIA B POETOVIO
121.1. V katero upravno enoto je spadala naselbina?
121.2. Pod katerim cesarjem je naselbina dobila status mesta?
121.3. Pojasnite, kakšne pravice so imeli meščani glede na status naselbine.
121.4. Iz vira razberite, katere arheološke najdbe pričajo o pomembnosti naselbine.
(4 točke)
122. Vse glavne rimske ceste v rimskem cesarstvu so bile načrtovane po enotnih merilih. Pri reševanju
si pomagajte s sliko 122 na barvni prilogi.
Slika 122
(Vir: Zakladi tisočletij, str. 259. Modrijan. Ljubljana, 1999)
122.1. Imenujte štiri rimske kraje ob glavni cesti, ki jih je prečkal popotnik med Akvilejo in
Petoviono.

122.2. Kateri dejavnosti sta se zaradi dobrega cestnega omrežja lahko uspešno razvijali?
122.3. Kako je cestno omrežje omogočilo razvoj teh dejavnosti?
(3 točke)
123. Rimljani so pospeševali razvoj različnih gospodarskih dejavnosti.

123.1. Glede na sliko 123 na barvni prilogi navedite najbolj razširjeni obrtni dejavnosti v Petovioni.
123.2. Pojasnite, zakaj sta bili ti dve obrtni dejavnosti najbolj razviti.
(2 točki)
124. Slovenski muzeji hranijo številne ostanke, ki pričajo o mojstrstvu antičnih kamnosekov.
Slika 124
(Vir: https://www.pokmuz-ce.si/stalne. Pridobljeno: 5. 12. 2016.)
Kako se imenuje muzejska zbirka kamnitih spomenikov in napisov, prikazana na sliki 124?
(1 točka)
125. Obkrožite črke pred tremi pravilnimi rešitvami, ki so povezane z duhovno podobo naših krajev v
antični dobi.
A Rimljani so v svoje verovanje vključevali tudi staroselska božanstva.

B V 2. stoletju se je iz Zahodne Evrope začel širiti mitraizem.
C Mitreji so bila svetišča, ki so jih poznale prve krščanske skupnosti.
D Po bitki ob reki Frigidus se je v rimski državi ponovno utrdil politeizem.
E Bitka ob reki Frigidus je pomenila pomembno zmago krščanstva nad poganstvom.
F Viktorin Ptujski je bil škof, mučenec in pomemben cerkveni pisec.
(3 točke)

Slika xx: Rimsko osvajanje slovenskega ozemlja v 2. in 1. stoletju pr. Kr.

(Vir: Štih, P., in drugi, 2016: Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, str. 26. Modrijan. Ljubljana)
126. V 3. stoletju pr. Kr. so se v naše kraje preselila keltska plemena, ki so pri nas utrdila latensko
kulturo. Pomagajte si s sliko 126 v barvni prilogi.

Pomembna prelomnica se je zgodila tudi v pogrebnih običajih, saj na Dolenjskem trupel umrlih
niso več pokopavali v gomile, ampak so jih sežgali in sežgane kosti skupaj z lončenimi
posodami in orožjem, če je šlo za bojevnika, oziroma nakitom, če je šlo za žensko, položili v
grobno jamo, izkopano na ravnem.
(Vir: Kelti na Slovenskem, Delo, 29. 11. 2012, http://bit.ly/2JOPyHU. Pridobljeno: 10. 4. 2018.)
126.1. V čem so se moška keltska grobišča razlikovala od ženskih?
126.2. Katero keltsko pleme je poseljevalo Dolenjsko?
126.3. Pojasnite, kakšen je bil odnos med staroselci in keltskimi plemeni.
(3 točke)
127. Najbolj znano keltsko pleme so bili Noriki.
Ti so najkasneje v zadnji tretjini 2. stoletja pr. Kr. ustanovili prvo znano »državo« v
vzhodnoalpskem prostoru – Noriško kraljestvo, Regnum Noricum, v katero je bilo vključenih
več plemen /…/, ki so poseljevala današnja slovenska tla. /…/ Eno od središč Noriškega
kraljestva je bila tudi Celeja (Celje), kjer je bila v 1. stoletju pr. Kr. kovnica noriških srebrnikov.
(Vir: Štih, P., in drugi, 2016: Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, str. 25. Modrijan.
Ljubljana)
Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami o Noriškem kraljestvu.
A Noriško Celejo rimski viri omenjajo že kot keltski oppidum.

B K Noriškemu kraljestvu so spadali tudi keltski Histri in Tavriski.
C Noriško kraljestvo je bilo ustanovljeno sredi 3. st. pr. Kr.
D Pomembno noriško najdišče je Štalenska gora.
E Noriki so bili najbolj znani po svojih lončarskih izdelkih.
F Noriško kraljestvo je po letu 15 pr. Kr. postalo del rimskega imperija.
(3 točke)

Slika xx: Slovensko ozemlje v rimski dobi od 1. do 4. stoletja

(Vir: Štih, P., in drugi, 2016: Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, str. 28. Modrijan. Ljubljana)

128. Rimljani so na našem ozemlju zgradili obrambni zaporni sistem, Claustra Alpium Iuliarum, s
trdnjavami, kasteli, dolinskimi zaporami in signalnimi stolpi. Pomagajte si s sliko 128 v barvni
prilogi.
Okvirno najpozneje sredi 4. st. je bil dograjen obrambni sistem območja Julijskih Alp, z
namenom, da bi zavaroval severovzhodno Italijo pred sovražnikom, ki je prihajal iz vzhodne ali
severovzhodne strani.
(Vir: Bratož, R., 2014: Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, str. 131. Znanstvena
založba Filozofske fakultete. Ljubljana)
128.1. Navedite kraje, kjer so ohranjeni ostanki nekaterih objektov.
128.2. Pojasnite razlog za vzpostavitev obrambnega sistema na tem ozemlju.
(2 točki)
129. Rimske naselbine so na današnjem slovenskem ozemlju nastajale v različnih obdobjih.

Povežite v pravilne pare imena rimskih naselbin in rimskih cesarjev – ustanoviteljev, tako da na
črto v levem stolpcu vpišete ustrezno črko iz desnega stolpca.
_____ Emona A cesar Vespazijan

_____ Neviodonum B cesar Trajan
_____ Celeia C cesar Tiberij
_____ Poetoviona D cesar Klavdij
(2 točki)
130. Središče rimske oblasti so bila mesta (civitates).

130.1. Po čem se je rimsko (antično) mesto ločevalo od srednjeveškega?
130.2. Pojasnite vzroka za ustanavljanje rimskih mest na današnjem slovenskem ozemlju.
(2 točki)
131. Mesta so postala središče rimske oblasti in žarišča romanizacije. Romanizacija je s sabo
prinašala prevzemanje rimskih navad in običajev, prav tako pa vplivala na širjenje rimskega
državljanstva.
131.1. Navedite nosilce rimske romanizacije.

131.2. Kateri rimski cesar je leta 212 razširil državljanstvo na vse svobodne prebivalce rimskega
cesarstva?
(2 točki)
132. Rimsko ozemlje je z današnjim slovenskim ozemljem povezovalo razvejeno cestno omrežje.
132.1. Kako se je imenovala cesta, ki je že v prazgodovinskem obdobju povezovala Baltik z
Jadranskim morjem in je potekala tudi čez Ljubljansko kotlino? Obkrožite pravilno rešitev.
A svilena pot
B jantarjeva pot
C solna pot
132.2. Pojasnite, po čem lahko danes sklepamo, da so Rimljani na našem ozemlju zgradili
razvejeno cestno omrežje.
(2 točki)
Slika xx.1: Petovia v 2. in 3. stoletju

(Vir: Dolinar, F. M., in drugi, 2011: Slovenski zgodovinski atlas, str. 33. Nova revija. Ljubljana)
Slika xx.2: Emona

(Vir: Dolinar, F. M., in drugi, 2011: Slovenski zgodovinski atlas, str. 34. Nova revija. Ljubljana)
133. Poetoviona je bila največje rimsko mesto na ozemlju današnje Slovenije. Pomembno vlogo v tem
času je imela tudi Emona.
Trajan je več svojim odsluženim vojakom podelil zemljo v zaledju Poetovione. Njihovi nagrobniki
pričajo, da gre večinoma za veterane legije XIII. Gemine, ki je prej tu domovala, pa tudi za vojake
nekaterih drugih enot. Med njimi naj omenimo le K. Kornelija Vera, ki je prejel dvojno mero
zemljišča, kot nam priča njegov nagrobnik, danes vzidan v severno steno mestnega stolpa.
(Vir: Lamut, B.: Poetovio v rimskem obdobju. Kronika, 1992, št. 3, str. 161–162)
Na območju, kjer sta se malone stikali pomembna rimska cesta proti Balkanu in plovna reka
Ljubljanica, ki je bila vse od prazgodovine pa do uvedbe železnice pomembna trgovska pot
med severnim Jadranom in Podonavjem, so arheologi med drugim odkrili sledove lesenega
rimskega vojaškega tabora, zgrajenega v začetku 1. stoletja.
(Vir: Županek, B., 2013: Rimska Emona, str. 10. Turizem Ljubljana. Ljubljana.
Pridobljeno na: https://www.visitljubljana.com/assets/Dokumenti-PDF/Tiskovine-SI/Rimska-Ljubljana.pdf.)
Obkrožite črko pred izbranim antičnim mestom.

A POETOVIONA/PETOVIA B EMONA
S pomočjo zgornjih besedil ter slike 133.1 ali 133.2 v barvni prilogi v krajšem esejskem
razmišljanju zapišite, iz kakšne naselbine se je razvilo mesto, navedite, kakšen status je imelo in

v katero rimsko provinco je spadala, opišite, kako je potekal transport obrtnih izdelkov, pojasnite,
kje je bila vidna romanizacija v mestu in navedite rimske antične spomenike, ki jih še danes lahko
opazimo, če se sprehodimo po mestu.
(5 točk)
134. Zbirke kamnitih spomenikov in napisov (lapidariji), ki jih hranijo številni slovenski muzeji, pričajo o
bogati antični kulturni dediščini na Slovenskem.
Katera pomožna zgodovinska veda se
ukvarja s preučevanjem napisov na njih?
Obkrožite pravilno rešitev.
A diplomatika
B paleografija
C epigrafika
Slika 134: Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije

(Vir: https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/pkp/PKP_
Latinscina.pdf. Pridobljeno: 12. 4. 2018.)
(1 točka)
135. V 5. stoletju je doživela rimska Emona zaton.
Kralj Atila sam jaha zdaj v Emono,

na glavi svetlo, zlato nosi krono,
a v desni meč … Ponosno stopa vran,
pokrit s preprogo drago, podkovan
s podkvami srebrnimi, vse bliska se demantov po uzdi …
(Vir: Aškerc, A., 1912: Atila v Emoni (romanca), str. 90. Narodna tiskarna. Ljubljana)
Katero ljudstvo je sredi 5. stoletja precej poškodovalo Emono?
(1 točka)
136. Rimljani so pospeševali razvoj poljedelstva, kjer so uvajali številne novosti.

Obkrožite črke pred tremi pravilnimi trditvami.
A Rimljani so v naše kraje prinesli nove kulture kot npr. koruzo in vinsko trto.
B V poznoantičnem obdobju se vse bolj uveljavlja fevdalizem.
C Namesto motičnega so uvajali plužno poljedelstvo.
D Novost je bila triletno kolobarjenje.
E Rimljani so pospeševali oljarstvo in sadjarstvo.

F Razvile so se nove kmetijske panoge kot npr. vinogradništvo.
(3 točke)
137. Z vzhoda se je k nam širil tudi odrešenjski kult, kult Mitre.
Sedež carinske uprave je ležal v petovijski poslovni četrti Vicus Fortunae (četrt boginje sreče),
v današnji Spodnji Hajdini, kjer je bilo za potrebe carine zgrajeno veliko skladišče (horreum).
/…/ Kult Mitre se je med cariniki verjetno širil zaradi tega, ker so bili prvi carinski sužnji v
Poetoviju predvsem orientalci. Prav cariniki so sredi drugega stoletja dali postaviti najstarejši
mitrej v Poetoviju (danes tako imenovani I. mitrej).
(Vir: Hepe, B., in drugi, 2011: Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve, str. 15. Carinska
uprava Republike Slovenije Ljubljana)
137.1. Kakšna oblika verovanja je mitraizem?
137.2. Pojasnite razloge, zakaj je bilo največ mitrejev na Slovenskem odkritih ravno na Ptuju.
(2 točki)
Slika xx: Slovanska poselitev Vzhodnih Alp

(Prirejeno po: Mali zgodovinski atlas, str. 28. Modrijan. Ljubljana, 1999)

138. Na Ptuju je konec 3. stoletja deloval pomemben cerkveni pisec, mučenec in prvi znani literarni
ustvarjalec na današnjem slovenskem ozemlju. Pomagajte si s sliko 138 v barvni prilogi.
O njegovem življenju se ni ohranil noben zanesljiv podatek. Sodeč po epigrafskem gradivu, je

izhajal iz območja Zgornje Panonije /…/. Mesto, v katerem je postal škof, je spadalo med
najbolj pomembna v Panoniji.
(Vir: Bratož, R., 2014: Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, str. 241. Znanstvena
založba Filozofske fakultete. Ljubljana)
138.1. Zapišite ime cerkvenega pisca in mučenca, ki je izhajal iz Zgornje Panonije.
138.2. Navedite dve zgodnjekrščanski središči na današnjem slovenskem ozemlju.
138.3. Pojasnite, kakšen je bil položaj krščanstva konec 3. stoletja v Rimskem cesarstvu.
(3 točke)
139. Obračun med krščanskim cesarjem Teodozijem in poganskim Evgenijem se je zgodil poleti 394 v
Vipavski dolini. Pesnik Klavdij Klavdijan iz Aleksandrije je o njem zapisal:
Severni veter – po tvoji zaslugi s plani privršal je,

čete sovragov zasul z ledeno nevihto, puščice
k strelcem usmerjal nazaj, v vrtincu jim lomil je kopja.
S tabo je Bog: na tvoje povelje požene iz votline
Eol viharjev vojsko, na tvoji strani se vojskuje /…/
Frigidus barvo vode spremenil, pod kupi mrličev
skoraj zastal, ko ne bi ga kri deroča pognala.
(Vir: Brodnik, V., in drugi, 2011: Zgodovina 1. Učbenik za 1. letnik gimnazije, str. 165. DZS. Ljubljana)
139.1. Zakaj je bila zmaga Teodozija nad Evgenijem pomembna za nadaljnji verski razvoj
rimskega cesarstva?
139.2. Iz zgornjega besedila razberite, katera dejavnika sta pomagala Teodoziju zmagati v bitki.
139.3. Pojasnite, zakaj zapis pesnika Klavdija Klavdijana ne velja za objektivnega.
(3 točke)

140. V 4. in 5. stoletju so bili naši kraji priča številnim vpadom germanskih ljudstev. Pojasnite, kam se
je umaknilo romanizirano in pokristjanjeno staroselsko prebivalstvo ob njihovem vdoru.
Slika 140: Rifnik pri Celju

(Vir: http://www.dedi.si/dediscina/423-rifnik.
Pridobljeno: 13. 4. 2018.)
(1 točka)

Slika xx: Rimsko osvajanje današnjega slovenskega ozemlja
(Vir: Cedilnik, A., in drugi, 2018: Zgodovina 1: prazgodovina in stari vek, str. 193. Mladinska knjiga. Ljubljana)
141. Pred prihodom Rimljanov so na našem ozemlju živela številna keltska plemena. Pri reševanju si
pomagajte s sliko 141 v barvni prilogi.
141.1. Navedite štiri keltska plemena, ki so naseljevala območje današnje Slovenije.
141.2. Po katerih izdelkih so bili Kelti najbolj znani in so jih uvažali celo Rimljani?
141.3. Pojasnite dva strateška razloga, ki sta vplivala na širjenje rimske oblasti na naše ozemlje.
(3 točke)

Slika xx: Naši kraji pod Rimljani (Vir: Brodnik, V., in drugi, 2010: Zgodovina 1, str. 156. DZS. Ljubljana)
142. Rimljani so osvojena območja na območju današnje Slovenije upravno razdelili na tri večje
upravne enote.
K spodnjim krajem zapišite ime upravne enote, pod katero so sodili. Pri reševanju si pomagajte
s sliko 142 v barvni prilogi.
Emona: _______________________________________
Petoviona: ____________________________________
Celeja: _______________________________________
Neviodunum: __________________________________
(2 točki)
Slika xx: Petovia (Poetoviona) v 2. in 3. stoletju


143. Rimska Poetoviona je bila največje rimsko mesto na ozemlju današnje Slovenije. Pri
reševanju si pomagajte s sliko 143 v barvni prilogi.
Trajan je več svojim odsluženim vojakom podelil zemljo v zaledju Poetovione. Njihovi
nagrobniki pričajo, da gre večinoma za veterane legije XIII. Gemine, ki je prej tu
domovala, pa tudi za vojake nekaterih drugih enot. Med njimi naj omenimo le K.
Kornelija Vera, ki je prejel dvojno mero zemljišča, kot nam priča njegov nagrobnik,
danes vzidan v severno steno mestnega stolpa.
(Vir: Lamut, B., 1992: Poetovio v rimskem obdobju, letnik 40, številka 3, str. 161–168. Kronika. Ljubljana)
143.1. Iz kakšne naselbine se je razvilo mesto?
143.2. Navedite obrtne dejavnosti, ki so se razvile v mestu.
143.3. Pojasnite, na kakšne načine se je odražala romanizacija v vsakdanjem

življenju.
(3 točke)
144. Pomembno vlogo je imela v tistem času tudi rimska Emona.
Na omembe dveh poznoantičnih piscev, Sozomena in Zosima, da je Emono ustanovil Jazon,

ko se je /…/ vračal s Kolhide proti domu, se je prvi naslonil Janez Ludvik Schönleben v svojem
delu /…/. Zgodba o /…/ ustanovitvi Emone ima še eno različico: po tej Jazon pred gradnjo
Emone premaga zmaja, pošast, ki je prebivala v močvirju.
(Vir: Županek, B., in drugi, 2010: Emona: mit in resničnost, str. 27, 30–31. Muzej in galerije mesta Ljubljane. Ljubljana)
144.1. Kateri grški mit naj bi bil povezan z nastankom Emone?
144.2. Pojasnite, zakaj je Jazon prečkal Emono.
(2 točki)

145. Povežite v pravilne pare ostanke materialne antične dediščine s kraji na današnjem slovenskem
prostoru tako, da na črto v levem stolpcu vpišete ustrezno črko iz desnega stolpca.
_____ obrambni stolp (Claustra Alpium Iuliarum) A Šempeter v Savinjski dolini

_____ mitrej B Ljubljana
_____ kip Emonca C Ptuj
_____ Heraklejev tempelj D Drnovo pri Krškem
_____ ostanki rimskega pristanišča E Celje
_____ Spektacijeva grobnica F Ajdovščina
(3 točke)
146. Leta 394 je na ozemlju današnje Slovenije potekala bitka pri Frigidu.
Na tistem delu (bojišča), kjer so se Rimljani bojevali proti Rimljanom, je bil boj neodločen.
Kjer pa so se bojevali za cesarja Teodozija barbarski zavezniki, je bila Evgenijeva stran dosti
močnejša. Ko je cesar videl, da so barbari povsem potolčeni, ga je navdala silna bolečina.
Vrgel se je na tla in klical Boga na pomoč. Njegova prošnja ni bila zavrnjena.
(Vir: Bratož, R., 1994: Bitka pri Frigidu v izročilu antičnih in srednjeveških avtorjev, str. 17. Zveza zgodovinskih društev
Slovenije (Zbirka Zgodovinskega časopisa). Ljubljana)
Pojasnite, zakaj je bil ta zgodovinski dogodek pomemben za celoten Rimski imperij.
(1 točka)
147. Slovensko ozemlje je bilo v pozni antiki vse pogosteje prizorišče vpada novih ljudstev.
A Zaradi stalne ogroženosti je naraslo število prebivalcev v mestih.

B Prebivalstvo se je umaknilo v višinske utrdbe ali refugije.
C Višinska naselja so imela razvito cerkveno organizacijo.
D V pozni antiki so v naše kraje vdirali Vandali in Langobardi.
E Leta 642 so se Langobardi iz Panonije preselili v Italijo.
F Po odhodu Langobardov iz Panonije so njihov prostor naselili Slovani.
(3 točke)

148. Vera v posmrtno življenje in s tem povezani obredi so bili del življenja prazgodovinskih skupnosti.
V časopisu Slovenec so novembra 1935 zapisali: Po svetu so Vače zaslovele šele pred kakimi 50 leti, ko
je po naključju prišlo na dan, da hranijo stari grobovi, raztreseni vsepovsod od Slivne do Svete gore, sila
zanimive in dragocene starinske stvari.
(Vir: Kladnik, D., 2015: Slovenija v zgodbah, str. 23. Cankarjeva založba. Ljubljana)
148.1. Katero znamenito najdbo opisuje besedilo?
148.2. Pojasnite pomen te najdbe kot zgodovinskega vira.
(2 točki)
Priloga k nalogi 149, 150, 154

Slika xx: Naši kraji pod Rimljani
149. V navezovanju trgovskih stikov je za Rimljane postal pomemben tudi prostor današnje Slovenije.
Pri reševanju si pomagajte s sliko 149 v barvni prilogi.
149.1. Katero kolonijo so ustanovili kot izhodišče za širjenje rimskega vpliva na ta prostor?
149.2. Na katero državno tvorbo so Rimljani naleteli pri širjenju v alpski prostor?
149.3. Pojasnite, kako so Rimljani zaščitili Apeninski polotok pred možnimi vpadi z današnjega slovenskega
prostora
(3 točke)
150. Rimljani so osvojena ozemlja na območju današnje Slovenije razdelili na tri upravne enote. Pri reševanju si
pomagajte s sliko 150 v barvni prilogi.
Na katere tri upravne enote so Rimljani razdelili današnje slovensko ozemlje?
(1 točka)
151. Za lažji gospodarski in vojaški nadzor so Rimljani na današnjem slovenskem ozemlju ustanavljali mesta, ki
so imela status kolonije ali municipija.
Povežite rimska mesta s statusom tako, da na črte pred mesta v levem stolpcu vpišete ustrezno črko iz
desnega stolpca.
_____ Celeja
_____ Emona K kolonija
_____ Neviodunum M municipij
_____ Petoviona
(2 točki)
152. S prihodom Rimljanov na današnje slovensko ozemlje se je začel tudi gospodarski razvoj.

A Razvoj vinogradništva na Slovenskem je povezan z obdobjem rimske vladavine.
B Rimljani so uvedli dvoletno kolobarjenje in ralno poljedelstvo.
C Vila rustika je pomembnejše gospodarsko središče na podeželju.
D Rudarstvo v času Rimljanov ni imelo večjega pomena.
E Veliko slovenskih muzejev ima lapidarije, kjer hranijo dosežke rimskega steklarstva.
F Kamnolomi na Pohorju so bili podlaga za razvito kamnoseštvo.
(3 točke)
153. Stik staroselcev z rimskim prebivalstvom je povzročil romanizacijo.

153.1. Pojasnite vpliv romanizacije na načrtovanje mestnih naselbin.
153.2. Zakaj je bila romanizacija v mestih hitrejša kakor na podeželju?
(2 točki)
154. Na današnjem slovenskem ozemlju so Rimljani gradili cestno omrežje. Pri reševanju si pomagajte s
sliko 154 v barvni prilogi.
154.1. Kdo so bili glavni graditelji cest v rimski državi?
154.2. V kateri smeri je potekala najpomembnejša rimska povezava čez

slovensko ozemlje?
154.3. Razložite, kaj so bili miljniki.
Slika 154: Miljnik

(Vir: Zakladi tisočletij, str. 262.
Modrijan. Ljubljana, 1999)
(3 točke)
155. V poznem obdobju rimskega cesarstva sta se na današnje slovensko ozemlje širili monoteistični religiji.
Vse je že kazalo, da bo zmagal Evgenij, a je Teodozijeva prošnja k bogu očitno zalegla. Nepričakovano je
zapihal orkanski veter in pripomogel k zmagi. Evgenijevi vojaki so se razbežali, a so jih nasprotniki dohiteli
in pobili, prav tako Evgenija. V bitki pri Frigidu naj bi padlo 10.000 vojakov.
(Vir: Kladnik, D., 2015: Slovenija v zgodbah, str. 41. Cankarjeva založba. Ljubljana)

155.1. Kateri dve monoteistični religiji sta se širili na današnje slovensko zemlje?
155.2. Pojasnite daljnosežni pomen bitke pri Frigidu.
(2 točki)
156. Številni materialni ostanki pričajo o življenju Rimljanov na današnjem slovenskem ozemlju. Pri
reševanju si pomagajte s slikama 156.1 in 156.2.
Slika 156.1: Kip Emonca Slika 156.2: Spektacijeva grobnica

(Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Emonec_. (Vir: Zakladi tisočletij, str. 241. Modrijan.
Pridobljeno: 21. 10. 2019.) Ljubljana, 1999)
Navedenim najdbam pripišite kraje, kjer so bile najdene.
__________________________________ kip Emonca
__________________________________ največ ohranjenih mitrejev na Slovenskem
__________________________________ ostanki najpomembnejšega rečnega pristanišča

na Slovenskem
__________________________________ Spektacijeva grobnica

(2 točki)
157. V pozni antiki so na današnje slovensko ozemlje vdirala številna ljudstva, kar je bila huda obremenitev za
rimska mesta in prebivalce.
Najpomembnejša novost v poselitveni strukturi so bile utrjene višinske naselbine /…/. To so bila majhna
naselbinska jedra na strmih, že po naravi odlično zavarovanih hribih /…/. Njihova skupna značilnost so
preprosti bivalni objekti, osredotočeni v stolpih in ob obrambnem zidu, in skromna cerkev v notranjosti.
(Vir: Zakladi tisočletij, str. 303. Modrijan. Ljubljana, 1999)
157.1. Kaj vse je obsegalo višinsko naselje?
157.2. Pojasnite posledice vdorov ljudstev za antična mesta in prebivalce.
(2 točki)

158. Pred naštete dogodke dodajte letnice: 394, 811, 828, 1341, 1414, 1456.
_________ Karel Veliki določi mejo med Salzburgom in Oglejem

_________ izumrtje celjske dinastije
_________ odstavitev zadnjega karantanskega kneza
_________ ustoličenje Ernesta Železnega
_________ Celjski povzdignjeni v grofe
_________ bitka pri reki Frigidus
(3 točke)

Antika Na Slovenskih Tleh - Matura-Vaje

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Antika Na Slovenskih Tleh - Matura-Vaje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ZBIRKA NALOG IZ RIC-a

Obkrožite dve plemeni, ki sta živeli na današnjem slovenskem ozemlju.

Kako se je imenovala ta kolonija?

3. Ko so Rimljani osvojili slovensko ozemlje, so ga razdelili v tri upravne enote.

Slika 3: Rimska razdelitev slovenskega prostora

1 ________________________ 2 ________________________ 3________________________

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

5. V času rimskega imperija je kmetijstvo na slovenskem ozemlju doživelo velike spremembe.

Naštejte štiri spremembe v kmetijstvu, ki so jih k nam prinesli Rimljani.

6. V času rimskega imperija se je slovenski prostor hitro romaniziral.

6.1. Pojasnite, kaj je romanizacija.

Materialni ostanki rimske kulture

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

Slika 8: Rimske ceste

8.1. Na kratko razložite, kaj so miljniki.

9. V času rimskega imperija sta se na slovenskem ozemlju pojavila mitraizem in krščanstvo.

9.1. Na kratko pojasnite, kaj je bil mitraizem.

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

V tistem času so prebivalci kvintanskega mesta, že izčrpani od alemanskih napadov, zapustili

1 Claustra Alpium Iuliarum _____ beli bik

2 Viktorin Ptujski _____ cestni prelaz

3 Norik _____ izdelki iz železa

4 Atrans _____ bitka med kristjani in pogani

5 Mitra _____ zaporno obzidje pred barbari

6 Frigidum _____ krščanski pisec

Slika 13: Naši kraji pod rimsko upravo

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

17. Za Rimljane je imelo naše ozemlje velik

17.1. Kdo so bili v rimski državi glavni

18.1. Med spodnjimi navedbami obkrožite štiri nosilce tega procesa.

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

19.1. Imenujte obe monoteistični religiji, ki so ju k nam razširili Rimljani.

A Po bitki pri reki Frigidus se je v rimski državi ponovno utrdil politeizem.

21. Ob koncu 4. stoletja je rimski imperij dokončno razpadel

21.1. Kako so poskušali Rimljani ustaviti vdore barbarov

Slika 21: Ostanki rimskega obzidja

22. Ilirska in keltska plemena v vzhodnoalpskem in predalpskem prostoru so bila za Rimljane

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

25.1. O katerem v provincah razširjenem procesu piše Tacit?

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

Slika 27.1: Oranje in setev Slika 27.2: Obiranje jabolk

28.1. Iz katerih naselbin (taborov) so se ponavadi razvila

Slika 28: Tloris Emone

Poetovio (Colonia Ulpia Traiana Poetovio) 2.

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

Slika 30.1: Vodni ventil

Slika 31.1: Riba

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

33. Pred prihodom Rimljanov so ta prostor naseljevala keltska in ilirska plemena.

Preberite zgornje besedilo in odgovorite na vprašanji.

34.1. Katero keltsko pleme je doseglo največji razcvet?

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

37.2. Kaj je provinca?

38. Rimljani so imeli s prebivalci tega prostora dobre trgovske stike.

_____ med _____ vino

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

41.1. Ugotovite, katero mesto je opisano v zgornjem besedilu.

42.1. Pojasnite pojem romanizacije.

A CELEIA _____ pristanišče

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

© 2014 e-Banka nalog RIC. Vse pravice pridržane.

1 2 3

_ med _ vino

Spomenik: Spomenik: __

Kraj: _ Kraj: ____