MAKEDONSKI TOLKOVEN RE^NIK NA ZBOROVI KOI SODR@AT EZOTERI^NI

KODOVI
Psevdolingvistika ili LUX HERMETICUM?

"Kolku se ednostavni ne{tata, zbunuva~ki, go teraat ~oveka na somne`" – vele{e mojot

prijatel Eden Makedonec dodeka poleka, no sigurno se kreva{e perdeto od golemata tajna koja e
skriena vo na{iot re~nik, vo na{ite usti. Prosto neverojatno e kolku Makedoncite se vo prednost
pred drugite narodi, bidejki toa {to treba da go znaat im e pred nos. Ovoj del od knigava e
raboten zaedno so mojot prijatel Eden Makedonec i poradi toa raska`uvaweto od sega pa do
krajot na ova poglavje }e bide vo prvo lice mno`ina.
Vsu{nost, prvo dojde re~nikot. Site ovie raboti od matematikata, fizikata, kvantnata
fizika i kibernetikata, za koi {to e prethodno pi{uvano, se poznati od porano, no na "kraj pamet"
ne bi vi padnalo deka vo makedonskiot jazik tie se kodirani na nivo na arhetipovi. Jazikot
vsu{nost e Lux Hermeticum, ili prevedeno na makedonski – "skriena svetlina", {to, pak, e
neverojatno sli~no so samiot zbor sanskrit, odnosno "na{kiot" bukvalen prevod san (s'n, sonce) i
skrit (skrieno). Vo svetot, koj o~igledno e nelinearen, mnogu te{ko e da se napi{e edna vakva
kniga i vo nea da se smesti s# {to sakate da ka`ete so klasi~na linearna dramaturgija. Obidite na
~ove{tvoto da postavi linearen red vo edna takva `iva materija kakov {to e jazikot, se ~ini ne
samo {to se utopija, tuku bi rekle i mnogu {tetna utopija.
Ferdinand de Sosir, osnovopolo`nikot na modernata lingvistika, isto taka, ima linearen
pogled na ovaa problematika, {to e apsolutno pogre{no. Vo negovite op{ti na~ela ("Op{ta
lingvistika") stoi deka lingvisti~kiot znak e proizvolen, {to ne e to~no. Kirili~nata bukva "F" e
crte` na srcevata ~akra, a od tamu e izvle~ena i notata "fa", koja odgovara na istoto, {to jasno
poka`uva deka taa e ideogram – slika zemena od samata priroda, model na teocentri~niot
univerzum. Sepak, De Sosir svoite tezi gi bazira vrz analiza na ve}e dobro "is~istenite" jazici,
kakov {to e latinskiot jazik i od nego divergiranite zapadno-evropski jazici, odnosno voop{to ne
gi analizira sanskritot i arhai~niot sanskrit, jazikot na Arijcite, od koj vsu{nost poteknuvaat
evropskite jazici i koj e najprisuten vo lingvistikata na Slovenite. [to se odnesuva, pak, do
eventualnata ezoterija {to e kodirana vo nego, kaj De Sosir nema nitu traga od nea (vsu{nost, toa
bi bilo samoubistvo za nego kako nau~nik).
Analizata na permutaciite na latinskiot zbor arbor (drvo) e {tura, bez da se zeme predvid
slovenskata lingvistika. So nea toj zbor izgleda sosema poinaku. Na primer, arbor - drvo; ar -
zemja; bor - drvo; borej - veter, kaj Pelazgite veter koj oploduva, zbor ili z-bor, z-boram; z-
boruvam, zborot e veter, vibracija, bran ili val, a jas svojata misla ja oblikuvam vo vibracija i ja
prenesuvam so vetrot. Zatoa borovite zboruvaat, {umite {umat, a valot veli. Na staroslovenski
poimot val, ili bran/branovi, doa|a od zborot volni, {to, pak, istovremeno mo`e da se povrze so
zlatnoto runo koe go baraat Argonautite. Ne treba da se bide mnogu pameten za da se zaklu~i
deka tokmu ova e smislata na zborot Hiborej (angl. Hebrew), ili Evrein, {to vo sloboden prevod
bi bilo – onoj koj e vo zborot bo`ji, ili onoj koj go razbira slovoto. Vo prilog na ova tolkuvawe e i
zborot Judeja, koj razdelen na Ju i na dea ni ja dava istata smisla – vo Boga (od J-u, {to zna~i vo,
i dea, od deus, dei, {to zna~i Bog). O~igledno kaj Slovenite – Arijcite postoi celosen spoj na
forma i sodr`ina, {to e ednakvo na spoznanie. Ottamu e i tvrdeweto vo knigava deka ovoj jazik
(makedonskiot), kako i drugite od nego divergirani slovenski jazici (no, vo mnogu poizobli~ena
forma), vsu{nost, se (ili e, bidej}i vo osnova slovenskite jazici se eden jazik) Lux Hermeticum,
odnosno skriena svetlina.
Se ~ini deka lingvistikata, pismoto i govorot ne se ni{to drugo, tuku o~ajni~ki obid na
~ove{tvoto da go kodira znaeweto {to go imalo (po sebe) vo Edenskata sostojba, ili sostojbata na
ednost so Edniot, i vo koja ve~no e den. No, poradi padot ~ovekov, ova znaewe rapidno tonelo
vo zaborav. Ovoj proces prodol`uva i denes.
Za `al, redukcionisti~kiot trend ne e prisuten samo vo lingvistikata, tuku bukvalno vo
sekoja kategorija na ~ovekovite mentalni aktivnosti. Zboruvaj}i za {tetnosta od ovoj koncept na
razmisluvawe, D-r Dipak ^opra vo knigata "Kvantno isceluvawe", vo koja go analizira fenomenot
na spontano samoisceluvawe od maligni bolesti, veli bukvalno vaka: "Intelektot koj odi sprotivno
na prirodata, |avolski dobro ja blokira taa vrata."
Koja vrata? Vo ovaa kniga D-r ^opra go anticipira istoto {to e ka`ano i vo ovaa koja ja
dr`ite v race – deka povrzanosta so celosta e klu~ za isceluvaweto. O~igledniot kontinuum na
zborovite cel, odnosno "da se bide celosen", cel, odnosno "da se ima cel vo `ivotot", celost,
odnosno "sevkupnost", i iscelitel, odnosno "povrzuva~ so sevkupnosta" ili lekar, ova go implicira
bez da se ima potreba od pi{uvawe "debeli" knigi.
Vo "Kvantno isceluvawe", D-r ^opra ja smeta kvantnata superpozicija za transcedentalna
vrata, niz koja poedinecot e povrzan so bespo~etnosta i beskrajnosta (celosta), odnosno smeta
deka lokalnosta (separatibilnosta) na pojavniot svet e iluzija, deka toj e deliv samo vo umot na
~ovekot, sostojba koja na prekrasen na~in ja objasnuva makedonskiot zbor "delumno", {to e
obratno od celosno. Po ovie dva primera, te{ko deka nekoj }e doka`e deka proizvolnosta ili
dogovorot se osnova na lingvistikata. Osnova na lingvistikata e "gnosa", ili spoznanie koe od
sostojba "po sebe" poleka se voobli~uva vo razbirliva paradigma.
Jasno e deka deka jazicite se izme{ani so bo`je providenie, odnosno deka, kako {to stoi
vo Biblijata (Stariot zavet), postoel eden narod i eden jazik. Se ~ini deka (ako smeeme da si
dozvolime vaka da razmisluvame), Bog dejstvuva vrz ovoj svet taka, {to privremeno n# otfrla od
odredeni sostojbi, za so nivnoto povtorno otkrivawe da mo`eme da staneme svesni za nivnata
vrednost i te`ina (principot na ideja, negacija i negacija na negacijata kaj Hegel). Ova mo`e da se
voo~i vo sovr{enoto, re~isi umetni~ko me{awe na zborovite na jazicite. No, ne mo`eme da se
oddelime od vpe~atokot deka postojat i "sili", svesno organizirani, koi te`neat kon usporuvawe na
osvestuvaweto, pa duri i kon potpolno bri{ewe na ova znaewe od svesta na ~ove{tvoto. Edna
vakva koncepcija, koja 100-procentno bi uspeala, za posledica bi imala kompletno otpadni{tvo na
~ovekot i svetot od Boga, odnosno potpolno gradewe zatvoren avtoreferenten jazol i
zaglavuvawe vo nego (ili poto~no ka`ano – pekol).
Mnogu e te{ko so na{iot linearen kontekst na razmisluvawe da se najde termin so koj bi
se objasnila kategorijata "potpolno otpa|awe na ~ovekot od Boga", bidej}i ne postoi kategorija
von Bog. No, od aspekt na informati~kata paradigma, koja ne operira so kategoriite vreme i
prostor, ova e lesno razbirlivo. Sekoj zatvoren avtoreferenten jazol, vsu{nost, e samoizoliran od
bespo~etnosta i beskrajnosta, i e zaglaven vo samiot sebe. (Simbolot na zmija koja si ja jade
opa{kata).
Vo knigata "Kosmi~ka doktrina" na teozofkata Dion For~n (Dion Fortune) eksplicitno
stoi: "^ove{tvoto mora da se otka`e od site sanskritski zborovi..." O~igledno, ovaa tendencija
tuka e jasno deklarirana. A, od takviot eventualen ~in najmnogu {teta bi imale Slovenite, kako
direktni potomci na Arijcite (sudej}i spored s#, i na Atlanti|anite), a ~ij jazik, pak, e prepoln so
sanskritski zborovi.
Podocna }e vidime deka ovoj stav e do nekade i opravdan, bidej}i opasnosta od
zloupotreba na ova znaewe e straotna. Za `al, opasnosta od zloupotreba ve}e e del od realnosta,
bidej}i ova znaewe, {to go poseduvaat samo mal broj privilegirani lu|e, e sredstvo koe im
ovozmo`uva da si igraat so ovoj svet kako {to sakaat.
Nie, koi dolgo ne veruvavme vo teoriite za zagovor i koi gi smetavme za "srpska
budal{tina", po~navme da si dozvoluvame da razmisluvame i poinaku.
Ova {to sledi e, verojatno, najneobi~noto tolkuvawe na makedonskata lingvistika {to e
napraveno dosega, a faktot deka na{iot narod, kako i na{ata nacija i dr`ava imaat tolku mnogu
neprijateli so iljadnici godini nanazad, vsu{nost, ni poka`uva deka vo seto toa, sepak, se krie
ne{to mnogu podlaboko otkolku ednostavna `elba za vlast i terotirajlni pretenzii od strana na
na{ite sosedi.
Mo`ebi vo nekoi delovi od re~nikot }e ima povtoruvawe, odnosno nekoi zborovi koi ve}e
se analizirani vo prethodnoto izlagawe, sepak, poradi kompletirawe na slikata, povtorno }e gi
analizirame. Navistina e nevozmo`no linearno da sistematizirate ne{to {to po svojata priroda e
nelinearno – fraktalno. Jazikot e tokmu toa i vi go prezentirame tolku kolku {to mo`eme. I u{te
ne{to, na krajot. Celta na ovaa kniga, a posebno na ovoj del {to se odnesuva na lingvistikata,
voop{to ne e da spori so sovremenite lingvisti~ki teorii, nitu pak da gi osporuva etabliranite
veli~ini kako De Sosir. Poznatiot matemati~ar Xon Fon Nojman, kogo go spomenuvavme vo
prethodnite poglavja od knigava, vo izvesna prigoda, koga tema na razgovor bila kvantnata fizika,
ima istaknato deka so nea e s# vo red, a deka problemot e vo ~ove{tvoto na koe mu nedostasuva
"kvantna logika". So ova Fon Nojman vsu{nost uka`uva na klu~niot problem na ~ove~kata misla,
a toa e redukcionisti~kata paradigma i otsustvoto na ~uvstvo za impliciten poredok vo prirodata.
So tezive koi se ovde izneseni sakame da poka`eme deka ova negovo tvrdewe mo`ebi e to~no za
zapadniot del od civilizacijava, no ne i za slovogovornite narodi, bidej}i gnosata kodificirana vo
na{iot jazik ja sodr`i kvantnata logika, a toa zna~i deka i na{ata misla e oblikuvana na poinakov i,
fala mu na Boga, mnogu po~ove~en na~in.

A-A

Armagedon e prviot zbor, zborot so koj se fativme na jadicata i koj ne natera da

navlezame vo ovaa analiza. Ar na makedonski e "zemja", a Makedon e Arijski/helenski/pela{ki
bog od lozata na Helen; {to zna~i "zemjata na Magedon". Odnosno, ovoj prevod ima{e mnogu
smisla, a prisustvoto na vojskite vo Makedonija, kako {to se spomnuva vo Jovanovoto
Otkrovenie, toa go zasiluva{e do beskraj.
Vo turli-tavata na anti~kite bogovi, narodnata fantazija, se ~ini, istkajala sekakvi
prikazni, a logikata na hierarhijata na bo`estvata e sosema zagubena. No, od dene{en aspekt e
te{ko da se poveruva deka narodot koj gi dal Platon i Aristotel nemal jasen stav okolu sopstveniot
pogled na svetot. Izgleda deka problemot e vo tolkuvaweto na ovaa mitologija so pomo{ na
starogr~kiot jazik.
Faktot deka ovaa mitologija ima mnogu pocvrsta struktura dokolku ja tolkuvate so
slovenska indo-arievska terminologija i so indiskata ezoterija samo poka`uva deka plemeto Grci e
uzurpator na edna kultura na koja ne polagaat pravo samo Makedoncite, tuku i site Sloveni, pa
duri i nekoi od zapadnite narodi, kako na primer Baskite, Germancite, [kotlan|anite, Ircite
(Keltite) i drugi.
Bukvite "g" i "k" vo na{ata lingvistika se edna~at po zvu~nost, odnosno Makedon i
Magedon mo`at da se odnesuvaat na ista rabota. Interesen e i makedonskiot zbor megdan, koj
ozna~uva mesto ili den vo koj poedinci ili vojski se sobirale za bitka. ]e se soglasite deka ova vo
golema mera se vklopuva vo ovoj kontekst. Ako zborot go razlo`ite na meg i dan, }e ja dobiete
istata smisla. "Meg", ili "mag", zna~i privlekuvawe ili to~ka na konvergencija, a "dan" e den.
Rastenieto magdonos, kako i plemenskata titula Makedam kaj Hanzite ili Kala{ite, pleme
koe `ivee vo Persija, poto~no dene{en Pakistan, i ~ii pripadnici se smetaat za potomci na
Aleksandar Makedonski, a ~ie ime e lesno razbirlivo na dene{niov makedonski jazik (Kala{ –
iskalen, prekalen, cvrst borec), jasno go potvrduvaat prisustvoto na zborot vo na{iot jazik i
negovata makedonska avtenti~nost.
Sli~nosta na imiwata Makedon i Magnet (isto taka li~nost od anti~kata mitologija koja e
vo srodstvo so Makedon) sugerira potvrda na ona {to go pretpostavuvame – deka poradi
edna~eweto po zvu~nost dene{niot Makedon nekoga{ mo`ebi bil Magedon... Magedon bukvalno
zna~i stvoritel ili ~udotvorec, {to e o~igledno prastar monoteisti~ki kod koj go ozna~uva
Sevi{niot Bog Otec.
Od Magnet doa|aat i poimite mag i magija. I samite magneti (elektromagneti) verojatno
se nare~eni taka poradi privle~nite svojstva koi deluvale kako magija, kako ~udo. Ottuka i
angliskiot zbor magnifisent (magnificent – ~udesno, veli~estveno), no i prevodot na imeto
Makedonija kako ~udesna ili veli~estvena zemja.
Makedonija otsekoga{ bila narekuvana centar na svetot ili papo~na to~ka. Stariot rimski
napis – Makedonia katana mundi, odnosno Makedonija, klu~ na svetot, toa i go potvrduva.
Ve}e objasnivme {to zna~i zborot ~akra, odnosno crkva (podocna }e se vratime i
poop{irno), to~kata na konvergencija kade {to duhovnoto se pretvora vo materijalno i obratno.
Vo socijalen kontekst toa se na{ite hramovi kon koi vernicite konvergiraat vo denovite na
duhovnite praznici, se pro~istuvaat so pomo{ na Duhot i povtorno divergiraat do slednata
(nelinearna) konvergencija. Podocna }e objasnime deka ova e univerzalen princip i deka va`i
bukvalno za s#, no sega }e go ilustrirame ova tvrdewe so, na primer, crkvata-~akrata, odnosno so
curicullum-ot (toa e edno isto) na jagulite. To~ka na konvergencija (ili ~uden atraktor) na jagulite
e, kako {to znaeme, Sargaskoto more, kade {to tie se razmno`uvaat so blagoslov na Duhot Bo`ji
za povtorno zrakasto da divergiraat po svetot s# do sledniot ciklus (podocna i ova po{iroko }e go
obrazlo`ime). Tuka treba da se naglasi deka ni{to na ovoj svet ne se multiplicira, nitu pak se
odr`uva vo `ivot (ili, pak, opstojuva vo fizi~ka forma) bez u~estvo na ~udniot atraktor – to~kata
(ili sostojbata) preku koja Bog e seprisuten vo ovoj svet i go odr`uva vo fluktuira~ka ramnote`a.
(Fluktuira~kata ramnote`a e nelinearna ramnote`a, kako vozewe velosiped.)
Na na~in analogen na ovoj, se ~ini deka i ~ove{tvoto divergiralo od regionov i vo golemi
vremenski ciklusi (kvaziperiodi~ni i nelinearni), vo mega periodi, povtorno konvergiralo vo ovaa
to~ka. Vrskata Makedon - Magnet (privlekuva~) potvrduva deka ova mesto e planetaren ~uden
atraktor ili planetarna crkva/~akra. S# trgnalo od ovde i s# zavr{uva ovde, i povtorno taka, barem
na socijalno nivo, odnosno nivoto na dvi`eweto na masite.
Yvezdata od Kutle{ (Vergina) ne e ni{to drugo tuku crte` na krunskata ~akra sashara od
indiskata (vedska) ezoteri~na tradicija, a koja, pak, e prezemena od Arievcite. So svoite deset
konvergirani, vo maliot centralen prsten, i {esnaeset divergentni zraci vo golemiot prsten, taa go
pretstavuva tokmu toa. Aleksandar e po poteklo od temenidskata dinastija, od koja vodat poteklo
i dene{nite Mijaci i Brsjaci. Na nivnoto teme, na kapite koj gi nosat i den denes, e izvezen ovoj
amblem ili varijacii koi proizleguvaat od nego. Ne treba da naglasuvame deka poimot teme i
poimot temenidi se identi~ni. I makedonskiot toponim za Vergina – Kutle{, {to zna~i kotel,
odnosno "to~ka na vriewe", go sugerira istoto – toa mesto e ~uden atraktor vo socijalna smisla.
Makedonija ja narekuvaat u{te i "papokot na svetot". I zborot papo~na (vrvca), od pa
(pak, povtorno) i po~na, go sugerira istoto – "povtoren po~etok", "ciklus", no, isto taka, e i
element od koj mo`e da se zaklu~i deka vo lingvistikata e prisutna i idejata za reinkarnacija. Taa
duri e prisutna i vo zborot pekol, od pa (povtorno) i k'l, odnosno "povtorno vo kal", vo zemja, vo
gusto, {to e sinonim za poniskite zemni sferi vo indiskata/vedskata ezoterija (podocna }e dademe
i poseben osvrt na idejata za reinkarnacija).
Da ne zaboravime deka Makedoncite od Egejska Makedonija, pred samo ~etirieset godini
se etni~ki is~isteni od strana na plemeto Grci, so pomo{ na Zapadot. So ovoj ~in e izbri{ana i
vrskata me|u Elinite, Indoarievcite i Slovenite, a nivnata kultura, koja ja prisvoi plemeto Grci,
stana potpolno nerazbirliva blagodarenie na nivniot jazik, koj vo osnova e semitsko-jafetski
hibrid.
Intrigantno e i toa {to site slovenski sosedi na Makedoncite imaat pogrdni, odnosno
sme{ni imiwa. Srbite se slugi, od servus (lat.), odnosno toa doa|a od nivnoto sluguvawe na Rim, a
potoa i na Turcite. Bugarite se volgari (vulgarni), odnosno "prostaci" poradi toa {to se me{ale so
Tatarite i, na toj na~in, ja poganele krvta (vo tie vremiwa toa bile ekstremno bitni raboti), a sekoe
pleme koe go primalo jazikot i se me{alo so semitskite i subsaharskite plemiwa {to doa|ale od
drugata strana na Sredozemnoto More i ~ij hibriden jazik zvu~el kako da vi gr~at crevata koga
imate dijarea, isto taka, bilo prezreno i nare~eno gr~ko. Starata pogovorka so koja se karaat
malite deca i koja glasi: "Ne sedi na laden kamen da ne ti zboruva gazot Gr~ki" i toa kako e
povrzana so imeto na na{ite sosedi. Poimot "gr~man" ili duh(man) koj e vo gr~ e potsme{liv
izraz za glasot na ~ovek koj so visok ton i od petni `ili se obiduva da ve nadvika i da ve "ubedi"
vo svoite stavovi. Duri i Vlasite (romaniziranite Makedonci), ~ie {to ime zna~i vlastodr{ci i koi
se smetaat sebe za starosedelci na ovie prostori, vsu{nost e ime koe go ozna~uva nivniot
"jani~arski" status vo rimskiod period. Oficijalno plemeto Grci dobiva dr`ava vo 1830. godina so
re{enie na Britanskoto plemstvo motivirano od strate{ki interesi, a so ~inot na asimilacija na
elinskata kultura i nejzinoto pogr~uvawe e prekinata (i s# u{te se kine) mo`nosta da se anticipira
vrskata Sloveni - Elini - Arievci (podocna }e vidime i zo{to). Edinstveno Albancite nemaat
pogrdno ime, bidej}i toa e ukradeno od [kotlan|anite, verojatno koga Angli~anite im ja proektiraa
nivnata nova dr`ava. Staroto ime na [kotska e Al-bana, {to zna~i Bo`estvena du{a i doa|a od
Albion, keltski Bog koj voedno e i brat na Atlas, a obajcata se sinovi na Posejdon. Site ovie
kodovi se razbirlivi na Makedonski. Al-bi-on zna~i onoj koj e vo Boga (obo`ena du{a). Atlas i
Posejdon se obraboteni vo podocne`nite redovi. "Albancite" vsu{nost se "arnauti" i se doseleni od
Azerbejxan, kako ropski narod (ova osobeno va`i za Gegite) vo vremeto na Otomanskata
imperija. Sepak, i tie denes "grizat" od ovde{nata grandiozna kultura i se deklariraat kako Iliri,
{to e potpoln non-sens (a toa podocna i }e go doka`eme).
Patem, i spored germanskiot lingvist Pasov deloto na Homer e napi{ano na slovenski
jazik, odnosno pelazgiski, t.e. brigidski / frigijski, ili, so eden zbor, "Ilijadata" e napi{ana na
arhai~en sanskrit, jazikot na Arievcite ili Jafetite (da upotrebime bibliski termin). I spored H. R.
Vilkinson, jazikot na Ilirite s# do 1843. godina e smetan za slovenski jazik. (Ilirskoto dvi`ewe za
obedinuvawe na ju`nite Sloveni, na primer, nema vrska so Albancite, tuku e inspirirano od kultot
kon prorokot Sveti Ilija i kon sonceto kako simbol na Bo`estveniot svetlinski centar / oska – Ili-
os).

Atlantida e kovanica od ata - tatko i land - ledina, zemja; bukvalno zna~i "tatkovina" i
ne asocira na vonzemjani. Da potsetime i na gradot Atalanta, koj e otkopan na Vardarski rid kaj
Gevgelija.

Atina doa|a od ata - tatko i zna~i "tatina }erka", koja spored mitologijata nastanala od
uvoto na Zevs. Bidej}i u{nata {kolka ja sodr`i spiralata na zlatniot presek – Fi, jasno e deka ovaa
bajka pak e vo vrska so u~eweto za ~akrite od indiskata/vedskata ezoteriska tradicija.

Slednive zborovi pod "A" ne se samo vo vrska so anti~kata mitologija, tuku se povrzani i
so anticipacijata na vnatrekodiranata ezoterija i nejziniot pandan vo modernite nauki – kvantnata
fizika i teorijata na haos.

Aura – A e "ramnote`a" (kaj Akido). Ra, znaeme, e "svetlo" (Amon Ra), {to zna~i "so
ramnote`a vo svetlinata" (u e vo). Za da mo`ete da vidite aura, treba da ste energetski
izbalansiran, odnosno da vospostavite ramnote`a me|u ma{kiot i `enskiot princip (i samiot zbor
uramnote`uvawe ili vramnote`uvawe go sodr`i istiot kod, {to ni ka`uva deka ovoj ezoteri~en
poim e izvorno slovenski).

Akido e bore~ka ve{tina od Istok. A e "ramnote`a", ki e "energija" (bo`estvena), a do e

"pat". Vo makedonskiot jazik – dol`insko rastojanie.
Od i do spoeni pravat "odo", {to zna~i odewe ili od. Na srpski – "Odo' ja". Gr~kiot zbor
"odos", {to zna~i pat ili isto taka odewe, e ~isto slovenski. Zborot "odiseja", ili na angliski
"odyssey", fonetski "odisi" e ~isto makedonski zbor koj i denes e vo sekojdnevna upotreba. Za
onie koj ne znaat, imeto Odisej zna~i patnik. I latinskata "verzija" na Odisej – Ulis ili Uliks e
razbirliva samo na makedonski. Ulis bukvalno zna~i ulica, a ulica, pak, bukvalno zna~i "u lice"
ili literaturno "v lice". Isto e i so Uliks. U - lik - s zna~i vo - lik. Vo sovremeniot angliski ja
imame istata forma za poka`uvawe nasoka – straight ahead. Ova ime e arhetipsko i toa se
povtoruva i den denes vo modernite bajki, kako, na primer, kaj "Yvezdenite vojni", vo imeto na
glavniot junak Luk Skajvoker, i sudej}i spored s# se odnesuva na patnik koj trgnal po patot na
vnatre{noto spoznanie, odnosno patnik – Bogotraga~, a ne ~ovek koj izminuva dol`inski
rastojanija, bidejki od ezoteri~en aspekt tie se iluzija.

Akira na japonski zna~i "vnatre{na bo`estvena sila". Od a, odnosno "ramnote`a", ki,

odnosno "energija", i ra, odnosno "svetlina". Sli~no e so italijanskoto chiara (svetlo) i
makedonskoto jarko (svetlo). Jar inaku e sanskritski zbor i ima potpolno isto zna~ewe. Opozitot e
raj. Vakvite inverzni opoziti koi ni uka`uvaat na misti~noto edinstvo na pojavite se tipi~ni za
arijskiot/vedskiot gnosti~ki kod. Na latinski "kiesa" na primer zna~i crkva, a "skira" zna~i
znaewe ili prosvetlenost. Obata gi nosat svetlinskite kodovi, koi se izvorno slovenski.

Alfa e prvata gr~ka bukva, koja na gr~ki jazik, vsu{nost, ne zna~i ni{to, no ako ja
razlo`ime }e dobieme: al (bo`estveno) i fa (notata "fa", odnosno srcevata ~akra). Logikata e jasna
– "bo`estvena ramnote`a" ili "spoj" (~akra-crkva). Mnogu e bitna interpretacijata so kirilskoto
pismo, kade bukvata "f" go ozna~uva tokmu toa i kako znak – slika, ideogram na spojot na
nebesnoto i zemnoto (centarot na osumkata e zemnoto - gustoto, osumkite se nebesnite sferi), i
toa e bo`estveniot balans ili konvergencija na beskrajot (~akra-crkva). Fa-ra-on-ot na primer e sin
na ra – bo`estvenata svetlina. Ova sosema lesno se gleda od makedonskoto tolkuvawe na zborot:
on (toj) e fa (ovaplotenost ili konvergencija, spoj) na ra – svetlosta. (Kolku faraonite navistina
bile sinovi na Ra e sosema druga prikazna.)
 Gr~kata bukva alfa, odnosno znakot so koj taa se pi{uva – , e otvorena osumka {to
simbolizira povrzanost so bespo~etnosta i beskrajnosta, no ova te{ko }e go razberete so
pomo{ na gr~kiot jazik.
Hebrejskata varijanta alef, odnosno prvata bukva vo hebrejskata azbuka, e sosema istata
rabota (no, prezemena e od Fenikijcite, koi se Arievci).

Az - Buki - Vedi - Glagoli... Jas - Bog - Znam (gledam) - Zboruvam... Ova se prvite ~etiri
bukvi od glagolicata, vo koja e kodirana tajnata deka Bog e Logos, odnosno deka Bog e zbor
(ideja, informacija, samosvesna misla). Buki e vsu{nost imeto na vtorata bukva "b", preku koja
Jas (Az sum toj {to sum) se legitimira sebe i ja otkriva svojata su{tina. Od Buki se izvedeni cel
kup zborovi kako, na primer, bukva (slovo, bukvar), buka (drvo), book (kniga na angliski). Ovoj
posleden angliski zbor jasno poka`uva koj od kogo vle~e koren.

Ava e bo`estvena sila ili veter. Starite velat: "Da te fati avata." Ava e Duh. Avatar, na
primer, zna~i mesija ili prorok. Kaj Vedantite nekoga{ i kaj Indusite denes toa e delumna ili
celosna bo`estvena inkarnacija. Tar e katran, crno, gusto, {to zna~i "ozemjen" ili "ovaploten".
Ako go razlo`ime na a - ramnote`a i va - pojava (vidi pod "V"), toga{ dobiva golema smisla
(primaweto bo`estvena energija vramnote`uva i smiruva). Na hebrejski, bo`estveniot veter koj
nosi smirenie se vika Ahava i e prevzemen e od Arijcite.

Ala e zmej so krilja; od al - bo`estven sufiks ili prefiks (al - el - il doa|a od Ilios ili Helios
– "bo`estveno svetlo" ili "sonce") i a - ramnote`a. Iako gu{terolikite mitolo{ki kreacii obi~no
ozna~uvaat demonski sili, vsu{nost toa se energii (ili programi). Tie, kako {to ka`avme i
prethodno, mo`at da bidat vo otvorena ili zatvorena avtoreferencija i vo zavisnost od toa tie se
{tetni (simbolot na zmija koja si ja jade opa{kata) ili pravilno pozicionirani kon Boga (simbolot
na skiptar, odnosno dve zmii koi se iska~uvaat po stap i te`neat da se diviniziraat).
Koga ve}e zboruvav za alfa kako za otvorena osumka, toga{ omega, , od o - "golem", e
drugiot del od "osumkata", odnosno nebesnite sferi. Se ~ini deka i indijskiot/vedskiot bo`estven
zvuk, mantrata OM, e isto {to i Amon (Ra) kaj Egip}anite i Amin (ili Amen), arhai~niot zbor koj
go koristat Hristijanite.

Akupunktura e vramnote`uvawe, od a - ramnote`a i ku - bo`estvena energija; zna~i

"vramnote`uvawe so igli", stara kineska ve{tina. Od tuka se i zborovite kineti~ka energija;
kibernetika; telekineza itn.
 A`der e obratno od ala, odnosno negativna energija koja ja "jade ramnote`ata" i ja "`dere
energijata" (go sodr`i i demonskiot sufiks – er, koj vsu{nost e ar – zemja/zmija i ozna~uva angel
koj ne e so Boga, "El").

Angel e gr~ki glasnik  (angelos). U{te eden banalen primer, bidej}i zborovite
glas i an-gelos se straotno sli~ni. No gr~kiot zbor za "glas" e ne{to sosema drugo. Da go
razlo`ime zborot "glas" na dva dela. Ke vidime deka toj e slo`enka od staroslovenskiot "gl-agoli"
{to zna~i zboruvam i "as" – staroslovenskiot zbor za "jas". So ogled na toa deka angelite se
glasnici na Boga, o~igledno e deka pove}eslojnata smisla na zborot e razbirliva samo so
slovensko tolkuvawe.

Arijak e sanskritski zbor {to zna~i "civiliziran sledbenik na vedskata kultura", sosema e
sli~en so Arievec i Aristokrat, {to bukvalno zna~i "zemjorabotnik", od ar - zemja i rie - kopa,
ora, odnosno "zemjoposednik", od ar - zemja i krat - vladetel ili krada~, bidej}i zemjata nema
sopstvenik.

Atanas e gr~ko ime koe go preveduvaat kako "besmrten", no te{ko na gr~ki }e mu ja

fatite smislata. Na slovenski od ata - otec i nas -na{, na nas, zna~i "otecot na{", koj sekako e
besmrten. Ova e `iv dokaz deka Grcite ja prisvojuvaat ovaa kultura.
 Atlas - u{te eden primer. Ata e tatko, talas e bran. Zborot e kovanica od ovie dva zbora i
e paganiziran monoteisti~ki kod, bidejki plemeto Grci so svojot "esperanto" ne e vo sostojba da
go poimi, pa za site lu|e denes Atlas e statua so globus na grbot. Vsu{nost Atlas, koj go dr`i svetot
na svojot grb, e Sedr`itelot, koj e istovremeno i Ata – Otec, koj e li~nost, i talas – energija, ili
Duh. Inaku, zborot "talas", koj se koristi kaj site ju`ni Sloveni, "oficijalnata" nauka go smeta za
gr~ki.

Arslan - Lav na turski? Prosto neverojatno e kolku Makedoncite se samocenzuriraat.

"Ar" e zemja, a "sl'n" e sonce. Obata zbora se izvorno makedonski. Simbolite se isto taka izvorno
makedonski. Lavot, koj e zemno otelotvoruvawe na sonceto, e tradicionalniot grb na Makedonija,
a sonceto e na{eto zname. Hristos e lav od korenot Davidov i kako zemno otelotvorenie na Boga
e simboli~ki pretstaven od prorocite na ovoj na~in i heraldikata e strogo zapazena. Duri i vo
najbanalniot dneven horoskop }e vidite deka planeteta na lavot e sonceto. Za `al, blagodarenie na
"komuwarite", koi se del od crkvata satanska kaj nas i vo ~ie sredi{te e mumijata na Lenin, ovoj
tradicionalen grb ne mo`e da bide prifaten. Neka istorijata go zapameti porodot aspidin, koj se
narekuva sebe si \orgi Spasov, kako eden od glavnite ko~ni~ari vo ovoj proces.

Atma e du{a (sanskrit i hindu). Ottuka doa|a i atom - nedeliv (se misli na nedelivost na
du{ata) i e vo direktna vrska so ata - otec. Ataman e staroslovenski termin za poglavar. Od ata -
otec i man - duh ili du{a. Zborot "atmosfera", na primer, zna~i bukvalno "sfera na du{ite".
Bidej}i du{ata e nedeliva, od ovoj poim e izvle~en i zborot atom. (Atom-os ili nedeliva
oska.) Za `al, kaj plemeto Grci ovoj zbor dobiva sosema poinakva konotacija, vo smisla na
"pogled na svetot sostaven od beskone~en broj na nedelivi ping-pong top~iwa vo prazen prostor".
So pobedata na Demokritovata atomisti~ka struja nad Platonovata holisti~ka vo Evropa
zapo~nuva da se razviva redukcionisti~kiot pogled na svetot, a so toa i dualisti~kiot koncept na
misla, koj na krajot doveduva i do moralen dualizam.
 Aleksandar. Glavniot spor poradi koj Makedonija be{e prinudena da go smeni znameto
e pra{aweto na ~ie kulturno i istorisko nasledstvo vsu{nost pripa|aat anti~kite Makedonci. Ovde
vidovme i }e vidime u{te mnogu zborovi koi ni poka`uvaat deka plemeto Grci asimilira kultura
koja pripa|a na edna mnogu pogolema grupa narodi koja vo istorijata e poznata kako arijska grupa
narodi, ~ij najgolem del se Slovenite. Sepak, poradi negativnata konotacija koja ovoj termin ja
dobiva po vtorata svetska vojna, negovoto dene{no zna~ewe naj~esto se povrzuva so nacisti~kite
grupi kako i so razni antievrejski zdru`enija koi obi~no gi sre}avame po amerikanskite "Tvin
piksovi". Arijskite narodi se vsu{nost Jafeti, ili potomci na tretiot sin na Noe. (Od Sem se
Semitite, a od Ham se Hananite.) Od bibliskata tablica na narodite za nas se va`ni potomcite na
Jafet, koi ni objasnuvaat nekoj raboti. Toa se Magog i Kitim. Prviot mo`e hipoteti~no da se
povrze so imeto na zemjava, a i so Makedon, koj se spomenuva vo nekolku kulturi, a vtoriot,
Kitim, koj go ima vo knigata na Makavejcite, se odnesuva direktno na nas, bidej}i tamu se veli
deka Aleksandar, kralot na Makedoncite, izlegol od zemjata Kitimska... Prezimeto Kitimov,
Kitinov, Kitanov, Kitim~ev e ~esto kaj nas i negovata smisla e lesno razbirliva – nakiten, kitnest,
bleskav, svetol – poradi ~lenot "ki" koj ozna~uva svetlina (poimot kitka, odnosno cvet, zna~i
bukvalno svetlinsko tkaewe) i o~igledno se odnesuva na belite lu|e, odnosno ona ne{to so {to
dene{nite Grci, koi se semitsko - jafetski hibrid, i ne mo`at da se pofalat. Aleksandar bukvalno
zna~i Bo`idar, odnosno ona {to toj i bil. Da go razlo`ime imeto. Al - Bo`estven, eks - oska,
sredi{te, aksis i dar {to e bukvalno isto – podarok. Potvrda za ova e i "isto~nata" varijanta na
negovoto ime, Iskandar, koe ima potpolno isto zna~ewe. Iskan zna~i sakan, posakuvan. Ovoj kod
e kompletno so~uvan kaj Makedoncite, koi Tatarite (zaedno so Hazarskite Evrei) malku gi
hananizirale i im izmislile ime i nacija – Bugari. Iskawe zna~i sakawe, odnosno barawe, a toa {to
go barame go barame od Boga, koj e centralna oska (oska - iska). Angliskiot zbor ask ima isto
zna~ewe, slavjanski koren i ist ezoteri~en kod. Ova na jazikot na plemeto Grci ne e razbirlivo.
Dokaz e slikata vo ogledalo (inverzniot opozit) na "iska" – "aksi", koj o~igledno zna~i aksis i e
vo sklad so ezoteri~niot kod na arijcite koj ni poka`uva deka s# {to e manifestno e povrzano so
centralniot izvor i doa|a od centralniot izvor kade {to odnapred postoi kako potencijal. Ovaa
povrzanost na "dava~ot" i "pobaruva~ot" podocna }e ja vidime i kaj zborovite "div" i "vid". Od
ezoteri~niot kod, koj postoi vo inverzniot opozit "iska" – "aksi" mo`eme da zaklu~ime deka i
staroto ime na rekata Vardar – Aksios vsu{nost e zbor na Slovenite.

B-B
 Buda - razbudeniot. Na istok, kade {to se praktikuva budisti~kata religija, toj zbor ne se
upotrebuva za da ka`ete "budi me". O~igledno Buda i negovoto u~ewe imaat koren kaj Arievcite
– Slovenite. Poradi toa, zborot na makedonski e sosema razbirliv. Buden, ili b-u-den ("bidi vo
den", "bi u den") ima pove}eslojno zna~ewe. Da se bide non-stop vo den, odnosno vo "momentot
sega{en" e glavniot aspekt na budisti~koto u~ewe. Ovaa pove}ezna~nost na zborot "Buda", koja
e razbirliva samo na na{iov jazik, jasno ni poka`uva deka ova e izvorno Jafetsko, odnosno
Arijsko u~ewe. No, {to da pravime so zborot budala? Zarem ova ne e negacija na poimot? Koga
ste "svesen" za budnosta, mo`ete i da gi menuvate rabotite, bidej}i toga{ i samo toga{ imate
slobodna volja. Xokerot vo kartite (budalata) e faktor na promena, a promenata ja pravi
samosvesnosta (budnosta). Vo tarot kartite Budalata (The Fool) e nulta karta. Povtorno mitska
anticipacija na ~udniot atraktor od Teorijata na haosot. (Funkcijata pobudaluva vo zonata na
Haosot.) Na angliski jazik, fool i full (ispolnet) se fonetski sinonimi (ispolnet so duh) i se odek na
istata logika. Budala vsu{nost e "jurodiv", ili poluden vo imeto na Boga, termin koj postoi vo
pravoslavnata tradicija. I samiot poim "poluden" go sodr`i istiot kod. Imeno, poluden e onoj koj e
vo polu-den. Poimot, pak, "poludev", koj e glagolska forma na zborot "poluden", vsu{nost go
sodr`i sanskritskiot koren "dev" ili "deva", {to zna~i angelsko bitie. Jasno e deka budalite vo
na{ata lingvistika se kodificirani kako poludivinizirani lu|e, odnosno onie koi ne uspeale da ja
izdr`at energijata {to doa|a so prosvetluvaweto. Vakvoto gledi{te kon ovie lu|e e zadr`ano i denes
na istok, i toa e dijametralno sprotivno od zapadnoto. Dovolno e da potsetime deka zapadot
problemot so vakvite svoi sogra|ani go re{aval na toj na~in {to gi tovarel na takanare~enite
"brodovi na ludaci", koi potoa bile potopuvani vo okeanot. Ovaa licemerna perverzija tipi~na za
zapadot bila i seu{te e, vo vidoizmeneta forma, odlika pred s# na protestantskite zemji. Deka
"budalata" e ponizok vid na Buda svedo~i i u{te edna sli~na analogija. Toa se poimite "crkva" i
grotesknata varijanta na zborot – crknatina. Crknatina e otpadni~ka varijanta na crkva (idolska
crkva), ili crkva koja vo svoeto sredi{te go nema bespo~etniot i beskraen Bog, tuku ne{to {to e
mrtvo. Od ezoterijata znaeme deka telata koi se vo raspa|awe odzemaat `ivotna sila od okolinata
vo o~ajni~ki obid da ostanat `ivi. Na ovoj na~in se formira otpadni~ka crkva/~akra koja ima
lokalno vlijanie. Od tuka doa|aat narodnite veruvawa deka ne treba da se sedi na grob, ili
preporakite vo feng-{ui tehnikite za ne~uvawe vo domot suvi cve}iwa i sl.

Budalak e termin kaj Kala{ite, plemeto od Persija (dene{en Pakistan) koe se smeta za
potomstvo na vojskite na Aleksandar Makedonski, ozna~uva ~ovek koj odi da `ivee sam vo
planinite so cel da se prosvetli ili da poludi. Sli~nosta so Buda i budala e o~igledna i terminot ja
potvrduva tezata od prethodniot paragraf – deka ova se gnosti~ki sistemi kodirani vo jazikot na
Arijcite/Slovenite.

Boga e sanskritski zbor {to zna~i "bla`ena radost", no ne treba da potsetuvam ~ij sinonim
e ovoj zbor. (Interesno e {to se rimuva so Joga, odnosno metodot za iska~uvawe do Boga.)

Bagavat-gita e hinduisti~ka sveta kniga ~ij naslov se preveduva kako "Bo`ja pesna".
Zborovite se sli~ni so arhai~nite slovenski dijalekti. B'ga i den denes na ruski zna~i Bog. Bagavat
(a=o) e "bogovata", dodeka gita se preveduva kako "pesna", a od tuka doa|a i gitara. No, zborot
gatanka, odnosno tajna, potoa gata~, ili "onoj koj prorekuva", kako i ruskiot i makedonski zbor
zagatka sosema odgovaraat na "Bogovata tajna" ili zagatka (Arkana Deus). Vo filmot na Spilberg
"Minority Raport" imeto na proro~icata e Agata. Ova e arhetipsko vlijanie, bidej}i sme sigurni
deka avtorite ne znaat makedonski ili nekoj drug slovenski jazik.

Brama ili braman, indiska varijanta na Svetiot duh, e onomatopeja od bram – tresok ili
braum – brm~ewe i bran. Vsu{nost toa zna~i "vibracija" (posledniot slog e identi~en so mantrata
OM-AUM). Bran e vrhoven bog kaj Keltite (kaj Grejvs i kaj Frejzer), zatoa zborot iz-bran, od-
bran, zna~i "poso~en od Bog". Istata analogija ja imame i vo zborot "izbor" {to zna~i "od
zborot", odnosno "od logosot", i ova e vo soglasnost so doktrinata koja postoi vo ezoteri~niot
kod, spored koj na{ite izbori treba da gi pravime vo sinergija so Bog. Braman istovremeno zna~i
i bran - vibracija i duh - man, mana.

Borej - veter. Ve}e naglasivme deka zborot e bran, odnosno deka od tamu doa|a i zborot
zbor (z=s), odnosno s(z)borot se prenesuva so veterot. Kaj Hrvatite, na primorjeto, se vika bora, a
silnata varijanta e bura. (Poop{irno e na po~etokot od poglavjevo.) Od ovde e i poimot barbarin,
ili vo mno`ina barbari, termin koj denes se smeta deka e imeto koe plemeto Grci go upotrebuvalo
za ne-helenskite narodi (anti~kite Makedonci). Ovoj zbor bukvalno zna~i "onoj koj zboruva
nerazbirlivo", ili ka`ano na makedonski – onoj koj brbori. (Da imavme temni vokali kako
Bugarite, ova }e be{e u{te poo~igledno.) Jasno e deka zborot brbori proizleguva od nizot koj
zapo~nuva so poimot borej i pretstavuva groteskna varijanta na poimot zbori. I sega poglednete
kakva paradoksalna situacija imame. Zbor koj e i denes vo sekojdnevna upotreba kaj makedoncite
i koj e so o~igledno arijsko - slovensko poteklo se upotrebuva tokmu ovie lu|e da gi ozna~i kako
"onie koi zboruvaat nerazbirlivo", odnosno barbari koi brborat. S# ne{to ni zboruva deka
vistinata e tokmu obratnoto. I poimot gr~ki jazik ili jazik koj gr~i (zvukot na gr~eweto na crevata
pri dijareja, koj potse}a na gr~kiot govor, i denes kaj nas e ~est motiv za {egi na nivna smetka) i
poimot barbarin se termini koi Elinite gi upotrebuvale za subsaharskite plemiwa koi se me{ale vo
krajbre`nite delovi na sredozemjeto i sozdale hibridna Jafetsko - Semitska nacija koja denes ja
znaeme kako gr~ka. Edinstveniot odgovor na ovie paradoksi e deka Elinite (kako i Slovenite) se
Arijski - Jafetski plemiwa so vedska kultura i kastinski odnosi koi ne dozvoluvale me{awe na
kastite i sozdavawe na "ne~isti rasi", {to e i odgovor na pra{aweto zo{to Aleksandar vojuval so
Grcite. Dokaz e Knigata na Makavejcite od Biblijata, vo koja jasno e ka`ano deka Aleksandar,
kralot na Makedoncite, izlegol od zemjata Kitimska... Kitim e od lozata na Jafet, tretiot sin na
Noe, od kogo nastanale Arijcite, odnosno belcite.

Bes, ili demon od ponizok rang. Zborot go generira i poimot bez, odnosno terminot so koj
iska`uvame nemawe, insuficientnost, odnosno otsustvo na ne{to. O~igledno sostojbata na de-
monizam e otsustvo na bo`estvena ispolnetost ili duh. Potvrda za ova e i zborot neman (demonsko
~udovi{te) koj doa|a od ne - negacija i man – duh (bez duh). Angliskiot zbor bist (beast) - yver
vle~e koren od ovde, no poradi dualisti~kata kodifikacija vo ovoj jazik od ovoj zbor proizleguva i
zborot best (best) - najdobar.

V-V

Vera, odnosno v'ra, {to doa|a od vo - ra, odnosno "vo svetlinata". Mislime deka mo`e da
se tolkuva i vaka, no o~igledna e i vrskata me|u aura i vera, odnosno, za razlika od zborot aura,
koj go poka`uva principot na dostigawe na sostojbata, zborot vera ja ozna~uva samata sostojba.
Ve}e vo hrvatskata varijanta, vjera, se gubi smislata, odnosno oznakata stanuva proizvolna, osven
ako vje ne go tolkuvame kako "vje~na", a ra kako "svetlina". No, makedonskata varijanta e
poprakti~na bidej}i sugerira deka treba "da se bide vo svetlinata", a ne pasivno da se nabquduva 1.
Ovde e interesno da gi proanalizirame balkanskite termini za ubedlivo najkonzumiraniot
zelen~uk na ovie prostori – patlixanot. Imeno, mnogu lu|e zabele`ale deka srpskiot termin za ovoj
plod, paradajz, vsu{nost e identi~en so angliskiot zbor koj zna~i raj. Da bidat rabotite
pokomplicirani, hrvatskiot zbor za patlixan e raj~ica. Nekoj bi rekol: "v red, se setile i go prevele
zborot". No, zo{to toga{ Angli~anite za ovoj plod koristat makedonski termin – tomato e domat,
1
No, isto taka, mo`e i v-jer-a, kade{to jer e permutacija na sanskritskiot zbor jar, {to zna~i "svetlina".
Slikata vo ogledalo na jar e raj. Ova e vo soglasnost so kodifikacijata kaj vedskite jazici, koja prethodno ja
objasnivme i ~ija cel e poimite da se primaat kako me|usebno povrzani i deka proizleguvaat eden od drug.
^udno, no temnite vokali vo bugarskiot jazik, koi se vikaat jerovi, imaat sosema obratno zna~ewe. Dali
nekoj vmetnuvaj}i gi vo bugarskiot jazik sakal da go "zatemni" kodot?
odnosno vtoriot zbor za poimot patlixan. Poentata e vo poimot Edom, koj pak e vtoriot termin za
Eden, {to e terminot {to ja ozna~uva rajskata gradina. (Edom e dom na ~ovekot.) Kako {to
gledame, obata termina se razbirlivi samo na makedonski. No, bidejki Makedonija, poradi
vlijanieto od Bogomilite, bila prili~no gnosti~ka zemja, usvoen e i terminot patlixan, {to
vsu{nost zna~i pat - li~en, odnosno li~en, individualen pat. Ova e, }e priznaete, mnogu interesno,
osobeno poradi faktot {to ovoj termin e prakti~no identi~en i kaj Kala{ite vo Persija (patinxel).
Tuka e vrskata i me|u pat (patuvawe) i patewe (stradawe). Jovan Bogoslov go prima Otkrovenieto
na ostrovot Patam.

Vi{nu e indiski pandan na Sevi{niot. Zborovite se besprekorno identi~ni. Indiskoto

trojstvo Brama, Vi{nu i Kri{na so mala rokada, prevedeno na makedonski, bi zvu~elo Svet duh,
Otec i Sin. Sepak, Indusite ova vo golema merka go imaat paganizirano, pa ako navlezete vo
nivniot sistem }e zatalkate.
Sevi{niot go ima i vo zapadnata kultura, kaj amerikanskite Indijanci, kako {to e
Vi{manitu, sovr{eno sli~en zbor so prethodnite, a zborot mani ili mana {to kaj indusite zna~i
"duh", kaj indijancite zna~i "Vozvi{eniot duh".
"Ima ne{to!" e standardna makedonska zabele{ka {to se upotrebuva za imawe,
ispolnetost. Od tuka doa|aat i zborovite imanacija, imanentno, Imanuel (od manu - duh i el -
sufiks za Bo`ji entiteti, zna~i "so duhot Bo`ji"), mani~en (medicinski termin za pacient so
kompulzivni, prinudni dejstva, {to bukvalno zna~i "opsednat od duh"), mana ("nebeska hrana" so
koja se hranele Evreite vo pustinata, po begstvoto od Egipet, a se ~ini deka se hranele so
"Bo`estvena energija") itn.
Eden na{ prijatel, dodeka sedel pod prozorecot od svojata vikendi~ka, po stra{na
grmotevica, kako {to samiot raska`a, bil pogoden od mala top~esta molwa koja vletala niz
prozorecot i se "zazemjila" preku vilu{kata so koja jadel. Toj toga{ iskusil golema ekstenzija na
svesta i cel den se ~uvstvuval odli~no. Toa e toj bioelektricitet, ili joniziran gas, da se poslu`ime
so terminite na D-r Dejan Rakovi} i prof. Per~inkova, no nie so nau~nite metodi ne mo`eme
precizno da go objasnime ovoj fenomen. Misterijata ostanuva.

Va e nastavka/pretstavka koja e mnogu va`na i ozna~uva pojavnost. Istoto zna~ewe go

ima i kaj Japoncite. Ninxite u~at da ja sokrijat svojata pojavnost, odnosno svojata Va ("Miko" od
Erih fon Lusbader, roman za ninxa). Bidejki V i F se edna~at po zvu~nost, sosema e normalno
Va i Fa da imaat isto zna~ewe. Za Fa veke ka`avme deka simbolizira "konvergencija na
sevkupnosta" ili manifestacija na noumenonot vo fenomenon, odnosno nepojavnoto vo pojavno
(notata "fa").

Vaistina e crkoven zbor za pojava ili manifestacija na vistinata. Makedoncite go

upotrebuvaat eve kako zbor za pojavnost (ili prisutnost). Evaaa! – mo`ete da ~uete na gevgeliski
dijalekt, a toa e vosklik na voodu{evuvawe od ne~ija ili nekakva pojava.
Ova e samo voved za da go objasnime eden od najzna~ajnite zborovi vo na{ata
lingvistika, a toa e kiva, odnosno kivaweto (koga ste nastinat). Kako i vo srpskiot zbor ki~ma, koj
prethodno go spomenavme i vo koj e sodr`ana celokupnata indiska/vedska ezoterija, i koj e
formiran od ki - energija i ~ma - ~mae, odnosno zna~i "uspiena, neaktivna, zavitkana", taka i vo
kiva e sodr`ana pojavnosta, odnosno va, na ki - bo`estvenata energija ili svetlina. Vnimavajte na
zborot "ki-van-je" (van - nadvor). Spored indiskata/vedska ezoterija, pri procesot na kivawe
nakratko se otvoraat nadisite i ~elnata ~akra, odnosno ~ovekot koj kiva dobiva mala infuzija od
ovaa energija i taa minuva niz nego. Kivawe ni go ka`uva bukvalno toa. Zatoa i velime: Na
zdravje!, {to e mnogu va`no, bidej}i ~ovekot toga{ za kratko e "otvoren" kon duhot (ako kivnete,
Angli~anite vikaat: Bless you! - Bidi blagosloven!).
Se ~ini deka poimot ki ili ~i energija (u{te i ku, kju, ili q) izvorno e onomatopeja od
kivawe (srpski kijawe), {to poka`uva deka ovoj ezoteriski termin, koj na Istok ozna~uva
"bo`estvena energija", izvorno poteknuva od ovie narodi. No, ima i u{te edna onomatopeja koja,
isto taka, poteknuva od samata priroda. (No, za toa pod "K").
I imeto na na{ata prababa Eva e vo ovoj kontekst, bidej}i taa bila, kako prvosozdadena
`ena, ubava pojava (barem do pred padot) – E-va.
Vo ovoj kontekst e i zborot Vavilon. Va e "pojavnost", a vilon e sli~en so "videlo" ili
"videlina". No, mo`e i v-il, "vo svetlina", a on e toj. (I ova tolkuvawe funkcionira.) Zapadnata
varijanta Babilon ne zna~i ni{to, no bidej}i jazicite se izme{ani so "baterflaj efekt" (progresija) ili
disipacija, toa ima mo`ebi nekakva vrska so avalanche (lavina na angl.).

Vakuum - mnogu biten zbor. Va - "pojava", ku - "bo`estvena energija" (duh) (ki ili ~i) i
um - "samosvest", "intelegencija". Mantrata OM vsu{nost zna~i "golemiot Um". "Jas sum Alfa i
Omega", veli Hristos vo Otkrovenieto, odnosno deka e ednost so Golemiot. Imeto na Sveti Naum
Ohridski ja ozna~uva negovata povrzanost so Svetosta. Kvantniot vakuum e sostojbata od koja se
ra|aat ~esti~kite vo subatomskata kvantna fizika, a najverojatno od tamu proizleguva i ~ove~kata
misla.
 Veda se vedskite spisi, najstarite rakopisi na ~ove{tvoto, a se preveduvaat kako
"znaewe" ili "uviduvawe na ne{tata", ili "vid" kaj nas.
Ve}e gi spomenavme po~etnite slova na glagolicata, koi gi znaeme kako Az, Buki, Vedi,
Glagoli, {to vo prevod zna~i: Jas, Bog, Znam (gledam), Zboruvam. O~igledno zborot e identi~en
i e vo {iroka upotreba kaj nas i den denes. Veda e neverojatno sli~en so, na primer, na{iot zbor
vodi~. Onoj koj go znae patot i mo`e da ne od-vede nekade. O~igledno "Vodi~ na nacija" mo`e
da bide samo produhoven ~ovek, odnosno ne{to sosema obratno od dene{nive hipersuetni
kreaturi. Zatoa postoi zborot za-po-vednik koj za-po-veda vo soglasnost so znaeweto i mudrosta
koi doa|aat preku vedite, odnosno uvidite. Vo dijalektite ovoj zbor e mnogu prisuten i e identi~en
po forma i sodr`ina so sanskritskiot termin. Na primer: da te odveda(m) nekade), vidarot
(gleda~ot) gi vida ranite (gi isceluva). Da ve vo-vede-me vo problemov so u{te eden banalen
primer. Voved vo nekoe predavawe ili u~ewe e sosema o~igleden dokaz deka i po forma i po
zna~ewe ova e makedonski zbor.
Sanskritskite termini vidja – "sogleduvawe" i negacijata avidja – "nesogleduvawe" se isto
taka razbirlivi. Zna~i, imame vidja - vidi (pogledni), na srpski uvi—a - uvid (u-vid - vo "videlo").
Vidi - "pogledni" i veda se o~igledno so isto poteklo (koj ima videlo, ima znaewe). Sepak,
najo~igledno e vo imiwata na bukvite vo glagolicata, koja ja napi{al Sveti Kiril: az-buki-vedi-
glagoli, a ~ie zna~ewe go spomenavme pogore. Nekoi klu~ni zborovi kako pra-veden, po-vede-
nie, pro-po-veda-we go sodr`at ovoj poim. Zborot pra-veden ni sugerira deka praveden e samo
onoj koj e vo ednost so Boga. Od tuka i poimot "vedant", {to zna~i sledbenik na vedskata kultura,
mo`e da se tolkuva kako ~ovek koj ja ostvaril ednosta so Boga (v-edan-t, vo - eden, vo rajot).
Istoto va`i i za zborovite "povedenie" i "propovedawe". Prisustvoto na poimot veda vo niv e
neviden dokaz koj go potkrepuva ova tvrdewe, odnosno deka vo makedonskiot jazik e vtkaen
prastariot vedski ili arijski gnosti~ki kod, bidej}i ova ne se bilo koi zborovi.
Deka veda osven {to zna~i vid, znaewe i svetlina, zna~i i molwa svedo~i faktot {to vo
nekoi sela vo Makedonija ovoj termin se koristi za da ja ozna~i tokmu ovaa pojava. Divite kowi
vo selata vo Gostivarsko se narekuvaat "divi vedi", {to e aluzija na energijata {to ja imaat ovie
`ivotni. At - kow i ata - tatko se, isto taka, staroslovenski zborovi i se aluzija na Bo`estvenata
kreativna sila.
Seva, ili "sevaat molwi", doa|a od s# ("sevkupnost") i va ("pojavnost"), zna~i "pojava na
sevkupnosta, na Duhot". Ovoj e zbor neverojatno sli~en so Zevs (Zeus, Yeus, Deus, Deva, Div...,
odnosno korenot na poimot Zevs), a kako {to znaeme – bogot Zevs e "gromovnik". I ovoj poim
na jazikot na plemeto Grci ne zna~i ni{to. Na angliski savage, na primer, zna~i divjak i
o~igledno doa|a od seva. Div, pak, e sanskritski zbor {to zna~i svetlina ili blesok. Kaj Slovenite
toj ima dvojno zna~ewe – divjak i divan (prekrasen). Od ovde e i poimot "divinizacija", odnosno
obo`uvawe, no i opozitnata "gnevna" varijanta – divja{tvo. Ova e taka, bidej}i sostojbata na Haos
(na ~uden atraktor), {to bukvalno zna~i podivuvawe na funkcijata, vsu{nost e otpor na sistemot
kon zatvorenata avtoreferencija.
Klu~niot zbor koj poka`uva deka ova e na{ termin e zborot z-div ili "zemawe zdiv", {to
zna~i "so div", odnosno so svetlinata. (Da potsetime na tehnikata "svetlosen zdiv" koja ja
praktikuvaat nekoi sekti i koja zna~i da se vdi{uva svetlina. Ova e va`na informacija za
avstralijankata Xezmahin i nejzinite "bretarijanci", odnosno "lu|eto koi `iveat od svetlina". Osven
toa, opozitot na div e vid. Ovaa povrzanost na izvorot na svetlinata i receptorot vsu{nost ni
poka`uva deka ovie dva poima se vo komplementarno edinstvo, odnosno vo avtoreferencija.
Nema svetlina bez nabquduva~, nitu nabquduva~ bez svetlina. Kako potkrepa na ova tvrdewe vi
ja poso~uvame knigata "Adamovata sveta azbuka - AUM" od italijanskiot avtor Xenaro di
Amato, kade {to }e najdete identi~no razmisluvawe za ovie poimi. Ona {to tamu nema da go
najdete e faktot deka ovie zborovi se vo sekojdnevna upotreba kaj Makedoncite, no i kaj drugite
bliski slovenski narodi.

Veles ozna~uva slovenski paganski bog. Zbor sli~en so germanskiot zbor vele (Deutsche
Welle), {to zna~i bran ili na srpski val, odnosno valovi vo mno`ina, no istovremeno kaj
Makedoncite zna~i i zbor (veli{, velam, veli). Od tuka i paganskoto bo`estvo Vaal, koe e
paganizirana forma na poimot Logos. Sepak, paganizacijata na ovoj poim e izvr{ena od strana na
narodi (Evreite) koi go usvoile ovoj zbor bez da ja sfatat negovata su{tina, odnosno negovoto
dvojno zna~ewe, t.e. zbor i bran. Bran e sli~en so Brama - Braman, odnosno indiskata varijanta
na Svetiot duh i toa prastara – ostatok od prvobitniot Vedski monoteizam pred periodot na
paganstvoto.

Veli{ e isto {to i "zboruva{". ("[to veli{, a?") Od tuka e i veli{, zboruva{, a znaeme od
analizata na zborot zbor - borej ("veter" kaj Pelazgite) deka zborovite se branovi, odnosno go
koristime vetrot da go iska`eme i preneseme toa {to go mislime. Zna~i, z-bor (s-boruva -
"zboruva"). Bor e i zimzeleno drvo, a lat. arbor e poim za drvo voop{to, no zaedni~ko e toa {to
Duhot e silen vo {umite. [umata {umoli, a borot zbori, odnosno zboruva. Vsu{nost, borot kako
zimzeleno drvo koristi energija od zemjata, odnosno od tuka doa|a i povrzanosta na ar i bor.
Poimot welle, osven "bran" ili "val" na germanski, i zbor - veli{, zna~i u{te i volja (na latinski -
bitie esse, znaewe skire i volja velle), {to voedno e i zbor - logos. I poimot {um - "zvuk",
{umolewe i {uma imaat ista smisla vo ovoj kontekst. Staroslovenskiot poim volni, {to zna~i
branovi, no i volja, velewe - zboruvawe i volna (od ovca), e sekako povrzan so jagneto kako
simbol na smirenie i krotkost, kako uslov za pat do Boga. Jason i argonautite koi go baraat
zlatnoto runo vsu{nost tragaat po mudrosta. Denes osven {to gledame deka Jason (Jasen) e
slovensko ime koe zna~i jasnost, prosvetlenost, mo`eme i preku paradigmata so teorijata na haos i
fraktalnata geometrija da vidime deka runoto (tajnata) e metafora za univerzumot sfaten kako
fraktalna funkcija koja permanentno se ra|a od sostojbata na ~uden atraktor. Na srpski, zborot
re~, vo mno`ina re~i, od re i ~i, vsu{nost zna~i "reka od ~i" ili "reka od bo`estvena energija".
Ako re, pak, go tolkuvame samo kako ra - "svetlina", toga{ re-~i se "energija (ili duh) koja
prosvetluva", a zborovite se tokmu toa (i vo latinskiot zbor orb postoi istiot kod). Vo ovoj
kontekst e i logikata vo zborot re-ka ili reka, koj e ist i vo makedonskiot jazik, i vo srpskiot,
hrvatskiot, bugarskiot (isto e re~isi kaj site Sloveni). Reka }e zna~i "zgusnata svetlina", {to taa de
fakto i e, bidej}i "voden" i vo - den ni ja poka`uvaat ezoteri~nata vrska me|u vodata i svetlinata,
odnosno deka vodata e materijalizirana svetlina (od re -ra, svetlina i ka - kala - zmija - kalcium -
kale - kaldrma - kalus, {to zna~i "zgusnata", "opipliva", "materijalna").
Kako {to se gleda od prethodno ka`anoto, ova e mnogu podlaboko tolkuvawe od ona na
De Sosir (op{ta lingvistika), kade {to na~eloto za proizvolnost na znakot e zemeno za aksiom.
Znakot ne e "dogovor", tuku suptilna senzacija, opservirawe i tolkuvawe na fenomenot i
intuitivno, suptilno vtkajuvawe na avtenti~ni prirodni onomatopei, kako na primer ki ili ~i od
kivawe, koi podocna fraktalno evoluiraat i generiraat nizi od zborovi samosli~ni, no ne i samoisti
(ka-~i, ki-~ma itn.).

Vek ili century na angliski, doa|a od latinskiot zbor centuria, {to zna~i "stotina". No, kaj
nas, toa e "vjek i vjekov", ili bidej}i k e potvrda varijanta na h, mo`e da bide i vjehova, odnosno
v-jehova (vo Boga). O~igledno, ovaa kodifikacija ozna~uva koncept na vreme koe proizleguva
od Bog, a ne koncept na Bog koj e vo nekakvo apsolutno vreme ili prostor. Voedno se nametnuva
i ~udno pra{awe – od kade Jehova vo konceptot za vreme kaj Slovenite (vjehi vjehova e prastar
slovenski zbor)? Ta neli toa e evrejskiot zbor za Boga? Ili, ne{to sme pobrkale. Za konceptot na
vreme kaj Slovenite i voop{to kaj pravoslavnite hristijani }e vidime ponatamu.
Century, odnosno "vek" na angliski ne mo`e da se razbere bez na{iot jazik: centar, cent-
ar, "sredina" ili "sveta" (cent - sent) i ar (zemja), mo`e i tar (isto – zemja, katran, crno). Centrum
(latinski) e centralnata ili svetata (cen) svest ili um, no i ova e razbirlivo samo so slovenskite
kodovi, bidej}i nastavkata um vo latinskiot e na{ zbor.
 Vatra e srpski zbor za ogan (indiskiot/vedskiot poim agni e sosema sli~en so
makedonskiot), koj mo`e da se objasni samo vo sledniov kontekst: va - "pojava" i tra - "trajna",
odnosno "pojava {to trae". Interesno e i toa {to poimot "agnec" ili "agne" kaj Bugarite zna~i
jagne, koe pak znaeme deka e simbol na Hristos. Agaw e ogan na ruski.

Vodenica - trkalo za melewe `ito, voedno e i simbol za Bog. Bukvalno zna~i vo-den, "vo
videlina", "vo znaewe", "vo dnevna svetlina", no i "vla`en" (vodata e proyirna, nevidliva te~nost,
isto kako dnevnata svetlina, samo zgusnata i opipliva). Sli~nosta so zborot vedi e o~igledna.
Poimot den - "dnevna svetlina", odnosno toa {to gi obedinuva site boi i nijansi i od kade {to site
perceptivni boi i nijansi poteknuvaat, a samoto toa e nevidlivo, no seprisutno, e denot - svetlinata
- Bog. Vodenicata, odnosno trkaloto, ili to~ak e i asocijacija na ~akra - crkva - kurikulum. Zna~i,
voda - veda i vid ("gledawe") se zborovi koi opi{uvaat ist princip - znaewe (anticipacija na
sevkupnosta na nevidlivoto, kako potencija na s#, a ne kako ni{tavilo).
Ova voedno e i korenot na imeto na vikin{kiot bog Odin (od voden, vodenica, no i od
odos, {to zna~i pat na gr~ki), {to gi frla vo voda nordiskite tezi za poteklo na civiliziraniot svet.
Samo do napomenam deka imeto na sinot na Odin, Tor, doa|a od tar - katran - gusto - zgusnat -
tera - utera, {to zna~i "ozemjen", "ovaploten". Veda e anti~koto ime na Voden, makedonskiot
grad koj e pod gr~ka okupacija, {to ja potvrduva tezata za istovetnost na vodata i svetlinata, no i
makedonskata avtenti~nost na ovie tradicii koi denes Evropa gi narekuva gr~ki.

G-G

\avol - lat. diavolo, od dia - dve i vollo - volja, zna~i "dve volji", ili so re~nikot na
psihijatrijata – ambivalencija, so re~nikot na smeta~kata paradigma – "zaglavenost" vo zatvoren
avtoreferenten jazol, ili so terminite na X. Redfild – kontrolna drama, nesposobnost da se izbere
pravec i da se donese odluka. Angliskiot zbor devil (devil), koj doa|a od deva - angel i il - bo`ji,
vsu{nost e gruba deskripcija na padnatiot angel, bidej}i ka`uva samo deka toj e bo`ja kreacija, no
ne ja opi{uva negovata su{tina, odnosno pri~inata za padot – "zaglavenosta" vo zatvorena
avtoreferencija. Za ova podobro da go razbereme treba da poso~ime deka poimot de-vil, odnosno
~lenot vil istovremeno zna~i volja, no i trkalo (volan) kako i v - il odnosno "vo Boga". Zna~i,
sli~no kako i de-mon (otpadnik od ednosta) i de-vil e otpadnik od logosot, no poimot "vil" e
razbirliv samo na makedonski: v-il zna~i "vo Boga", "vo svetlina", a de-vil, kako i de-mon, e
opozitot. (A-vil na Sanskrit bi bilo negacija, {to e mnogu blisku do evil (evil), odnosno fonetskiot
izraz za "zlo" na angliski.) Kaj anglosaksonskite jazici ova e preterano zakomplicirano poradi toa
{to tie se hibrid me|u arievskite i semitskite lingvisti~ki koncepcii (tipi~en primer za toa e
latinskiot).

Gordiev jazol. Se povrzuva so gradot Gordion i jazolot koj tamu go presekol

Aleksandar, no izgleda se misli na se~ewe na jazolot na gordosta (zborot e ist), odnosno na
izleguvawe od zatvorena avtoreferencija. Gordosta e patot kon otpadni{tvo od Boga – vo
zatvorena avtoreferentnost, vo koja, za `al, mo`ebi "padnal" i samiot Aleksandar, koj otkoga se
vozgordeal se proglasil sebe si za Bog, ili barem taka ni zboruvaat vo knigata za Makavejcite, {to
e prili~no ~udno so ogled na toa deka poimot gordost kako negativna sostojba mu bil dobro
poznat.
I me~ot na Hristos, od Evangelieto, se odnesuva na se~ewe na avtoreferentnite jazli.
Me~ot e "zborot", a zborot, koj e spoj na forma i sodr`ina, e vistinit i ovozmo`uva svest za
pojavata. Bidej}i svesnosta za kontrolnite drami se postignuva so nivnoto imenuvawe,
objasnuvawe na ovaa otpadni~ka sostojba so re~enici koi ja dopiraat i to~no ja opi{uvaat
vistinata, potoa jasno mo`eme da se pozicionirame vo odnos na nea i da gi izbegneme {tetnite
vlijanija. ("Energija na zna~eweto", kako {to ja narekuva srpskiot gnostik Spasoje Vlaji}. Zborot
"zna-~i" bukvalno zna~i deka "~i" - duhot, energijata znae.)
Za `al, mnogu tolkuva~i na Evangelieto vo me~ot na Hristos nao|aa izgovor za militantno
odnesuvawe. (Ponekoga{ postojat i Bo`ji "voeni intervencii", preku negovi emisari, kako onaa na
Aleksandar vo gradot Tir ili onaa na Jovanka Orleanka vo spre~uvaweto na pohodot na
Angli~anite vrz Francija, no ova e retko i se pravi samo vo slu~aj na krajna neophodnost.) Se ~ini
deka "me~ot" vo minatiot vek najpravilno go upotrebi Gandi, bidej}i negoviot koncept na
pasiven otpor e ispravno otfrlawe na kontrolnata drama ("zastra{uva~") vo koja Angli~anite se
obidea da ja vovle~at Indija.
Potkrepa za ova tolkuvawe na zborot "gordion" i "gordost" e zborot "grdost", koj
o~igledno proizleguva od ovoj niz.

Georgija e ime koe zna~i zemjorabotnik ili "onoj koj se gri`i za zemjata". Potekloto mu e
gr~ko, barem oficijalno, no na jazikot na plemeto Grci ni{to ne se razbira. Da go tolkuvame
slavjanski – Gea - ora - gea. Geja e oficijalno gr~ki zbor i zna~i zemja. Vo prethodnite redovi
nau~ivme deka zemja i zmija se ist poim koj ozna~uva zgusnato tkaewe, odnosno materijalen
princip. No, isto e i so geja i guja. Ovoj, vtoriov e slavjanski i ozna~uva zmija, {to ni poka`uva
deka geja e asimiliran zbor koj e izvorno slavjanski. Poimot gaewe doa|a od ovoj niz, a i ovoj
poim e makedonski i se odnesuva na telesno odgleduvawe. Za poimot ora ne sakame da
diskutirame, bidej}i sekoj znae {to e orawe zemja. Znaej}i deka na{iot nacionalen tanc e oro i
deka toj vo osnova e solaren tanc (or - sonce, svetlina, pesna se ori), poimot orawe bukvalno
zna~i izlo`uvawe na zemjata na sonce. Zna~i: geja - zemja, ora - orawe, obrabotuvawe i geja -
gai, odgleduva, se gri`i. Ova e "gr~koto" ime Georgija.

D-D

Do ozna~uva dol`insko rastojanie – "od... do". Ve}e go objasnuvavme zborot aikido, {to
e ime na poznatata isto~na bore~ka ve{tina, a kade {to slogot do zna~i isto {to i na makedonski –
dol`insko rastojanie ili pat. Go objasnivme i re{enieto vo makedonskiot jazik – dol`inskoto
rastojanie ili patot da se razlikuva od kusite rastojanija kako {to e, na primer, dodavaweto na
predmet: "Daj mu ja knigata na To{e."
Vo angliskiot jazik, na primer, vo "Give the book to Toshe" i vo "Lets go to Skopje",
zborot to se koristi i za dol`inski rastojanija ili pat, i za kratki pomestuvawa na predmeti.
Ova e ogromno poednostavuvawe i na zborot do mu se odzema smislata – deka se raboti i
za duhoven pat. Ve}e spomenav deka "odos" e pat na jazikot na plemeto Grci, no uka`av i na toa
deka ova e ~isto slavjanski zbor koj e vo sekojdnevna upotreba ne samo kaj nas, tuku i kaj
sosednite slovenski narodi. Na{iot zbor "odewe" i srpskiot "odo" (odo' ja) toa jasno go
poka`uvaat. Ona {to e va`no ovde e pove}eslojnata smisla na zborot koja ni otkriva gnosti~ki
kod. "Od" i "do" zaedno ~inat "odo(s)", odnosno pat. Koj se razbira vo taoizam znae deka "Tao"
e pat, no istovremeno e i cel odnosno mesto/sostojba, bidej}i patot sfaten kako dol`insko
rastojanie e iluzija. Zatoa ova nivo na zborot "odos" (nastavkata "os" zna~i oska i e ~isto
slovenska) kaj Grcite e nerazbirlivo, bidej}i zborot e usvoen i stana del od jazik {to e hibriden i
koj vo sebe nema nikakva ezoteri~na struktura. Ovde bi gi spomenale samo svrznikot za
alternacija kaj Germancite, "oda" (ja oder nein, ja oda najn), koj ima ista ezoteri~na smisla i
o~igledno poteknuva od "odos". Podocna, koga }e zboruvame za svrznikot "ili" kaj nas, svrznikot
"or" kaj Angli~anite i svrznikot "oda" kaj Germancite, }e ja doobjasnam ezoterijata. Zasega
va`no e ova, za da ni bide pojasno koga do }e go povrzeme so notata do (patem, vo Anglija,
notite se odbele`uvaat so C, D, E, F, G, A i H ), a od indiskata/vedskata ezoterija znaeme i deka
na sekoja ~akra & odgovara po edna nota, taka {to ovaa "slu~ajna" sli~nost voop{to ne e tuku-
taka (kako i bri{eweto na ovoj kod kaj Angli~anite).
Zna~i:
 Do - pat duhoven (krunska ~akra).
Re ili Ra - prosvetlenie, svetlost, sosema odgovara na (tretoto oko).
Mi - mo`ebi so mir? Mir na ruski e nebo, no i smirenie. Ete kolku e gr~ko imeto Irena,
koe zna~i smirena. Od ovde e i poimot sve-mir. Poimot ne-besno zna~i bukvalno tamu kade {to
nema besovi, odnosno tamu kade {to e mirot.
Fa - klu~nata nota (fokus) i ~akra (srceva), a F, odnosno samiot kirili~en znak, ozna~uva
spoj na nebesnite i zemnite sferi, manifestacija na nebesnoto i nevidlivoto, dodeka a prestavuva
ramnote`a. Zemnoto (gustoto, konvergencijata) e centarot na osumkata, a "balonite" se sferite
nebesni. Ottuka i bukvata alfa koja, neli, e "gr~ka". Al e bo`estven prefiks, a f e ideogram, slika
na teocentri~niot model na univerzum. (Podocna, pod bukvata F, poop{irno }e go objasnime seto
ova.) Bukvata F e isto {to i davidovata yvezda - znakot za beskone~no, kako i site znaci {to
prestavuvaat konjukcija na sonce i mese~ina (sol-lun) i ozna~uvaat, isto taka, spoj na zemen, gust
(`enski) i nebesen, redok, duhoven (ma{ki) princip. (Od ezoteri~en aspekt, s# {to se gleda, s# {to
e materija e `enski princip - Sofija, a s# {to ne se gleda, odnosno s# {to ne e materija e ma{ki
princip.) Zna~i, Bo`estvena ramnote`a.
Sol - bukvalno ist zbor so pleksus sol-aris, {to e i ime na solarnata ~akra (`iv dokaz za
tezava).
La - Lam e mantrata na ovaa ~akra. Ako e "budalata" ponizok vid na Buda,
toga{ normalno e buda-la da e ~ovek na koj mu e otvorena ovaa ~akra. (I spored ezoteri~nite
sistemi otvoraweto na ~akrite od poniskite nivoa e opasno i vodi vo ludilo.) Deteto la-zi pred da
proodi. @ivotnite lazat bidejki gi "fa}aat" samo poslednite dve ~akri, odnosno postojat na ovie
dve tatvi.
Si - poglednete go posledniot primer so zborot la-zi (si). Ovoj zbor e sostaven od
poslednite dve noti. (Glavniot grad na Tibet e Lasa.)
Do - zatvorawe na krugot (osumkata). Odo - odewe e pat. Dodo e rajskata ptica, a
peja~ite talka~i so vol{eben glas se dodolci, odnosno onie koi bo`estvenata muzika ja simnuvaat
"do dole".
Da se navratime na notata ra ili re, {to e identi~na so tretoto oko. Od tuka doa|a i zborot
kraj, odnosno k-ra-j, pokraj (k) ra svetlinata, pokraj rajot (i zborot kraj - ne{to kraj nekogo,
pokraj ne{to e ist), odnosno od tuka e i raj od ra-j(e), "svetlina e..."! (Celata teologija vo dva
zbora.) Poimot roden kraj, {to na prv pogled e kontradiktoren bidej}i gi soedinuva i po~etokot i
krajot (bidej}i kraj i roden kraj se sinonimi), no vsu{nost vo sebe nosi ezoteri~en kod po koj nie
doa|ame i si odime od "nultata to~ka" ili vo najmala raka ostanuvame vo nejziniot dvor (dvor, d-
v- or, v-or zna~i vo svetlinata). Fin, "kraj" na francuski i fine, "fino", "ubavo" na angliski, ni go
potvrduvaat istiot kod, no ra{trkan vo pove}e jazici.

Demon doa|a od de-mono ili otpadnik od ednosta (mono - edno, de-mono e sprotivno od
toa). (Kompozicija – dekompozicija.) To~en opis na principot na svesno otpadni{tvo od Boga.
No, za `al, ovie su{testva na starogr~ki daimon se prevedeni kako "angeli", "bo`estva-du{i" i sl.
U{te eden tragi~en primer za mo`nosta da bidete soblazneti tolkuvaj}i gi ovie poimi na
starogr~ki. Ah, Angli~ani, Angli~ani...! Spored nivnite prozai~ni materijalisti~ki tezi, novite
klasi na vlastodr`ci koi doa|ale, navodno gi otfrlale bogovite na svoite prethodnici i gi
proglasuvale za demoni. Od vakviot stav ateistite ja tolkuvaat izjavata na apostol Pavle, vo koja
veli deka site paganski bo`estva se demoni, kako politi~ka, a nego go tolkuvaat kako politi~ar.

David e bibliski starozaveten prorok i svetitel. ]e si dozvolime da go tolkuvame imeto so

slovenskata lingvistika. Zna~i, da - "dava", vid - "videlina". Voop{to ne protivre~i na toa {to toj,
vsu{nost, i bil - "nositel na videlina". (Lele, kolku }e se lutat "nekoi" za ova!)
Isto e i so Adam. Ako "a" e "ramnote`a" (kako kaj a-ki-do), a "dam" e "davam" na srpski,
toga{ Adam e "onoj koj sum go dal vo ramnote`a, {to sosema odgovara na toa {to toj bil pred
otpadni{tvoto. Samoto ime proizleguva od Edom, odnosno edno od imiwata na rajskata gradina.
A, sega, ona za {to vo prethodnata glava rekovme deka }e se "treskate od zemja",
odnosno krunskiot dokaz deka Elinite i plemeto Grci ne se edno isto, t.e. deka poimot elinizam se
odnesuva na edna golema grupa narodi koi bile vo period na prosvetlenost. I pokraj toa {to
istori~arite gi narekuvaat Elini tie, vsu{nost, bile Indoarijci, a pred da bidat Indoarijci bile samo
Arijci ili, bibliski ka`ano, Jafeti, spored tretiot sin na Noe. Elinizmot e period/sostojba, a ne
nacija, isto kako i poimot Evrej, za koj zboruvavme. Pred toa, sudej}i spored s#, Arijcite bile
Atlanti|ani, odnosno onie poradi koi Bog go potopil svetot (podocna i }e objasnime zo{to). Denes
toa na Istok se site slovenski narodi, dodeka na Zapad toa se Vindi - Germanite, Keltite, Baskite
itn.

Zna~i, Da ili Ne ili, na angliski, Yes or No. Da se bide ili da ne se bide? [to e tuka va`no?
[to e odgovorot na ova ve~no pra{awe? Svrznikot ili! (na dijalekt - "ali" ili "eli"). Svrznikot ili,
odnosno zbor~eto {to ozna~uva alternacija, go sodr`i su{tinskiot kod. "Ili" doa|a od Ilios, ili
podocna Elios, {to zna~i sonce ili bo`estvena svetlina. Isto e vo angliskiot jazik - or isto taka
zna~i svetlina i doa|a od orh. Znaeme, na primer, {to zna~i organskata `ivotna i anorganskata
bez`ivotna hemija. Zborot organska bukvalno zna~i svetlinska tvorba od or - svetlina i genesis -
tvorenie. Kako i "Ili" i "Or" zna~i isto, samo {to zborot oficijalno ima semitsko poteklo, a e
usvoen vo latinskiot (orbis - krug; simbol na sevkupnosta; svet, no i sonce, svetlina) i preku nego
vo angliskiot. No, ova ne e to~no, bidej}i kaj Makedoncite poimot "oro", {to e ime za na{iot
nacionalen tanc, a istovremeno ozna~uva krug, svetlina, no i orawe zemja, odnosno nejzino
izlo`uvawe na sonce, vsu{nost e izvorniot zbor. (Ete i samiot zbor, "izvor" go sodr`i kodot.)
Oroto, vsu{nost, go simbolizira principot na ~akra/crkva. Od bo`estven aspekt, sprotivnostite
(separatibilnostite) ne postojat, odnosno koga ste vo "superpozicija" vie ja gledate ednosta na
svetot. Razbirate deka umot gi deli rabotite (zborot delumno). Toa e kvantnata superpozicija od
fizikata, a sprotivnostite da - ne se kolaps na [redingerovata branova funkcija, odnosno
aktuelizirawe na edna od alternaciite. Kaj site Sloveni ovoj zbor e ist (ili). Od tamu doa|a i
Bo`estveniot sufiks - il (na primer Miha-il, Gavr-il), {to se upotrebuva za nebesnite sveti angeli i
koj podocna na Zapad evoluira vo - el (Mihael, Gabriel), a u{te podocna kaj Arapite preminuva
vo - al (na primer, Al-fatah). (Isto se koristi i ol - oltar - bo`ja zemja – lokacija.) ^ovekot e stvoren
od glina ili na srpski il-ova~a. "Ilova~a" bukvalno zna~i ilova - ~i, odnosno Bo`ji zdiv, {to pak e
prevodot na poimot "~i" {to go znaeme od Istok. Koga `enite "lelekaat", vsu{nost velat:
"Gospode, Gospode". ^esti~kata "li" ili "le", {to e ~esta vo na{iot jazik, go ima tokmu ova
zna~ewe. Vo prilog na ova e i inverznata forma na ovoj zbor (il), {to e mnogu ~esta na Istok, kaj
hananskite narodi - zbor~eto "li" (Brus Li, na primer). ^u His, eden od prodol`uva~ite na u~eweto
na Konfu~ie, go definira poimot "li" kako potpolna ispolnetost ili edinstvo so Boga. Jasno e deka
ovoj poim doa|a od Ili, odnosno Ilios, {to zna~i bukvalno "svetlosna oska" (ili sonce) i e fragment
od izvorniot arijski gnosti~ki lingvisti~ki kod {to so me{aweto na jazicite e rasprskan pome|u
narodite. Ova zapametete go dobro, bidej}i koga podocna }e zboruvame za kavgata me|u
katolicite i pravoslavnite okolu pridodavkata fillioque, koja e pri~inata za iljadagodi{nata
anatema {to me|usebno si ja pratile, }e vidite deka tokmu ovde e mo`noto re{enie, no }e ja
sogledate i promislata {to postoi vo seto ova.
O~igledno, prividnata lokalnost na svetot e pravilno anticipirana u{te vo prastarite
vremiwa i vo site ezoterii i e sfatena kako iluzija, dodeka na anticipacijata na sevkupnosta,
odnosno ednosta, & e dadena Bo`estvena dimenzija ({to de fakto i e). I samiot zbor eden
(Edenska gradina, no i broj eden) razlo`en zna~i e - den, e - "dnevno svetlo", "videlina" i
"znaewe" (kade e sega De Sosir?).
Deka or - orh i Ilios - il - el - ol se isto svedo~i i zborot oreol, odnosno bo`estvenata
svetlina okolu glavata na svetcite. Or e ol; zna~i, or e isto {to i ol. (Mo`e i or - "svetlina", a ol -
"Bo`ja").
 Vizantiskata carska titula vasilij (bazileus) e tipi~en makedonski (slovenski) zbor. Va e
"pojava", s e "so", a ilij e "bo`estvena svetlina", "Bog", "Svet duh" - Elohim. Zna~i, vasilevsot e
"onoj preku koj se manifestira voljata na Boga".
Od tuka doa|a i zborot sila. S-il-a, {to zna~i "silata doa|a koga Bog e so vas". (O~igledno,
vo ovoj lingvisti~ki koncept ne e ostaven prostor za ~ove~kiot narcizam). Dokolku nekogo go
zbunuva ova tolkuvawe na vizantiskite tituli, da uka`eme samo na imeto na Justinijan, koj bil
roden nekade vo okolinata na Skopje (kaj Taor) i koj vladeel so Vizantija vo VI vek od na{ava
era, a zapameten e od istorijata pod prekarot "pravedniot" ili "vistinoqubiviot". Ako na imeto
Justinijan dodadete samo edno "i" }e dobiete Ju-istini-jan, {to e potpolno isto so nazivot pod koj
e toj zapameten i toa e razbirlivo na ~isto slovenski jazik. Imeto na svetecot za{titnik na
Makedonija, Sveti Ilija – gromovnik, bi mo`elo da se tolkuva kako Il (Bog) i jas, odnosno "onoj
koj e vo ednost so Bog". Mihail (Arhangelot Mihail) zna~i "onoj koj se ugleduva na Boga". Od
mi - (nie, jas), ka - (kako), Il - (Bo`estven sufiks).
Istiot kod e prisuten prakti~no vo site svrznici za alternacija kaj indoevropskite jazici.
Francuskiot, na primer, e oui ou no, fonetski (o). Svrznikot o postoi i kaj [pancite i o~igledno e
deka poteknuva od orh, {to zna~i sonce, dodeka kaj Angli~anite go imame kako or, a i samiot
znak "o", ili nula, kako {to ka`avme, e simbol na sevkupnosta. Eau de cologne - fonetski "o di
kolon", e voda (kolonska), a ka`avme deka voda i svetlina se isto. Interesen e svrznikot kaj
Germancite - ja oder (fonetski "ode") nein. O~igledno oder doa|a od Odin, vikin{kiot vrhoven
bog, koj, pak, kako {to ka`av, direktno poteknuva od poimot vodenica (voden), {to go
objasnivme pod bukvata V, a koj e povrzan so poimot "odos", {to zna~i pat. Dokaz za ova e
alternacijata vo moderniot italijanski jazik - si o no, kade {to o e isto {to i "voda" (zero - ezero).
Poimot aqua go sodr`i qu, odnosno onomatopeja {to ja ozna~uva vodata kako materijalizacija na
bo`estveniot ma{ki princip. Na egipetski voda e "maja", odnosno iluzija, so {to gledame deka
pojavniot svet e privid.
No, najbitnoto {to potvrduva deka ili ne e slu~aen zbor se zborovite koi Sinot Bo`ji Isus
Hristos gi izgovoril na krstot: - "Ili, Ili Lama savahtani", {to na aramejski zna~i: "Bo`e, Bo`e,
zo{to me napu{ti?" (Evangleie po Matej 27; 46.)
Da, svrznikot ILI e imeto na Otecot. I vo re~nikot na ezoterija od Helena Blavatska }e
najdete deka Ilu, Il, Ilum, Elim e drevnofenikijski zbor {to go ozna~uva vrhovniot Bog, a znaeme
deka Fenikijcite - Frigijcite - Brigite se na{i pretci. Svrznikot ili so negovoto ezoteri~no zna~ewe
ova nepobitno go doka`uva.
^udno e {to Grcite za da ili ne koristat ne i ohi, odnosno krajno rudimentirana varijanta
na ilios ili elios, {to e mo{ne neobi~no za eden narod koj pretendira sebesi da se nare~e "elinski",
zarem ne? A da ne zboruvame za negacijata "ne", koja samo kaj niv ima obratno zna~ewe,
odnosno "da". (Vakvi sli~nosti {to imaat sosema sprotivno tolkuvawe ima mnogu. Logos-laga;
gnosa-gnsa - dali Slovenite so vakva kodifikacija sakaat da uka`at na "izmamata" nare~ena gr~ki
jazik, ili e ova grotesktna varijanta na poimite sli~no kako crkva - crkotina i Buda - budala? Ako
ova vtorovo e vo pra{awe, toga{ e jasno deka ovie poimi se usvoeni od Slovenite.) I Homeroviot
ep "Ilijada" go sodr`i ili, {to e `iv dokaz za tvrdewata na mnogu istori~ari deka ovoj ep ima
slovensko-arijski koren. (Od ova e jasno deka Ilios e postar zbor od Elios.) Zatoa, "Ilijadata" e Ili-
jada, a ne Eli-jada, a periodot na elinizmot, odnosno periodot na Aleksandar, e period na
"prosvetluvawe". I samiot zbor iluminacija, {to zna~i "prosvetlen um" (il-um-inacija), odnosno
um {to e vo superpozicija, {to ne e nitu vo da nitu vo ne, tuku e vo Ili, e razbirliv samo so ova
makedonsko tolkuvawe. Voedno, ova e i dokaz deka Albancite ne se Iliri, bidej}i nemaat vakov
svrznik za alternacija, odnosno ne ja anticipiraat ezoterijata na zborot, {to poka`uva deka toj e
usvoen, a ne niven. (Po ose jo - da ili ne, na albanski, kade {to svrznikot "ose", odnosno "oska", e
~isto slovenski termin, so {to jasno se poka`uva deka ova e u{te eden balkanski "esperanto" jazik
na u{te edna balkanska "esperanto" nacija izmislena od Angli~anite.) Dokolku se Iliri, "ilios",
sonceto bi trebalo da im bide nacionalen simbol. No, ne e taka, sonceto e nacionalen simbol na
Makedoncite. ^udno e {to tie koi pretendiraat da se nare~at sebe si Iliri, vsu{nost se poklonuvaat
na dvoglavo orli{te, simbolot na Janus, dvoli~niot rimski paganski bog, koj voedno e i simbol na
33-tiot stepen na masonstvoto. Spored ova izleguva deka Albancite ne se ni muslimani, tuku se
pagani, bidej}i skiptarot (sebe si se narekuvaat [kiptari, spored nego) bez krst vo sredi{teto, {to ja
simbolizira bo`estvenata superpozicija, ni dava iskriveno rimsko - pagansko poimawe na Bog, {to
e olicetvoreno vo bogot Janus koj ima dve lica, edno napred i edno na tilot, a koe ni dava eden
pogre{en kod, spored koj Bog svojot opozit go nosi so sebe, ili ednostavno ka`ano - |avolot e
samo drugoto lice na Boga. Za `al, ovoj {izofren koncept, kako {to }e vidime ponatamu, e
dlaboko prisuten vo anglo-amerikanskata lingvistika, a so toa i na implicitno nivo mislata e
oblikuvana vo ovie parametri, pa seop{toto licemerie na koe po~iva moralot i etikata na rozevite
se ~ini deka ima mnogu logi~ni koreni. Ako i Arapite se svesni za ova {to ovde go zboruvame,
toga{ e sosema normalno {to tie za Angloamerikancite go upotrebuvaat prekarot - "golemiot
Satana". Dokolku go poglednete svrznikot za alternacija kaj Latinite }e vidite deka toj e out {to
zna~i deka ste aut od sistemot, odnosno deka tamu nema ni{to. Nultata to~ka ili
superpozicijata ne se anticipira kako potencija na s#, kako ~uden atraktor, tuku kako
ni{to`nost, {to e potpolno isto kako i tolkuvaweto na kvantnata fizika {to go nudi
kopenhagenskata interpretacija i koja vodi vo dualno poimawe na svetot, svet podelen na
ni{to i ne{to, a ne svet vo koj manifestnoto i vidlivoto se menuva vo nemanifestno i
nevidlivo, odnosno egzistira kako potencijal vo ve~nosta.
Tuka bi sakale da dodadame, za da ne bidame pogre{no sfateni, deka svetot ne go delime
na Arijci i na "onie drugite". Vo Biblijata jasno stoi deka pred Vavilon imalo eden narod i eden
jazik. Po Vavilon ~ove~kata doktrina, vis-á-vis lingvistikata, se deli na dve krila: ednoto se
obiduva da go restavrira predvavilonskiot kod, a drugoto se obiduva, kolku {to e mo`no pove}e,
toa da go skrie. Taka, so tekot na vremeto, se razvile i dvete klu~ni ezoterii - isto~nata, {to e
lingvisti~ka, op{tonarodna i {iroko zloupotrebliva (vedska) i zapadnata, numeri~ka (Kabala), {to
e elitisti~ka, tajna i elitisti~ki zloupotrebliva. Denes, vsu{nost, na Balkanot se slu~uva semitsko -
jafetski sudir, ~ija cel e deslovenizacija na Balkanot, a jazikot na Slovenite, vo koj ova spoznanie
e kodificirano, e edna od pri~inite.

Demijurg ozna~uva apsolut kaj Platon, demi e od devos ili dev (div), no urg doa|a od
"urgencija" (srpski "gurati"), {to go poka`uva principot na singularno pomestuvawe vo
nelinearnata geometrija (~uden atraktor). Gear na angliski jazik zna~i menuva~ za avtomobil,
odnosno toa e principot na singularno pomestuvawe zad koe {to stoi intelegencija.

Delta e gr~ka bukva {to bukvalno zna~i "del" (  t - ise~ok od vreme vo fizikata), {to e
ist zbor kako i na{iot, na makedonski, i navistina se pra{uvame {to bara ovaa bukva vo gr~kata
azbuka? (Osven toa, na gr~ki, taa ne zna~i ni{to). Se nametnuva pra{aweto - ako glagolicata
nastanala od gr~kite alfa-veti, dali toa zna~i deka zborot del(ta), koj e ~isto slovenski, go usvoile
Slovenite, a kaj Grcite is~eznal? Mo`ebi Grcite ni go podarile, bidej}i ne im trebal?

Delumno e zbor {to izvonredno ja objasnuva nelokalnosta na svetot, odnosno deka umot
kreira delovi.

Dvajta e sanskritski zbor, mnogu sli~en so makedonskiot "dvojnost" (dvoewe) i ima

potpolno isto zna~ewe.

Delfi e imeto na proro~i{teto od anti~kata mitologija. Del zna~i oddeluvawe. Del e i

"dal", odnosno dalga, {to zna~i "bran", a fi e "zlaten presek", spiralata fi, odnosno ~akra, to~ka na
konvergencija kade {to branot ili nematerijalnoto se ovaplotuva. (Pove}e za ova pod bukvata F).
Dokaz: delfis na gr~ki jazik zna~i matka, a matkata e ~akra (plodot raste vo spiralata fi), odnosno
mesto kade du{ata se oddeluva od Boga i pominuva vo zemniot `ivot, ili to~ka vo koja beskrajot,
energijata koja e bran, konvergira i se manifestira.
Delfin, na primer, zna~i fin ili ubav bran, odnosno dalga, bidej}i delfinite skokaat po
moreto kako branovi, a i samite se edna od mnogute fascinantni tvorbi na Tvorecot.

Devanagari na sanskrit zna~i "govor na bogovite". Nagari, odnosno nagavari e

"nare~je", "nagovor", zbor premnogu sli~en so na{iot. A deva?
Deus na latinski zna~i "Bog" i e naslednik na Zevs, odnosno Zeus na gr~ki (Yeus na
staromakedonski). Vo re~nicite korenot na deus }e go najdete vo sanskritot, odnosno vo zborot
deva, {to zna~i "bog" ili "bo`estveno bitie" (angel i sli~no).
Deva svojot koren go ima vo div, {to zna~i "prosvetlenie" ili "svetlina" (ottamu i
divinizacija), no nikoj ne go povrzuva so zdiv, odnosno di{ewe (iskrata na `ivotot). Z e isto {to S,
odnosno se edna~at po zvu~nost, zatoa sdiv bi zna~elo isto {to i so (z) duhot (div) ("bo`estvena
iskra"). Vo prilog na ova e i analogijata so borej (veter) i zbor (zboruvaj). Zna~i, Z e isto {to i S,
odnosno sborva e so veterot (va - "pojavnost"), da go ka`ete, prenesete, toa {to go sakate. Da ne
zboruvame i za toa {to div zna~i i "xin", a xin na arapski e "duh"! Ili, pak, hrvatskiot i srpski zbor
divan, {to zna~i "prekrasen".
Interesno e i toa {to nelinearnata funkcija, odnosno haosot, koi i ovde gi koristime kako
paradigma, "podivuvaat" vo atraktornata to~ka i samata funkcija se odnesuva kako da e
intelegentna. O~igledno, poimite "diveewe" i "divjak" nekoga{ imale sosema drug kontekst.
Ottamu doa|a i "budalata", {to vo tarot kartite e karta na promena, na slobodnata volja, a samiot
zbor e ist kako i Buda - buden.
Isto e i so zborot ideja. Toj o~igledno doa|a od deus, {to zna~i "Bog", a korenot mu e vo
deva i div. Div e "svetlina", a nie velime: "Mi svetna ideja!". O~igledno e deka vo Boga se
sodr`at site idei (deus, dei, dejanie, dejstvo), a nie vo momentite na prosvetlenost od tamu i gi
dobivame. I poimot div, odnosno "svetlina", e avtoreferencija od vid, gledawe (obratno od div).
Div - izvor na svetlina, vid - prima~ na svetlina. Ova poka`uva deka obata zbora doa|aat od toa
{to e pome|u niv - neiska`livoto i nedofatlivoto - superpozicijata.
Seto ova e klu~en dokaz deka Zevs e na{ zbor (preku div doa|ame do zdiv i zeva, {to e
prakti~no identi~no, a zevaweto e superpozicija... i seva, odnosno "sevawe na molwi", a Zevs e
gromovnik).
No, dali nekoj poimot deva go povrzal so "devojka" ili "devica"? Devicite se smetaat za
"obo`eni" ili divinizirani bitija, s# dodeka ne ja zagubat svojata nevinost i ne po~nat da `iveat
zemen `ivot. Na hrvatski, deva e "kamila". Poradi sposobnosta na ovie `ivotni da najdat voda vo
pustinata, Arapite gi smetale za bo`estveni su{testva ili `ivotni koi se upravuvani od Boga. Vo
islamskata ezoterija postoi kategorija za prosvetlen ~ovek koj se narekuva Majazob e kamil, {to
zna~i "upravuvan od Bog" ili od "angelite". I majkata na Hristos, Deva Marija, ja nosi istata
pridavka, {to ka`uva deka e vo milost Bo`ja, a toa go potvrduva i samoto Evangelie.
Normalno, kaj likovi kako Robert Grejvs i takvi kako nego }e najdete najrazli~ni
tolkuvawa na ovaa povrzanost, vo smisla deka toa e poradi matrijarhatot vo tie vremiwa i sli~no,
no se ~ini ova e pove}e problem na samite Angli~ani kako nacija i na nivnata degeneriranost {to
uporno ja proektiraat tu vo mitovite, tu vo genetikata, otkolku {to toa navistina bilo taka. Se ~ini
deka na{ite pretci nekoga{ mnogu podobro go razbirale Bog otkolku nie so na{ata tehnolo{ka
civilizacija denes.
Glupavo i neodgovorno e da ja publikuvame i preveduvame "Gr~kata mitologija" na
Robert Grejvs bez nikakov kontra-argument i mirno da gledame kako mitot za sozdavaweto na
Pelazgite im go pripi{uva na plemeto Grci. Pove}e od o~igledno e deka Pelazgite, odnosno
Belazgite - belite lu|e (angl. pale), se na{ite pretci. Samoto ime go ka`uva toa (na gr~ki ne zna~i
ni{to). Veterot borej ("zboruj", "zboruvaj"), kako i Zevs, koj poteknuva od deva i div (kaj nas
zdiv, a i ottamu i zeva, pa duri i seva - molwa), se o~igledni dokazi deka ovaa kultura e objasniva
samo so slovenska terminologija, no, za `al, na "rozevite" toa ne im se dopa|a i tokmu toa e i
glavniot problem na Makedonija. Ovaa logika na razvoj na zborot odi duri i do moderniot
angliski jazik, kade {to savage, odnosno divjak, go ima istiot koren vo div, koj doa|a preku Zevs -
seva (gromovnik) - savage. Vo nekoi delovi na Makedonija, za "sevawe na molwi" se veli
"udiraat vedi". Od div e izveden i poimot davawe (div-deva-dava, kako i vid-div-voved-veda),
kade {to toj (poimot davawe) e kodiran kako "bo`estven" (dobar), nasproti poimot zemawe (zel-
zol), kodiran kako demonski (zol).
Podivuvaweto i diveeweto na prirodata ili fraktalnata funkcija vo atraktornata to~ka,
odnosno sostojbata na haos, vsu{nost, treba da se sfati kako otpor na sistemot kon zatvorenata
avtoreferentna jamka, a so toa i otpor kon pa|awe vo bezdnata - jamata. Zatoa, ovie sostojbi se
narekuvaat i Bo`ji kazni, bidej}i ne Bog, tuku nie sme tie poradi ~ie vlijanie se vrzuva energijata
vo zatvorenata avtoreferentnost. Po~nete od najbanalen "kratok spoj", preku kravjoto ludilo, pa
do uraganite kako posledica na globalnoto zatopluvawe na planetava.
Glavniot dokaz deka deva e na{ zbor se dobiva ako go pro~itate naopaku – aved (avet),
odnosno "seni{te", {to jasno poka`uva deka vo nego e kodificiran poimot za dobro, no i poimot
za zlo, kako totalna sprotivnost, odnosno ne-bitie.
 Istiot kod postoi i kaj kl i akl, kade {to kal (kl) e materijata, a akal (akl) e mislata, no
najtragi~no e {to samite Makedonci ova go smetaat za turcizam. Zatoa neka go pro~itaat
monahot Isaija Ma`oski za da vidat kakva "kultura" donele Turkmenistancite so sebe.

Duga zna~i vino`ito, bo`ilak. Doa|a od sanskritskiot zbor "dug(h)a" i zna~i vrzanost,
obvrzanost, zadol`enost. Zborot e sinonim i so dolg (dug - srpski), no i so dol`ina (dolgo, dugo
leto, prim.) O~igledna e vrskata so zavetot na Bog kon Noe i negovite potomci deka svetot
pove}e nema da go potopuva. Od ovde e i vrskata so zborot dalga (bran, val) i poimot zbor (val,
veli{, veli). Imeno, vino`itoto e bo`ilak, lakot e bran/val, valot e dalga, a dalgata e duga.

\ e preripnato, a s# {to e pod G va`i i za \.

E-E

Eden. Brojot eden (1) i Edenskata gradina se isti zborovi i o~igledna e aluzijata deka
Rajot zna~i i povrzanost so ednosta i edniot Bog, koj e `ivotodaritel.
Ako go podelite eden na e i den, }e dobiete deka e-den e "dnevna svetlina", {to e aluzija
koja treba da ni poka`e deka anticipacijata na sevkupnosta e videlinata, spoznanieto (vid-elina,
bo`estvena svetlina, jasnost). Kodot postoi prakti~no vo sekoj zbor. (N# interesira kakov li e ovoj
zbor na jazikot na lu|eto vo dene{nata "Elinska republika".) Isto e i na srpski - je i dan (jedan), no
e izgubena vrskata so Edenskata gradina.
Preku srpsko-gr~koto pravoslavno lobi vo Makedonija uporno se forsira zborot edem ili
edom. Vo prviot se gubi smislata, a vo vtoriot e-dom ("rajot e dom ~ovekov") smislata e kolku-
tolku zadr`ana. No, izvorniot kod, sepak, mislime deka e vrskata eden (ednost, e-den, "denski").
Toa poka`uva deka Vuk Karaxi}, star srpski masonski majstor, so svoite intevencii namerno
pridonel srpskiot jazik da go zagubi izvorniot kod i da se izdvoi kako poseben. Eden ili en
(skrateno) e opozit od ne, {to e negacija na su{tinata.
Vsu{nost, ako dobro gi poglednete site brojki, }e vidite deka site sodr`at kod. Nula ili
zero se povrzuva so zen, zora, proziren, zero/ezero itn. Site ovie zborovi ni ja poso~uvaat nulata
kako mno`estvo - koan, {to ne e prazno, tuku vo sebe sodr`i s#, no kako nemanifesten potencijal.
 Eden ve}e go objasnivme. Dva - dvojstvo, nesovr{en sistem, neostvarena celina.
Tri - trojstvo, samiot zbor trijada ka`uva deka se raboti za tri - jas odnosno za trite Jas na
Tvorecot (troipostasen Bog). Gr~kiot zbor "tri-ja" bukvalno toa ni go ka`uva, normalno dokolku
go tolkuvate makedonski. Pravoslavnite ne go priznavaat poimot trojstvo, koj mo`e da zna~i
princip, i go upotrebuvaat poimot Sv. Trojca, odnosno deka se raboti za `iv troipostasen Bog.
^etiri - gi simbolizira ~etirite strani na svetot, odnosno ~etirite mitski emanacii na Bog -
elementite vozduh, voda, ogan i zemja. Zborot e sostaven od ~esti~kata "~e" i slogot "tiri". ^e
najverojatno e povrzana so ~i - kosmi~kiot zdiv, a tiri e tri odnosno trojstvo. Zo{to e ova vaka
komplicirano? Rekovme deka Bog e trojstvo koe mo`e da postoi vo samoto sebe. Ova simboli~no
se prika`uva so ramnostran trijagolnik. No, vo ramnostraniot trijagolnik mo`ete da vpi{ete u{te
eden pomal ramnostran trijagolnik, a vo nego u{te pomal i taka do beskraj. Na ovoj na~in
trojstvoto se replicira samoto sebe vo manifestacija, odnosno Gospod sozdava gospo|i i gospoda,
odnosno idni bogo~oveci.
Pet - ili pat. Bidej}i patot e "patewe" {to ni ovozmo`uva da ja nadmineme iluzijata deka
odgovorot e tamu nekade von nas. Sredi{teto na ~etirite kraci na krstot e petata esencija - Bog vo
koj superponira s#, odnosno patot koj e istovremeno i cel. "Ahilovata peta" na poznatiot polubog
od "Ilijadata" vsu{nost ne e negovata petica, tuku negovoto edinstvo so "patot", odnosno so tao,
odnosno so teo. Poimite peta i pat se povrzani. Samoto ime Ahil doaga od Ah - aksis i Il - Bog,
{to zna~i Ahil e eden dreven bogo~ovek, odnosno bo`estveno sredi{te (ova obogo~ove~uvawe
vo vedskite vremiwa bilo sosema voobi~aeno). Normalno, tie {to sakale da go ubijat morale da ja
raskinat negovata vrska so bo`estvenosta, odnosno so pettata esencija, {to go napravilo ranliv.
(Poimot hill na angliski zna~i brdo, vozvi{enie, no i potpetica - heal, odnosno povisoko nivo). Vo
ovoj kontekst bi go poso~ile i Apolon, bogot na sonceto, kogo Ahil go navredil so toa {to go
urnal negoviot kip, pa ovoj potoa ja naso~il strelata na Patrokle tokmu tamu kade {to Ahil bil
ranliv. Imeno a (negacija) i pol (polovina, pol) jasno poka`uva deka Apolon e divinizirana
sostojba na "nadpolovost" ili "androgenost", {to e uslov za nadminuvawe na dualizmot na
pojavniot svet, i o~igledno konfliktot na Ahil i negovata ranlivost e vo ovoj kontekst, odnosno
otpa|awe od androgenata sostojba.
[est - stra{niot broj, {to e povrzan so satanata i najverojatno ima vrska so zatvorenata
avtoreferencija. Nemame mnogu soznanija za ova.
Sedum ili sed - um. Sedmoto nivo vo koe Dedo Bo`e po~iva od delata svoi vo ve~noto
sega. Sedam e sinonim i so sedam (na tron).
Osum ili os - um. I kako znak i kako zbor ovoj broj ni ja poka`uva "konvergencijata na
beskrajot" ili Sinot - bogo~ovekot, koj e os - kata i um - ot na svetot. "Osmica" zna~i "oska koja
mi~e" (pomestuva). Osum e brojot na Hristos, koj e konvergencija na beskrajot i e sepridvi`uva~
na svetot, bidej}i se nao|a vo sredi{teto na sekoj sistem.
Devet - od devi odnosno angeli (devette angelski ~inovi se serafimi; heruvimi; prestoli,
pa potoa se gospodstva; sili i vlasti i na kraj, najblisku do lu|eto, se na~alstva; arhangeli i angeli).
Deset - ili kade {to e ve~noto sat (sad)/sega ili rajot. Nula zdru`ena so eden ili tvorecot i
Edenskata gradina (samoosvestena ideja spored Hegel).
Edinaeset - jedan - ja - jest ili eden jas sum.
Dvanaeset - dva - ne - jest ili dva jas ne sum.
I tuka zavr{uva celinata na numeri~kite kodovi, bidej}i drugite brojki se repliciraat. Vo
prilog na ova e i kodifikacijata vo kartite za igrawe (koi isto taka ja sodr`at ovaa {ema), kade {to
ne postoi karta so numeri~ka vrednost edinaeset, tuku taa e zameneta so "kecot", so {to se
poka`uva deka "nema dva boga".

Eskalibur, imeto na me~ot na kralot Artur go sodr`i kali ili kala, zborot na koj mu
posvetivme cela glava vo ovaa kniga. Ovoj zbor prakti~no e ist so zborot iskali, odnosno
kova~kiot izraz za zacvrstuvawe na ~elikot (zgusnuvawe). I ovde e vtkaen principot na zmijata
(kala), odnosno `enskiot princip, zemen, gust, cvrst oblik na bo`estvena energija. Se ~ini deka
Artur (ar - "zemja" i ur - "vladetel") mnogu pove}e im pripa|a na Keltite ([koti/Irci) otkolku na
Angli~anite. ([to zna~i deka e od "na{ite".)

Erusalim, bibliskiot svet grad, vsu{nost zna~i: er (ar) - "zemja", u - "vo", salim (salaam,
shalom) - "mir", odnosno "zemjata koja e vo smirenie".

@ - ZH

Mo`ebi najzna~ajnata bukva vo na{ata azbuka, {to pretstavuva krst, odnosno sostojbata
vo koja ~ovekot e povrzan so Boga ili ~uden atraktor so terminite na teorijata na haosot.
Zborovite ma` i `ena, koi zavr{uvaat i po~nuvaat so krst (`), poka`uvaat deka polovite
proizleguvaat od Boga i se razdvoeni so Negova promisla. Nie kako edinki prvenstveno postoime
blagodarenie na Bogot Sedr`itel, a preku krstot (atraktorot), {to sekoj od nas go nosi vo sebe, gi
primame bo`estvenite energii koi n# odr`uvaat vo `ivot. (Pol doa|a od pola, polovina, a seks doa|a
od presek, {to ja ima istata smisla.)
 Zborot ma`ena, {to e spoj od zborovite ma` i `ena (bukvata ` e spojot), ozna~uva bra~na
zaednica {to e spoena preku krstot, preku Boga, odnosno deka Bog e glavniot izvor na qubovta
{to gi vrzuva lu|eto. Ovde voedno e vtkaena bibliskata mudrost od Noviot zavet, kade {to Hristos
veli: "Koj miluva tatko ili majka pove}e od mene, ne e dostoen za Mene; koj miluva sin ili }erka
pove}e od Mene, ne e dostoen za Mene" (Mat. 10; 37). Ovaa izjava duri sega mo`eme da ja
razbereme kako {to treba. Sekoja povrzanost so druga li~nost, kolku i da ni bide bliska (sopruga,
majka, dete) nu`no vodi vo otpadni{tvo, bidej}i nie samite ne sme ve~niot izvor na bo`estvenata
energija i qubov. Bez svrtenost prvenstveno kon Boga i bez qubov kon nego ne mo`eme da ja
primime energijata {to Toj ni ja dava i vleguvame vo proces na kradewe energija od svoite
najbliski. Kolku i da go narekuvame ova qubov, toa vsu{nost e grev zatoa {to principot na
kradewe energija e najnegativniot princip vo prirodata i e direktna pri~ina za ~ovekoviot pad.
Vo zborot ma`ena (napi{an kirili~no) ova znaewe e kodirano od prastari vremiwa, a koj
toa }e uspee da go voo~i, lesno i }e go razbere. No, za `al, malkumina razmisluvaat vaka,
odnosno mora{e da se pojavi knigata na Redfild za da ni uka`e na ne{to {to, se ~ini, od
sekoga{ sme go imale.
Zna~i, preku krstot (`) dvojstvoto ma`-`ena stanuva trojstvo (ma`ena), odnosno zaednica
na dvajca lu|e vo ~ie sredi{te se nao|a krstot - Bog - qubovta, koja so tekot na vremeto se
ovaplotuva i kako konkreten bo`ji dar, odnosno se dobiva prinova.

@ivot. Zborot zapo~nuva so krstot (`), odnosno `ivotot zapo~nuva, istekuva, se izla~uva
od Boga (`-i-vo-t-oa). Istata analogija postoi i na Zapad vo poimot organski, kade {to organizmite
izviraat od or - "svetlina", "aura", "oreol" i geneza - tvorba (zna~i "tvorba na svetlosta"). Se ~ini
deka vo lingvistikata e vtkaena celokupnata mudrost i doktrina na isto~noto
(centralnoto/slovensko) pravoslavno hristijanstvo. (Ili obratno, doktrinata e koncipirana od
lingvistikata, bidej}i prvo be{e zborot.)
Ako nekomu mu ka`ete - "Da si mi `iv!", toa e isto kako da ste mu ka`ale - "Krstot (Bog)
da e vo tebe i so tebe!" I ovoj inverzen opozit na ovie dva zbora ni go potvrduva toa: nade` - `e-
dan. ^ovekot e naj`eden za bogopoznanie, a nade`ta deka toa }e go ostvari go tera da traga. Ovaa
slika vo ogledalo na ovie dva zbora voop{to ne e slu~ajna i e nameren gnosti~ki kod.
Kolku pove}e go analiziravme makedonskiot jazik, vakov kakov {to e, s# pove}e se
fasciniravme i bevme ubedeni deka toj e eden od najdobrite i verojatno prajazik na site jazici vo
svetot, a na{iot prezir kon lu|eto koi go osporuvaat raste{e so geometriska progresija. Tie {to n#
ottrgnuvaa od jazikot, n# ottrgnuvaa i od Boga. Eden Angli~anec, na primer, preku zborot live
(`iv) ne mo`e da sfati ni{to. Mo`e da go pro~ita naopaku i }e dobie evil - zlo, {to sosema }e go
zbuni. Re~enicata "I`am married", odnosno "Jas sum ma`ena", isto taka, ne dava nikakva
metafizi~ka dlabo~ina na bra~nata zaednica i svedoci sme kako taa denes se razvodnuva.
O~igledno angliskiot (angelskiot) jazik e jazik na padnatite angeli.

Z-Z

Zen ili zen-budizam. Ve}e go objasnivme zborot budizam, odnosno Buda -

"probudeniot" (vidi pod bukvata B).
Koga vo nekoi intelektualni krugovi }e se spomene{e poimot zen, obi~no se treskaa
sekakvi gluposti. Edna od najgolemite be{e, sekako, povrzuvaweto na zborot zen so `ena. Za `al,
na na{ite `eni intelektualki, ~ii mozoci vo komunizmot, a i denes vo kapitalizmot se dobro
"isprani" so feminizam i so izmamata nare~ena ramnopravnost, ~inime deka ova prili~no im
gode{e, bidej}i im ja pothranuva{e suetata i ta`nata potreba za feminocentrizam. Prosto e
neverojatno poimot zen da ne se povrze so zenica, odnosno so to~kata vo okoto preku koja
gledame.
Rekovme ve}e deka veda zna~i "znaewe", odnosno videlina - uvid - uviduvawe - gledawe
na rabotite, pa vrskata so zenica e o~igledna. Od tamu doa|a i poimot zenit, najvisokata to~ka na
sonceto napladne, {to povtorno e asocijacija na dostigawe na superpozicijata, pozicijata "nad", pri
{to doa|a do transcedencija (otvorawe na krunskata ~akra spored indiskata/vedskata ezoterija) i
primawe na znaeweto. I samiot zbor znae (z'nait na dijalekt) vle~e koren od ovoj poim i e del od
ovoj niz. Od ova mo`e da vidime deka u{te edno poznato ime od antikata, koe Grcite go
prisvojuvaat, vle~e koren od kaj nas. Sekako, stanuva zbor za seznajkoto ~ii paradoksi i den-
denes gi ma~at matemati~arite - golemiot Zenon, odnosno "onoj koj e vo znaeweto", "vo zen"
(zen-on), a negovoto ime na jazikot na plemeto Grci ne zna~i ama ba{ ni{to. Zenon e ~esto ime
vo Polska i ^e{ka. I samite tezi na Zenon se poklopuvaat so u~ewata na zen-budizmot. I,
vnimavajte sega: ako se razbirate malku vo zen-budizam toga{ znaete deka za da vlezete vo
"zen" umot treba da vi bide prazen. Pra-zen bukvalno zna~i pra, odnosno primaren, prvobiten
zen. Ako ova ne e gnosti~ki sistem, toga{ ne znaeme {to bi mo`elo da bide.
Zborot pra-zen ili praznina, vsu{nost, se odnesuva na primarnata kreativna sila, bidej}i
praznina sfatena kako ni{to`nost ne postoi. Postoi ni{to`nost sfatena kako avtoreferentna jamka ili
jama, odnosno vrzanost vo samiot sebe, {to e sostojba na pekol (zmija {to si ja jade opa{kata.)
Praznina ili zborot pra-zen, vsu{nost, se odnesuva na nultoto mno`estvo sfateno kako pra-
potencija na "s#" ([redingerovata nekolabirana branova funkcija). Ova e samo u{te edna
lingvisti~ka potvrda deka u~eweto na zen-budizmot e u~ewe na jafetskite, arijskite narodi i deka
kaj Hananite (Kinezi, Japonci...) e prezemeno, a nekade duri i delumno paganizirano. Mislime
deka sekoj budisti~ki monah }e ja prepoznae vo ova doktrinata na svoeto u~ewe. Ruskiot
oftalmolog i avtor na knigata "Od kogo sme nastanale", Dr. Ernest Mulda{ev, predvodej}i edna
ekspedicija na Himalaite, vo razgovor so eden od tamo{nite lami go dobiva podatokot deka
"vistinskata mudrost - znaeweto" od koe u~i podvi`nikot se narekuva "pradzna" (praznaewe) -
zbor koj e o~igleden sinonim so poimot prazen/pra-zen. Zo{to toj kako Sloven ne gi prepoznava
ovie zborovi kako svoi e pra{awe koe i nas ne za~uduva. No, toj ne e edinstven. Na po~etokot od
ovoj pasos se po{eguvavme so povrzuvaweto na poimot `ena so poimot zen, no se ~ini deka i
ovoj zbor e od ovaa niza. Koga podocna uvidovme deka zborot "amazonka" (`ena voin, koja
prezira ma`i) zna~i a - bez (negacija na sanskrit), maz - ma`, zonka - `enka, ili nema`enka
(neoma`ena, bez ma` - `enka), jasno be{e deka ova e zbor koj Grcite go imaat prisvoeno. Zborot
amazonka e samo gr~ki permutiran izgovor na ovoj ~isto makedonski zbor, bidej}i glasot "`" tie
go izgovaraat kako "s" ili "z". Oficijalnoto tolkuvawe na ovoj zbor e "onie koi nemaat gradi",
demek amazonkite gi se~ele gradite za da ne im pre~at vo rakuvaweto so strelite. Glupavo
tolkuvawe {to doa|a od "mazos" ili "masos", {to e gr~ki zbor za gradi. No i da e taka, mazos doa|
a od molzewe ili "muzewe", {to e {iroko rasprostranet slovenski zbor. "Kakov e ovoj sram za
~ove{tvoto?", se pra{uvame denes dodeka ova go pi{uvame. Zadovoluvaj}i ja suetata na Grcite,
Evropejcite, odnosno nivnata razgalena i degenerirana aristokratija i debilna bur`oazija,
ednostavno propu{taat da primat edno grandiozno spoznanie. Sakale ili ne, kolku pove}e
navleguvavme vo ova, ne mo`evme da pobegneme od vpe~atokot deka sepak postoi zagovor, a
kako {to uvidovme, za `al, toj e mnogu pogolem od gr~kata nacionalna sueta. Slednite zborovi
postepeno ne dovedoa i do toa. Neverojatno e toa {to poimot zen (zenica, zenit, gledawe), poimot
prazen, (odnosno bez nikakvi misli, t.e. Bog sfaten kako potencija na s# ) i poimot budizam
(Buda, buden) nikoj ne gi povrzuva so na{iot jazik i {to lu|eto i ponatamu `iveat so {iroko
zatvoreni o~i. Tezata za zagovor se nametnuva{e sama po sebe.

Zaratustra. Koga go analiziravme ovoj zbor, so neveruvawe sfativme deka toj zna~i
"utrinska yvezda" ili "denica", a ova se gleda{e osobeno jasno vo drugoto ime na ovoj prorok od
dale~niot istok, odnosno Zoroaster. Od zora - "utro" i aster - "yvezda", jasno e deka negovoto
ime zna~i tokmu toa {to go napi{av pogore.
Za `al, toa ime voedno e i imeto na padnatiot angel i, ~inime, deka voop{to ne e slu~ajno
{to Ni~e, filozofot koj jasno i glasno izvika - Bog e mrtov! - vo svojata poema "Taka zboruva{e
Zaratustra" go slavi tokmu nego - nat~ovekot.
 Od ova se gleda doktrinata na |avolskoto soblaznenie, odnosno deka Bog ne e potreben,
tuku deka ~ovekot mo`e da bide Bog. Ova voedno e i osnova na ideologijata na Hitler i na
nacistite, koi ~esto go koristea Ni~e kako potkrepa vo svoite tezi.
To~no e deka ~ovekot e sozdaden za da se obogo~ove~i, a deka divinizacijata e sudbina
na ~ove{tvoto, zboruvaat ruskite filosofi i bogotraga~i N. Ber|aev i V. Solovjev. No, za `al, i Bog
i |avolot, kako {to odamna ka`al nekoj mudrec, se krijat vo detalite. Vistinski bogo~ovek mo`e da
se stane samo so bo`ja volja ili Bog po blagodet, kako {to e crkovniot termin. Na zna~eweto na
seto ova }e se navratime podocna, koga }e opi{eme i kako go razbravme toa i kolku e golema
opasnosta od ~ove~kata suetna potreba da se obiduva da stane Bog, bidej}i obi~no vo toj slu~aj
se izroduva vo ne{to sosema sprotivno od toa.
No, zasega e interesno da se spomene ne{to drugo. Spomenikot na NATO paktot, {to se
nao|a vo dvorot na {tabot na Alijansata vo Brisel, e satanisti~ki krst, odnosno obraten krst. Toa ne
go bevme zabele`ale samo nie. Nekoi na{i vladici toa javno go ka`aa, predupreduvaj}i deka
NATO e armija na fariseite (masonite). Jas dolgo vreme veruvav deka ova e samo srpsko-ruska
propaganda, dodeka vo kosovskata kriza ne ja sogledavme celokupnata hipokrizija {to so NATO
trupite be{e uvezena vo Makedonija.
[to se odnesuva do spomenikot pred {tabot na NATO vo Brisel, dolgo vreme bevme
uvereni deka toa e maslo, odnosno delo na nekoj umetnik. So ogled na toa {to otsekoga{ sme bile
svesni kakva banda degenerici se pove}eto od niv, si pomisliv deka nekoj tip od kalibarot na
deklariraniot satanist Gajger (scenografot i oskarovec za filmot Alien na Ridli Skot) mo`ebi
nekako im go podmetnal. No, koga se osvestivme deka znameto na NATO, odnosno sinoto
zname so yvezdata Severnica, {to pokraj sonceto e edinstvenata fiksna to~ka na neboto, a go
simbolizira istoto, "pomaliot bog" - |avolot, ni se krena kosata na glavata. Kapak na s# be{e i
samitot na Alijansata {to se odr`a taa 1999 godina, vedna{ po kosovskata kriza, kade {to
"golemcite" zasedavaa na masa vo oblik na obraten pentagon, vo koj mnogu elegantno mo`ete da
vpi{ete obraten pentagram.
Vo {to li e rabotata, se pra{uvavme. Dali so ovaa organizacija rakovodi nekakva
satanisti~ka sekta ili nie poleka, no sigurno go sogleduvavme najgolemiot zagovor {to mo`ete da
go zamislite.
Otkako se izredija Klinton i ostanatite pretsedateli na dr`avite ~lenki na NATO alijansata
vo Skopje za da ni "zablagodarat" za pomo{ta {to ja dadovme vo zgri`uvaweto na kosovskite
begalci, na red dojde i onoj kutar Xejmi [ej, portparolot na NATO, koj treba{e da odr`i
predavawe po toj povod na Pravniot fakultet vo Skopje. Se oblo`ive deka na toa predavawe na
ovoj ili onoj na~in }e go spomene Zaratustra. I taka i se slu~i. Si ~estitavme poradi pogodokot,
no ne poradi spontanata vidovitost {to ve}e go izma~uva{e edniot od nas i koja so ovoj nastan
nema{e vrska, tuku poradi logi~niot zaklu~ok {to go izvedovme i koj be{e to~en. Na zapad
simpatiite kon padnatiot angel ne se novi. Tie zapo~nuvaat u{te so epot na Milton, "Zagubeniot
raj" ({to i be{e {egovit povod na avtorite na filmot "Advokatot na |avolot" imeto na |avolot, kogo
go igra{e Al Pa~ino, da bide tokmu Milton). Vo ovoj ep od sredinata na XVII vek, Milton go
koristi buntot na |avolot protiv Boga za da izgradi metafora vo koja go veli~a buntot na mladata
bur`oazija protiv kralot i aristokratijata vo Anglija. Od toga{ navamu principot na bunt na
poedinecot protiv sistemot vo zapadnata intelektualna misla i vo predve~erjata na bur`oaskite
revolucii stanuva modus vivendi izdignat do stepen na koncept, na koj vsu{nost zapadot i denes
funkcionira. Za `al, ~inime deka Milton gi me{a zemnite i nebesnite koncepti ({to vo toa vreme e
vo soglasnost so nadoa|a~kite idni marksisti~ko-ateisti~ki idei, deka nebesniot svet e samo
razubavena proekcija na ~ove~kiot, taka {to "onie" koi znaea deka rabotite ne se voop{to takvi
ve{to gi zazedoa svoite pozicii).
Denes vo zemjata na Mak(g)edon se {etaat vojskite so znameto na |avolot, koi na ramoto
ja nosat yvezdata Denica (ako ova vi e poznato od nekade, da ve potsetime: Otkrovenie Jovanovo
13; 16 i 13; 17). Dodeka go pi{uvame ova se pra{uvame dali ovie su{testva naskoro }e se drznat
da ni predlo`at religija vo koja }e se slavi buntot na satanata protiv "terorot na Bog - uzurpatorot
na Univerzumot". Pove}e ni{to ne bi ne za~udilo, bidej}i simbolikata na ve}e spomenatata
skulptura od dvorot na [tabot na NATO paktot vo Brisel e tokmu vo ovoj kontekst. Imeno, taa
pretstavuva eden sredi{en krst, koj e vkle{ten, zaroben vo obraten satanisti~ki krst, i dva kruga,
od koi edniot go istisnuva drugiot, {to simbolizira triumf na otpadni~kata crkvata na |avolot vrz
crkvata na Boga. (Crkvata na saborot satanski, na tie koi sebe se narekuvaat Evrei, a ne se, tuku
la`at... kako {to se nare~eni vo Otkrovenieto.) Sekoj koj malku se razbira vo simboli ovaa
skulptura }e ja sfati tokmu na ovoj na~in, no, ~inime, lu|eto pretpo~itaat da bidat so "{iroko
zatvoreni o~i".

Zmija ili kala na sanskrit. Ako se zeme predvid deka na ovoj termin mu posvetivme cela
edna glava, ne treba tuka da se povtoruvame. ]e napomeneme samo deka zmija i zemja se ist poim
i oti go ozna~uvaat gustiot, tvrdiot, grubiot princip na bo`estvenata energija, odnosno poniskiot
princip na kru`eweto na materijata, od gruba zemna do fina nebesna, za {to zboruva i samiot
Aristotel. Ovoj kontinuitet najdobro mo`e da se sogleda preku modernata teorija na haosot,
odnosno preku principot na promena na fraktalnata dimenzija (videte vo glavata Peano kriva).
Principot na zmii koi si gi jadat opa{kite e principot na otpadni{tvo ili otsustvo na ~uden atraktor,
odnosno tie si se sami sebesi atraktor (zatvorena avtoreferencija). Principot, pak, na zmija (ili dve
zmii) koja se ka~uva po stap (kadu{a - doktorskiot stap ili stapot na Merkur) e principot na
otvorena avtoreferencija, odnosno pravilna postavenost na energijata (funkcijata) vis-á-vis Boga
(~udniot atraktor).
^udno, no "principot na zdravje" celo vreme im e pred nos na doktorite vo vid na nivniot
simbol, no tie toa ne sakaat da go uvidat i ja baraat simbolikata na znakot vo "zmiskiot otrov", od
koj pravat "bu~kuru{i" kako "babite gata~ki".

Ova e unikatna bukva vo makedonskata lingvistika i nea ja nema na drugo mesto vo

svetot. ^esto se upotrebuva vo makedonskata varijanta za anti~kiot bog Zevs, odnosno Yeus.
Mnogu e interesno koga imeto na ovoj bog go tolkuvate koristej}i ja ovaa bukva.
Ye - e standarden izvik koga si igrate so mali deca i im se kriete, na primer zad perde i gi
yirkate niz otvor.
Us - e nastavka {to zaedno so nastavkite "is" i "os" Grcite ja pikaat sekade, no, se ~ini,
site poteknuvaat od slovenskata lingvistika. Us poteknuva od us-ta i obi~no se upotrebuva koga
se opi{uva nekakov tesen procep vo koj se vleguva ili niz koj se pominuva. Ustata e tokmu toa.
Zborot moreus e tipi~en primer, koj go ozna~uva bukvalno istoto. Us ili ustie na reka (utoka),
isto taka go sodr`i us. Geometriskoto telo konus (kon-us) ima to~en opis samo na na{iot jazik -
kon, "kon to~kata na konvergencija", i us, odnosno "kon potesno".
Kako toa anti~kite "gr~ki" matemati~ari koristat slovenski termini, i toa pred doa|aweto
na Slovenite na Balkanot?
Nastavkata is, {to isto taka e ~esta kaj Grcite, nie ja upotrebuvame kako prefiks koga
opi{uvame sostojba na is-tekuvawe, potoa is-ka~uvawe i iz-vor (z i s se edna~at po zvu~nost), pa
taka, spored ovaa logika, imeto na Yeus lesno se tolkuva kako ye (yirka) i us (procep), odnosno
"onoj koj yirka, gleda niz procep vo s#" (Ye-v-se). Ova e u{te edna anticipacija na poimot ~uden
atraktor od teorijata na haos, izvedena preku mit. Vo nespornoto intelegentno i tvore~ko
povedenie na ovaa sostojba, {to postoi na site nivoa vo prirodata, so vnimatelno nabquduvawe
(spontano i intuitivno) na{ite pretci to~no ja sogledale modernata teorija na haos i vo nea go
videle implicitniot poredok vo prirodata, odnosno Bogot-Sedr`itel, a toa i lingvisti~ki go kodirale.
Za `al, ova grandiozno znaewe, {to vo Evropa go donele Indoarijcite i koe prethodno im go
ostavile na Indusite (koi obilno go paganizirale), ~inime, bilo prete{ko za sfa}awe od strana na
plemeto Grci. Pletej}i sekakvi prikazni okolu osnovnite kodovi, tie isto taka go paganizirale
znaeweto, izgradile statui i idoli, i seto ova go pretvorile vo cirkus, denes interesen samo za
turistite ili za "intelektualcite" od tipot na Robert Grejvs.
Ve}e go objasnivme poimot ~uden atraktor - to~kata na konvergencija od koja doa|a s# i
vo koja s# si odi. Vo svojata linearna geometriska interpretacija taa to~ka e krst ili Dekartov
koordinanten sistem. Vo naukite za po~etna to~ka vo nekoja teorija se upotrebuva gr~kiot zbor
aksiom, koj nema nikakva vrska so plemeto Grci. Vsu{nost, zborot aksiom/aksis zna~i oska.
Rekovme deka a e "ramnote`a", a ks, odnosno iks, e krst. Is zna~i "istekuvawe", "iska~uvawe",
{to pak ni poka`uva deka stanuva zbor ~udniot atraktor, odnosno ideja koja proizleguva od nego.
I vo aksiom e isto, samo {to om e "sevkupnosta" (mantrata om), odnosno um, intelegencijata {to
go odr`uva univerzumot (iks e konvergencijata).
Aksiomot na makedonski jazik obi~no se narekuva oska (aksis). I staroto ime na rekata
Vardar e Aksios. (Vo prethodnite redovi ja poso~ivme inverznata forma "aksi" - "iska" i ja
objasnivme ezoteri~nata smisla i slovenskoto poteklo na zborot.) Ako gi zamenime slogovite na
oska, odnosno os-ka, }e dobieme ka-os ili (haos).
Povtorno, vo ovoj zbor mo`e da se sogleda principot na konvergencija i divergencija na
~udniot atraktor. Ka doa|a od kala, odnosno zmija, odnosno nelinearna funkcija, a os e oska,
odnosno ~uden atraktor, to~ka na konvergencija. (Pokraj "-is" i "-us", "-os" e tretata nastavka {to
plemeto Grci ja pika kade }e stigne.) Os na latinski jazik zna~i "koska", no i toj zbor ja ima istata
ezoteriska smisla - k e od kala (kalus), a os e oska, {to zna~i "cvrsta zgusnata oska" ili "koska".
Latinskiot zbor osculum, {to zna~i usta, go potvrduva ova {to go zboruvame. Oskata
(aksisot) e povtorno anticipacija na atraktorot, koj vo mitovite e pretstaven kako usta koja
"usisuva" (literaturno: v{mukuva) s#. Plemeto Grci i drugite paganski narodi vo ovoj princip
gledale bogovi koi gi jadat svoite deca i sli~ni gluposti.
Zna~i, oskulum, os od oska, kul (k'l, kult, kala) - zgusnuvawe okolu to~kata na
konvergencija, i um koj si e um, pamet ili svest, odnosno na ovoj proces vo prirodata mu e
davano svojstvoto samosvest, so {to implicitniot poredok ne e sfa}an samo kako nejasna
zakonitost, tuku kako inteligencija i volja na Sedr`itelot. Kako {to se gleda od ova, i haos i aksis
se sosema objasnivi slovenski zborovi i ne se gr~ki arhaizmi, kako {to obi~no }e najdete vo
re~nicite.
Koga sme ve}e tuka, vredi da se portudime da objasnime eden "arhaizam" na plemeto
Grci, no so slovenska terminologija. Kronos, bo`estvoto od "helenskata" mitologija, koe obi~no
go povrzuvaat so vremeto (hronos), e objasnuvawe {to ne zvu~i mnogu vistinito. Kron e "kruna",
a os e "oska", {to, vsu{nost, zna~i "krunska oska", odnosno vrvnata temenska/krunska ~akra
(sashara) od indiskata/vedskata ezoteriska tradicija. Se ~ini deka celokupnata hierarhija na
starogr~kite bogovi, vsu{nost, e ezoterija krajno prenakitena so gluposti, koja, pak, vo osnova e
vedska i koja kaj Indijcite e zadr`ana vo ne{to po~ista, pomalku paganizirana forma otkako im
bila dadena od Arijcite.
I sega, Bo`e prosti ni ako gre{ime, no morame i ova da go ka`eme. Samoto ime Isus, od
is (istekuva) i us ("ustekuva", "usti~e" na srpski), kako i Hrist - os, od hrist ({to zna~i krst) i os
(oska - aksis), bukvalno go ka`uva ona {to samiot Hristos go zboruva za sebe, odnosno - "Jas sum
alfa i omega, prviot i posledniot i nikoj ne mo`e pri Otecot sem preku Mene". Negovoto ime
zna~i od (is) - vo (us) - krstot (hrist) - koj e oska (os), {to to~no ja opi{uva negovata bo`estvena
priroda na ednost so Otecot. S# doa|a od krstot i s# vo nego se vra}a i toj Negov krst e zape~aten
so Negovoto raspetie za da ni bide pokazatel, svetilnik, bez koj, kako {to podocna }e vidime, ne
bi mo`ele da se snajdeme vo beskrajniot okean od atraktori. (Izdr`ete dokraj za ova da vi bide
sosema jasno.)
Zborot izusti{ ili iz(s)us-ti{ povtorno go ka`uva istiot princip - od ustata, zborot, logosot.
Ili, da go parafrazirame eden od makedonskite monasi koj ednosta na Otecot i Sinot ja objasnuva
vaka: Nema Sin bez Otec, nitu ima Otec bez Sin. Spored istata logika nema zbor bez usta, nitu
usta bez zbor; zatoa Isus e isusten. Toa {to izleguva od ustata e zbor, a Isus e zbor. Ustata ra|a
zbor.
Zborot Is-us ozna~uva doa|awe od i vra}awe vo krstot. (Znakot na Jona i kitot e
edinstven znak koj im e daden kako dokaz.) 2 O~igledno e deka vo imeto na Hristos celosno se
obedineti formata i sodr`inata - Bog koj e zborot, {to e karakteristi~na tendencija na slovenskite
jazici, i ova na{e mislewe sosema se poklopuva so po~etokot na Evangelieto po Jovan (Jovan 1-
1, 2, 3, 4, 5).

I-I

Inkarnacija (lat. incarnatia - vo meso) ili ovaplotuvawe, vleguvawe na du{ata vo teloto,

vo plotta. Ve}e ka`avme deka plot zna~i pletka ili tkaewe. Sosema isto zna~ewe ima i poimot ka,

2
Vsu{nost, ova e golema parabola. Vo knigata na prorokot Jona e opi{ano kako toj, begaj}i od voljata
bo`ja, zaglavuva vo utrobata na kitot i od tamu izleguva duri so prifa}aweto na sudbinata {to mu e
predodredena. Za vreme na svojata smrt Isus, po raspetieto, sleguva vo adot i go izbavuva ~ove~kiot rod od
tamu, metafori~no poka`ano na freskite so podavawe raka na padnatiot Adam. Eve, i vo ovaa parabola,
vsu{nost, na "smrtta" se gleda kako na zatvorena avtoreferentnost, a ne kako na ni{to`nost; a voskresenieto
e preobrazba od fizi~ko vo duhovno, odnosno "otvorawe na sistemot" kon "~udniot atraktor", odnosno kon
bespo~etnosta i beskrajnosta na Bog (obi~niot linearen atraktor e po~eten i kraen, bidej}i sistemot,
trgnuvaj}i od edna to~ka, po odreden period povtorno se vra}a vo istata. Mitski ka`ano, toj e zmija {to si ja
jade opa{kata).
koj doa|a od kala (kalcium, kale, kalewe, tkaewe, kal, zmija) i se odnesuva na zgusnatite formi na
bo`estvena energija koi gi znaeme kako svetovni. Vo smeta~kata paradigma niv gi ozna~ivme
kako nelinearna funkcija so fraktalna dimenzija 2<D<3. Zna~i, poimot inkarnacija doa|a od in,
{to zna~i "vo" (na angliski jazik i denes e taka), i od ka, {to zna~i "gusto", "zemno" ili,
ednostavno ka`ano, "vo telesno", "vo zemno", "vo gusto", "vo kalap", ako ba{ sakate.
Ova tolkuvawe e pomalku ili pove}e identi~no sekade, no dali istoto ima vrska i so slovensko-
makedonskata lingvistika? Na{e mislewe e deka ima, i toa mnogu.

Inka e zbor koj ozna~uva naprava ili predmet so tesno grlo preku koja to~ime te~nost vo
bure. Samiot zbor go opi{uva principot na koj du{ata go ispolnuva teloto preku krunskata ~akra
(inkata e voedno eden vid model na sashara).
Plemeto Inki od pretkolumbovska Amerika nosi ime {to go ozna~uva sosema istoto, a
poimot ink, {to ozna~uva crno mastilo, korenot go ima vo ka, odnosno kala, {to zna~i zmija,
vreme, crno itn. (Latinskiot poim e relativno nov.) Zna~i povtorno principot na
ovaplotuvawe/zgusnuvawe.

Izbor - iz-zbor, odnosno da se izbere ne{to, e povtorno kod, bidej}i istiot termin
ozna~uva i od-zborot, {to istovremeno zna~i i "od logosot" (koj e potencija na site opcii).
Od-luka (lux, luxis), od svetlina (povtorno istoto, samo so "latinski" kod).

Iluzija ili maja. Zbor koj doa|a od Il - Bog i sja odnosno sjaewe. Site koi mislat deka ova
e latinski zbor neka mu ja sogledaat sodr`inata preku latinskiot, ako mo`at.

J-J

Jehova e imeto na Bog koe, vsu{nost, e J.H.V.H., odnosno samo inicijali, bidej}i nikoj
ne go znae vistinskoto ime. Imeto e interesno vo ovoj kontekst za koj zboruvame.
Zborot eho ili odjek e premnogu sli~en so Jehova (va e "pojavnost") i e sosema vo
soglasnost so misleweto na mnogumina deka univerzumot na nekakov na~in odgovara na na{ite
o~ekuvawa, barawa i potrebi. (Jeh na hebrejski zna~i "jas".) "Jas sum toj {to sum" - mu veli Bog
na Mojsej vo Biblijata. No, napravete analiza na ovaa re~enica na makedonski i na srpski: Jas s-
um toj {to s-um ili jas s (so) - um (svest). Odnosno: Jas sum toj koj e um, t.e. samosvesna misla ili
zbor. No, ve}e na srpski, ova }e bide: Ja sam (jas samiot) taj koji je - sam (toj koj e sam). Bog e
eden, no ne e sam bidej}i e tvorec na su{testva koi se sozdadeni po negoviot obrazec i koi, isto
kako nego, se li~nosti. No, ovaa lingvisti~ka divergencija direktno vodi kon panteizam i gubewe
na kodot.
Vo angliskiot jazik e u{te polo{o. Ako I am go tolkuvate kako aj (eye - oko), toga{ I am
who I am }e bide "oko koe se nabquduva sebesi". Ova e prili~no diskutabilno, iako postojat i
vakvi teolo{ki gledi{ta (Bog e tvorec koj preku svoite kreacii se nabquduva sebe si).

Jovan. Ve}e ja navestivme mo`nosta imeto Isus Hristos da se tolkuva kako Isusten (zbor)
ili is (od) - us (vo) hrist (krst) - os (oska, osovina, centar), {to e vo soglasnost so Evangelieto po
Jovan, kade {to logosot, zborot, i ovaploteniot logos se izedna~uvaat, odnosno ~inat sovr{en spoj
na su{tina i forma. Ne mo`eme, a da ne zabele`ime deka i imeto Jovan (Krstitel) e straotno sli~no
so makedonskiot zbor javuvawe ili najava, javka (lozung), {to, pak, e sosema vo soglasnost so
ona {to e i ulogata na Jovan Krstitel (kako i na Jovan Evangelist).
(I vo Biblijata arhangel Gavril insistira na imeto Jovan.) Jovan bukvalno zna~i "javuva~".
Poimot java~ (na kow) vsu{nost doa|a od negovata funkcija, kako donesuva~ na poraki (java~-
javuva~). "Java" isto taka zna~i stvarnost. Isto e i na angliski: rajder (rider) - java~, i rajter
(writer) - pi{uva~. Od ova jasno se gleda deka angliskata varijanta na imeto Jovan, John (Xon)
vsu{nost go ima zagubeno kodot. (Isto e i so samiot poim evangelist, {to bukvalno zna~i eve-
glas, od Eva-eve, pojava, manifestacija i gelos-glas, evan - prviot del od zborot evangelist e
osnova na imeto Ivan, koe e verzija na Jovan.) Vo prilog na ova tvrdewe e i imeto na Jovana
Orleanska, koja e i nare~ena "glasnik" (taka e nasloven duri i filmot na Luk Beson), no nejzinoto
ime e razbirlivo samo na makedonski jazik.
Ve}e go spomenavme poimot angel, odnosno na "gr~ki" angelos (gelos-glas i an-en-
eden). Site ovie kodovi se spoj na forma i na sodr`ina samo vo na{ata lingvistika. @alime {to ova
ne e taka vo drugite jazici.

Jama e sanskritski zbor {to ozna~uva "kontrola", "smrt" ili "zabrana". Koga ova go
doznavme, vedna{ sogledavme potvrda na na{eto mislewe deka zatvorenite avtoreferentni jazli
go opi{uvaat principot na ~ove~koto otpadni{tvo od Boga, i deka toa e kodirano vo jazikot kako
princip. Jama vo makedonskata lingvistika ozna~uva "dupka", "pe{tera", "bezdna", no ~inime
deka tokmu sanskritskiot zbor go sodr`i vistinskiot kod i tokmu ottuka se izvedeni i zborovite
jamka ili jazol, odnosno bukvalno istiot termin {to go upotrebuvame pri opisot na haosot i
informati~kata paradigma - avtoreferentna jamka ili jazol, so koj se ilustrira principot na
otpadni{tvo (zatvorena avtoreferencija - zmija {to si ja jade opa{kata). Vsu{nost, tokmu toa e i
bibliskata bezdna vo koja pa|aat gre{nicite, odnosno avtoreferentnata jamka {to nema singularno
pomestuvawe i e atraktor na samata sebe. (Za ova ponatamu.)
I samiot poim jazol, ako go razdvoite na ja-zol, }e dobiete eden avtonegativen opis - "jas
sum zol". I, sega, poglednete kako ponatamu se razviva nizot na fraktalni samosli~ni, no ne i
samoisti poimi. Zborot zol, koj go opi{uva principot na zloto, e vo kontekst na poimot zemawe
("mu z'l s#") i vo kontekst na zborot jadewe ("du{ata mu ja iz'l"). Poimot zlato i poimot zlo se
re~isi sinonimi. Polskata valuta, na primer, e zlota itn. Ova nedvosmisleno poka`uva deka vo
lingvistikata na Makedoncite, a i na drugite Sloveni, principot na odzemawe, kako i principot na
materijalno bogatewe, paganski atraktor ili para-bog e kodiran kako negativen, odnosno toa {to
vo svojata kniga Xejms Redfild go nare~e "kradewe energija" i "kontrolna drama", od
sekoga{ postoelo kako kod vo lingvistikite koi poteknuvaat od arhai~niot sanskrit, i obratno.
Podocna, }e vidime pove}e za ova, bidej}i postoi bitna razlika vo kodifikacijata na
terminite koi ozna~uvaat dobro i lo{o na istok i na zapad. Vsu{nost, tokmu tuka le`i klu~niot
problem. Primerot so polskata valuta zlota e samo mal del od ova. Parite na istok se kodificirani
kako negativen princip, iako nu`en. Na Zapad, poimot pari ne e vo takov kontekst. Money na
angliski ima koren vo indiskiot/sanskritski zbor mana, {to zna~i "duh" (no, pra{awe e kakov?).
Ne zaludno vo Biblijata e ka`ano: "Na Boga bo`jeto, na carot carevoto!" Ovie raboti smetame
deka ne treba da se me{aat. Ova e direktno kr{ewe na prvata zapoved – "Imaj samo eden Bog!"
Isto e i so poimot zlato koj, kako {to i prethodno napi{av, e prakti~no ist so poimot
zlo(to), no vo angliskiot jazik zlato e gold, {to doa|a od good - "dobro" i od God - Bog. ]e se
soglasite deka ova e fundamentalno razli~na kodifikacija na ovie poimi.
Ako nekoj tuka ni prefrli deka istata analogija postoi i kaj nas, i toa so poimite bog i
bogat, vedna{ }e mu odgovorime deka poimot bogat nu`no ne zna~i i materijalno bogatstvo.
Naprotiv, lingvistikata e kodirana taka, {to sekoga{ prednost mu se dava na duhovnoto bogatstvo.
Za `al, fakt e deka zapadot e edno odvratno, materijalisti~ki orientirano op{testvo, koe
poistovetuvaj}i gi materijalnite dobra i bo`estveniot princip na dobro, ~inime, pravi
fundamentalna gre{ka i zapa|a vo zatvoren avtoreferenten jazol. Podocna, ova i detalno }e go
doobjasnime, vklu~uvaj}i go makedonskiot zbor za valuta - para. Zasega, samo }e potsetime na
izvonredniot roman na Xems Xojs, "Dablinci", i, isto taka, na izvonredniot film na Xon Hjuston,
"Mrtvi", vo koi mnogu ubavo i poeti~no e opi{an principot na bibliskata ve~na smrt nasproti
principot na qubovta, kako ve~en `ivot. Vo romanot (kako i vo filmot, snimen spored romanot)
gostite od uglednoto dablinsko visoko op{testvo, eden po eden, za vreme na Bo`iknata no}
do`ivuvaat ~udesno otkrovenie na svoite vistinski li~nosti i svoite vistinski ~uvstva. Izleguva
deka zad glamuroznata forma se krijat nerealizirani du{i koi se potpolno zaglaveni vo stegite na
materijalnoto. Istata ve~er glavniot junak doznava za vistinskata qubov na svojata sopruga {to taa
ja do`iveala vo svojata mladost, dodeka bila vo `enskiot internat. Toj doznava za mladoto mom~e
koe gorej}i od qubov kon nea doa|alo sekoja ve~er pod nejziniot prozorec, duri i po najlo{i
vremenski uslovi, za da ja vidi barem na kratko. Doznava i deka vqubenoto mom~e, koga
negovata qubena ja preseluvaat vo drug grad, se razbolelo i umrelo.
Glavniot junak, krut i ambiciozen kapitalist, taa ve~er sogleduva deka negoviot `ivot e
proma{en, isto kako i negoviot brak. Za sebe sfa}a deka e ~ovek koj ne go spoznal najva`noto vo
`ivotot - qubovta, a so samoto toa i Boga i ona {to se vika `ivot.
I romanot i filmot zavr{uvaat so scena vo koja toj gi nabquduva grobovite na mrtvite i se
pra{uva koi se, vsu{nost, vistinskite mrtovci. Tie koi le`at tamu, a vo svoite kratki `ivoti ja
spoznale qubovta, ili toj bogat, mo}en ~ovek so i vo sovr{ena forma, navidum `iv, no odvnatre
pust.
Na krajot toj se ~udi i se pra{uva koja e silata {to go naterala toa mom~e da se gleda so
svojata sakana. "Mora da bila qubovta", zaklu~uva toj sogleduvaj}i deka bez qubov negoviot
`ivot, i pokraj seta mo}, ne e ni{to!

Jelad e evrejski zbor za deca, {to go imame i kaj Crnogorcite i kaj Srbite i kaj nas kako
"~elad", no svojot koren go ima vo `elad, ili daboviot plod, {to ima sveto zna~ewe kaj Slovenite.
Se pra{uvame koi se na ovoj svet navistina Evreite, a koi taka se deklariraat.

Jiva ili na sanskrit "`ivotna sila", odnosno "du{a". Ednostavno e neizbe`no da go

sporedime so poimot `iva (du{a), koj e makedonski, a vrskata e o~igledna. Vo prilog na ova e i
narodonoto veruvawe (koe e to~no) deka `enata ne smee da ja dopre zimnicata (osobeno zelkata)
koga e "ne~ista". Zimnicata ne e ni{to drugo, tuku priroden na~in na za~uvuvawe na `ivotnata
sila na rastenijata, pa zatoa poimot jiva i poimot juva (rasolnica) o~igledno se vo vrska (da ne
zboruvame za efektot na juvata vrz mamurlakot). @enata vo predmenstrualniot period e
insuficientna/oskudna so `ivotna sila i toga{ taa nesvesno ja krade od okolinata, pa ako vo toj
period ja dopre rasolnicata }e ja odzeme energijata i zelen~ukot }e izgnie. Toa e i smislata na
PMS sindromot i ova e nu`no za da mo`e jajce-kletkata da "odumre" i da otpadne za vreme na
ciklusot; vo sprotivno taa bi bila ve~na. @ivotnata energija na `enata kulminira vo denot na
ovulacijata za postepeno da opa|a do zapo~nuvaweto na menstrualniot ciklus koga taa povtorno
prima nova infuzija na energija, {to raste do ovulacijata. Ovoj ciklus e nelinearen i denot na
ovulacija ne mo`e da se odredi kako fiksen, a sprotivno na ova, so piewe na anti-bebi piluli
ciklusot stanuva linearen i to~no se povtoruva vo odredeni vremenski periodi. No, za `al,
toga{ `enata e vo zatvorena avtoreferentna jamka, otse~ena e od sevkupnosta i tokmu poradi toa
ne e vozmo`no za~nuvaweto.
Poimot "ne~ista" (`ena) bukvalno zna~i bez-duh, odnosno ne (negacija) - ~i (duh,
kosmi~ki zdiv i sl.) - s (so, svrznik) - to (toa, pokazna zamenka). No, glupavite i krajno vulgarni
feministi~ki sfa}awa, li{eni od jazik {to go objasnuva fenomenot, ova go tolkuvaat kako "ma{ko
zgrozuvawe" od menstrualniot ciklus, i celosno ja proma{uvaat temata. Tokmu ova e i pri~inata
za zabrana na vlez na `enite vo oltar, ili vo verski objekt voop{to vo periodot na menstruacija,
bidej}i kako insuficientni so `ivotna sila tie istata ja "kradat" i od vernicite i od samoto mesto {to
se podignuva na energetski silni to~ki. Ova e i pri~inata poradi koja muslimanite gi otstranuvaat
`enite vo vremeto na ciklusot vo posebni prostorii, bidej}i vo toj period energetski go iscrpuvaat
ma`ot i lu|eto vo okolinata voop{to.

Jona ili `enski polov organ na sanskrit. No, ova e denes taka poimeno. Vsu{nost, se misli
na "sakrament", odnosno izvor na `ivotot - ~akra. Jonskiot stil go simbolizira istoto. Imeto Jon,
Jon~e direktno vle~e koren od ovde. Bez bukvata J dobivame "ona", odnosno zamenka za `enski
rod (koja oficijalno e srpska/hrvatska, no se upotrebuva i kaj nas).

Jadica. Ovoj zbor e karakteristi~en bidej}i gi potkrepuva tezive. Jadica o~igledno doa|a
od jade, progoltuva. Kirili~noto slovo J bukvalno e ideogram na jadica za ribi. Srpskiot zbor za
jadica e "udica", a ruskiot "udo~ka". O~igledno e deka i bukvata i kodifikacijata se izvr{eni ovde,
a potoa permutirale. Ova ne e ~udno, bidej}i Sv. Kiril i Metodij, koi ja sozdale kirilicata, a po niv
i Sv. Kliment i Naum, koi ja reformirale i poradi koi taa e denes takva kakva {to e, `iveele i
rabotele vo Ohrid. Ova e interesno pra{awe za site koi mislat deka tie po poteklo bile Grci.

K-K

Kala ili na sanskrit "zmija", "crno", "vreme" (nekade i "zrak"). I pokraj toa {to na ovoj
zbor posvetivme cela glava od knigava, sepak, eve i povtoren kus osvrt.
Kali e indiska bo`ica na zemjata i tokmu od ovoj zbor se izvle~eni cel kup zborovi koi go
ozna~uvaat gustiot ili tvrdiot princip vo prirodata. Zna~i: kal (zemja), kalcium, kalus
(zarasnuvawe na koskite), kale (tvrdina), kalem (gust navoj), kalewe (zgusnuvawe, zacvrstuvawe
na ~elikot), kaldrma (pat od kameni kocki) itn. Toa se, vsu{nost, zborovi koi ni davaat slika za
svetot kako gusto tkaewe na pogrubiot (uslovno re~eno) princip na bo`estvenata energija.
Crkovniot termin plot, vsu{nost, zna~i "pletka" ili "tkaewe" (tkivo) i e sosema ist. Isto taka, toj se
odnesuva na fizi~kiot manifesten svet. Kaj Egip}anite ovoj princip e nare~en ka i korenot mu e
vo kala. (Teloto e kalap vo koj e smestena du{ata.)
Vo na{ata kompjuterska ili informati~ka paradigma toa e principot na premin od edna vo
druga necelobrojna (fraktalna) dimenzija. Princip koj go ilustrira takanare~enata Peano kriva,
koja so svoeto zmijoliko svitkuvawe potsetuva na zmija, i na koja, isto taka, posvetivme celo
poglavje. Vo ponatamo{niot del od re~nikot }e vidime mnogu zborovi koi go poddr`uvaat ovoj
koncept na kru`ewe na materijata od gruba, zemna, gusta do fina, nebesna, i obratno, no ne
nabquduvan niz prizmata na pojavniot (manifestniot) svet, tuku niz prizmata na matemati~ka
nelinearna funkcija, koja na{ite pretci, poniraj}i vo dlaboki misti~ni iskustva, uspeale da ja
izrazat na nivo na arhetip preku mit. (Stavot koj ovde go iznesuvame - deka matematikata, a ne
fizi~kiot pojaven svet, e taa koja ni go dava vistinskiot odgovor, e i stav na prethodno
spomenatiot Hju Evert.)
Gustiot princip vo ezoteriite e nare~en u{te i `enski, zatoa {to toj sam po sebe ne e ni{to
bez ma{kiot princip, koj e pridvi`uva~. Toa e princip na katanec (go ima ka) i klu~ (angliski key),
i ako gi prosledite ovie argumenti do kraj, toa i }e go sogledate. Vo prilog na ova samo bi go
dodale u~eweto na hristijanskata crkva, spored koe Hristos e mlado`enecot, a crkvata i vernicite,
odnosno nie, sme nevestata (episkopite se ven~ani za crkvata), so {to se potvrduva deka Bog e
ma{kiot princip, koj e i pridvi`uva~ i sedr`itel na materijalniot, odnosno `enskiot princip. (U{te
edna{ napomenuvame - bez feministi~ki nonsensi ili britanska perverzija, molam.) Zborot k'l,
odnosno kal/zemja (materijalen princip) ima svoj kontrapunkt vo zborot ak'l ili um, odnosno
duhoven princip, bidejki "a" e negacija vo sanskritskite zborovi. Ta`no e {to Makedoncite ova go
smetaat za turcizam. "Gr~kiot" zbor za crkva, "eklistija" (mesto za produhovuvawe), vsu{nost
vle~e koreni od ovaa niza i e asimiliran zbor.

Ki e principot na Bog vo isto~nata ezoterija, odnosno bo`estvenata ma{ka energija {to }e

ja sretneme u{te i kako ku, ~i ili kju energija ili, pak, kako ba kaj Egip}anite. (No, ovoj termin
ima semitsko poteklo, kako na primer babo - tatko kaj muslimanite, dodeka kaj nas se upotrebuva
zborot baewe, odnosno podignuvawe na energijata vo funkcija na isceluvawe, naj~esto na
paganski na~in).
Vo srpskiot zbor ki~ma (od ki – "energija", "svetlina", i ~mae – "uspana", "smotana",
"neaktivna"), kako i vo zborovi sli~ni na nego, sodr`ana e ovaa stara isto~na ezoterija, spored
koja po r'betniot stolb se iska~uva ~ove~kata padnata, no po priroda bo`estvena energija i na kraj
se spojuva so sopstveniot izvor ili Tvorec (vo zborot r'bet e sodr`an istiot kod, no so semitski,
mo`ebi i fenikiski termin r' (ra) – "svetlina" i bet – "ku}a").
Zborot kundalina, {to e indiski termin za ovaa energija, vo oficijalniot prevod zna~i
"svitkano vo k'lop~e", odnosno vo zatvorena avtoreferentna jamka ili "padnata" energija.

Kiva, od ki (energija) i va (pojava). Zborot e sosema vo soglasnost so sfa}awata na

starite deka koga kivate vi se "provetruva du{ata" i ottamu sleduva zadol`itelnoto "Na zdravje!",
ili "Bless you!" na angliski jazik. Spored indiskata ezoterija, toga{ za kratko se otvora i ~elnata
~akra (ajna). Ki - van - je to~no ni opi{uva deka "ki" se manifestira odnosno izlegla "van".
Vsu{nost, ~akrite se otvoraat i pri site refleksni aktivnosti (da ne gi nabrojuvame od pristojnost),
no samo so kivaweto e mo`no da se otvori ~akra {to e od "vi{ite sferi". Terminite ki ili ~i
voop{to ne se dogovor za zna~ewe kako {to tvrdi De Sosir, tuku se onomatopei zemeni od
prirodata i toa konkretno od zvukot pri kivaweto ili ~ijawe (na srpski), {to zna~i prosvetluvawe.
Zborovite kako ka - ~i, od gusto vo fino, se ka~uva ili klu~, otklu~i (od k'l-u-~i), to~no go
opi{uvaat principot na premin od zemnoto vo duhovnoto ili, so na{ata smeta~ka paradigma,
preminot od fraktalnata dimenzija 2<D<3 vo fraktalna dimenzija 3<D<4. Zna~i, od k'l (kal,
zemja, kali) - u (vo) - ~i (bo`estvena duhovna sostojba), koja fraktalnata geometrija ni ja
pretstavuva kako funkcija {to simulira oblici {to se gasoviti. O~igledno e deka vo jazikot koj, isto
taka, ima fraktalna struktura, od ovie dva termina - ka i ~i (ki), od koi vtoriot so sigurnost tvrdime
deka e onomatopeja izvle~ena od prirodata i od koja so samosli~ni fraktalni konfiguracii, no ne i
samoisti, se generiraat eden kup zborovi. Zborovite kako chiara – "svetlo" i ki~ - "svetlikavo" ni
go potpiraat stavot deka se raboti za svetol denski princip. Kiesa, na italijanski zna~i "crkva".
Ki (key na angliski), na primer, zna~i "klu~" {to, o~igledno, go poka`uva etimolo{koto
slovensko poteklo na zborot, koj se odnesuva na ma{kiot princip. Brava, na angliski, e lock od
loka - mesto na indiski, pa, ottamu doa|a lokacija (kambanata na Katoli~kata crkva vo Skopje e
vo forma na klu~).
No, postojat i u{te dva termina, a toa se ku i kju koi se odnesuvaat na istoto i, isto taka, se
onomatopeja izvle~ena od prirodata, no toa ne e zvukot {to se proizveduva pri kivawe. I, ete,
sega, za da objasnime u{te ne{to, dojdovme do to~ka koga morame da analizirame zbor koj e
vulgarizam. Vo spisanieto "Kodovi slavjanskih jezika", vo brojot vo koj se analiziraat delovi od
~ove~koto telo, me|u koi i vulgarizmot {to go ozna~uva ma{kiot polov organ, odnosno zborot
kur, se konstatira deka toj e identi~en ili skoro identi~en kaj site Sloveni. Avtorite na tekstot doa|
aat do zaklu~ok (pogre{en sekako) deka toj zbor vsu{nost zna~i 'petel" ili, pak, e povrzan so
zborot petel. No, dali e sosema taka?
 Ma{kiot princip ili denot ("den" kaj Maite se vika kin; kiara - svetlo na lat.; skira -
znaewe) nastapuva vo zorata, odnosno vremeto vo koe peat petlite. Na{ite pretci ova go povrzale
so fenomenot na utrinskata erekcija kaj ma`ite i prilivot na energija {to toga{ go ~uvstvuvaat, i od
onomatopejata {to ja ispu{taat petlite pri nivnoto peewe, zna~i, od ku-kur-iku, kikiriku ili
kikuriku, e izvle~en zborot ku ili ki, ili, pak, vulgarizmot kur. ^inime, vo toa vreme, ovoj termin
mo`ebi i ne bil vulgarizam, zatoa {to terminite kir ili ur ozna~uvaat "kral" (i den-denes e isto vo
angliskiot jazik king), a mo`ebi poradi neprijatnata asocijacija kaj ur e isfrlena bukvata k, a kaj kir
e promeneta bukvata u. Banalen argument vo prilog na ova e i zborot kikiriki, odnosno imeto na
plodot koj tradicionalno se povrzuva so ma{kata plodnost i, prakti~no, e identi~en so
onomatopejata kikiriku ili kikuriku (vo angliskiot ja imame istata igra na zborovi penis i penauts -
kikiriki).
Analogno na ova, terminot, odnosno vulgarizmot za `enskiot polov organ, ozna~uva
mesto {to ja vpiva (pi-e) ~i, ma{kata bo`estvena energija, pri {to doa|a do sozdavawe nov `ivot.
Mo`ebi ova na nekogo }e mu izgleda perverzno ili vulgarno, no dovolno e da gi vidite pravilata
vo knigata na zakonite ili pettata kniga Mojsieva (ako ne se la`eme) i da zaklu~ite deka ovoj
"protok" na energija e strogo sankcioniran i e ozna~eno to~no {to e ~isto, a {to ne~isto.
Prakti~no site zakoni, od Desette Bo`ji zapovedi, pa do onie Mojsievite, koi gi ureduvaat
principite na ~ista i ne~ista hrana (ko{er) i na seksualniot `ivot, se taka napraveni da go
poddr`uvaat ispravniot protok na bo`estvenata `ivotna energija. Na primer, vol koj }e ubie ~ovek,
treba da se zakole i da se zapali, no nikako ne smee da se jade negovoto meso, zatoa {to so
ubistvoto na ~ovekot del od energijata na `rtvata se prenesuva vo aurata na `ivotnoto i toa ve}e e
opoganeto. So terminite na na{ata informati~ka paradigma toa zna~i deka dokolku go izedeme
ova `ivotno i ja konzumirame negovata energija, pravime ~in na delumen kanibalizam, a toa e
zatvoren avtoreferenten jazol i nie avtomatski sme vo otpadni{tvo.
Ova e u{te eden dokaz deka misti~nite ku, ki, ~i i kju, zborovi {to go ozna~uvaat
principot na ma{kata bo`estvena energija i koi gi smetame za isto~ni ezoteriski termini, vsu{nost
imaat poteklo od Indoarijcite, odnosno dene{nite Sloveni i drugite grupi srodni narodi. Tuka bi
sakale da doobjasnime ne{to okolu ma{kiot i `enskiot princip. Vsu{nost, rabotite se ednostavni.
Teloto, fizikusot, se "hrani" no}e, primaj}i energija od zemjata, dodeka duhot, spiritusot, se
"hrani" dewe, primaj}i energija od neboto. Vpro~em, zatoa sme i budni dewe, a no}e spieme. Vo
prilog na ova e i opservacijata na zimzelenite iglolisni i listopadni drvja. Zimzelenite gi
naso~uvaat svoite granki nadolu, kon zemjata, dokolku gi "gledate" kako race, na primer kaj
elkata, dodeka kaj listopadnite se naso~eni kon neboto, na primer ~inarot. Kako {to veruvam
deka ve}e zabele`ivte, zborot elka go sodr`i kodot ka, dodeka ~inar go sodr`i kodot ~i, {to e u{te
eden lingvisti~ki argument vo prilog na ovaa teza.
Dokolku sakate argument od fizikata, toga{ e dovolno da zabele`ite deka ako sakate da
"prislu{uvate" {to se zboruva vo nekoj stan vo zgradata nasproti vas, }e vi bide potreben
mikrofon koj e tenok i dolg kako ribarski stap. Takvi se i listovite na iglolisnite drvja, bidej}i tie
primaat energija od zemjata, ~ija frekvencija e priem~iva samo od listovi so takva forma (pod
iglolisnite drvja ne raste treva). Obratno se slu~uva i so listopadnite drvja. Nivnite listovi se so
forma na satelitski anteni ({iroki i plosnati), bidej}i frekvenciite {to gi primaat se priem~ivi od
objekti so takva forma. Normalno, listovite se so nelinearna fraktalna forma i apsorbiraat
svetlosna energija koja, koga bi ja pretstavile kako nelinearna funkcija, verojatno, isto taka, bi
imala fraktalna struktura. (Standardnata frekventna modulacija {to se koristi vo
telekomunikaciite, s# u{te ima linearna geometrija ili topologija, kako sakate, i ne sodr`i 1F
{um). Ako sakate argument od biologijata, toga{ zemete kako primer eden statisti~ki fakt.
@enite, spored nekoi statistiki, se najraspolo`eni za seks nave~er, a ma`ite nautro, odnosno pri
zajdisonce i izgrejsonce, me|u 5 i 8 ~asot popladne i pretpladne. I ednite i drugite gi sodr`at dvata
principa, no, kaj ma`ite e dominanten ma{kiot, a kaj `enite `enskiot. Ako se izedna~at kaj nekoja
edinka, taa stanuva androgina (seksualno neutralna ili natseksualna li~nost, na koja ovaa
"aktivnost" ve}e ne & treba). Vo kontekst na paradigmata so menzisot (oscilacii na energija) e i
statisti~kiot fakt deka samoubistvata rastat naesen, koga op{toto energetsko nivo pa|a (inaku,
listovite nikoga{ ne bi padnale od drvjata). Site ovie ciklusi sodr`at 1F {um.
Po ovaa mala digresija, da se vratime na na{iot "vulgarizam". O~igledno e deka ovoj
zbor i ne bil nekoj vulgarizam, a toa go potvrduvaat latinskiot cure (na angliski jazik cure ili lek)
i hrvatskiot zbor kura, {to zna~i terapija za le~ewe. Znaeme deka bo`estveniot ma{ki princip e toj
{to nosi isceluvawe (cel - celost - iscelitel; celeste na latinski e "nebesno"). Vo ovoj kontekst e i
razre{uvaweto na u{te edna "gr~ka misterija". Imeno, doktorskiot stap kadu{a (od ka - zmija i
dus - dve) vo anti~kata terminologija se vika Merkurov stap i etimologijata mu e nepoznata,
bidej}i "ne smee" da bide tolkuvana i povrzana so slovenskite kodovi, pa, zatoa, se tretira kako
arhaizam. E, ajde, sega? Koj ima pretenzii kon sosedite? Nie Makedoncite kon gr~kiot del na
Makedonija ili Grcite kon nas, bidej}i poimot Helenska republika, odnosno nivnoto oficijalno
ime, e hipermegalomansko i se odnesuva na site belci od Vladivostok preku Makedonija, pa do
Aljaska. Toa e ime {to pripa|a na site indoarijski plemiwa (bibliski, toa se potomcite na Jafet,
eden od trite sina na Noe, koi go pre`iveale potopot) i pred s# ozna~uva sostojba na prosvetlenost,
a ne nacija. O~igledno, plemeto Grci e malku poambiciozno otkolku {to izgleda, a e mnogu
pomalku helensko otkolku {to se pretstavuva. Pove}e ne mo`eme da mol~ime i da ne ka`uvame
deka ovaa kultura, koja & pripa|a na polovina planeta, e asimilirana i uzurpirana od plemeto Grci
koe e jafetsko - semitski miks, i ~ija pak sodr`ina ne mo`e nitu da ja razbere, a so pomo{ na
Britancite mu servira na svetot tolkuvawa {to se budala{tini. I, taka, poradi nivniot odvraten
narcizam polovina planeta e li{ena od mudrosta, koja ne samo {to go vra}a ~ovekot kon Boga,
tuku i su{tinski go menuva, a bibliskoto u~ewe mu go pretstavuva kako realno mo`no, a ne kako
ne{to {to mu se natura so sila. Se ~ini deka Bog, vo svojata premudrost, so me{aweto na jazicite
ni dal edna slo`uvalka (puzzle), so koja privremeno gi sokril svoite tajni od nas, no nie, kako
{to }e sozrevame, taka so vzaemno po~ituvawe povtorno mo`eme da gi otkrieme ovie kodovi, a
spoznanieto da go napravime dostapno za site nas. No, za `al, denes taka ne stojat rabotite.
Naprotiv, al~nosta i `elbata za dominacija (za kradewe energija) kreiraat tendencii sosema
sprotivni od ovie, a mnogu lu|e ili grupacii go zloupotrebuvaat ova spoznanie, svesni ili nesvesni
deka na toj na~in mu prkosat li~no na Boga.
I, ne e vo pra{awe samo Merkur. Od ova {to ovde go iznesovme, jasno e deka i zborot
kuros, {to zna~i "mom~e", e isto taka etimolo{ki objasniv so lingvistikata na Slovenite.
Analogno na ova, kora, {to zna~i "devojka", etimolo{ki doa|a od istiot ovoj kontekst na ma{ki
(fin, duhoven) i `enski (gust, zemen, tvrd) princip. Imeno, kora na makedonski e tvrdata obvivka
na drvoto ili tvrdiot del od pe~eniot leb. Kaj nekoi slovenski narodi kora (za me~, ili ma~, a od
tuka e i ma~o menot odnosno ma`i{teto) vsu{nost e metafora za `enskiot polov organ. Na jazikot
na plemeto Grci, ovie dva zbora se arhaizmi {to ne zna~at ni{to i vo sebe ne sodr`at nikakov kod.
Smislata na lingvistikata, od Platon pa navamu (a, i pred toa), e da se opi{e Bog i da se dade
model vizavi koj nie ispravno }e se pozicionirame vo odnos na nego. Bog ne e mit koj go
izmislile glupavite starci {to sedele i dremele pokraj ognot vo damne{nite vremiwa i, nemaj}i
popametna rabota, raska`uvale prikazni. Faktot deka mitovite za kreacijata vo site narodi se
pove}e ili pomalku isti, poka`uva deka tie se posledica na dlaboko misti~no ponirawe vo
su{tinata na ne{tata, a ne tropawe gluposti izvadeni od "maliot mozok". Ovaa "privilegija"
podocna im e ostavena na "neposvetenite" koi, vo pogolema ili pomala mera i vo soglasnost so
svoite interesi (naj~esto materijalni i politi~ki), gi modificirale. Denes go imame toa {to go
imame - turli-tava od mitovi, jazici, religii, sekti itn., koi voedno se i pri~ina za razdori, podelbi,
vojni.
Problemot e i vo toa {to misticite od razli~ni kulturi, sekoj vo zavisnost od svoite
kapaciteti, koristele i razli~ni paradigmi. Taka, mnogu ~esto doa|alo do razdor onamu kade {to za
ist termin se koristela razli~na lingvistika i obratno - doa|alo do obid za spoj tamu kade {to toa
povrzuvawe bilo nevozmo`no. (Go navedovme primerot so eden Indus, koj obiduvaj}i se da ja
objasni nedelivosta na duhot na Evropejcite, se koristi so terminot "atom", a koj, od Demokrit
navamu, vsu{nost ni dava pogled na svet sostaven od beskone~en broj nedelivi ping-pong
top~iwa vo prazen prostor - ne{to sosema obratno od toa {to Indusot se obiduva{e da go objasni.)
Dene{niot obid na Zapadna Evropa da si izgradi svoj identitet, vrz osnova na kulturata za koja
veruva deka mu pripa|ala na plemeto Grci, e odnapred osuden na propast, bidej}i toj koncept vo
su{tina e eklekti~ki, odnosno e zbir, kup~e od delovi koi ne pravat nikakva sinergi~na celina {to
bi zna~ela kvalitet plus, od {to jasno se gleda deka voop{to i ne e mo`no da dojde do nekakov
"organski" spoj me|u ovie kulturi i nacii. Tie }e ostanat ona {to se - ispome{ano kup~e od s# i
se{to, bidej}i e otstraneta klu~nata vrzivna to~ka, Bog, odnosno principot na bogopoznanie. No,
ako imame lingvisti~ko tolkuvawe na anti~kite mitovi so slovenski termini, slikata se menuva,
stanuva jasno bibliskoto tvrdewe deka pred potopot bil eden narod i eden jazik. Sepak, Bo`ja
volja bila toa privremeno da se sokrie, bidejki ~ove{tvoto vo toa vrame bilo nespremno za ovie
soznanija. Denes, koga toa e spremno, "nekoi" uporno forsiraat ve{ta~ki jazici vo koi ovaa gnosa
e totalno iskrivena. Bog ostavil ~etiri vrati preku koi umot ~ove~ki mo`e da dopre do samiot prag
na su{tinata. No, pettata vrata ne e za umot. Tamu toj otka`uva. Toj prag se pre~ekoruva so vera
nade` i qubov. I vo Jovanovoto Otkrovenie noviot Erusalim e opi{an kako nebesen grad so po tri
vrati na site ~etiri strani.
Dali smeeme da si dozvolime da pretpostavime deka trite vrati simboliziraat trojstvo ili
triagolnik, koj zna~i isto {to i bukvata delta (), odnosno del? Krstot go deli krugot na ~etiri dela.
No, trojstvoto istovremeno ozna~uva i celosnost, kompleten sistem (spored Hegel: primarna
ideja, negacija i negacija na negacijata). Zna~i li toa deka postojat ~etiri vleza vo Rajot, odnosno
~etiri fundamentalni sistemi na razumsko spoznanie? Na{e mislewe e deka odgovorot e - da!
Sekoja kategorija na ~ove~kata umstvena aktivnost, racionalna ili iracionalna, razvila po edna
ve{tina {to na svoj specifi~en na~in n# pribli`uva aproksimativno do ona {to go narekuvame
impliciten red.
Toa, vo prv red, se odnesuva na ~uvstvata, koi {to najdobro se "zapi{uvaat" preku
muzikata i taa e voedno najsofisticiranata umetnost koja n# pribli`uva do spoznanieto.
Instinktite se vtorata ~ove~ka cerebralna aktivnost koja razvila sistem, model, preku koj
se spoznava skrieniot poredok vo prirodata. Toa se vizuelnite umetnosti, slikarstvoto i
vajarstvoto. Tuka, verojatno, na{ite pravoslavci }e vrisnat, bidej}i statuite i skulpturite se
zabraneti spored Stariot zavet (edna od Bo`jite zapovedi). Zatoa, moram da napomenam deka ne
deloto, tuku ~inot na pravewe skulpturi (ili slikawe) e toa {to go dobli`uva umetnikot do
spoznanie. Skulpturata e samo dokaz za prisutnosta na Duhot kaj umetnikot i zapis, svedo{tvo,
deka postoi skrien poredok, Duh sedr`itel, no vo majstorot, a ne vo deloto (vsu{nost, postoi i vo
deloto, bidej}i Bog e sedr`itel, no na nivo na kvanten vakuum). Deloto e samo zapis, a samiot
zbor umetnost zna~i ve{ta~ko (od umjetno na hrvatski; lat. art - artificial, a i na angliski jazik e
sosema isto, i bukvalno zna~i lice od zemja). Normalno, apsolutno se soglasuvam so stavot na
crkvata deka skulpturite ne treba da se osvetuvaat za da im se poklonuvame, kako {to pravat
katolicite, a podocna }e objasnam i zo{to. Vajarstvoto treba da e del od kulturata, no ne i od
religijata.
Razumot, ili umot, e verojatno najintrigantniot del od fenomenot ~ovek, i toj go
pretstavuva "neverniot Toma" koj site go nosime vo sebe. I, tokmu umot e toj {to ja sozdal
najredukcionisti~kata nauka na svetov - matematikata, koja svetot, bukvalno, go podeli na to~ki
(broevi). Umot na matemati~arite, koi go sozdale ovoj gnoseolo{ki koncept, otprilika razmisluval
vaka: "Imame misterija: koi sme, {to sme, kade sme? Kako da dobieme to~na slika za ova?"
Situacijata e sli~na na ovaa: da zamislime deka sme vo mrak, vo nevidelina. Pred nas imame
okean, vo koj treba da zaplivame, no nie nikoga{ ne sme go videle i ne znaeme kako izgleda, dali
e miren ili razbranuvan. S# {to znaeme se samo legendi i tvrdewa deka toj postoi, no nam ni treba
dokaz ili barem veren model spored koj }e zazememe stav. Da zamislime i deka imame
beskone~en broj sve}i i mali filxan~iwa, vo koi mo`eme da stavime po edna zapalena sve}a.
Istite gi palime edna po edna, pa potoa gi pu{tame vo okeanot da plivaat. Kolku pove}e sve}i
pu{tame, tolku pojasna slika }e imame za sostojbata na okeanot, bidej}i zapalenite sve}i }e go
imitiraat dvi`eweto na branovite i nie, koi sme vo temnica, postepeno }e sogleduvame kade sme.
Sepak, nikoga{ ne smeeme da gi poistovetuvame sve}ite i okeanot, bidej}i sve}ite se samo
ograni~eno koli~estvo to~ki, a okeanot e totalitetot.
Taka e i vo matematikata. Sekoj broj e to~ka i kolku pove}e to~ki obrabotuvame, tolku
pojasna slika za okeanot dobivame. Vo matematikata "okeanot" e pretstaven so brojot nula (0),
odnosno centarot na koordinatniot sistem. Ovoj broj, koj e "dogovor", ili znak za sevkupnosta, i
od koj zapo~nuva celata ovaa kauzalna (pri~insko-posledi~na) nauka, vsu{nost, e broj - misterija
i e edinstveniot broj vo matematikata koj nema definicija. Toj e ~ist koan. Toj mo`e da bide
apsoluten zbir na site broevi, zna~i "s#", a mo`e da bide i "ni{to". Mo`e da bide ednoto i drugoto,
a mo`e da ne bide nitu ednoto nitu drugoto. Ili, prosto ka`ano, toj e potencijal na s#.
[to, sega, da ka`eme za matematikata? Dali e toa nauka {to e izgradena na mnogu labav
temel ili e nauka koja e izgradena na najcvrstiot temel {to mo`ete da go zamislite. Kako i da e, se
~ini deka matematikata, vo najgolem del, ja zavr{i svojata rabota - delewe na svetot na to~ki, do
stepen na soznanie deka toj e nedeliv. Ja otkri nelinearnata geometrija i so toa pomogna da
sozdademe virtuelna realnost, kompjuterski svet koj e dobar model na na{iot. Taa dojde i do
misterioznata to~ka - sostojba koja ja nare~e "~uden atraktor' i na par~iwa ja rasturi
redukcionisti~kata paradigma, {to i samata ja zagovara{e. Zad atraktorite vo kompjuterot
eksplicitno stoi na{ata inteligencija, no atraktorite postojat vo prirodata i toa na site nivoa, od
makro do mikro, vo `ivoto i vo ne`ivoto i, prakti~no, go odr`uvaat ovoj svet vo prividna
fluktuira~ka ramnote`a, kako {to velosipedistot go odr`uva velosipedot da ne padne, non-stop
koregiraj}i ja ramnote`ata so vrtewe na volanot. Ako tragata {to ja ostava velosipedot ja gledate
kako funkcija, i toa nelinearna ({to vsu{nost i e), so sigurnost }e utvrdite deka zad atraktornite
to~ki stoi inteligencija (vo ovoj slu~aj, toa e velosipedistot). Matematikata posledna doka`a deka
zad aproksimacijata eksplicitno stoi "ne{to" {to upravuva so ovoj svet, no taa toa nikoga{ javno
ne go prizna. (Optimistite se nadevaat deka zad ovaa to~ka mo`ebi se krie nova neotkriena "petta"
sila, a vsu{nost se krie samo nov red na haosot, odnosno nov fraktalen samosli~en, no ne i
samoist, rekurs.)
Kolku e prekrasen makedonskiot zbor delumno. Umot e toj koj gi percepira rabotite kako
delovi. Tie od sekoga{ se edno, a i sekoga{ }e bidat edno. Se ~ini deka ~ove~kiot um e kalibriran
da gi percepira rabotite kako da gi gleda niz Poankareoviot dimenzionalen presek (sl.)
(podocna }e se navratime na ova). I samiot znak za beskone~no - , ili "osumkata {to le`i",
vsu{nost, go simbolizira kurikulumot, odnosno ~akrata, odnosno crkvata - principot na
konvergencija i divergencija kon atraktorot i od atraktorot i, ~inime, toa otsekoga{ bilo poznato
na nekoi nivoa, svesni ili nesvesni.
I, stignuvame do ~etvrtata vrata ili svesnosta, odnosno do sostojbata vo koja ~ovekot ima
uvid vo edna pojava. Taa pojava e anticipirana. Nie ne sme prvite koi ja sogleduvaat vrskata me|u
prvite tri "vleza vo rajot". Taa ve}e e eksplicitno voo~ena vo izvonrednata kniga "Gedel, E{er,
Bah" na Daglas Hofsteter, poznatiot amerikanski ekspert za ve{ta~ka inteligencija. Dali na ovoj
triling mo`e da mu se dodade i ~etvrtiot segment - lingvistikata? Odgovorot e - da. No, ovoj
kvartet sigurno nema da bidat "Gedel, E{er, Bah" i De Sosir. Zatoa {to zborot ne e dogovor, tuku
e ne{to mnogu podlaboko. Toj e Svesnost. Svesnosta ja razviva mo`ebi najmisterioznata ve{tina,
ume{nost na ozna~uvawe na poimite ili tajnata na imenuvawe na rabotite, odnosno lingvistikata
- jazikot. Ovaa umetnost na ozna~uvawe ne e prost dogovor, kako {to tvrdat De Sosir i negovite
sledbenici, tuku, naprotiv, suptilno analizirawe na prirodata, dlaboko ponirawe vo misti~nite
iskustva i, pred s#, to~nata (ili sosema prirodnata) ideja-pojdovnata to~ka vo generiraweto jazik,
prvite zborovi da bidat izvle~eni od samata priroda kako onomatopei (ki, ~i, ku, kju, ma, mama,
ka, k'l itn.), od koi, so fraktalno konfigurirawe i rekonfigurirawe, se formira nelinearna progresija,
niza od samosli~ni, no ne i samoisti zborovi, od koja se generira jazik, a potoa i jazici. So
imenuvaweto na pojavite, ~ovekot gradi odnos kon niv i, kako {to veli Skot Pek, toj pove}e ne e
vo nivna vlast i mo`e ispravno da se pozicionira. No, toa e mo`no samo ako ima spoj na formata i
sodr`inata, kako vo makedonskiot i drugite slovenski jazici. Vo "dogovornata' lingvistika toa e
re~isi nevozmo`no. O~igledno e deka "svetite" jazici - gr~kiot, latinskiot i hebrejskiot, koi,
mo`ebi, vo istorijata imale odredena "prezervira~ka" uloga, vo smisla na za~uvuvawe na u~ewata
koi se dadeni od prorocite, vo daden moment odigrale odredena progresivna uloga. No, denes,
ovaa teza za nekakov nivni "primat" vrz bibliskoto u~ewe ima straotno {teten i antiistoriski
karakter. Nikade vo Biblijata ne stoi deka ovie jazici se sveti i, najverojatno, ovoj "kompliment"
plemeto Grci i Latinite si go dale samite sebe si. Isklu~ok se Hebreite, koi sosema svesno
razvivaat poinakov tip na "numeri~ka ezoterija" i kodovite, koi na Istok se lingvisti~ki i
op{tonarodni, kaj niv se dlaboko skrieni i se privilegija na malo i upateno malcinstvo. Za `al,
tokmu ovie lu|e se tie koi denes gi forsiraat takanare~enite "svetski" jazici, kako na primer
angliskiot, koj e prili~no "operiran" od ovie ne{ta. Na toj na~in, ova "privilegirano" malcinstvo
go "vrti" ovoj svet kako {to saka, odzemaj}i mu ja na ~ove{tvoto mo}ta na "imenuvawe"
(davawe ime), a so toa i mo`nosta za ispravno pozicionirawe. Svesni sme deka so ovie stavovi }e
bideme obvineti za nacionalizam i panslavizam, pa duri i za antisemitizam, no ova odnapred go
otfrlame. Celta na ovaa kniga e mnogu povisoka. Nie vo nitu eden moment ne ja forsirame
lingvistikata na Slovenite kako apsolutna vistina, no morame da predupredime deka taa e straotno
izlo`ena na obezli~uvawe i toa od pri~ini {to ovde samo gi navestuvame, a potoa i detalno }e gi
objasnime. Tuka sakame da ka`eme deka site jazici se va`ni za da se sostavi "slo`uvalkata" {to ni
ja postavil samiot Bog, no toa nema da go postigneme so sueta i naduenost, kako {to e onaa na
plemeto Grci. Ovde ne sakame da ka`eme deka lingvistikata na Slovenite, kako edna golema
grupa narodi od Indoarijcite, gi sodr`i site par~iwa na predvavilonskiot kod, no, sekako, taa sodr`i
eden mnogu, mnogu golem del, {to, za `al, ne e slu~aj so jazikot na plemeto Grci, {to e o~igledno
hibriden.
Koga Sv. Kiril ja prevel Biblijata od starogr~ki na staroslovenski, verojatno go sfatil
istoto - deka tajnata se krie od masite i deka taa e privilegija na edno malcinstvo. No, toj, isto
taka, sfatil i deka taa po bo`je providenie ve}e e sodr`ana vo jazikot na Slovenite i oti so
preveduvaweto, Biblijata ne gubi ni{to, tuku, naprotiv, stanuva mnogu pojasna. Vo ovoj kontekst
bil i govorot {to toj go odr`al vo Rim pred papata. Ovoj golem podvig Sv. Kiril go platil so
sopstvenata glava i mnogu istori~ari denes smetaat deka vo Rim toj ne po~inal od bolest, tuku
deka bil otruen. Celta na toj ~in bila Slovenite da u~at za hristijanstvoto na starogr~ki ili latinski,
odnosno da "bubaat" i ni{to da ne sfatat i da ostanat prosta masa, no ne samo od sebi~ni,
asimilatorski i vlastoqubivi materijalni pri~ini na lu|eto od Zapadot, tuku i poradi ne{to mnogu
poseriozno. Mo`ebi i poradi toa {to poimite kako devanagari (govor na bogovite) ili bhagavat-
gita (bo`jata pesna ili tajna) se sosema objasnivi so slovenskata lingvistika. No, koi se tie lu|e ~ij
govor denes vo Indija e zapameten kako govor na bogovite, ili zo{to glavnata indiska/vedska
sveta kniga ima slovenski naslov? Zarem e mo`no edni prosti plemiwa, kakvi {to bile Slovenite,
nekoj vo Indija da gi smeta za bogovi ili, mo`ebi, problemot e vo upornoto insistirawe na
poimaweto na Slovenite kako primitivni, voinstveni i prosti plemiwa koi imaat paganska
mitologija. Ovoj imix na Slovenite e, kako i imeto, relativno nov.
Tie bile takvi vo vremeto koga se sudiraat so studenata granica na Sever i koga od zad
Karpatite povtorno se vra}aat nakaj Sredozemjeto, odnosno vo vremeto na golemite preselbi,
koga i bile nare~eni "Sloveni". No, tie, duri i toga{, so sebe ja nosat svojata prastara ezoterija,
iako nakitena so gluposti. Lu`i~kite Srbi/vindi, na primer, vo Germanija go ostavaat "runskoto
pismo". Runa e poim {to zna~i "tajna", no i "runo od ovca", i e vo tesna vrska so Jason i
argonautite koi se vo potraga po zlatnoto runo. I kaj vrvniot bog na paganskite Sloveni, Perun, se
prepoznava paganizacija na poimot koj, sli~no kako i Kronos ili Yeus, kaj plemeto Grci e
nerazbran, i otposle mu se dodadeni paganski osobini. Perun ~esto se povrzuva so indiskoto
bo`estvo Varuna. Ako go tolkuvate Varuna kako va (pojava) i runa (tajna ili runa od jagne - od
kade e korenot na runa), dobivate termin "pojava na tajnata", na "sokrienoto". I, dokolku go
povrzete Perun so poimot prana (ili zborot "pere", "ispere"), koj obi~no se koristi vo indiskata
ezoterija za so nego da se ozna~i bo`estvena energija, a kaj nas zna~i "~istota", ili, pak, ako se
zeme bilkata perunika, koja se koristi vo iscelitelna funkcija, toga{ jasno e deka toj (Perun) ne e
paganski bog, tuku ostatok od nekoj monoteisti~ki "koncept" (eden od mnogute) kako da se
ostvari uvid vo misterijata na ~ovekoviot odnos vizavi edniot Bog.
Denes, koga gi imame kvantnata fizika, teorijata na haos i smeta~kata paradigma,
Biblijata i Evangelieto, odnosno koga mo`e da ja sogledame ednosta na svetot od pove}e agli
(koga mo`eme da uvidime {to e vo mitovite paganska budala{tina, a {to izdr`ana metafizika),
vedna{ stanuva jasno deka vo lingvistikata na arhai~niot sanskrit, od koj poteknuvaat i site
slovenski jazici, pa i makedonskiot, e kodirana ezoterija koja n# vodi kon zaklu~oci sosema
analogni na ona {to ni go nudi modernata nau~na misla. Koga junakot vo filmot "Pi" na Daren
Aronovski go otkriva kodot vo numeri~kata kabalisti~ka ezoterija, so voodu{evenost
voskliknuva: "Budali, tajnata ne e vo broevite, tuku me|u niv!", o~igledno aludiraj}i na
nelokalnosta, neseparatibilnosta na svetot, odnosno na negovata prividna separatibilnost. Sosema
ista e i situacijata so na{iot jazik, kade{to od pamtivek istata tajna e kodirana lingvisti~ki. Zborot
delumno go objasnuva toa besprekorno. Tajnata ne e nitu vo da, nitu vo ne, tuku treba da se
zagledame samo vo svrznikot ili i iluminacijata }e dojde vedna{ i }e vidime deka umot e toj {to
gi "deli" rabotite. (Il-um e "prosvetlen um", odnosno um koj e vo ili.)
 Slednite zborovi se vo kontekst na objasnuvawe na prisustvoto na kodot vo lingvistikata i
ezoterijata {to e sodr`ana. Zna~i, odime ponatamu, no s# u{te pod K.
[to s# ne e izvedeno od poimot kala. Na primer, zborot skala ili skalilo otsekoga{ e
simbol za podigawe na na{ata padnata energija kon povisokite duhovni spratovi. Zna~i, zborot
skala e "so zmijata kala" - padnatata energija, da se probivame, iska~uvame po r'betot i preku
pokajanie da stigneme do nivoto na koe taa dobiva krilja, odnosno se pro~istuva. (Vo terminite na
informati~kata paradigma toa zna~i e preod od 2<D<3 vo 3<D<4.) Zna~i, zborot skala go ka`uva
istoto {to i doktorskiot stap kadu{a (merkuroviot stap).

Kilibar e smola na koja & se pripi{uvaat misti~ni svojstva, kako na primer tropkawe na
kilibarskite brojanici koga vo blizina ima duhovni su{testva. (Podocna }e vidime deka ova ne e
samo elektromagneten fenomen, tuku deka e sosema obratno - duhovite imaat elektromagnetni
svojstva.) Isto taka, kilibar go sodr`i ki.

Kirijas na gr~ki jazik zna~i "gospodin" ili "gospod". Toa e zbor {to denes go
upotrebuvaat Grcite, no etimolo{ki, kako {to vidovme, toj e na{!

Kilt e mnogu ubav primer za ova {to go zboruvame. [kotskoto zdolni{te, tkaenina vo
kocki, e kod preku koj se prenesuva nekoga{nata svesnost za principot na pretvorawe na
duhovnata (fina) vo materijalna (gusta, gruba) sostojba. Ili poinaku ka`ano - kiltot e Peano
krivata. (Kilt e k'lt - kal - kale; gusto, cvrsto istkaeno; kult, to~kata na konvergencija, no izrazen
kako princip, ne kako znak, zatoa e i zdolni{te i gi pokriva ni`ite ~akri). Od tuka doa|a i poimot
Kelt, koj nastanal sli~no kako i poimot Sloveni, {to vo sloboden prevod zna~i "tie koi ja znaat
tajnata na Slovoto" ili "tie koi {to se od slovoto". Keltite se tie vo ~ija tradicija e vtkaen, za~uvan
kodot, odnosno principot na zgusnuvawe, uni`uvawe na bo`estvenata energija, sfatena kako
"tkaewe". Da ja spomeneme kako zasiluvawe na ova i prakti~nata identi~nost na zborot [kot so
slovenskiot zbor {krtec ili arhai~noto {k'tec, odnosno {k't ~ovek - skr`avec, koj `ivee kako skot,
{to e planetarno poznata osobina na [kotite.

Curiculum na lat. jazik zna~i "krug". Vsu{nost, toa e zbor koj ima direktno poteklo od
slavjanskata indoarijska grupa jazici i vo nego e vtkaen poimot crkva, odnosno ~akra. Curi - ve}e
go objasnivme poimot ku koj, zaedno so ki, ~i ili kju, go ozna~uva ma{kiot bo`estven princip
(fraktalna dimenzija 3<D<4), dodeka cul (kal - kalewe - kult - kali) e tvrdiot zemen princip
(fraktalna dimenzija 2<D<3), a um e "um", odnosno, kako i vo drugite primeri, toa ja ozna~uva
"intelegencijata", samosvesta koja upravuva so prirodata i ja vr{i konverzijata na ovie dva
principa od eden vo drug (odnosno ~udniot atraktor).
Tuka }e gi navedeme i zborovite kako {to se ~akra ili crkva, za koi tvrdime deka imaat
isto zna~ewe, odnosno, kako i curicullum, i tie ozna~uvaat sosema ista rabota, odnosno "krug".
Crkva bukvalno zna~i "kru`ok" ili "sobirno mesto", "zaednica", {to e sosema blizu do poimot
~akra od indiskata ezoterija, kade {to toj poim zna~i "krug". Zborot duri e i u{te posli~en so
bugarskata varijanta na crkva, odnosno zborot ~erkva. Premnogu sli~en e i so poimot ~ekrek, {to
e "kru`na drvena naprava za pridvi`uvawe na ne{to". I vo latinskiot jazik postojat i poimi {to se
izvedeni od poimot ~akra. Taka sacrament e "sveto mesto", a sacrum e to~kata pod r'betniot
stolb, koja odgovara na sakralnata ~akra. Izrazot sakralen objekt, odnosno svet objekt, vo
arhitekturata doa|a od poimot ~akra. Poimot sacrament voedno zna~i i "sveta tajna". (Ottamu i
angliskiot zbor secret, kako i poimot sekret, odnosno izla~uvawe.)
Site ovie poimi go opi{uvaat principot na konvergencija i divergencija vo prirodata na
bo`estvenata energija od fina i nebesna vo gruba i materijalna. Spored indiskata ezoterija postojat
sedum ~akri, sedum to~ki na konvergencija, i na sekoja od niv odgovara po edna `lezda za
vnatre{no la~ewe (secret). O~igledno e deka poimot krug ne se odnesuva na ona {to pod ova
obi~no go podrazbirame, odnosno na kru`nica, tuku na kru`eweto na nebesnoto vo zemno i
obratno, odnosno toa e "osumka" kade "balonite" se duhovnata, a centarot materijalnata sfera,
koja pak vo svojata najdlaboka su{tina e povtorno duhovna.
No, na ova ne treba da se gleda vo linearen kontekst, tuku, kako {to toa ni go sugerira
teorijata na haosot, odnosno univerzaleniot princip na divergencija od i konvergencija kon, vo
atraktornata to~ka. Koga vernicite konvergiraat kon sakralnite objekti; koga jagulite konvergiraat
kon Sargaskoto more; koga mravkite konvergiraat kon mravjalnikot; koga galaksiite konvergiraat
kon centarot i P orbitalite kon S orbitalite (odnosno elektronite kon jadroto po va`e~kata
paradigma) itn., za potoa da divergiraat od atraktornite to~ki vo sprotiven pravec, pa do sledniot
samosli~en, no ne i samoist ciklus. Jasno e deka ova e univerzalen princip koj se povtoruva na
razli~ni samosli~ni, no ne i samoisti nivoa i deka sekoe nivo, nezavisno od toa dali e mravka,
~ovek ili galaksija, e odr`uvano od intelegencija koja preku atraktornite to~ki e seprisutna, no
istovremeno i nedofatliva vo prirodata. Separatibilnosta na poimot "to~ka" e prividna, bidej}i za
opis na ~udniot atraktor postoi seriozen lingvisti~ki problem i samo preku kompjuterska
simulacija mo`e da se sogleda nejzinata seprisutnost, no i nedofatlivost. Imeno, kolku pove}e se
trudime da ja sogledame, taa s# pove}e se sokriva. (Eve, i srpskata varijanta na sokriva - sakriva,
sakriti ne{to, vle~e koren od ~akra, isto kako i lat. zbor sacrum, a poimot sacrum, osven kako
"sveto" ili "tajno", mo`ete da go tolkuvate i kako "skrien - um", "skriena svetost".) Ottuka doa|a i
makedonskiot zbor skri{no ili skrieno, koj voedno zna~i i "s-kri`({)-no", odnosno "od krstot", koj
e linearna geometriska oznaka na ~udniot atraktor, a voedno i ime na ovaploteniot logos. Poimot
vaskrs ili "va(o)skresenie" go ka`uva istoto va-pojavuvawe-s-krs, "od krstot", odnosno toa e
"znakot na Jona". Uskrs vo sloboden prevod zna~i "uspenie, nagore so krstot". Zborot
voskresenie na svoeto oficijalno 'gr~ko' tolkuvawe zna~i isto – "na povisoko nivo".
Kone~no, edna korist i od plemeto Grci. Ve}e spomenavme deka poimot teo (Bog) ili
teos e isto {to i tao i ozna~uva "toa", odnosno sredniot rod na pokaznata zamenka vo
makedonskiot jazik. Ve}e uka`avme i na nemo`nosta vo lingvistikata da se opi{e ~udniot
atraktor, odnosno zatoa i postoi poimot toa. No, i oficijalnoto tolkuvawe na zborot teos kaj
plemeto Grci e, isto taka, interesen. Imeno, teos doa|a od glagolot "teiein", {to vo prevod zna~i
"bega", odnosno sugerira nedofatlivost. Toa to~no go opi{uva fenomenot na ~udniot atraktor.
(No, neka ne se raduvaat Grcite premnogu, bidej}i glagolot "teiein" e premnogu sli~en so zborot
tajno ili taen - tainstven - skri{en (posledniov ve}e go objasnivme).
Ovde bi bilo interesno da dodadam deka i pokraj toa {to ovoj pogled na svet {to go
prezentirame i koj vo naukata e poznat kako antropocentristi~ki, so "isplivuvaweto" na ~udniot
atraktor vo centarot na rabotite,toj, vsu{nost, stanuva teocentri~en.
Ovie lingvisti~ki kodovi mo`ete da gi najdete niz celiot svet, pa duri i na dale~niot istok i
na zapad, no nivniot koren e tuka, na ovie prostori, iako nekoj uporno se trudi toa da go skrie i
zaboravi.
Uvidot koj tuka go zapo~navme e samo najava za ona {to sledi, odnosno kompletniot
uvid na principot na otpadni{tvo od Boga, odnosno jabolkoto na razdorot. Vo me|uvreme,
morame da go dokompletirame re~nikov, od koj, vsu{nost, s# i proizleze.

Kalkidon ili Halkidiki, poluostrovot koj nekoga{ bil makedonski, a denes im pripa|a na
Grcite poradi etni~koto ~istewe, go sodr`i istiot kod na principot na konvergencija – zgusnuvawe
- kal, kako i na principot na divergencija - sofisticirawe, proret~uvawe (fino), odnosno zborot ki.
Atos, krakot na koj se nao|a Sveta Gora, nekoga{ se vikal Afon (afion - vidi pod bukvata "F" ili
pod bukvata "O").

Kali{te e manastir kaj Struga, `enski. Vo imeto go sodr`i i kal (kali), odnosno `enskiot,
gustiot, grubiot princip.

Skiptar e stapot na kralevite i vladicite. Vo samiot zbor e kodiran istiot princip ki i tar
(gusto crno, katran).
 Kabasta hrana; hrana {to go ispolnuva stomakot i kade {to ka (ni`ata gusta energija) se
razdvojuva od ba (ba e semitska varijanta na ki). Vi{ata bo`estvena energija ba ili ki (va - ri ili ba
- ri) se apsorbira vo teloto i go hrani, dodeka ni`ata ka se vra}a vo ni`oto i dobivate ka-ka.
Od ova se gleda deka stomakot (s-toma-k) e mesto kade {to se delat vi{ite i ni`ite
bo`estveni energii od koi se sostaveni prehranbenite produkti. Jasno se gleda deka i imeto Toma,
{to zna~i "deliv" ili "bliznak", nema vrska so plemeto Grci. (Ovoj kod }e go najdete i kaj
severnoamerikanskite Indijanci, na primer, sekirata tomahavk, {to slu`i za da rascepite ili da
podelite ne{to.)

Kalem e zgusnat navoj od `ica. Ovoj zbor to~no go ka`uva ona {to go zboruvam vo vrska
so Peano krivata. @ica, navoj na angliski se vika coil. Zborovite kalkulator i kalkulirawe, {to
vsu{nost go pretstavuvaat odnosot stoka-pari, go ka`uvaat istiot princip na pretvorawe na
materijalnoto vo duhovno (pove}e za ova vo posebnata glava "Principot na Prometej"), kade {to
ulogata na principot na duhovnoto go prezemaat parite. Ve}e poso~ivme na etimolo{kiot koren
na angliskiot zbor money, koj doa|a od "mana", {to kaj Indusite zna~i "duh". No, sega e vreme da
ja naglasime i su{tinskata razlika vo kodifikacijata na ovoj poim kaj isto~nite narodi, odnosno
me|u Slovenite i zapadot. Poimite para i pari, od koi proizleguvaat i poimite paralelno,
paravoeno, paranau~no, paradoksalno i, kone~no, parabo`estveno, o~igledno poka`uvaat deka
monetarniot sistem kaj Slovenite ne se percepira kako prirodno prodol`uvawe na bo`estveniot
princip na pretvorawe na materijata vo duh i obratno, kako {to zboruva Xejms Redfild, tuku na
nego se gleda kako na paralelen sistem, kako na imitacija na bo`jiot princip. Na istok, kaj
Slovenite, parite se kodificiraat kako "la`en bog", odnosno kako idol, kako nu`no zlo koe e
posledica na ~ovekoviot pad i za koe ne smeeme emotivno (energetski) da se vrzuvame.
Tuka postoi i opasno me{awe na poimite. Sli~no kako i kaj indiskoto sfa}awe na poimot
atom, odnosno ona {to tie go podrazbiraat pod toa - "nedelivost na duhot", {to e sosema razli~no
od demokritovoto poimawe koe se odnesuva na najmalite nedelivi "ping-pong top~iwa" od koi e
sozdaden svetot. Taka e i so poimot mana (mana-stir, kade {to "duhot, mana, e so tebe";
tir-"vladee"), {to zna~i "duh", koj kaj Indusite (prezemen e od Arijcite) ozna~uva sosema
sprotivna rabota od ona {to treba da ozna~uvaat poimite money i moneta. Od poimot mana e
izveden i poimot mono3, {to zna~i "edno", no tuka se podrazbira edniot Duh bo`ji, koj go odr`uva
svetot vo celina. No, redukcionisti~kiot um na Evropejcite toj poim go pretvora vo najmala i
nedeliva pari~na edinica, odnosno vo moneta. Na ovoj na~in eden poim {to treba da bide

3
De-mono e obratno, odnosno "otpadnik od ednosta".
holisti~ki i transcedenten, vsu{nost stanuva redukcionisti~ki, {to ne e slu~aj so poimot para. Fala
mu na Boga {to nie ne go koristime money. Osven {to poimot para ni ka`uva deka se raboti za
para-bo`estven, para-lelen sistem, toj i direktno n# informira deka ovoj sistem e ~ove~ka
konstrukcija, odnosno deka nema nikakva vrska so poimite ednost, mono ili duhovnost – "mana".
Imeno, poimot para e, isto taka, i vo kontekst na zborovite par~ewe i raspar~uvawe na celosta
(par-~i i del-~e), raspar~uvawe na energijata ~i (kosmi~kiot zdiv).
Tuka e i su{tinata na problemot, koj podocna }e go doobrabotime vo posebna glava.

Kala{tura i raskala{en se dva zbora koi se pogrden opis na lu|e koi ne se vo sostojba da
ja kontroliraat svojata poniska telesna energija (ras-kala{en, razmazen i kala-{tura, `ena so
nedostatok/insuficiencija na telesna energija {to ja nadomestuva so promiskuitet i koja ne e
sposobna istata energija da ja naso~i kon pro~istuvawe).

Kine, od ki-ne. Banalen primer deka ki e energija koja protekuva niz svetot. Da se skine
ne{to zna~i i da se prekine protokot na energija.

Kraken e legendarnoto vikin{ko ~udovi{te, koe po s# izgleda e oktopod so xinovski

proporcii. Kracite na oktopodot gi narekuvame "kraci". Krakata na bugarski e poim za noze.
Kraken e o~igledno "krakatiot". [to bara ovoj zbor kaj nordijcite?

Kapak za tenxere. Ako go razdelime na ka - gusto, kal i pak - povtorno, }e vidime deka e
zbor koj ozna~uva "vra}awe na pareata vo mesoto (ka)", odnosno deka procesot na prigotvuvawe
hrana zna~i i za~uvuvawe na energijata vo hranata. Vo sprotivno, taa }e ispari i }e stane parea,
odnosno pa - povtorno i ra - svetlina (samiot poim para - parea e paradigma za duhovnoto).
Samiot ~in na isparuvawe na vodata {to vrie e promena na fraktalnata dimenzija, ako go
nabquduvame procesot isklu~ivo preku nelinearnata fraktalna geometrija (zna~i, bez hemija).
Ovoj proces e i primer {to go ilustrira kru`eweto na energijata od gusta vo fina, a toa ni go
ka`uvaat i lingvisti~kite kodovi.
Parea voedno e i sinonim na zborot para, odnosno moneta, {to go ozna~uva principot na
premin na materijalnoto vo duhovno, odnosno na stokata vo pari. No, istovremeno ni ka`uva i
deka pari~niot sistem e paralelen, parabo`estven, odnosno imitacija, idol, kod koj na Zapad e
vnimatelno otstranet i e zamenet so poimot money, {to zna~i "duh". Isto taka, korenot na ovoj
zbor e indoevropski (Manitu, Imanuel, mana itn.), so {to govornicite na ovoj jazik sublimirano se
programiraat i imaat feti{isti~ki/idolski odnos kon materijalnoto bogatstvo, a vo nego ne gledaat
ne{to {to e minliva i la`na imitacija.
No, da go ostavime ovoj del od planetava Zemja i da pojdeme na ju`noamerikanskiot
kontinent. Poznatiot istra`uva~ na vonzemjani, koi ostavile golemi tragi vo minatoto na ~ovekot,
Germanecot Erih fon Deniken, vo knigata "Denot koga slegoa bogovite", koja zboruva za `ivotot
i za duhovnosta na Maite, ni iznesuva cela niza "kontakti" na ovoj narod so su{testva,
vonzemjani. No, lingvisti~ki nabquduvano, imiwata na ovie entiteti go sodr`at istiot kod na
kru`eweto na energijata od gruba, zemna, vo fina, duhovna. Na primer, "mudrecite od vselenata",
odnosno "od neboto", se vikaat ka~eni ili ka~ini.
Vedna{ se zabele`uvaat kodovite ka i ~i, a zborot na makedonski jazik e sosema ist,
odnosno onie koi se "ka~eni" gore. Prisutna e i zmijata i toa vo forma koja {to mnogu potsetuva
na "gr~kata" ornamentika, odnosno na svastikata, t.e. na Peano krivata, {to vedna{ ni ka`uva
deka Maite i toa kako go poznavale principot na premin od zemno vo duhovno i deka nivniot
pogled na svetot bil "nelinearen". Zmijata so perduvi - Kukulkan (ku-kul-kan) gi sodr`i istite
kodovi kako i Merkuroviot stap i, isto taka, go opi{uva principot na pretvorawe na energijata od
gruba vo fina.
Vo nivniot kalendar, denot koj go vikale kin go sodr`i ki odnosno kodot {to go ozna~uva ma{kiot
princip (koj postoi i na Istok). Konecot so ja`iwa i jazli, koj bil istovremeno presmetuva~,
kalendar i astrolo{ka naprava koja{to ja narekuvale kvipu, poseduva matemati~ka logika {to,
o~igledno, e prastara verzija na modernata teorija na haosot, kade {to jazlite se ~udni atraktori.
Imeno, sekoj jazol ozna~uva po nekoja katastrofa, odnosno, "podivuvawe" na funkcijata. Vrz
osnova na ova, tie se obiduvale da gi predvidat idnite sostojbi na haos. Vo prilog na ova e i faktot
{to matemati~arite koi se obiduvale da navlezat vo kalendarot na Maite velat deka jazlite mo`at
da postojat samo vo neparen broj dimenzii. O~igledno e deka pravele razlika me|u otvoreni
(neparni) i zatvoreni (parni, simetri~ni) avtoreferentni jazli, odnosno dimenziite gi percepirale
kako neceli brojki. Op{toto prisustvo na ovie kodovi, i na istok i na zapad, o~igledno ima izvor
vo regionot na Sredozemjeto, {to gi opfa}a dene{na Makedonija, Republika Grcija, Turcija
(imeto Kapadokija gi ima istite lingvisti~ki kodovi), Egipet itn., a stravopo~itta kon neboto i
upornoto obiduvawe toa da se razbere so pomo{ na nelinearnata geometrija (odnosno so
mitolo{ki sistem mnogu sli~en na nea), vsu{nost, e poradi bliskoto se}avawe na potopot koj i
pridonel za ova zrakasto {irewe na narodite, od geografskiot centar na Sredozemjeto kon
periferijata na planetava.
Paradigmata na na{ite pretci preku koja tie ja poimale prirodata na Bog e razli~na od
onaa na na{ata nauka. Na{ata civilizacija, koja se obiduva{e da go razbere svetot preku linearnata
geometrija, vsu{nost be{e civilizacija koja se nao|a{e vo period na Hegelovskata negacija na
primarnata ideja. So otkrivaweto na nelinearnata geometrija i teorijata na determiniran haos nie,
vsu{nost, vleguvame vo treta faza - faza na negacija na negacijata, odnosno vo proces na
samoosvestuvawe i svesnost za na{ata priroda i na{ata pozicija vis-á-vis Sedr`itelot. Duri sega
nie mo`eme da gi razbereme mitovite i religiite od koi sekoj nosi po nekoe par~e od vistinata i po
nekoe par~e soblaznenie, bidej}i od informati~kata paradigma e jasno deka nema mesto za
denikenovite vonzemjani i deka mudrecite od kosmosot se duhovni su{testva. No, za `al, nie
barem toa dobro go znaeme, bidej}i na svoja ko`a toa go po~uvstvuvavme od iskustvoto so
senkite, fakt e deka niv gi ima dva vida, dobri i zli, i deka na ovie vtorive o~ajno im e potrebna
na{ata `ivotna energija {to sekojdnevno ja dobivame od Sedr`itelot.
Ostanuva klu~noto pra{awe kako da znaeme koi duhovi se od Boga, a koi ne se. Samata
promena na fraktalnata dimenzija ne zna~i i vlez vo rajot, tuku vlez vo nevidliviot svet, svetot na
duhovite, koj e sostaven od nebesni i podnebesni sferi, a na{iot svet e zaglaven tokmu me|u niv.
Krvnite `rtvi i masakri {to Maite gi pravele se o~igledno soblaznenie i dokaz deka
pogolemiot del od ovie lu|e komunicirale so padnatite an|eli.

Kristal ili Krist-al bukvalno zna~i Hrist Bog (bogo~ovek). Smislata na ovoj zbor so
neveruvawe ja sfativme duri tri godini po nastanite {to se opi{ani vo poglavjeto "Rozata od
voda". Ovoj del e dodaden otposle. Koga }e go pro~itate toa poglavje }e vi stane jasno zo{to
ovaa proyirna materija go nosi ova ime. Vo re~nikot na simbolite (J. Chevalier; A.
Gheerbrant) }e go najdete tolkuvaweto deka kristalot ja simbolizira preodnata faza me|u vidliviot
i nevidliviot svet. Ovaa kniga, kako i ova tolkuvawe {to e vo nea gi dobivme vo 2003. godina,
koga zapo~navme so lektorirawe na knigava. Poglavjeto "Rozata od voda", odnosno sodr`inata
{to e opi{ana vo nego se slu~uva{e vo godinata dveiljadita. Ovde samo bi dodale deka kristalot
vo ezoterijata pretstavuva hiperkoncentrirana materija {to se nadminuva samata sebe i stanuva
povtorno ona {to e - svetlina. Vo astrologijata ovaa hipermaterijalnost ja simbolizira astrolo{kiot
znak jarec i zatoa Bogo~ovekot se ra|a tokmu vo ovoj znak i pokraj toa {to e era na ribi.
(Mnogumina gi buni toa {to Hristos ja ozna~uva erata na ribi, a e roden vo znak na jarec.) Ova e i
pri~inata za kozata kako sveto su{testvo kaj Slovenite. Ova, isto taka, e i pri~inata poradi koja
yverot se prika`uva kako jarec. Vo negoviot slu~aj toj simbolizira materija koja ne se
obogo~ove~ila, tuku ostanala zarobena vo sebe (zatvorena avtoreferencija).

Postojat u{te mnogu zborovi pod bukvata K od na{iot i od drugite jazici, od istok i od
zapad, {to gi sodr`at ovie kodovi, no smetame deka ova e dovolno za da ja objasnime matricata
spored koja gi tolkuvavme. A sega e vreme da premineme na drugite zborovi po kirili~niot
redosled na bukvi.

L-L

Lak - galaksija, galaktika ili galaksija, gr~ki zbor {to se preveduva kako mle~en pat.
^udno, no zborot galaksija so ~lenovite lak i sija (sjae) to~no go opi{uva ona {to go gledame na
neboto (sjaen lak), a so ista konstrukcija go imame i zborot bo`ilak-vino`ito. Ist slu~aj e i so
zborot kosmos (kos-mos', iskosen most) {to e to~en opis na krakot od na{ata galaksija koj se
nadvisuva nad nas. No, od kade sega Mle~en pat? Lux-Lukis na latinski zna~i svetlina dodeka
laktosis, na jazikot na plemeto Grci zna~i mleko. Kaj nas poimot lak ozna~uva kos ise~ok od
kru`nicata, potoa imame lak i strela, no e ist i so poimot la~ewe koj, pak, na latinski se vika
secret i e sinonim so poimite sacrum i sakrament, {to zna~i sveto ili tajno. Bidej}i sacrum e isto
{to i ~akra kaj Indusite i crkva kaj nas, a ve}e objasnivme deka toa e spiralna konvergencija kon
atraktornata to~ka, toga{ o~igledno e deka koj i da go izmislil poimot galaksija bil svesen deka
nejzinata forma e spiralna. Ovoj zaklu~ok, najverojatno, e izveden kako logi~na pretpostavka,
bidej}i s# vo prirodata go sledi ciklusot na konvergirawe i divergirawe vo nelinearen kontekst ili,
ednostavno ka`ano, s# vo prirodata e crkva, odnosno ~akra, odnosno sacrum, {to e mnogu blisku
do panteisti~kiot stav "s# e Bog" no ne i identi~no (bidej}i ima dva vida crkvi; no, za ova
podocna).

Live Force e film na Tobi Huper i na angliskiot pisatel Kolin Vilson. Film od `anrot na
nau~nata fantastika so golemi primesi na horor, kade {to na ekspliciten i re~isi vulgaren na~in e
prika`an principot na kradewe energija i kreiraweto na sinxir od kradewe energija, vo ~ij fokus e
edna `ena koja kosmonautite }e ja pronajdat hibernirana vo srceto na Haleevata kometa, so u{te
dva sopatnika koi na izgled se lu|e.

Lamja zna~i yver ili termin koj se upotrebuva za `ena-demon. Vo re~nicite }e najdete
deka ovoj zbor, koj e vo sekojdnevna upotreba vo Makedonija, vsu{nost e gr~ki. Ova e u{te eden
non-sens na svetskite lingvisti i u{te edna sramota za na{ite pasivni idioti od MANU koi ova go
goltaat bez problem. Lamijata, vsu{nost, e anti~ka verzija na Lilit - `enata demon koja bila `ena
na Adam pred Eva i koja bila stvorena nezavisno od nego (ne od negovoto rebro kako Eva). Lilit,
a pred nea i Lamijata, go simboliziraat `enskiot princip vo kolektivnata potsvest na ~ove{tvoto.
Velam kolektivnata potsvest, bidej}i postoi i kolektivna natsvest. Prvoto e podnebesna sfera, a
vtoroto e nebesna. Deka Lamijata e ~isto na{ termin svedo~i zborot {to e o~igledno od istata niza
i koj ja opi{uva najcrnata boja {to mo`e da postoi, a se upotrebuva vo opisot na crniloto na
demonite – glamja.

Leb - za ishrana. Ako go pro~itate obratno }e vidite deka toa e bel - belina (bela
nestvorena svetlina) i e vo sklad so arijskata lingvisti~ka kodifikacija, spored koja izvorot,
"belinata", se transformira vo formata "leb". Hristos e lebot na `ivotot, {to zna~i deka lebot e
navistina bo`estvena energija, bo`estvenoto telo {to nie go jademe (tro{ime). Sli~na e
kodifikacijata i vo angliskiot jazik bread - leb i breath - zdiv. Ova voop{to ne e slu~ajno, tuku e
nameren gnosti~ki kod. Poznato e deka nekoi od golemite podvi`nici stigaat do toa nivo koga
pove}e ne im e potrebna hrana, tuku `iveat isklu~ivo od bo`estvenata sila/energija. (Kaj nas, na
primer, Otec Gavril Lesnovski – Mijal~o Parnaxiev vo poslednite desetina godini od svojot `ivot
konzumiral samo malku voda i {e}er.) Onie koi ja nadminuvaat iluzijata nare~ena zemen svet
svesni se deka pojavnata hrana e vsu{nost energija i uspevaat da se "prefrlat" na "prirodniot"
na~in na ishrana, odnosno vospriemawe Bo`estvena `ivotna sila, koja ne samo {to gi zadovoluva
site ~ove~ki potrebi na fizi~koto telo, tuku i gi otvora "uspienite" ~ove~ki potencijali. Kaj
Indusite ovaa energija se narekuva Prana, a ve}e spomenavme deka ovoj zbor kaj nas zna~i
~istota. Pranata se "konzumira" preku di{ewe i ova bil izvorniot na~in na koj se hranel Edenskiot
~ovek. Nekoi ova go narekuvaat "Svetlosen zdiv". Zborot "zdiv" koj doa|a od "div", {to zna~i
svtlosna, Bo`estvena iskra (z - div ili so div, so Bo`estvenata iskra) i ni potvrduva deka ~ovekot e
bitie koe izvorno `ivee od "di{ewe svetlina".

M-M

Mana zna~i duh; od tuka doa|a mani~en, {to zna~i "opsednat so duh".

Man - human - ~ovek, human vo duhot, bidej}i mana e duh, a "u" zna~i "vo". Human i
uman (umen) imaat ista smisla, bidej}i umen e onoj koj e vo duhot. (Ne e mozokot toj {to misli
nitu se o~ite tie {to gledaat.) Koga Isus veli deka e sin ~ove~ki istovremeno ka`uva deka e i sin
na Duhot, odnosno apsoluten spoj na forma i sodr`ina. "Jas sum alfa i omega, prviot i posledniot."
(Otkrovenie.) Na ovoj na~in Toj ja obznanuva realnata sostojba vo koja treba da bide sekoj ~ovek
i ni go otkriva bogo~ove~kiot potencijal {to go imame vo sebe kako Bo`ji tvorbi. Slovenskiot
kod -~elovjek(h) ili "cel vo Jehova", vo Otecot, ni go ka`uva potpolno istoto. Ta`no no vistinito,
Manasu kaj plemeto Grci zna~i majka, odnosno matrijarhat, {to zna~i deka duhot go percepiraat
kako `enski princip.

Imanuel zna~i "so duhot Bo`ji", odnosno I-manu-el. Poimite ima i nema vo
makedonskiot jazik se izvedeni od tuka. Zna~i i -ma (so duh) i ne -ma (bez duh). Dokaz za toa e
zborot ne -man (neman) ili "~udovi{te", "yver" na srpski, koj dava to~en opis na pojavata (yverot
sfaten kako ne-bitie).

Manastir doa|a od mana (duh) i tir (vladetel), a "s" e svrznik. Zna~i, tamu kade {to
vladee Duhot.

Maja e iluzija (na dvi`ewe). Ako go pro~itate obratno, }e dobiete aj-am (I`am), odnosno
"jas sum" na angliski. Mislam deka ova ne e slu~ajno. Sli~no kako i kaj prazen i pra-zen, i tuka
rabotite se koanski kodificirani. Maja na Egipetski zna~i voda.

Materija - materijalizacija ili ozemjuvawe, zgusnuvawe na funkcijata, odnosno pa|awe

na nejzinata fraktalna dimenzija od 3<D<4 na 2<D<3. Ve}e napomenavme deka fraktalnite
funkcii so dimenzija pomala od 3, a pogolema od 2, generiraat "zemni" predeli i "tkaeweto" na
ovie funkcii e pogusto otkolku ona na tie {to {to se so fraktalna dimenzija 3<D<4. Zborovite
kako vtera ili utera (na srpski) jasno poka`uvaat deka se raboti za ne{to {to treba da se nabie,
vtkae vo tesno. Setete se na zborot kundalini.

Mesija e spasitel. Ova e gr~ko tolkuvawe na ovoj svetski poznat termin i glavno se
odnesuva na Hristos. Interesno e da se zabele`i deka na egipetski zborot meses zna~i "sin". Na
makedonski, poimot mesest zna~i "od krv i meso", a poimot mesewe (leb) ni go poka`uva
principot na zgusnuvawe, odnosno ovaplotuvawe. I zborot mesec - mese~ina, koj e simbol na
`enskiot materijalen princip (a veke ka`avme deka vo ezoterijata s# vidlivo e `enski princip –
Sofija) e vo ovoj kontekst.

Misla - mislovno; o~igledno deka mislata e produkt na slovoto. Da smisluvate ne{to

zna~i da ste "povrzani so logosot", odnosno s-mi-slov (so mene e slovoto). Isto kako i ideja, {to
doa|a od deus i predizvikuva dejanie ili dejstvo.
 Moral e ne{to {to se mora; i etika e ne{to {to ednostavno e taka. I pokraj toa {to ovie
zborovi imaat svoi gr~ki i latinski tolkuvawa, tie se vo osnova slovenski zborovi i se vo
sekojdnevna upotreba i kaj nas i kaj Srbite, Bugarite, Hrvatite itn. Koga nekoj }e ni tvrde{e deka
moralnite i eti~kite zakoni se ~ove~ki dogovor, obi~no ni se diga{e kosata na glava. Ne sporime
deka postoi la`en moral i psevdo-etika, no vistinskata smisla na ovie zborovi ni gi dava samo
slovenskoto tolkuvawe, koe ni ka`uva deka toa se od Boga ustroeni standardi ~ija funkcija e
pravilen protok na energijata.

N-N

Nos i nadis, odnosno nadi - trite misti~ni energii od indiskata ezoterija {to se vdi{uvaat
niz nosot: ida, pingala i {u{umna. Zborot e ist kako na{iot termin za vdi{uvawe - "da se nadi{e{",
no e ist i so terminot nade`. Leviot i desniot nadis se ma{kiot i `enskiot princip na ovie energii {to
gi vospriema ~ovekot, dodeka tretata, neutralnata energija se vospriema so obete nosnici. N-os,
neutralna oska. I samata bukva kako ideogram go ka`uva istoto.

O-O

O~i. Koga sfativme deka i poimot o~i go sodr`i kodot ~i, ni stana jasno deka kaj poimot
eyes ili "o~i" na angliski i negoviot fonetski sinonim ice (mraz) vsu{nost se slu~uva ~udna igra
na permutacii.
Vo angliskiot jazik fonetskata istovetnost na poimot eyes i poimot ice ~esto se objasnuva
so kristaloidniot izgled na ~ove~koto oko, no ova tolkuvawe sozdava mnogu pogre{na slika za
ovoj ~ove~ki organ, koj ne slu~ajno se narekuva "prozorec vo ~ovekovata du{a". Bez arhai~niot
koren na ovoj poim {to doa|a od na{iot jazik, pravilnoto tolkuvawe na smislata ne e mo`no.
Imeno, o~i, sli~no kako i poimot u~i, ni poka`uva deka ovoj organ e vospriema~ (no i emiter) na
bo`estvenata energija {to go ozna~uva ma{kiot vi{ princip i vo ezoterijata e poznata kako ~i, ki,
ku ili Q (kju ili ba kaj Egip}anite, no toa e so fenikiski koren.)
Taka, na primer, koga u~ite mora da ste u (vo) ~i (energijata), no o~i se ne{to posebno.
Sli~no kako i u~i, i zborot o~i ni poka`uva sostojba na prisutnost vo bo`estveniot ma{ki dneven
princip (no - ~i e no}, obratno, odnosno negacija na ~i). Ottuka e i bukvata o pred ~i, koe e
vsu{nost nula, odnosno sevkupnost, a znaeme deka nulata e "koanski" broj koj gi obedinuva site
broevi, sli~no kako {to belata nevidliva proyirna svetlina gi obedinuva site boi od spektarot. Ve}e
spomenavme deka vodata se poistovetuva so svetlinata, odnosno taa se smeta za zgusnata
svetlina, pa ottuka i sinonimite voden (vla`en) i vo den (vo dnevna svetlina). Od ovaa analogija
doa|a i hristijanskata tradicija na kr{tevawe so voda. Ottuka e i analogijata pome|u zborot zero
(nula) i ezero.
Dokaz imame vo italijanskiot i francuskiot jazik, kade {to o zna~i "voda", no
istovremeno e i svrznik za alternacija (si o no ili oui ou non), a kaj Francuzite (fonetski toa e o)
isto taka zna~i i voda (eau de cologne) - "kolonska voda". Najinteresno e kaj Germancite, koi
imaat svrznik za alternacija "ode" - ja oder nein. (Koga bile Germani - planinci pred da stanat
Doj~land.) I pokraj toa {to za zborot voda koristat wasser, o~igledna e ezoteri~nata vrska na
poimot oder so bo`estvenata te~nost ili zgusnatata svetlina - elementot voda. 4 Imeno, ve}e
spomenavme deka korenot na vikin{kiot bog Odin ima koren so zborot voden ili so poimot
vodeni~no trkalo koe e simbol na Bog. I samiot poim oder e sli~en so poimot oda (na radosta),
odnosno na{eto iska`uvawe slava i radost kon Bog ili kon negovite dela. Ova, kako i poimot
odewe (pat), se permutacii na ist kod. (Ve}e zboruvavme vo predhodnite redovi.)
Poimot o~i e prakti~no identi~en so poimot o~e (na{), odnosno na~inot na koj mu se
obra}ame na Bog - Otec, koj s# gleda i s# znae. O~igledno poimot o ili nula se sfa}a kako izvor
ili kako ~uden atraktor, kako sostojba na najgolema verojatnost, kako {to bi ka`ale so terminite na
Teorijata na Haosot, ili to~ka od koja s# doa|a i vo koja s# si odi (zabele`ete gi samo poimite od i
do, koi o~igledno proizleguvaat od istiot princip).
Ottuka se i poimite ozari{, osvetlen so zorata (oziris - egipetskoto bo`estvo), zora,
prozirno, prozor, zuri{, zen, zenica, zero, ezero itn.
Poimot oro, odnosno makedonski nacionalen tanc, vsu{nost ja ka`uva istata prikazna.
Vrteweto vo krug na lu|e fateni za race ni go poka`uva principot na ~akra, odnosno crkva ili
kru`ok, ako taka sakate. Sega, koga se svestuvame za ovie kodovi, mo`ame samo so indignacija
da izrazime zgrozuvawe od glupostite {to za ovie tanci gi napi{a onoj kutar zapaden poltron,
~e{kiot pisatel i rusofob Milan Kundera, vo negovata odvratno nihilisti~ka kniga nare~ena
"Kniga na smeata i zaboravot".

"Ora niva" ili izlo`uvawe na vnatre{nosta na zemjata na sonce, isto taka go sodr`i kodot,
no ve}e i divergira kon poimot ra (bidej}i i or i ra zna~at svetlina), odnosno drugata varijanta na
sonce ili svetlina. Ovde samo }e ja spomeneme mantrata za solarniot pleksus od indiskata

4
Element vo ezoteri~na smisla.
ezoteri~na tradicija, ram, od kade {to e mo`na i genezata na ovie poimi. (Georgija - gea, ora, gea
- onoj koj se gri`i za zemjata. Objasneto e pod G.)
Ottuka e i svrznikot za alternacija or kaj Angli~anite, {to isto taka zna~i sonce ili
svetlina, i e vo direktna vrska so or - zlato, aura ili oreol - "bo`estvena svetlina". Spored nekoi
izvori, korenot verojatno mu e vo drevniot semitski zbor orh, {to zna~i, isto taka, svetlina
(orhideja - "svetlost bo`ja"), vo {to se somnevame i mislime deka korenot e vo "oro", {to e
na{ nacionalen solaren tanc koj go manifestira principot na zaedni{tvo, odnosno crkva, odnosno
~akra. Zborot orel, na primer, zna~i svetlost Bo`ja i e simbol na produhovenost. Sintagmata
"pesna se ori" jasno poka`uva deka oroto vsu{nost e mantri~ki ritual.
Ve}e zboruvavme za poimot red, koj e superpozicija, odnosno vi{ princip, bidej}i re ili
ra se svetlinski kodovi, t.e. superpozicijata (kolapsot) se slu~uva koga se od-reduvate. Istoto se
slu~uva i koga odlu~uvate (od-lu~a-m). (Na latinski lux, luxis zna~i "svetlina").
O~igledni se tendenciite vo kodiraweto da se izrazi holisti~kiot pogled na svetot spored
koj s# {to pravime doa|a od sostojba na apsolutna verojatnost, kade {to site opcii postojat kako
potencijal, ili poinaku ka`ano – s# dobivame od Bog. No, se nametnuva pra{aweto dali ova na{ite
pretci go pravele svesno ili mo`ebi poradi op{tata nelinearnost vo prirodata i nespornata fraktalna
struktura na site jazici seto ova se slu~uvalo spontano. Odgovor na ova pra{awe nema, no nie
sme nakloneti kon tezata deka ova nastanuvalo spontano i intuitivno, bidej}i koga bi smetale deka
jazikot e dogovor, vedna{ zapa|ame vo zatvorena avtoreferenca, odnosno vo ve~niot problem na
prvenstvoto na koko{kata ili jajceto, ili ednostavno ka`ano – dali prvo se dogovorile, pa napravile
jazik ili obratno, bidej}i za dogovor vi treba jazik, a za jazik vi treba dogovor (spored De Sosir).
O~igledno deka ovoj kontekst e linearen i toj vodi tamu kade {to vodi, vo avtoreferentnata jamka.
Sprotivno na ova, prisustvoto na ~udniot atraktor vo lingvistikata, {to e izrazen preku svrznicite
za alternacija (ili kaj Slovenite, or kaj Angli~anite, o kaj Italijanite), no i vo prefiksite koi
ozna~uvaat "bo`estvena sostojba" ili "svetlosen bo`estven izvor" (kako `-ivot kaj Slovenite ili or-
ganic kaj Angli~anite) jasno ja poka`uvaat tendencijata poimite da proizleguvaat od "vi{a"
sostojba ili sostojbata na superpozicija, sostojbata na najgolemata verojatnost od ~ija perspektiva
sprotivnostite se privid, odnosno tie se separatibilni samo vo "poniska sostojba". Na primer, da ili
ne. Vo ili - os sostojbata na prosvetlenost, il-um-iniranost, is~eznuvaat, odnosno vo taa pozicija
postojat obete opcii, no kako potencijal. (Ova e vo direktna vrska so poimot kvantna
superpozicija i so kolapsot na [redingerovata branova funkcija.) No, ova ne zna~i deka zapa|ame
vo eti~ki dualizam, odnosno deka dobroto i zloto se edno. Imeno, linearniot koncept ni sugerira
ovie sprotivnosti da gi barame na odredena lokacija, dobroto e gore, a lo{oto dolu, odnosno
vedna{ dobivame pogre{na pretstava. Naprotiv, ova treba da se gleda niz nelinearniot kontekst,
koj jasno ka`uva deka poimite gore i dolu se ~ove~ka konstrukcija.
Interesno e {to kaj Slovenite seto ova e kodirano nelinearno i fraktalno, odnosno
prisustvoto na atraktorot, {to e prakti~no neopislivo, mo`e da se anticipira samo preku
implicitnata povrzanost na sprotivnostite, {to sugerira deka separatibilnosta e tvorba na
nesovr{eniot um (primer: ma` + `ena = ma`ena, kade {to ` e krst), odnosno "{to Bog }e spoi,
~ovek ne treba da razdvojuva". Ova jasno poka`uva deka me|u dvete sprotivnosti stoi ` (krstot)
koj gi obedinuva, no toj e nedefinirliv. I vo ma`ot i vo `enata postojat dvata principa. Spored S.N.
Lazarev, sekoj ma` e 53% ma` i 47% `ena i ova sosema obratno vo istite proporcii va`i i za
`enata. Vo idealnata bra~na zaednica doa|a do razmena na ovaa energija, {to prvenstveno mora da
se nadopolnuva od Bog. S#povrzanosta e sli~no kodificirana i vo zborot div (svetlina) i vid,
odnosno vrskata me|u dava~ot i prima~ot na svetlina e neopisliva, no taa postoi. Div i vid se vo
avtoreferencija, no otvorena, odnosno atraktorot, iako neobele`an, i ponatamu pravi singularni
pomestuvawa, odnosno zborovite evoluiraat ponatamu vo div - deva (bo`estveno bitie) i vid -
veda (znaewe, gledawe) itn., itn. "Vidi i divi se", odnosno koga ste vo veda (ni) vo tajnata, se
divinizirate. Ili buki, bukva, bukvar, buk-kniga, Bog koj e slovo, ottamu i Sloveni, odnosno onie
koi go nosat "Slovoto".
Sepak, vo me{aweto na jazicite postojat i ~ove~ki, namerni ili slu~ajni zabludi. Tipi~en
primer za ova e poimot law ili zakon vo angliskiot jazik. O~igledno e deka toj poteknuva od
gr~kiot zbor logos koj zna~i slovo, no dadena mu e edna zemna, ~ove~ka dimenzija vo smisla na
samiot poim, kako {to e law - zakon na pravnata dr`ava, odnosno sli~no kako i vo poimot god,
good, goodies, gold i poimot law, odnosno zakon e vo kontekst na {titewe na dr`avata i nema
mnogu vrska so duhovnost kakva {to ni sugerira na{ata lingvisti~ka kodifikacija, koja vo logosot
ja otkriva i vistinskata priroda na Boga, odnosno deka toj e "zbor", "volja" (veli{, zboruva{,
branuva{), odnosno bespo~etna i beskrajna samosvesna misla, ideja, informacija. Naprotiv, vo
zapadnata lingvistika postoi izvitoperuvawe na ovoj poim, odnosno od `iv Bog dobivame
implicitna sublimirana lingvisti~ka sugestija deka se raboti za nekakov kup pravila {to ve
stimuliraat da pravite pari (gold) i da bidete dobri (good). Ovoj stupiden pragmatizam nu`no vodi
vo izvlekuvawe na zaklu~ok deka Bog e ~ove~ki koncept i sredstvo za manipulacija so tolpata i
nejzino kanalizirawe vo op{testveno korisna rabotna sila. Kaj nas logosot nema vrska so poimot
zakon. Zakonot, kako {to i samite gledate, e poim koj e vo kontekst na poimot "zakana", a koj,
pak, poteknuva od poimot "zlo", odnosno o~igledno e deka nie sme po{tedeni od hipokrizijata
{to postoi vo zapadnite jazici, osobeno angliskiot, pa voop{to i ne e ~udno {to ateizmot i drugite
materijalisti~ki koncepcii, kako marksizmot ili darvinizmot, doa|aat ottamu, osobeno od onoj
Zapad {to e vo angliskoto govorno podra~je. Istoto e i so poimot Bog ili "buki" vo glagolicata,
~ij koren tolkuva~ite na sanskritot go nao|aat vo zborot Boga, {to se preveduva kako "bla`ena
radost". No, o~igledno e deka toj vo su{tina zna~i slovo, odnosno "bukva" ili logos na gr~ki,
odnosno ottamu doa|a i angliskiot zbor book, {to zna~i kniga. No, knigata na Zapad nema
metafizi~ka dimenzija, a edinstveniot poim koj ima "onostran" kontekst, a proizleguva od book, a
so toa i od Bog, e poimot boogie-man, odnosno seni{te, stra{ilo ili taka nekako. Na ovoj na~in,
na logosot mu e odzemeno su{tinskoto zna~ewe i toa e zameneto so God, koj, pak, e good
(dobar), a ako sme toa i nie, }e ni daruva goodies (roba) i gold (zlato).5 Pogolema paganizacija –
zdravje!
Edinstveno {to mo`e da im pomogne da ja razberat su{tinata se zborovite ideja (od deus,
dei) i holly, wholeness, health, healing, no i sprotivnostite koi se hole i hell, odnosno dupka
(jama, bezdna) i pekol, no vaka }e zapadnat vo dualizam, bidej}i nitu hole, nitu hell ne
objasnuvaat deka se raboti za zatvorena referentna jamka, odnosno jama.
Ve}e spomenavme deka sanskritskiot zbor jama ozna~uva smrt, kontrola ili zabrana, {to
jasno poka`uva deka smrtta od bo`ji agol se gleda kako ve~na vrzanost vo zatvorena
avtoreferencija, a tokmu toa e "jama" (od tuka e generiran i poimot jamka, odnosno jazol), ili
bezdnata na pekolot, odnosno avtoreferentnata jamka bez singularno pomestuvawe. Ova e
razbirlivo samo so slovenskata, makedonska terminologija i so nikakva druga (osven mo`ebi
numeri~ki, preku analogijata so kompjuterskite programi koi "zaglavuvaat" na ist princip i preku
matematikata voop{to, no ova e samo za elitata, odnosno visoko intelegentnite lu|e upateni vo
najsovremenite matemati~ki teorii).

Osum e broj ili znakot za beskone~no, koj go poka`uva teocentri~niot model na

Univerzumot. I samiot zbor sodr`i kod – os-oska i um-inteligencija. Kako i bukvata F (kirili~no),
i ova e ideogram koj gi poka`uva nebesnite sferi i "pridvi`uva~ot", koj e vo sredi{teto.
Os-mica, "mi~e", "pomica" (na srpski), jasno go poka`uva principot na singularno
pomestuvawe. Os-um-ka, na makedonski, jasno ka`uva deka atraktorot e intelegencija.
A, {to }e sfatite od eight na angliski, ili od nekoj drug neslovenski paganski jazik?

5
Nema potreba da go objasnuvame slovenskiot kontekst na ovie poimi, no, sepak, eve: roba e vo kontekst
na ropstvo, a zlatoto ve}e go spomenav vo kontekst na poimot zlo. Toa {to kaj nas e kodirano kako
idolatrija, na zapad, vo angliskiot jazik, e princip na dobro.
 Ofion ili zmija vo "gr~kata mitologija". ]e go najdete kaj Robert Grejvs vo negovata
imbecilna "Gr~ka mitologija", kade {to ovoj "lik" od pela{kiot mit za postanokot, kako vpro~em
i samite Pelazgi (~ie ime zna~i belci ili "bledoliki" 6) gi napikuva vo "gr~kiot paket".
Mitot za sozdavaweto kaj Pelazgite to~no go opi{uva ona {to celo vreme e kodirano vo
na{ata lingvistika, odnosno principot na zgusnuvawe na energijata sfaten kako nelinearna
fraktalna funkcija (anlogija so Peano krivata), koja mitolo{ki e oslikana vo poimot zmija. Ve}e
uka`avme deka poimite zmija i zemja se sli~ni i ozna~uvaat eden princip. Kaj Grcite postoi
poimot gea {to isto zna~i "zemja", no i ovoj poim e isto taka ukraden od nas, bidej}i gea e
majkata zemja koja "gai" ili odgajuva, a poimot guja, {to zna~i "zmija" kaj Hrvatite, jasno
poka`uva deka i ovoj zbor e na{ (slovenski), bidej}i ja sodr`i istata ezoterija, odnosno istata
analogija so zmijata kako mnogu gust princip, zmija-zemja i guja-gea. 7
Kaj Pelazgite Mitot za kreacijata e paganski, no zadr`an e osnovniot kod – deka vo
po~etokot se sozdadeni neboto i zemjata, odnosno bo`estveniot fin, nebesen, i bo`estveniot gust,
zemen princip. Imeno, tamu (kaj Grevs) stoi: vo po~etokot bo`icata na site raboti Evrinoma se
podignala gola od haosot, no ne na{la ni{to cvrsto na {to bi zastanala, pa poradi toa ja odvoila
vodata od neboto i zapo~nala da igra osamena na branovite. Igraj}i taka, se dvi`ela kon jug, a
veterot {to go sozdavala igraj}i & se videl kako ne{to novo i interesno, kako inspiracija za
kreirawe. Vrtej}i se okolu sebe, taa go dofatila severniot veter, go istrila so racete i - gledaj ~udo!
Se pojavi golemata zmija Ofion. Za da se zagree, Evrinoma po~nala da igra s# pobrzo i pobrzo i
po`estoko, {to kaj Ofion predizvikalo strast, pa toj se obvitkal okolu nejzinite bo`estveni
ekstremiteti i se spoil so nea. Ottoga{ severniot veter, koj u{te se narekuva i Borej, po~nal da
oploduva, odnosno poradi toa kobilite ~esto gi vrtat svoie zadnici kon veterot i se `drebat bez
pastuvi.
Daleku e momentot koga ovoj mit }e go razberete, ako go tolkuvate so jazikot na plemeto
Grci. Naprotiv, ili }e "zaglavite vo pagan{tina" ili }e otidete vo nekakva izopa~ena frojdovska
"budala{tina" i matrijarhat. No, i so najsovremeniot makedonski jazik, tuka s# e jasno. Vrteweto
na Evrinoma e principot na konvergencija, odnosno zgusnuvaweto, kreiraweto na cvrsto, po pat
na principot koj ve}e go objasnivme ili "tkaewe na haosot" (~akra-crkva-kurikulum), odnosno
fraktalnite dimenzii 2<D<3 i 3<D<4, kade {to prvata go generira gustiot zemen princip, a vtorata
retkiot ili finiot, nebesen princip. Samiot poim Ofion go sodr`i ~lenot Fi, odnosno spiralata na

6
Angliskiot zbor pale - bel, bled, poteknuva od tuka, od kaj nas, poradi edna~eweto po zvu~nost na b i p,
odnosno pel e bel. No, originalot vo podlabok kontekst ozna~uva belina i ~istota. Potkrepa za ova mislewe
e zborot peleni (za bebiwa).

7
I zborot "gusto" e o~igledno vo vrska so ovie poimi.
zlatniot presek, koj ni go poka`uva principot na konvergencija kon atraktorot (kako vpro~em i
samoto kirili~no slovo F), a vo poglavjeto "Peano kriva" ve}e go objasnivme principot kako
necelobrojnite dimenzii premiinuvaat od edna vo druga i deka zmijata ja simbolizira samata
funkcija. (Ovde, ne znaeme od koja pri~ina, verojatno poradi toa {to ovoj mit Grejvs go zema od
gr~ki paganizirani matrijarhatni izvori, Ofion - vidlivoto, materijalnoto e ma{ki, a Evronoma -
duhovnoto, nevidlivoto e `enski princip, odnosno sosema obratno od dene{noto poimawe na
odnosot Logos - Sofija.)
Najbliskiot makedonski zbor do Ofion e afion, odnosno poznatoto rastenie od koe se
pravi opium i mak. I, gledajte sega! Od afion dobivame sirov opium vo forma na katran, katranot
e crn, a kaj Indusite crno se vika kala, a zna~i u{te i zmija, pa zmijata e Ofion, a Ofionot e afion.
Ova e sto procenten lingvisti~ki dokaz {to zna~i poimot Ofion ili ofiukus (zmijonosec) i od kade
poteknuva. Ovoj zbor e mnogu prisuten kaj nas, no pove}e go koristime za da opi{eme sostojbi
na svitkuvawe (sfitkuvawe ima koren vo ovoj poim), odnosno dinami~ki sistemi. Primer:
kam{ikot fiuka; veterot fiuka; semkarot pravi fi{ek koj, pak, se s(f)itkuva to~no vo spiralata Fi -
uv(f)ija - srpski.
Svetski prifatenoto ime na afionskiot proizvod, "opiumot", e makedonski zbor, opi-um,
koj zna~i "ne{to {to go opiva umot". I poimot sofija, ili mudrost, doa|a od principot na
konvergencija ili na~inot na materijalizacija na logosot i negovata manifestacija preku spiralata
Fi. Ako od sofija isfrlite samo edna bukva, }e dobiete sfija ili sfitkuva, {to e to~en opis na ona {to
go gledame koga analizirame nekakva spiralna forma, i o~igledno poteknuva od zborot ofion. Kaj
nekoi pravoslavni teoreti~ari Sofija e manifestniot bo`estven princip, odnosno fenomenonot {to
go analogiziravme so poimot Peano kriva (zmijolikata funkcija od matematikata), odnosno
poniskite fraktalni dimenzii (poto~no 2<D<3).
Tuka e i veterot Borej, {to bukvalno zna~i zbor ili zborej, zboruj. Ve}e ja spomenavme
vrskata me|u zbor i Borej ({umata {umi, borot zbori, odnosno valot veli), a na latinski welle zna~i
i volja (val, veli, volja), odnosno zborot e dvi`na sila - logos.
Ako sakate da ispratite informacija do nekogo (zbor), gi koristite zvu~nite "branovi",
odnosno go koristite veterot, so – Borej - zborej - zboruj - zboruvaj, bidej}i z i s se edna~at po
zvu~nost. (Imeto Boro ili Bor~e ili Boris kaj Slovenite ima koren tokmu vo veterot Borej, isto
kako i imeto Zafir, {to doa|a od veterot Sefir.)
Ovoj pela{ki mit e post-potopski i e vo golema merka paganiziran, no so~uvani se
osnovnite kodovi od pred-vavilonskiot i pred-potopskiot period, koga lu|eto bile eden narod i
monoteisti, a, za `al, se drznuvale vo golema merka da se dru`at so padnatite angeli ili duhovnite
bitija. Za `al, ni{to od ova ne mo`e da se razbere dokolku ste Robert Grevs ili nekoe suetno Gr~e.
Site "gr~ki mitovi" se objasnivi so slovenska lingvistika i so vedskata ezoterija, koja e ezoterija
na staroarijcite, koi, pak, se dene{nite Sloveni i del od evropskite narodi.
Plemeto Grci se Jafetsko-semitska me{avina i, za `al, zboruvaat pogre{en jazik. Tie se
Jafeti izme{ani i asimilirani od semitskite plemiwa od drugata strana na Sredozemjeto i pokoreni
so la`niot bog - parite, a nivniot jazik e "dogovorna" De Sosirovska "turlitava" od koja korist
imaat samo tie koi od Slovenite sakaat da napravat "prosta masa" i "topovsko meso", i koi
blagodarenie na glupaviot narod so silna dr`ava, Srbite, toa i go pravat vo regionov.

Orman, Or-svetlo i man-duh, e toponim za planina vo Makedonija (Karaorman).

P-P

Ima mnogu zborovi pod slovoto P koi go potpiraat stavot koj ovde go iznesuvame.
Poimot "prana" od indiskata ezoterija e samo eden od mnogute. I dodeka kaj niv toj ozna~uva
bo`estvena `ivotna energija {to go hrani svetot (prana - hrana - mana), kaj nas se upotrebuva da
ozna~i ~istota ili perewe, i e vo direktna vrska so poimot Perun, staroslovenskiot paganski bog,
koj e samo paganiziran ostatok od prastariot monoteisti~ki koncept koj staroarijcite (staro-aro) go
imale anticipirano vo bogot Varuna, koj spored mnogu teolozi najmnogu odgovara na ona
poimawe za Bog {to go imame denes. Keltskiot vrhoven bog Bran na makedonski zna~i bran
(talas, val), a so edna~ewe po zvu~nost go dobivame i pomot pran(a) ili ~istota. Od ova e jasno
deka i Perun e vo kontekst na poimot perewe ili pro~istuvawe. Ve}e ja navedovme bilkata
perunika, koja se koristela vo narodnata tradicija vo iscelitelska funkcija, no isto taka poimot
perewe e vo vrska i so poimot sprat, koj osven {to e oznaka koja ja koristime da ozna~ime "nivo"
e i sinonim so poimot perewe (srp. sprati prqav{tinu). Ova e vo direktna vrska so u~eweto za
~akri kaj Indusite i od koe znaeme deka postojat sedum energetski nivoa (spratovi) niz koi se
iska~uvate samo ako ste sposobni da ja isperete (sprati) va{ata duhovna valkanost. Vo
hristijanskata ezoterija postoi poim "duhoven sprat", {to verojatno e ekvivalent na poimot ~akra.
Potvrda za ova e i poimot floor od angliskiot jazik, ~ij koren e vo latinskiot zbor flora, i osven
sprat ili nivo u{te zna~i i cvet, {to, pak, e ~akra vo divergiran oblik (plodot e konvergiran).
(Cvet-svet, plod-plot.)
I samiot poim Varuna, {to doa|a od va-pojava i runa-tajna, no ozna~uva i runo od ovca, e
vo direktna vrska so jagneto kako simbol na Bog. Argonautite go baraat Zlatnoto runo, koe vo
svojata, od dene{nite tolkuva~i paganizirana varijanta e nekakva pozlatena ko`a od odrana ovca,
dodeka vo svojata suptilna i za dene{nive lingvisti i istori~ari nedosti`na verzija toa e metafora za
univerzum sfaten kako bespo~eten i beskraen fraktal. Lu`i~kite Srbi (Vindi) vo Germanija go
nosat svoeto runsko pismo, {to mnogu potsetuva na glagolicata. Ova e tipi~en primer kako eden
zna~aen kod se gubi i se paganizira. O~igledno e deka Va-runa e poim {to uka`uva na patot do
vistinskiot Bog preku manifestirawe na krotkosta, smirenieto, {to e simbolizirana vo jagneto (a
toa e i poimot runa-tajna), no vo tie divi vremiwa te{ko deka na nekogo ova mu pa|alo na pamet.
I prethodno spomenavme, no eve u{te edna{, deka od ovie termini poteknuva i poimot
braman, odnosno eden od mnogute koncepti {to Indusite gi imaat za vrhovnoto bo`estvo. Jasno
se gleda deka braman e bran, odnosno val, {to zna~i "veli{", odnosno "zbor". No, so
paganizacija na kodot ovie termini se pretvoreni vo politeizam (Vaal, na primer, e paganski bog).
Interesno e {to i kaj Keltite i kaj Slovenite simbolot na vrhovnoto bo`estvo e gavranot,
odnosno vranata, i o~igledna e negovata lingvisti~ka vrska so prana (vrana) i so bran (vran). Site
ovie bo`estva i nivnite simboli se prika`ani kako sakati (gavranot e ~esto so edna noga), {to e
mitolo{ki prikaz na naru{uvaweto na kvantnata superpozicija, odnosno poimot singularno
pomestuvawe od Teorijata na haos. Od ovoj poim (ga-vran, vrana) e izvle~en i pomot Kronos
(crow na angliski), koj prethodno go povrzavme so indiskoto u~ewe za ~akri, odnosno so vrvnata
krunska ~akra (kron-os, krunska oska), sashara. Ova vtoro tolkuvawe odi vo prilog na taa teza,
no treba da se napomene deka pomot crow kaj Angli~anite e onomatopeja na samata priroda.

Posejdon e u{te eden tipi~en primer. Onoj koj go poseduva dnoto na moreto e Posejdon.
Neverojatno e ova da im se pripi{uva na Grcite. Tolku e o~igledno slovenski, {to nema nitu da go
komentirame.

Prometej e klu~niot poim koj so re~nikot na plemeto Grci ne mo`e da bide razbran.
Tokmu od ovoj zbor sfativme deka plemeto Grci e trojanski kow vo pravoslavnata zaednica i
deka postojano i vo politikata i vo religijata igra dvojna igra. Tie se edinstvena pravoslavna zemja
koja e na zapad i e ~lenka na NATO paktot. Glaven pobornik e vo promocijata na t.n. nov
kalendar, odnosno gregorijanskiot, koj vnesuva golemi problemi vo pravoslavieto. Podocna }e se
navratime na ova i poop{irno, no zasega bitno e da napomeneme deka ovoj problem e mnogu
opasen, bidej}i se raboti za dva sosema razli~ni koncepta na poimot vreme. Nelinearniot ili
fraktalniot koncept e izrazen vo julijanskiot kalendar, kade {to za fiksna to~ka ili za atraktor e
zemeno ra|aweto na Hristos i so samoto toa toj e staven vo pozicija na onoj od kogo doa|a s#, pa i
godi{nite vremiwa, bidej}i tie vo ovoj koncept rotiraat kako i s# drugo okolu fiksnata to~ka. Ova
cikli~no samosli~no, no ne i samoisto poimawe na vremeto kako nelinearna funkcija sosema
odgovara na vistinskata metafizi~ka priroda na poimot. Na primer, edno ku~e {to `ivee 10 godini
ima svoja mladost, zrelost i starost, isto kako i ~ovekot koj `ivee 80 ili 100 godini. Ova e tipi~en
fraktalen na~in na manifestacija na vremeto kaj nelinearnite sistemi {to proizleguvaat od
atraktorot i koi vo nego se vra}aat. Normalno, ova e poimlivo samo denes, preku Teorijata na
haos i fraktalnata geometrija na prirodata i samo ovoj na~in mo`e da ni go ilustrira poimot vreme
od bo`estven aspect, {to e razli~no za sekoj sistem vo prirodata, bez razlika dali se raboti za
~ovek, `ivotno, trevka, atomska ~esti~ka ili galaksija. Tuka ne treba da se me{a Teorijata na
relativnost na Ajn{tajn, koja ja gledame samo kako ~ekor kon seop{tata fraktalnata geometrija na
prirodata, pa i na samoto vreme. O~igledno e deka ovoj koncept na vreme podrazbira poim kako
subjektivno "traewe", no ne i dvi`ewe {to e o~igleden privid, kako {to se privid i samite kategorii
prostor i vreme, koi zaedno so ~ovekot (ili sistemot voop{to) se dadeni od atraktorot i se vo
funkcija na formata i koncepcijata na postoeweto na samiot sistem.
Gregorijanskiot kalendar e linearen i toj e svetoven. Toj hipoteti~ki zapo~nuva so
golemata eksplozija, {to e va`e~ka teorija na naukata za postanokot na Univerzumot, i samiot e
izvor na golemi problemi. Gregorijanskiot kalendar go respektira ra|aweto na Hristos, no vo
dadena to~ka na linearnoto vreme {to e 2001 godina vo minatoto od momentov koga ja pi{uvam
ovaa kniga. Od taa to~ka vremeto se narekuva "vreme od pred na{ata era" i se broi vo milijardi
godini nanazad s# do golemata eksplozija od koja nastanal Univerzumot. Na ovoj na~in
Hristovoto ra|awe e svedeno na obi~en socijalen nastan, a golemata eksplozija e ~inot na
vistinskata kreacija. No, {to pravime so drugite univerzumi koi naukata ve}e gi nasetuva, bez
razlika dali tie postojat kako potencijal ili kako nekakvi paralelni univerzumi. [to pravime so
mikro-nivoto, kade {to isto taka site ~esti~ki postojat kako potencijal vo kvantniot vakuum i
nastanuvaat ex nihil {tom kvantniot vakuum zafluktuira.
O~igledno e deka Univerzumot ne nastanal od nekakva fiksna to~ka vo vremeto i
prostorot, tuku vistinata e sosema obratna. I Univerzumot i prostorot i vremeto nastanuvaat
sekoga{, vo sekoj moment i na sekoe makro i mikro nivo od samiot ~uden atraktor, koj
sekoj sistem na svoeto nivo i vo svojata funkcija go odr`uva i neprekinato go pridvi`uva
preku singularno pomestuvawe vo fluktuira~ka ramnote`a. ^udno, no pravoslavnite monasi
na Bo`ik ne velat "Hristos se rodi", tuku "Hristos se ra|a", {to e mnogu interesno i prakti~no go
potvrduva ovoj koncept na kosmologija vo koj kreacijata se nabquduva kako bespo~etna i
beskrajna nelinearna funkcija koja permanentno se ra|a od to~kata na najgolema verojatnost, koja
e samokreira~ka i kreativna istovremeno. Jasno e deka gregorijanskiot kalendar e svetoven i ne
korespondira so teolo{kiot koncept na vremeto i negovata funkcija e pragmati~na i e vo korist na
socijalnite, ekonomskite i materijalnite faktori. Na{e mislewe e deka ovoj koncept na kalendar
mora da bide otfrlen od crkvata (mo`e da ostane vo svetovniot `ivot), kako od pravoslavnata, taka
i od site drugi, bidej}i go profanizira poimot vreme i mu ja odzema metafizi~kata su{tina.
No, da se vratime na principot na Prometej za koj podocna }e imame i posebno poglavje.
Zasega samo da poso~ime na identi~nosta na poimot Prometej i poimot "promet" na stoka, pari i
sli~no. Imeno, za da imate promet na pari vi treba razlika vo ceni. Za da imate protok na struja vi
treba razlika vo napon, a za da imate promaja vi treba razlika vo pritisok. Nekoi od ~itatelite
mo`ebi ve}e i nasetuvaat kakva teza }e proizleze od ova, no tokmu poradi gr~koto tolkuvawe na
ovoj poim i nepostoeweto na Teorijata na haos kako paradigma dosega prakti~no be{e
nevozmo`no da se sogleda vrskata me|u Prometej, promet, promaja i poremetuvawe. No,
ostanuva klu~noto pra{awe: koj go pravi ova poremetuvawe ili singularno pomestuvawe vo
prirodata, a koj vo ekonomijata i kakvi posledici toa ima vrz s#? Dobrodojdovte vo klu~nata
razlika me|u poimot pari i poimot money. Dobrodojdovte vo to~kata vo koja }e ja spoznaete
razlikata me|u vera i paganizam vo sovremeniot, moderen kontekst na `iveewe. No, seto ova vo
poglavjeto "Principot na Prometej", a vo me|uvreme da go zavr{ime re~nikot koj e pove}e od
o~igledno Lux hermeticum. Tuka site onie koi so potsmev }e gledaat na ovie zaklu~oci samo }e
gi potsetime deka postojat mnogu makedonski zborovi koi se planetarno prifateni, a Makedoncite
poradi permanentno zaglupuvawe i kulturen teror, pa duri i samocenzura, za toa ne se ni svesni.
Ve}e go spomenavme opiumot, ~ij golem proizveduva~ vo minatoto bila tokmu
Makedonija. Toj bukvalno zna~i ne{to {to go "opiva umot". Sosema glupavo e ova da se negira
so bilo kakov "tvrd argument". Ta`no e koga ne ubeduvaat deka opiumot (kako samiot zbor, taka
i rastenieto) se doneseni vo Makedonija vo XIX vek. Isto e i so zborot "poet". Hrvatite i Srbite
upotrebuvaat "pesnik", no izvorot e vo staroto makedonsko nare~je koe i den denes se upotrebuva
vo zapadna Makedonija. Zborovite pee ili poe i pesnopoec se vistinskite etimolo{ki koreni na
ovoj planetarno usvoen zbor.

Platon, koj najverojatno bil platen u~itel i imal svoe nivo ili plato, {to bilo prili~no
visoko za toa vreme vo odnos na plebsot/rajata, kako planina nasproti nizija. Namerno igrame so
zborovite, kako i so Zenon, za da se sogleda etimologijata na imeto, {to e o~igledno slovenska.
Da gi dodademe na ovoj niz i poimite plan i planeta. Ova vtorovo, i pokraj toa {to mnozinstvoto
misli deka ozna~uva topka vo vselenata {to kru`i okolu nekoja yvezda, vsu{nost zna~i ramni{te,
nivo ili plan, spored s# duhoven (pa neli Zemjata vo toa vreme bila plo~a). O~igledno e deka
ovoj ~ovek so ova ime i so onakvi sfa}awa za toa vreme ne e predok na crnomurestata nacija koja
denes `ivee na severniot breg na Sredozemjeto.
 Prostuvawe, ili na srpski pra{tawe. Ezoteri~niot kod vo ovoj zbor e so~uvan kaj srpskiot
slovenski dijalekt i toj bukvalno zna~i pra-stawe ili prvobitna sostojba. O~igledno "du{ata koja
prostuva" mo`e sebe da se "resetira" i da se dovede sebe vo primarnata sostojba od koja
proizlegla kako ~ista i bo`estvena.

Pan e "gr~ko" pagansko bo`estvo ili bog na {umite? Zo{to toga{ ^esite i Poljacite go
upotrebuvaat ovoj poim za Gospodin, odnosno Gospod? Duri i na jazikot na plemeto Grci poimot
Pan zna~i "s#" odnosno sevkupnost, poim koj e transcedentalen, holisti~ki i o~igledno svet. Kako
toga{ panot degeneriral vo {umski demon so telo na mom~e i noze od koza. Ovoj primer
najo~igledno ni poka`uva deka asimiliraj}i go vedskoto u~ewe na Arijcite/Slovenite, plemeto
Grci potpolno go paganizira i kako takvo go predava na Rimjanite, a ovie potoa go {irat niz
evropa na najimbecilen mo`en na~in, poradi {to imame paganski kultovi, kako onoj na Alister
Krouli kaj Angli~anite, i isto taka paganski odgovor na ovie "ve{ti~arewa" od strana na crkvata –
lovot i paleweto ve{terki. No, da ja pogledneme sodr`inata na zborot "pan" na makedonski. Toj e
najblizok so zborot "poln", ili "pun" na dijalekt, ili "p'n" so temen vokal. Gledame deka osven {to
e identi~en, zborot ima i svoja sodr`ina {to go povrzuva so poimot "ispolnetost" so duh, odnosno
so kategorijata diviniziranost. Od kade toga{ nozete na koza i rogovite {to se simbol na demonite.
Odgovorot }e go najdete vo knigata na Elizabet Hej~, kade {to taa ni poso~uva deka
Bogo~ovekot sekoga{ se ra|a vo astrolo{kiot znak na Jarec (Hristos e roden vo znak na Jarec).
Jarecot ja simbolizira superkoncentriranata materijalnost, odnosno ~ovekovata vrzanost za
zemnoto/materijalnoto (nozete od koza) i negovata tendencija da se divinizira (teloto na mom~e),
kako i dvete rog~iwa {to go simboliziraat dualizmot, odnosno ambivalencijata na ~ovekot raspnat
pome|u ovie dve potrebi (diavolo - dve volji). No, Jarecot ja simbolizira i mo`nosta materijata da
se nadmine samata sebe i da stane ona {to prvobitno i bila – svetlina. Zatoa poimot "kristal", koj e
"proyirna materija" ili "stvrdnata svetlina", vsu{nost zna~i "krist-al" odnosno Hrist-Bog
(bogo~ovek), odnosno zavr{en proces na divinizacija, mo`nost kako {to niz kristalot {to se
generiraat boite na spektarot, taka i niz bogo~ovekot da se generira ovoj svet. Jarecot, pak, {to ne
se nadminuva sebe, ja simbolizira vo sebe zarobenata materija (zatvorena avtoreferencija) i kako
takov e simbol na padnatiot angel.

Pneuma ili duh na jazikot na plemeto Grci. Poim koj se izedna~uva so poimite prana, ~i
ili ki od Istok. No, i ovoj poim e razbirliv samo na makedonski i e vo kontekst na prethodniot
zbor pan. Pneuma ili P'n-e-um/om bukvalno zna~i poln/ispolnet so um ili om, odnosno arijskiot
termin za bo`estvena sila (mantrata OM). Od ova jasno se gleda celokupnoto truewe {to preku
plemeto Grci e izvr{eno vo evropskiot i angloamerikanskiot duh, pa sosema e normalno {to ovie
nacii se vo te{ka degeneracija i totalna materijalna zaglavenost. Plemeto Grci, koi se hibridna
arijsko-semitska nacija, se `iv dokaz za opravdanosta na Bo`estvenata zabrana za neme{awe na
"vi{ite" i "ni`ite". "Blagodarenie" na ovie crnomuresti itri trgovci so megalomanska sueta denes
cela Evropa e pretvorena vo paganski cirkus. Se pra{uvame dali po homoseksualnite brakovi na
red se i brakovite me|u lu|e i `ivotni ili me|u vozrasni i deca (pedofilski brakovi)?

No, dovolno be{e pod bukvata P, odnosno vreme e za R.

R-R

Ra zna~i svetlina ili sonce, termin koj na site nas ni e poznat od istorijata na starite
Egip}ani. Kako i poimot ki, koj isto taka ozna~uva svetlina ili bo`ja energija i ra e poim koj go
sretnuvame sekade vo istiot kontekst i, spored na{e mislewe, ovie dva poima imaat isto zna~ewe.
So golema doza na sigurnost tvrdime deka ki (~i-ku-kju) ima poteklo vo prirodnite onomatopei za
koi zboruvavme vo prethodnite poglavja, no potekloto na ra e isto taka na Arijcite, bidej}i poimot
oro i ora, odnosno solarniot tanc kaj nas go ozna~uva tokmu toa. Od Arijcite e donesen vo Egipet,
odnosno tokmu tamu kade {to se sudiraat dvete klu~ni ezoterii – vedskata, odnosno onaa na
Indoarijcite, {to e lingvisti~ki kodirana, i kabalisti~kata, odnosno onaa na "Evreite" koja, pak, e
numeri~ki kodirana. Vo lingvistikata na Evreite ezoterijata e vnimatelno otstraneta. Poimot Ra
nema svoja osnova vo prirodnite zvuci i od nego ne mo`ete ni{to da sfatite. Ra najverojatno e
zemen od mantrata za solarniot pleksus ram koja, pak, kaj Indusite e prezemena od Indoarijcite.
Vo prilog na ova e i faktot deka vo mnogu poimi go sretnuvame poedine~no, kade {to ozna~uva
kontekst povrzan so svetlina (raj, kraj, oro, oreol, aura), no i vo zaednica so ki, povtorno vo istiot
kontekst (skira - znaewe - latinski, kiara - svetlina - italijanski, akira - vnatre{na bo`estvena sila -
japonski, kirias - Bog, Gospod, gospodin - gr~ki). Se ~ini deka ovaa kompilacija na eden
priroden onomatopejski (ki) i eden dogovoren (ra) poim e nu`na, bidej}i sudirot na kulturi koi
imaat razli~en odnos kon lingvistikata, dogovoren - linearen ili semitski i fraktalen - nelinearen ili
indoarijski, ne mo`e da producira organski spoj ili implementacija, bidej}i kontekstite se sosema
razli~ni, pa ovaa eklektika (nasilno spojuvawe) e neizbe`na i e vo funkcija na doobjasnuvawe na
kodot vo zavisnost od toa dali go vospriema pripadnik na ednata ili na drugata koncepcija.
Sli~no e i so poimot red kaj Makedoncite i Slovenite voop{to, koj sam po sebe ozna~uva
sostojba na superpozicija, odnosno pozicija nad. Na ovoj na~in poimot kvantna neodredenost, koj
ni e poznat od istoimeniot princip na Hajzenberg, nu`no n# vodi vo dvojno povtoruvawe na
poimot red. Imeno, poradi linearniot kontekst na zapadnata lingvistika, a so samoto toa linearniot
misloven kontekst, i eksplicitno nelinearnata kodifikacija vo lingvistikata na Slovenite, {to
implicira sosema poinakov nelinearen kontekst na razmisla. Ve}e objasniv deka da ste od-reden
zna~i deka pove}e ne ste vo redot. Poimot odreduvawe zna~i deka superpozicijata e naru{ena i
deka kolapsot na [redingerovata branova funkcija e izvr{en. Na ovoj na~in zborot "neodredenost"
ima sosema isto zna~ewe kako i zborot "red", odnosno obata ozna~uvaat superpozicija. Jasno e
deka poimot neodredenost e malku iznasilena forma, osven ako ne go tolkuvate kako negacija na
negacijata (odredenost) na primarnata ideja (red) kako {to sugerira Hegelovata filosofija. Toa {to
kvantnata fizika ni go otkri vo XX vek, lingvistikata na Slovenite intuitivno go anticipirala od
pamtivek.
No, mislime deka ne sme edinstveni koi razmisluvaat na ovoj na~in. I samiot Nils Bor,
tvorecot na kvantnata teorija, ne slu~ajno im gi dal slednite bukvi kako oznaka na atomskite
orbitalni sloevi. Zna~i, od jadroto nagore, tie se K (Ka), L, M, N, O, P i Q (kju, ki, ~i). Vedna{ se
voo~uva deka najniskiot orbitalen sloj ili 1S orbitalata e ozna~ena so poimot ka, koj doa|a od
Kala, {to zna~i zmija, crno ili vreme. Bidej}i preku poimite kalewe, kale, kalus itn. zaklu~ivme
deka go ozna~uva najniskiot zemen gust princip, jasno e deka ova ne e slu~aen izbor.
Najvisokiot, odnosno sedmiot orbitalen sloj e ozna~en so Q ili ku (ki), termin koj vo ezoterijata
ozna~uva prosvetlenie, odnosno vi{a duhovna sostojba. Od ova e jasno deka Nils Bor sakal da
napravi analogija me|u sedumte orbitalni sloevi, sedumte nebesni sferi i sedumte ~akri od
indiskata/vedska ezoterija, a vo prilog na ova svedo~i i negoviot izbor na znakot jin-jang od
isto~niot misticizam, kako znak na negoviot "amblem", {to mu sleduval so dobivaweto na titulata
vitez koja ja dobil zaedno so Nobelovata nagrada. No, za `al, Nils Bor e i avtor na t.n. i va`e~ka
Kopenhagenska interpretacija na poimot kvantna neodredenost, {to go negira antropskiot princip
i go otfrla postoeweto na poimot superpozicija, {to za posledica ja ima negacijata na Evertovoto
tvrdewe deka site polo`bi na edna ~esti~ka postojat vo sekoja pozicija vo koja branovata funkcija
na [redinger e razli~na od nula. Kopenhagenskata interpretacija ja posmatra nultata to~ka kako
ni{to`nost ili nepostoe~ki moment, a ne kako ~uden atraktor, odnosno kako sostojba na
najgolema verojatnost, odnosno na toj na~in taa gi oficijalizira site nedostatoci na va`e~kiot
linearen kontekst na ovaa paradigma i bukvalno go etablira dualisti~kiot pogled na svet, ne
gledaj}i deka tokmu atraktornata sostojba (ili superpozicijata) e vrzivniot faktor {to nedostasuva
vo s# pove}e o~iglednata prividnost na separatibilnosta, dualnosta na pojavniot svet.
Klu~niot ~ekor kon razbivaweto na ovoj kontekst go napravi poznatiot fizi~ar Stiven
Hoking, koj vo svoite istra`uvawa na t.n. crni dupki ja spoi op{tata relativnost, odnosno
Ajn{tajnovata Teorija na gravitacija so kvantnata fizika. Koristej}i se so Evertoviot antropski
princip i kolapsot na [redingerovata branova funkcija, toj preku terminot "kvantna fluktuacija"
poka`a deka crnite dupki ne se "crni", odnosno deka tie zra~at energija. Vsu{nost, Hoking
povtorno dojde do poimite ~uden atraktor i promena na fraktalnata dimenzija od Teorijata na
haosot, no ova }e go doobrabotime vo ponatamo{noto izlagawe.

Runa e tajna. Navodno zborot ima skandinavski koren, no pripa|a na Lu`i~kite

Srbi/Vindi, koi {to se Sloveni. Povrzan e so poimot runo od ovca, {to e simbol na smirenieto,
kako pat kon Boga (jagneto e simbol na Isus). Runskoto pismo e pove}e sli~no na
staromakedonskite bukvi otkolku na bilo {to zapadno. Poimot kruna o~igledno e vo vrska so ovoj
poim, bidej}i krunata ja simbolizira krunskata ~akra i vrska na vladetetlot so Bog. K-runa
bukvalno zna~i kon-tajnata.

Rasa zna~i rasadnik, vrsta. Vo ovaa kniga poimot rasa se upotrebuva mnogu ~esto. Ne ja
isklu~uvame mo`nosta deka nekoi vreskala }e ne obvinat za rasizam, no toa odnapred go
otfrlame. Terminot rasa vo ovaa kniga se nabquduva isklu~ivo od ezoteri~en aspekt. Postojat
podatoci (kaj Albert Soniksen, mislime) deka Makedoncite koi begale od Otomanskata imperija
na Long ajlend se deklarirale sebe si kako "makedonska rasa". O~igledno vo tie i ne taka
damne{ni vremiwa, koga poimot nacija bil seu{te nepoznat, va`ni bile dve raboti - vera
(risjanska) i rasa (bela). Zo{to e ova vaka? Zo{to i denes na me{aweto na rasite ne se gleda
sosema blagonaklono, koga geneti~arite ni tvrdat deka ne postojat genetski razliki pome|u lu|eto?
Odgovorot e mnogu podlabok i stasuva duri do dedo Noe. Spored ezoteri~nite tradicii i predanija
od pove}e izvori dene{nata ~ove~ka rasa se narekuva petta rasa ili arijska rasa. Poimot Arijci
denes se vrzuva za belite lu|e (kavkaski tip na ~ovek), no vo ezoteriskite predanija toa ne e taka.
Arijcite se delat na tri podvida, koi denes gi znaeme kako crni, `olti (i crvenite se `olti) i beli,
odnosno potomcite na trite sina na Noe - Sem, Ham i Jafet. Pred potopot, spored prvata kniga
Mojsieva, znaeme deka postoele sredbi me|u "sinovite Bo`ji" i "}erkite ~ove~ki", pri {to se ra|ale
silni lu|e, poznati kako divovi ili titani. Spored nekoi ezoteri~ni u~ewa "sinovite Bo`ji" se
padnatite angeli koi vo toa vrame bile smetani za bo`estva. Ova Bog go smetal za nedopustlivo i
poradi toa go potopil svetot. No, pravoslavnata crkva ima poinakvo tolkuvawe. Spored
tolkuvaweto na Sv. Joakim Sirijski "}erkite ~ove~ki" se potomcite na Kain, koi prete`no bile od
`enski rod, {to bilo znak deka lozata na Kain trebalo da zavr{i. Kain, koj poradi ubistvoto na
bratot bil prokolnat, otpadnal od Edenskata gradina u{te pove}e i se naselil vo dolinite isto~no od
nea. Poradi u{te pogolemiot pad, negovite potomci bile nezgrapni, grdi i temni. "Sinovite Bo`ji",
pak, se potomcite na Sit, tretiot sin na Adam i Eva, od kogo preku Noe vodi i lozata na noviot
Adam, spasitelot Isus Hristos. Potomcite na Sit, koi bile poblisku do Edenskata gradina, bile
golemi, stasiti i ubavi lu|e. Me{aweto na ovie dva naroda bilo zabraneto od Boga, bidej}i
promislata na Bog bila potomstvoto na Sit da bide praroditel na Spasitelot.
Vo ovaa kniga poka`avme deka planetata Zemja, koja e topka {to se vrti okolu Sonceto,
od duhoven aspekt e "plan", odnosno "nivo" ili "ramni{te" (od "plan" e i poimot "planeta") i deka
fizi~kata pojavnost e iluzija, odnosno "Maja". Crkvata (kako institucija), koja vo istorijata
vulgarno go tolkuvala ovoj poim, ima masakrirano eden kup nau~nici koi tvrdele deka Zemjata
ne e plo~a, odnosno ramni{te, tuku deka e topka. Eve, kako {to gledame, i vo tolkuvaweto na
poimot "sinovi Bo`ji" i "}erki ~ove~ki", vo ovoj mo`ebi i najmisteriozen del od Genezata, postoi
istiot problem {to utre nekoj mo`e da go upotrebi vo vistinska rasisti~ka teorija. Po sekoja cena
da pobegne od ezoteri~nite momenti ili mo`ebi pla{ej}i se da ne otkrie raboti {to ne mo`e da gi
objasni i koi naukata bi gi proglasila za fantastika, crkvata ~esto gi prisposobuva ovie bibliski
tajni taka da ne ja provocira naukata, a nam ni gi servira da ni zvu~at kako moralno pou~ni i
op{testveno prifatlivi prikaski naso~eni naj~esto kon na{eto seksualno povedenie.
Da go analizirame malku ova crkveno tolkuvawe. Ako go ostavime nastrana poimot
"nefilim", koj e bibliski termin za "sinovite Bo`ji" i koj zna~i ne-sinovi, }e vidime deka vo
Genezata jasno stoi deka "}erkite ~ove~ki" bile mnogu ubavi i "sinovite Bo`ji" gi zemale za `eni.
So ova otpa|a tezata deka potomcite na Kain bile grdi. Vo {to e toga{ problemot? Odgovorot e vo
vulgarnoto materijalisti~ko tolkuvawe na ovie delovi od Biblijata i toa, za `al, od crkovni lica.
Imeno, progonstvoto od Rajot ne e progonstvo od fizi~ko ili geografsko mesto. Otpa|aweto od
Rajot e otpa|awe od duhovna sostojba, sostojba na diviniziranost. I telata na ovie divinizirani lu|e
bile duhovni, eteri~ni (eterno - ve~no na lat.). Takvi bile i telata na Adam i na Eva pred padot,
odnosno pred da im gi dade Bog "ko`nite obleki". Otpa|aweto od Rajot se slu~uvalo kaskadno i
lu|eto kako {to pa|ale na poniskite duhovni spratovi, taka vibrirale na pogrubi frekfencii
(namaluvawe na fraktalnata dimenzija) i fizi~ki se zgusnuvale, pa na krajot na ova nivo se
pojavile takvi kakvi {to se denes, {to e odgovor na misterijata {to darvinistite ne mo`at da ja
re{at, odnosno problemot na otsustvo na preodni formi. Imeno, arheologijata poka`a deka homo-
sapiensot otsekoga{ e vakov kakov {to go znaeme. Zna~i, bez ogled na toa dali se raboti za
"padnati angeli" ili "sinovite Bo`ji" kako potomci na Sit, o~igledno e deka postoel "kontakt" me|u
"eteri~ni" i "plotski" bitija, odnosno }erkite na Kain bile na pogusto/nisko energetsko nivo, {to
zna~i deka bile potelesni. Potomcite na ovie lu|e bile divovi, odnosno titani (videte go zborot div i
na{eto tolkuvawe) i na ovoj na~in telesnoto, plotskoto nivo dobivalo pove}e energija otkolku {to
Bog promislil. Ovie lu|e bile bukvalno xinovi, bidej}i energijata na diviniziranoto bitie spoena so
plotskoto bitie pridonesuvala hibridot da se razvie vo ogromni proporcii. A Gospod re~e: Nema
duhot moj ve~no da se pretka so lu|eto, bidej}i se telo... (Geneza 6-3.) Poniskite, "gusti" nivoa
imaat tendencija da kradat energija od povisokite i taka da opstanuvaat, pa jasno e deka ova
moralo da bide prekinato.8 Denes se najdeni golem broj artefakti {to poka`uvaat deka xinovski lu|
e navistina postoele. Iako oficijalnata antropologija ova go negira, internet e prepoln so
dokumentirani sajtovi za ovie arheolo{ki otkritija, a postojat i mnogu tvrdewa deka mnogu od
ovie iskopini se frlaat vo okeanite, so cel da se so~uva materijalisti~kata paradigma. Ezoteri~niot
poim za "rasa" gi nabquduva rabotite od ovoj aspekt. Iako vo nekoi predanija e paganizirano, ova
u~ewe ni dava interesni podatoci. Kaj Bela Hamva{, vo negovata kniga "Scientia sacra - 2", }e
go najdeme podatokot deka prvite lu|e mo`ele da gi zatrudnat svoite `eni samo so pogled, potoa
so bakne`, pa so dopir i na krajot toa po~nalo da se slu~uva na ovoj na~in {to go poznavame
denes. I ovde gledame deka padot ~ove~ki e kaskaden i energetski. Kolku pove}e ~ovekot se
dobli`uval do niskite energetski nivoa, tolku pove}e toj se zgusnuval i stanuval vakov kakov {to
go znaeme. Na povisokite nivoa i teloto ~ove~ko e poinakvo, a negovite performansi razli~ni. Vo
podocne`nite delovi }e vidite i zo{to. Od ovie pri~ini e i podelbata na kasti, koja vo Indija bila
prisutna do neodamna, a ja vovele Arijcite vo post-potopskite vremiwa, koga vladeele so nea.
Poradi opasnost od valkawe na povisokite energetskite nivoa so destruktivni karmi od poniskite,
me{aweto na kastite bilo strogo zabraneto. Arijskite plemiwa se delele na ~etiri kasti. Kasta na
brahmani (sve{tenici, filosofi...), k{atri (generali, vojnici...), vai{ua (trgovci, zemjorabotnici...
va{ar na srpski) i {udri (slugi, {utraci na makedonski). Vo izvornoto vedsko tolkuvawe kastite se
formirale spored manifestnoto odnesuvawe na poedinecot, {to zna~i deka bez ogled kade
nekoj }e se rodel, spored negovite sposobnosti bil selektiran vo kastata na koja prirodno & pripa|
al, no ova so vreme se izbirokratiziralo i se pretvorilo vo nepotizam od koj proizlegle i
podocne`nite "kralski lozi" i sl. No, za `al, postoela i petta kasta, kasta na "ne~isti" lu|e, koi bile
progonuvani vo {umite kade {to "stanuvale yidari". Tie bile produkt na me{aweto na brahmanite
i {udrite. Ovie lu|e, koi na nezakonski na~in dobivale spoznanija od vi{ite energii na bramanskiot
del i strasti od ni`ite energii na genite na {udrite, bile narekuvani abrahmani ili ne-brahmani.
(Pove}e vo "Principot na Prometej".)

S-S

8
Ova go objasnuva fenomenot zo{to Arapite sonuvaat da imaat beli `eni, zo{to Arnautite so `iva im gi
belat licata na `enite i zo{to Francuzite vo Prvata svetska vojna nosele Afrikanci vo isto~niot del na
Makedonija za da gi siluvaat Makedonkite.
 Satori e izraz od zen u~eweto {to zna~i - momentalno prosvetluvawe. No ova ne e
japonski zbor. Toj sosema dobro se razbira so slovenskite kodovi. Sat e sega, a or ili ori zna~i
svetlina. (Na{iot nacionalen tanc oro simbolizira svetlina, crkva ili ~akra.) Formite "se stori vo
mig" ili "se slu~i" ja imaat potpolno istata sodr`ina. "Se stori" odnosno "stori" e bukvalno istiot
zbor. Isto e i so "slu~i", samo {to svetlinskiot kod ovde e lu~a (od lux; lukis). Ova, zaedno so
poimite Buda - buden, zen - zenica - zenit, i prazen, odnosno pra-zen, jasno poka`uva deka se
raboti za izvorno arijsko u~ewe {to e prezemeno i so~uvano kaj Hanancite. Vo ovoj kontekst e i
poimot samuraj, odnosno japonski voin. Ovie lu|e, koi razvivale vojni~ki disciplini kombinirani
so misti~ni u~ewa i imale isklu~itelen kod na ~esta, na nekoj na~in bile bogotraga~i - "frilenseri"
i voop{to ne e ~udno {to poimot samuraj na makedonski zna~i - sam-u-raj. Postoeweto na
narodot Ajnu vo neolitska Japonija, koj antropolo{ki odgovara na kavkaskiot (arijskiot) tip na
~ovek, gi potvrduva ovie lingvisti~ki sovpa|awa.

Sloven. Ednostavno e neverojatno kolku vreme ni be{e potrebno da sfatime deka poimot
Sloven, vsu{nost, zna~i "od logosot", "od slovoto". Ova ne e posledica na niskiot koeficient na
na{ata inteligencija, tuku na permanentnoto prisustvo na "idiot{tini" vo oficijalnata nauka za
najgolemata nacija na svetot. Gluposti za Slovenite iznapi{ale i neoficijalnite "nauki", kako
teozofijata i srodnite ezoteri~ni oblasti. [to e tolku problemati~no tuka? Da po~neme prvo so
oficijalnata nauka. Edna od "serioznite" knigi {to gi koristevme za potkrepa na tezive {to ovde gi
iznesuvame e i knigata Ancient World, izdadena vo 1979 g. od The Hamlin Publishing Group
Ltd., napi{ana od pove}e avtori. Vo ~etvrtiot del na knigata, {to se odnesuva na drevniot Istok, za
arijcite pi{uva deka, me|u drugoto, vo Indija do{le nekade od zad Himalaite i deka so niv
po~nuva da se obrazuva drevnata indiska civilizacija. ]e go najdete i podatokot deka numeri~kiot
sistem so nula plus devet broevi e sozdaden tamu i deka svetot denes pogre{no go narekuva
arapski numeri~ki sistem, {to samo po sebe svedo~i za permanentnata tendencija kulturata i
naukata na ovie lu|e da bide asimilirana. ]e go najdete i podatokot deka tie glavno bile zemjodelci,
odnosno zemjorabotnici, a toa voedno e i zna~eweto na nivnoto ime, koe na makedonski mnogu
lesno se razbira (ar - zemja i rie - kopa, ora). Arijcite zboruvale nekakov arhai~en oblik na
sanskrit, jazik koj pripa|al na indoevropskoto jazi~no semejstvo, vo koe pokraj drugite spa|aat i
gr~kiot, latinskiot, slovenskiot, keltskiot, germanskata jazi~na grupa i persiskiot jazik. Vedna{ }e
zabele`ite deka primatot e daden na plemeto Grci i na Latinite. Slovenite se na treto mesto,
verojatno poradi toa {to se koristevme so jugoslovenskoto izdanie na ovaa kniga, no veruvame
deka vo originalot tie se na poslednoto mesto. Isto taka }e najdete i deka vedskata religiska
kni`evnost e kni`evnost na arijcite.
 Vo Re~nikot na ezoterizam na Pierre Riffard, vo izdanie na Payot, Paris, 1983 g., a vo
Jugoslavija vo izdanie na August Cesarec, Zagreb 1989 g., vo delot za Arijcite stoi: zbor opasen
poradi svoite rasisti~ki (ne rasni) konotacii. Vedna{ ve fa}a strav kako nebare zad ovoj zbor da se
krie ne{to {to samo Bog znae kolku e stra{no. Tuka prikazot e u{te polo{. Arijcite se prika`ani
kako pripadnici na indo-iranski klanovi ili kontrabandi, pa potoa deka tie se rascepuvale, odnosno
za Indijcite vo ~ija ezoterija "devite" se bogovi, a "azurite" se demoni. Zaradi rascepot konceptot
se menuva, pa kaj Irancite "azurite" sega stanuvaat bogovi, a "devite" demoni. Normalno, od
modernite teozofi, od koi pretpostavuvame deka poteknuva i avtorot na ovaa kniga, i ne mo`e da
se o~ekuva prepoznavawe na paganizacijata na edno u~ewe {to ve}e i kaj Indijcite i kaj Irancite e
izmesteno od osnovniot kontekst. Kako nikogo da ne go interesira vistinata, tuku koj pove}e }e
mu pridade va`nost na svoeto pleme. Spored ovaa kniga, od lingvisti~ki aspekt, naslednici na
sanskritot se Hetitite, Indijcite, Irancite, Ermenite, Trako-Frigijcite - Brigite, plemeto Grci, Ilirite,
Albancite, Italite, Keltite, balti~kite narodi, Germanite i, na kraj, normalno, glupavite Sloveni.
Vo prethodniot del od knigava se izma~ivme da poka`eme deka tokmu Slovenite se tie
koi se bitni od lingvisti~ki aspekt, dodeka ovie drugive se bezna~ajni. Sepak, ovoj "francuzin"
podzabele`uva ne{to. Uspeva da konstatira deka indoarijskite narodi preku jazikot ja prenesuvale
i zaedni~kata "ideologija", koja vo "nekoi to~ki e interesna i za ezoterijata". Veli "ideologija",
bidej}i od strana na evropskoto paganstvo ne e smetana za vistinska ezoterija, pa nitu na kraj
pamet ne mu e da se zapra{a dali mo`ebi ova ne e taka, odnosno dali mo`ebi vistinskata ezoterija
ne e kaj nekoj drug narod, mo`ebi onoj od isto~na Evropa. Nevozmo`no e, normalno, pa zapadna
Evropa e o~igledno najnaprednata civilizacija i toa e dokaz deka vistinskata ezoterija e kodirana
tokmu vo nivnite jazici. Da ne bilo vaka, Slovenite ne }e bea prosta masa.
Bravo. Samo {to ima eden problem. Taa zaedni~ka "ideologija" e namerno pretvorena vo
turlitava u{te so nejzinata asimilacija od strana na plemeto Grci, a ottamu, preku Latinite, vo
potpolno permutirana forma e prenesena vo jazicite na drugite evropski narodi i mo`e da se
anticipira isklu~ivo kako paganska. Teozofite, kako madam Blavacki i Rudolf [tajner, razbiraat
po ne{to od ova, no vo tragi~no izobli~ena forma. [tajner gi povrzuva Arijcite so Atlantida, no
nemo}en e da ja anticipira celata ezoterija, bidej}i najverojatno od {ovinisti~ki pobudi ja locira
vo prvobitna Persija i prvobitna Indija i nikako ne ja povrzuva so Slovenite i so nivniot jazik, {to
mo`ebi e dobro, bidej}i {to pomalku ne analiziraat, tolku pomalku i }e ne trujat. Tokmu poradi
ova me{awe i celosnata paganizacija na vedskata ezoterija vo evropskite jazici, vo tragi~niot spoj
na politika, okultizam i nacionalizam se izroduva i germanskiot rasizam, odnosno idejata za
suprematizam na belcite, odnosno idejata za arijska vi{a rasa, koja potoa od strana na
masonstvoto e ve{to iskoristena za inicirawe na Vtorata svetska vojna. Za `al, ovoj poim i denes
go ozna~uva istoto - bel rasist, glavno od germansko poteklo, {to nema vrska so su{tinata. Duri i
da ste rasist, ta`no e vo ovie kutri lapa~i na kolbasi da sogledate vi{a rasa. No, realnosta e
poinakva.
Vistinskite Arijci, Slovenite, se tie koi mu ja isekoa glavata na nacizmot, degeneriranoto
~edo na vavilonskata kurva, Evropa. No, se ~ini deka mora da postoi degeneracija za da nau~ime
da go prepoznaeme originalot. Za `al, degeneracijata ne zavr{uva so Vtorata svetska vojna,
odnosno svedoci sme kako denes Evropa stanuva carstvo na narkomani, homoseksualci, pedofili,
ludi kravi, klonirani ovci i ludi geneti~ari. Seto ova e vo funkcija na toa da se bide "originalen" i
"avangarden" i, normalno, da se pravat pari. Nikoj i ne se somneva deka mo`ebi se nao|a na
pogre{en pat i deka odgovorot ili mudrosta mo`ebi le`at vo nivnite "primitivni isto~ni sosedi".
Imeno, tokmu vo jazikot na tie prosti Sloveni vo izvorna forma e so~uvana ezoterijata na
vedite, koja to~no go opi{uva principot na otpadni{tvo od Boga i principot na ~ovekovoto
ispravno pozicirawe vis-á-vis Boga. Samo vo ovoj jazik se razbira deka Bog e slovo, odnosno
bukva, logos, zbor, ili so re~nikot na modernata smeta~ka paradigma – informacija, ili
ednostavno ~ove~ka bespo~etna i beskrajna samosvesna misla, ideja i volja. Odnosno, deka tuka
se raboti za `iv poim, a ne za apstrakten sociolo{ki koncept razvien za bihejvioristi~ko vlijanie
vrz tolpata. Samo vo ovoj jazik se razbira imeto na Isus Hristos, (Isus - izusten zbor, od ustata
izleguva zbor, a Isus e zborot i Hristos-Hrist-krst i os - osovina, oska, osnova), odnosno deka toj e
otelotvoren logos-zbor, krst koj zboruva. Samo vo ovoj jazik su{tinata, odnosno logosot i formata
- fizi~kata pojava, odnosno li~nosta i apstraktniot symbol - znakot, odnosno krstot se soedineti vo
sovr{eno i poimlivo edinstvo. So jazikot na plemeto Grci ova e te{ko razbirlivo, a so latinskiot
u{te pomalku, pa zatoa i katolicite koristat agresivni metodi za {irewe na katolicizmot, bidejki ne
mo`at esencijalno da ja objasnat su{tinata. Mo`ebi tokmu ova e pri~inata poradi koja evrejskite
lobi grupacii gi forsiraat neslovenskite jazici. Znaeme deka bogopoznavaweto nim im pre~i i tie i
den denes ne go priznavaat Hristos za otelotvoren logos, tuku samo za "dobar prorok" od svoeto
vreme, bidej}i e pre~ka za nivnata fanati~na potreba za kontrolirawe koja proizleguva od
deisti~kiot (masonskiot) koncept na poimaweto na Boga, spored koj Univerzumot e sovr{ena
Tjuringova ma{ina, dodu{a sozdadena od Boga, no ostavena na ~ovekot da ja "sovlada" i da
upravuva so nea, dodeka Bog voop{to ponatamu ne se me{a vo nastanite i nema poim {to se
slu~uva vo svetot. Lesno e da se manipulira so Evropa so pomo{ na seto paganstvo primeno od
Grcite i Latinite so koi taa se gordee i ima "romanti~en" odnos kon niv i misli deka se osnova na
nejzinata civilizacija. Fala mu na Boga, toa ne e slu~aj so Slovenite. Onie koi se od logosot-
slovoto vo sopstveniot jazik ja imaat tajnata na logosot-slovoto i mo`nosta za negovo razbirawe.
Voop{to ne e ~udno {to mnogumina se obiduvale da gi sotrat so mileniumi nanazad, pa s# do
denes, vklu~uvaj}i go i periodot na komunizam koj ve{to im be{e implementiran od strana na
evrejskite finansiski, bankarski lobija od po~etokot na vekov i ~ija funkcija be{e kreirawe na
ateisti~ki i materijalisti~ki mentalen kontekst kaj ovie lu|e, {to za `al vo golema merka i uspea i
nie mo`eme samo da se molime lingvisti~kiot kod da profunkcionira i da go otfrli toj kontekst.
Sega, koga ja imame nelinearnata geometrija na prirodata, jasno e deka taa e kodirana vo
jazikot na Slovenite ili, ako pove}e taka sakate, arhetipski e anticipirana od pamtivek, a tokmu
kaj makedonskite Sloveni mo`ebi i vo naj~ist oblik (pa duri i kaj Srbite i Bugarite), patot na
bogopoznanie ili, barem, kon bogougodno `iveewe ni e pojasen i dostapen. Oficijalnata nauka
tatkovinata na Arijcite ja smestuva zad Himalaite. Od tamu tie se spu{taat vo Indija, od Indija,
preku Anadolija, doa|aat vo regionot na Makedonija i tuka se razgranuvaat vo dve grupi, od koi
ednata odi na zapad, kade {to se formiraat evropskite nacii, a drugata na istok, kade se formiraat
slovenskite plemiwa koi po sudirot so severnata ledena granica se vra}aat nazad od "zad
Karpatite" vo periodot koj go poznavame kako golema preselba na narodite. Namerno ne velime
slovenski nacii, bidej}i Slovenite se edna nacija so jazik {to e mnogu malku divergiran i e sli~en
od ovde pa do Vladivostok. Dokaz za ova se i glupavite "nacionalni" imiwa na slovenskite
narodi, koi ne zna~at ni{to posebno. Slovencite i Slovacite, na primer, imaat prakti~no isto ime,
odnosno ime na zemja kade {to `iveat Sloveni. Poljacite imaat ime {to ozna~uva zanimawe.
Rusite ednostavno se rusi (so rusi kosi). Hrvatite, i pokraj toa {to poradi aktuelniot nacionalizam
se obiduvaat da si dadat nekakvo zna~ewe, imaat ime koe zna~i "narod", {to doa|a od bugarskiot
zbor "hora". Bugarite se "vulgarni", odnosno prosti, ime {to im go dale Grcite, a Srbite, i pokraj
site obidi da si pridodadat "nebesno" zna~ewe, ne se ni{to pove}e od "servo", slugi, ime koe
verojatno im go dale Rimjanite. Dokolku baraat "nebesnost", treba da znaat deka taa se nao|a vo
poimot Sloven, a ne vo poimot Srbin. Makedonskite Sloveni imaat ime po teritorijata na koja
`iveat, a {to e imenuvana po paganski bog (ili poradi gr~koto prisvojuvawe, paganiziran kod koj
duri denes mo`eme da go razbereme), no tamu tie ne zateknuvaat nekakov poseben narod na
anti~ki Makedonci koj e poinakov od niv. Toa se isto taka Sloveni, odnosno Indoarievci, koi se
starosedelci i koi ne go zboruvaat gr~kiot jazik. Nivniot jazik e sli~en ili ist so jazikot na
Slovenite. Imeto Grci, koe na makedonski zna~i "gr~ewe", odnosno zvukot koj go ispu{taat
crevata koga imate dijareja i koj potsetuva, za `al, na gr~kiot jazik, e samo del od zaemnite
"komplimenti" {to si gi delele balkancite i sosema se vklopuva vo op{tiot idiotizam
karakteristi~en za ovie prostori. O~igledno e deka Makedoncite se gadele od paganizmot {to doa|
al od site strani i gr~evito se dr`ele do ~istotata na svojot jazik. I pokraj toa {to ja gubele svesta za
ezoterijata koja bila kodirana vo nego, tie intuitivno znaele deka toa e najva`na rabota za nivniot
opstanok. Se ~ini deka svesta za ova probiva duri i vo prevodot na Biblijata na crkovno-slovenski
jazik. (Misirkov, koj vladeel so sanskritot, najverojatno go ~uvstvuval ova.) Biblijata so toa ne
gubi ni{to. Naprotiv, stanuva mnogu pojasna i tokmu zatoa e lesno prifatena od samite Sloveni 9,
bidej}i vo sebe go nosi konceptot za `iv Bog, odnosno ona {to e lingvisti~ki ve}e kodirano vo
nivniot jazik.
Denes, so vle~eweto paralela me|u smeta~kata paradigma i lingvistikata na Slovenite,
kvantnata fizika i komparativnata teologija, se povreduva i gr~kata nacionalna sueta i im se
zakanuva opasnost da se soo~at so faktot deka zboruvaat pogre{en jazik.
Ve}e poka`avme deka paganiziranata gr~ka mitologija e objasniva so vedska ezoterija i
slovenska lingvistika, {to samoto po sebe poka`uva deka dene{nite Grci zboruvaat jazik koj im e
nametnat od Semitite, koi do{le od onaa strana na Sredozemjeto i vo koj celokupnata ezoterija e
vnimatelno otstraneta. Deka vistinskite izvorni Elini se Sloveni ili Jafeti sugerira i modelot na
planetarnata ~akra, koj go iznesuvame. No, na ovaa planetarna "osumka" vo ~ij centar se nao|a
Makedonija, {to ja narekovme Planetaren ~uden atraktor, vo socijalen kontekst & nedostasuva
eden del za da bide celosna. Imeno, ako Arijcite doa|aat od zad Himalaite, kako li stignale tamu?
Pa, od ovde, od Makedonija – i Planetarnata osumka ili ~akra e sega celosna slika. No, od kade
stignale vo Makedonija? Normalno, od "mestoto" ~ie ime na makedonski sovr{eno se razbira, od
Eden. Ne se {eguvame, ako gi barate Atlantida (tatkovinata) i prapo~etocite na ~ove~kata
civilizacija, barajte gi vo ovoj region, vo Sredozemjeto. No, ne ja barajte edenskata gradina,
bidej}i taa ne se nao|a na "ova nivo". Ne ja otfrlajte ovaa misti~na konotacija, bidej}i ovaa to~ka
na planetava e bifurkaciona to~ka ili ~uden atraktor, a od Teorijata za haos znaeme deka sistemite
od ~udniot atraktor odat vo kvalitativno povisoka ili poniska sostojba.

Sizif ili "si `iv". Sizif, koj od bogovite bil osuden da go turka kamenot nagore - nadolu i
na toj na~in da vr{i apsurdna rabota {to go izluduva, nao|a izlez vo qubovta. Imeno, toj ja
zasakuva svojata besmislena zada~a i na toj na~in porazot go pretvora vo pobeda. Ako ima qubov
vo tebe ti si - `iv. Ostanuva pra{aweto {to bara ovoj ~isto makedonski poimliv poim vo
mitologijata {to mu se pripi{uva na plemeto Grci?

Sueta zna~i suvo ili prazno, odnosno ottamu doa|aat sueverie i praznoverie, odnosno ona
{to vo sebe ne gi prima `ivototvornite energii. Povtorno imame nelinearna kodifikacija, bidej}i
sueten e onoj koj si e samiot sebe atraktor, odnosno onoj koj e vrzan vo avtoreferentna jamka.
9
Edno od objasnuvawata na poimot Sloven e i latinskiot zbor sclavin, odnosno "rob" ili "sluga", i ~esto se
upotrebuva vo poni`uva~ka konotacija vis-á-vis Slovenite. No, samo da potsetam - Bog ne e gospodar na
ovoj svet, tuku sluga koj go opslu`uva, kako {to roditelot e sluga na svoeto novoroden~e, pa ottamu e i
normalno onie koi go imaat Slovoto vo sopstveniot jazik i da mu slu`at na ovoj svet, isto kako i Otecot,
Sinot i Svetiot Duh.
 Sveto ili seto-toa, holisti~ki termin koj ozna~uva i svetost i sevkupnost. Istata analogija
ja imame i vo angliskiot jazik, vo holly i wholeness, no, kako {to navedovme i prethodno, poradi
linearnata kodifikacija ne mo`e da se anticipiraat "jamata" (hole) i "pekolot" (hell) kako
zatvorenost vo avtoreferencija.
Od poimot sveto e izveden i poimot svet, koj obi~no go koristime i za planetava, no i za
svetec, na primer. Sepak, ovoj poim ima podlaboka metafizi~ka dimenzija i ~inime se odnesuva
na sevkupnata kreacija voop{to. Vo angliskiot jazik toj zbor (world) proizleguva od poimot word
- zbor, {to e prili~no vo sklad so po~etokot na Evangelieto po Jovan, odnosno deka vo po~etokot
be{e slovoto, zborot, i o~igledno sodr`i ezoteriski kod. Kaj nas poimot svet, {to e i sinonim za
svet(ec), generira u{te eden biten zbor, odnosno zborot "cvet". Cvetot vo ezoterijata e simbol na
~akra ili crkva, odnosno principot na permanentna konvergencija i divergencija na duhot vo
materijata i obratno. Cvetot ja poka`uva divergiranata forma na ~akrata, dodeka plodot e
nejzinata konvergirana forma. I samiot zbor "plod" proizleguva od poimot plot, {to vo crkovnite
termini go ozna~uva telesniot, gust princip, sfaten kako tkaewe (pletka). Ova e sosem normalno
poradi nelinearniot kontekst koj postoi vo na{ata lingvistika, vo koj po princip na samosli~nost,
no ne i samoistost, zborovite vo nizi proizleguvaat eden od drug, razvivaj}i ja vo celost idejata od
koja se nastanati.
Sli~no kako i zborot red, koj ozna~uva "povisoka" sostojba, a sostojbata na od-redenost e
poniska - svetovna to~ka, taka i poimot svet, svetost ima svoj ponizok oblik. Poimot osveta
(odmazda na makedonski) zna~i od-sveta, odnosno koga sme otpadnati od milosta i ja koristime
silata na gnevot. Sepak, ova e srpski zbor koj, za `al, e sinonim so osvetuvawe (na hram), {to
mo`e da pravi zabuna, bidej}i i hramot se osvetuva od-svetosta.
Kaj Makedoncite ova e poinaku re{eno so zborot "odmazda", {to zna~i "od omrazata".
Na ovoj na~in, su{tinski se razdvoeni ovie dva poima.
Gre{ka, i ovde, vo ova vtoro izdanie, reterirame vo gornoto tvrdewe. Odmazda doa|a od
Ahura Mazda ili duh. "Osvetata e moja", veli Bog i ova e nameren sinonim - osvetuvawe i osveta
se isti zborovi bidejki poradi principot na samoregulacija na poliwata, za koj ~itavme kaj
Lazarev, odnosno principot na setva i `etva, jasno e deka na zlonamernikot ili na negovoto
potomstvo zlodeloto mu se vra}a. Sli~no e i so angliskiot zbor avanger, odmaznik, koj doa|a od
ava - duh i anger - gnev, {to zna~i "gneven duh".
Sepak, najgolem problem sozdavaat pravoslavnite crkveni termini koi se slovenski
prevod na gr~kiot, od {to jasno se gleda hibridnata priroda na ovoj jazik. Primer e poimot
svetoqubie, koj e prevod od poimot filokosmia i ima negativna konotacija, odnosno ozna~uva
qubov kon materijalnite ovozemni vrednosti. No, kako da go mrazite svetot koga toj zbor
istovremeno ozna~uva i "svetost"? Ova papagalsko povtoruvawe na "gr~kite mudrosti" gi
spre~uva popovite da ja sogledaat mistikata vo sopstveniot jazik. Ne mo`e da se bide svetoqubec i
da ne se bide zbunet, bidej}i toa e isto {to i qubov kon svetosta, sevkupnosta. Poimot svet (sveto,
svetec) e holisti~ki poim i nema vrska so materijalnite vrednosti. Ovoj "vulgaren" prevod,
vsu{nost, bi trebalo da ima posuptilno tolkuvawe. Vistinskiot zbor e zemno-qubie ili zemjo-
qubie, bidej}i poimite zemja i zmija, kako simbol na materijalnoto, proizleguvaat eden od drug.
Poimot svet ima mnogu po{iroka, transcedentalna su{tina.

Saduh ili sadhu, svetec na indiski jazik ili ~ovek koj e "so duhot". Ovoj zbor go
naveduvam samo kako eden od beskrajno mnogute "sli~ni" zborovi koi postojat vo indiskiot i
makedonskiot jazik. Od ovde se i sadukeite, kastata na sve{tenici kaj Evreite koi imale pove}e
vrska so biznisot otkolku so Duhot.

Sat e sanskritski zbor koj zna~i sega (sad - na srpski). "Kolku e saatot?" e tipi~no
pra{awe ako sakate da doznaete koe vreme e vo denot, no, za `al, od nekoi od "pametnite"
angliski istori~ari }e doznaete deka tokmu od ovoj zbor e izvle~en poimot "satana", odnosno onoj
koj odi obratno od te~enieto. No, ne e ba{ taka. Vo indiskata ezoterija postoi termin suadhisthana
{to ja ozna~uva {estata ~akra na ~ovekovoto telo gledano od gore nadolu. Samoto ime ozna~uva
mesto ili stan. Prosto neverojatno e kolku ovoj zbor e sli~en na poimite "stanica" ili "stan" 10 , a na
koj, pak, mu nedostasuva samo edno "a" za da go pretvorite vo s(a)tan(ica). O~igledno e deka se
misli na sila koja predizvikuva zastoj. Spored indiskata ezoterija energijata na podvi`nikot
naj~esto se iska~uva od korenskata ~akra do suadhisthana i povtorno pa|a nadolu i taka vo krug
ili vo avtoreferentna jamka. Toa e taka poradi toa {to solarniot pleksus, odnosno stoma~nata
~akra slu`i kako bafer zona i ovie ni`i i nepro~isteni energii gi vra}a nazad. Vistina e deka
~ovekot e bitie koe e zaglaveno me|u ni`ite podnebesni sferi, {to se pot~ineti i krajni, odnosno se
vo zatvorena avtoreferencija, i vi{ite nebesni sferi, {to se bespo~etni i beskrajni, odnosno
otvorena avtoreferencija. Vo hristijanskata ezoterija ne se praktikuva podigawe na energijata, {to

10
Stan e tipi~en makedonski zbor koj ozna~uva mesto na postojan prestoj ili zadr`uvawe (stanica). Vo
op{toto dvi`ewe na energija vo prirodata sekoj zastoj generira negativna energija ili kontrasila, odnosno
ona {to go ozna~uva i poimot satan. Poimot stan ili stanica ne samo kaj nas ozna~uva miruvawe ili zastoj.
Nastavkata {to ja upotrebuvaat Turcite za dr`avi, na primer Turki-stan, go ozna~uva istoto, odnosno "mesto
kade {to `iveat, stanuvaat Turcite". Odnosno Makedonistan za Makedoncite. Turkmenistan e mesto kade{to
stanuvaat Turkmeni.

e mnogu opasno poradi mo`en prodor na ni`ite sferi vo ~ovekovoto telo, tuku se odi kon
otvorawe na "duhovnoto srce", odnosno na hristijanskata analogija na srcevata ~akra i toa
isklu~ivo preku molitva, taka {to celiot proces e prepu{ten na vodstvoto na Duhot Bo`ji i
negovata milost.
Srcevata ~akra e spojot na ~ove~koto i bo`estvenoto i vo nea ne dopiraat ni`ite sferi. I
indiskiot guru [ri ^in Moi, koj raboti pri ON, go prepora~uva istiot metod, odnosno dava
prvenstvo vo otvoraweto na srcevata ~akra. Ramnokrakiot krst i Davidovata yvezda, odnosno
heksagramot, ja ozna~uvaat tokmu ovaa to~ka na ~ovekovoto telo, odnosno spojot na nebesnoto i
zemnoto. [to se odnesuva do suadhisthana ~akrata, taa u{te se narekuva i sakralna, poradi toa {to
e pozicionirana vo predelot na sakrumot, koj ima triagolna forma, pa ottamu e i groteskniot
opa{ vo forma na triagolnik koj mu se pripi{uva na |avolot, odnosno taa e edna od dvete ~akri koi
se na poniskite nivoa i se smeta za edna od najopasnite na ~ovekovoto telo. Ovaa ~akra kaj
Indusite u{te se narekuva i najvisoka `ivotinska ~akra i najniska ~ove~ka. O~igledno sedmata
~akra od glavata nadolu, odnosno mulahara, onaa koja e pod karlicata i koja e smestena kaj
genitaliite, se smeta za isklu~ivo "`ivotinska", kako vpro~em i samiot seks. Indusite razlikuvaat
tri sprata na ~ovekovoto telo - `ivotinski, ~ove~ki i bo`estven, odnosno genitalii, telo i glava. I
kaj hristijanstvoto ima isto taka tri sprata na ~ove~koto telo, no terminologijata e poblaga.
^ove~ki (do solarniot pleksus), du{even (torzoto) i duhoven (glavata). Koga se krstime na{ata
raka gi opfa}a samo duhovniot i du{evniot sprat, odnosno do solarniot pleksus, a drugite nivoa ne
se ~epkaat.

Sinagoga e crkva na hebrejski, no "ni sina edna ideja!"... [to ako i ova e prezemeno od
nas? Sli~no kako i kiesa, crkva na latinski, kade {to e koristen kodot ki kako svetlinski kod. Taka
e i so sin (sin, son, sonce), koj e mnogu prisuten kaj Makedoncite. Ottamu i slavniot Sinaj,
mestoto kade{to Mojsej gi primil zapovedite, e mesto za prosvetluvawe, (sina - bojata na
nebesnoto) isto kako i skit (pe{tera na monasite) i kiesa (crkva na latinski). I hebrejskata varijanta
na Sinaj, Sion, ima slovenski koren (sija, vasiona na srpski, sjae na makedonski). [to li }e ka`at
na ova sionskite mudreci? Mo`ebi, najposle, i poimot Izrael ne se odnesuva na eden poseben
narod i na edna posebna dr`ava. Mo`ebi toa se, sepak, poedinci koi {to se svesni za svoeto
poteklo "od (iz) - svetlinata (ra) - bo`ja (el)" i nu`nosta da se bide povrzan so nea, je-v-r(a)ej (e vo
rajot). Sledi muzika od Twighlight Zone.

Skiptar, ve}e go spomenav ovoj zbor {to ozna~uva `ezlo koe go nosat vladicite ili
kralevite. Go sodr`i zborot ki, odnosno bo`estvenata svetlina ili energija i zborot tar, {to zna~i
crno, gusto, zemja ili katran. Vo ovoj poim e sodr`an principot na kru`ewe na energijata od
materijalna vo duhovna forma. Vo makedonskiot jazik nastavkata "ski" (kodot "ki" go
objasnivme) vo prezimiwata kaj ma`ite go ozna~uva istoto, odnosno deka ma`ot e nositel na
ma{kiot duhoven princip, a `enata so nastavkata "ska" (kodot "ka" isto taka go objasnivme) go
nosi `enskiot telesen, gust princip. I poimot {iptar, orel (skiptarite imaat krilja na orel), odnosno
originalnoto ime na Albancite, vsu{nost ima slovenski koren, {to e pri~ina {to tie, Albancite, se
sramat od nego, ili poto~no ka`ano imaat {izofren odnos. Imeno, site sme zabele`ale deka tie me|
usebe se narekuvaat "{iptari", no ako taka gi oslovi ~ovek od slovensko poteklo, tie se
navreduvaat.

Kipti ili vrie, e zbor sli~en na skiptar. Principot na pretvorawe na vodata vo parea,
vsu{nost, e ilustracija na prinicipot na pretvorawe na energijata od gusta svetlina (voda) vo
duhovna forma (parea), odnosno poimot kipti ili vrie, v-ri-e; vo-ri(svetlina)-e, ni uka`uva na
sostojbata na "haos", odnosno ~uden atraktor, ili na pozicijata vo koja demijurgot go pretvora
ednoto vo drugoto. Ottuka interesno e da se osvrneme i na knigata na \or|i Pop Atanasov,
"Biblijata na Makedonija i Makedoncite", kade {to avtorot go poso~uva zborot "Kitim" kako
naziv za Makedonija vo vremeto na Aleksandar. Ova tvrdewe ima svoja logika i od aspekt na
razmisluvawata {to se izneseni vo na{ava kniga. Bidej}i ki, kako {to rekovme, e poim {to
panplanetarno se povrzuva so svetlinata, so denot, so ma{kiot princip ili so bo`estvenata energija,
a imeto Kitim Pop Atanasov go izvlekuva spored rodoslovnata tablica od Jafet, tretiot od trite sina
na Noe, za kogo, pak, se vrzuvaat Indoarijcite, odnosno belcite, sleduva deka ovoj stav ima bitna
potkrepa vo lingvisti~ki kodiranata ezoterija i jasno se uka`uva deka toa e zemja na svetli,
odnosno beli lu|e, bidej}i ~lenot ki toa i go ozna~uva - svetlina. Vo prilog na ova, osven
nastavkata "ski" vo na{eto prezime, e i poimot skit, odnosno pe{tera, vo koja mona{kite
podvi`nici se prosvetluvale, a od kade {to, pak, e izveden i skitnik, odnosno bezdomnik ili talka~,
ili poimot kitka, odnosno cvet, koj razlo`en na ki i tka ni ka`uva deka cvetot e tkaewe na svetlina,
odnosno istoto ona {to celo vreme go tvrdime vo ova izlagawe.
Pop Atanasov vo svojata kniga go zabele`uva i kultot kon vodata na Staromakedoncite,
kako i sli~nosta na ovoj poim so poimot veda, odnosno vid ili znaewe, no za `al ne uspeva da ja
sfati ezoterijata na samiot zbor i vo sklad so voobi~aenata crkovna dogma ova }e go vrze za
obo`uvawe na nekakvi re~ni duhovi, ne zabele`uvaj}i deka zborot vo-den zna~i "vo dnevna
svetlina" ili "vo videlina", a zborot "re~na" e sinonim so srpskiot zbor "re~", koj e vo direktna
vrska so poimot logos. Dokolku i postoelo obo`uvawe na re~ni sili i vodeni duhovi, toa e poradi
podocne`nata paganizacija na kodot.
 Mislam deka eden od najzna~ajnite uvidi vo ovaa na{a kniga e izedna~uvaweto na
poimot svetlina (den) so poimot voda (voden), odnosno faktot deka kaj indoarijskite plemiwa
ovie poimi se sfa}ani kako razli~ni sostojbi na bo`estvenata energija, kako sofisticirana bela
dnevna svetlina i nejzinata zgusnata varijanta, vodata, {to od aspekt na informati~kata paradigma
e sosema to~no. Vo knigata na Pop Atanasov e interesno i vrzuvaweto na Makedoncite i
Makedonija so prviot sin na Jafet - Magog, {to e mo{ne interesno za na{ata teza deka
Makedonija e planetaren ~uden atraktor, ideja koja ja izvlekovme od poimite Mak(g)edon, Mag i
Magnet, kako i od samiot znak na yvezdata od Kutle{.
Vo prilog na tezata na Pop Atanasov e i staroto ime za Kina - Kitaj. Imeno, i pokraj toa
{to celiot svet Kinezite gi narekuva Kinezi, tie sebesi si se narekuvaat Hani ili Hanani, odnosno
potomci na drugiot sin na Noe - Ham. O~igledno Kitaj e na{e ime za nekoi "na{i" zemji, na
na{ite pretci, od kade {to tie se vra}ale kon "tatkovinata" po potopot. 11

Strast e zbor koj vsu{nost zna~i stradawe. Isto e i vo angliskiot jazik, passion - strast i
stradawe. Strastite se tie koi namesto za Boga energetski ne vrzuvaat za materijalniot ponizok
princip: strast za qubovnica (qubovnik), strast za kupuvawe, strast za hrana itn. Strasta e ~in {to
ne odvojuva od vistinskiot izvor na bo`estvenata energija i, poradi toa {to zapa|ame vo
avtoreferentna jamka, nie stradame.

Sino ili plavo, bojata na povisokite sferi. Zadninata na crkovnite freski kanonski e
sekoga{ sina, {to ja ozna~uva vrskata na svetcite so transcedentnosta (najvisokata frekvencija vo
spektarot e sinata boja). Zatoa na Sinaj na Mojsej mu sinala ideja. Sinaj e mesto za prosvetluvawe
- za vrska so golemoto sino. Interesno e da spomenam deka zborot "plavi" e sanskritski zbor koj
zna~i "plovi", odnosno "pliva". Jasno e deka ova e vo potpolnost na{ zbor, no toj ima i svoja
duhovna smisla. Imeno, sli~no kako i "prana", odnosno ~istota, odnosno Bo`estvena sila ili
energija, i poimot plavi ima sli~na konotacija. Koga ko{ulata vi e "prana" (~ista), taa treba da se
"isplavi", {to zna~i da se izmie u{te edna{ samo so ~ista voda, bez sapun. Prviot i za pove}eto lu|
e vidliv sloj na aurata e "plav". Zatoa i svetot bil "poplaven", za da bide "pro~isten". Kojznae
kakvi gre{nici bile na{ite pretci {tom go zaslu`ile toa.
Sinoto e vo vrska i so poimot sin, Sin bo`ji, koj, pak, e vo vrska so poimite son i sonce.
(No, za ova ve}e zboruvavme).

11
Interesno e i imeto na ruskata oblast Tunguzija, {to zna~i "tamu kade {to e gazot", odnosno krajot na svetot. I denes
velime "vo tunguzija" za mesto {to e ekstremno dale~no.
 Sfera nebesna, a gi ima sedum. Sedumte noti se vibracija na sedumte ~akri i sedumte
sferi. Zatoa i poimot sviri proizleguva od tuka i e del od ovoj niz. Ova e za site onie koi korenite
na ovoj zbor gi baraat kaj staroesperantistite, koi gi znaeme kako Grci i Latini.

Sfinga e poim koj e vrzan so poimot otvorena i zatvorena avtoreferencija. Go sodr`i

~lenot fi, odnosno oznakata za zlatniot presek, a ako go isfrlite n, }e go dobiete srpskiot zbor svi-
ga ili s(v)itkaj (go) - (sistemot?). Sli~no kako i Sofija, i ova ni uka`uva na principot na
konvergencija kon atraktorot. Vo mitologijata stoi deka za da doznaete {to e sfingata morate da
poglednete od nejzin agol. Toga{, ako dojdete do "sebe" i svoeto edinstvo so bespo~etnosta i
beskrajnosta na Boga, }e vi stane jasno. Mo`ebi sfingata, {to simbolizira mudrost, e varijanta na
Sofija, koja pak svojot koren go ima vo Ofion.

Sidarta ili imeto na Buda, probudeniot. Makedonskoto ime Bo`idar ili Darko jasno
uka`uva na istovetnosta na poimot "dar" ili podarok (od Boga). Tuka e i korenot na imeto Teodor
i vo toj kontekst e i Aleksandar, {to jasno uka`uva deka plemeto Grci i ovde imaat problem.
Imeno, Al(bog)-eks(od, aksis)-an(eden)-dar(dar si e dar) zna~i "od Boga dar" ili "eden
bo`ji dar", {to e to~en opis na toa {to toj bil spored predanijata. (Za Aleksandar pove}e zboruvav
pod A.)

Svastika (vidi Peano kriva)

Svesen (na srpski - svesan) - svest, zbor vo koj e kodirana celokupnata Platonova
filozofija, odnosno sve-sen ili ovoj svet e senka na sevkupnosta, kaj Srbite e poromanti~no sve-
san ili son na sevkupnosta.

Svest e zbor koj zna~i sve-e(st), odnosno potpolno istoto {to ne u~at vedskite spisi:
anticipacija na ve~nosta izrazena vo ve~noto "est" i ~ovekovoto edinstvo vo nego. Poimlivo e
samo na makedonski. Na angliski, na primer, whole-is (s#-e) i consciousness (svest) se razli~ni
zborovi, odnosno ne proizleguvaat od ist niz, bidej}i samiot jazik im e eklekti~en.

Son e zbor koj ozna~uva sonuvawe, no e sinonim i so zborovite "sin" (~edo) i "sonce",
bidej}i site ovie fenomeni se samo idei vo umot na Boga. Samson, na primer, zna~i "sin na
sonceto" i ottuka e jasno deka obata poima proizleguvaat eden od drug i deka se neodvoivi.
 T-T

Teo - Teos (Qeoz), Bog na starogr~ki jazik, zbor koj svoeto poteklo oficijalno go ima vo
zborot teiein (Qeiein), {to kaj Grcite zna~i "da se bega", a na makedonski e prakti~no ist so
zborot taen, odnosno skrien, koj, pak, e povrzan so secret (sacrum), {to e sinonim i za tajno i za
sveto i vodi poteklo od poimot ~akra. Vo prethodnoto izlagawe ve}e go spomenavme ovoj zbor,
bidej}i to~no go opi{uva ~udniot atraktor od Teorijata na haosot i fraktalnata geometrija na
prirodata. Toa e matemati~ki poim {to samata matematika go nare~e "~uden", bidej}i e nemo}na
da go definira. Karakteristi~no za nego e toa {to kolku pove}e mu se dobli`uvate, tolku pove}e se
"krie vo sebe" ili "bega" od na{ite metodi za definirawe. Od aspekt na probabilistikata, ovaa
"sostojba" na edna funkcija, vo nedostatok na podobra paradigma, e nare~ena sostojba na
najgolema verojatnost, bidej}i "sistemot" vo na{ite kompjuterski simulacii vo ovaa to~ka se
odnesuva kako (ili poto~no re~isi kako) intelegenten (bidej}i e model). Vo istiot kontekst e i
na{iot poim za Bog, odnosno zborot "Bog", koj doaga od sanskritskiot termin "boga" - bla`ena
radost. Od ovde e izveden i terminot bukva ili slovo (az, buki, vedi, glagoli), no i terminot "bega -
ni odbegnuva", {to povtorno ni uka`uva na nedefinirliva su{tina {to razumski e nepoimliva. Vo
ovoj kontekst e i poimot "mister" (gospod - gospodin) na Zapadot, koj doa|a od latinskiot poim
"misterium", {to zna~i skrien, nedofatliv um. (Barem dodeka ne sfatite deka vie, kako kvantno
mehani~ki fenomen, taa "nedofatlivost" vsu{nost ja nosite vo sebe.) Ovoj fokus na beskrajot {to
sekoj sistem , pa i lu|eto, go nosi vo sebe, vsu{nost, e Hristos vo nas. So spoznavaweto na ovaa
sostojba nas ni e otvoren patot kon "Drvoto na `ivotot".

Tao. Ve}e spomenavme deka ovoj zbor ima prakti~no isto zna~ewe kako i poimot Teo, i
pokraj toa {to na Istok zna~i "pat". Ima i u{te edno zna~ewe, a toa e da izrazi ne{to neopislivo,
{to mo`eme da go nare~eme "toa". Za nas e interesno {to "toa" (tea na dijalekt) i tao se prakti~no
isti zborovi, vpro~em kako i poimot teo.

Toa (tea na dijalekt) kaj nas e i zamenka za sreden rod, koj kako i poimot "red", za koj
zboruvavme prethodno, gi izrazuva "vi{ite" neseparatibilni sostojbi, odnosno sostojbite na
neodredenost. (Ova go analogiziravme so poimot kolaps na [redingerovata branova funkcija od
kvantnata fizika.) Ovoj holisti~ki pristap vo na{ata lingvistika kon poimot Bog e jasno izrazen,
pokraj drugoto, i vo ovoj termin, odnosno jasno e deka poimite teo i tao sosema verojatno se
izvedeni od ovaa lingvisti~ka koncepcija. (Ve}e spomenavme deka moralniot dualizam na
vakvoto percepirawe na Bog se izbegnuva so nelinearnata kodifikacija na poimot bezdna ili pekol
preku zborot jama, koj ni ja opi{uva bezdnata kako vo sebe zatvorena avtoreferencija, odnosno
kako "jamka".)

To~ak zna~i trkalo ili ~akra ili crkva. Vo prilog na ova tvrdewe e i zborot to~ka, koj
proizleguva od poimot to~ak, bidej}i ~akrata energetski spiralno konvergira vo edna "to~ka" {to
se narekuva energetski centar, ako se nao|a na teloto, ili hram ili oltar, ako se nao|a na zemjata.

Troja - trojstvo. Staroto ime e Ilion, odnosno svrznikot "ili". Od ova e jasno deka
anti~kiot grad Troja zna~i trojstvo. Zborot "triniti" (trojstvo na angliski), koj, neli, e angliski,
zna~i tri niti odnosno tri konca. (Setete se na trite "nadi" od vedskata ezoterija.)

U-U

U~i. Ova ve}e go komentiravme, no eve nakratko da povtorime. ^i, eden od zborovite koi
ja ozna~uvaat Bo`jata energija ili svetlina (ki, ~i, ku, kju, Q). Zna~i, dokolku u~ite morate da
bidete vo ~i. Vo istiot kontekst e i zborot ~ita(we).

Utera(ti) e srpski zbor, koj na makedonski zna~i "vtera". Zna~i da se vtera kolata vo
tesen parking prostor. Ovaa re~enica ni ilustrira deka tera, zborot koj na latinski zna~i zemja
(terra), vsu{nost se odnesuva na principot na zgusnuvawe (materijalizirawe), odnosno ona {to go
tolkuvam kako teza vo knigava. Interesno e {to vo prilog na ova e i tatarskiot zbor mammat, {to
zna~i "zemja". Posledniot podatok e od knigata na protojerej Timoti Seqski, "Pravoslavniot
pogled na svet i sovremenata nauka", vo izdanie na Sveta Gora, kade {to se koristi za
objasnuvawe na poimot mamut.

Uman (umen) - "u-duhot", vo duhot. Man, mana e "duh". Ottuka doa|a i "human", (h)u-
man (~ove~en). ^ovek, odnosno staroslovenskiot zbor ~elovek vsu{nost e ~elovjeh ili "cel vo
Jehova". Lu|e - doa|a od "ludi - te", {to ne e daleku od vistinata. Na vla{ki ~ovek e "om". Ottuka
dene{noto uomo kaj Italijanite i latinskiot zbor - homo, homine. Vrskata so mantrata "om" ne e
slu~ajna. Om i na{iot zbor "um" se edno isto i se odnesuvaat na golemiot transcedentalen um/om,
ili poto~no "um" e maliot um - poedine~en, a "om" e golemiot transcedentalen bo`estven um.
Samoto slovo "U" simbolizira inkarniran um, bidej}i toa e ideogram od inka ili ~akra. (Ova
tolkuvawe za slovoto "U" go najdovme kaj Petar D'nov.) Omega e slo`enka od om i mega i go
ozna~uva istoto. Omni na latinski zna~i "s#" ili sevkupnost. Zapomni, pomni, se samo dva
primera koi ja poka`uvaat etimologijata na ovie "latinski" i "gr~ki" zborovi.

F-F

F e edna od klu~nite bukvi vo na{ata kirili~na azbuka. Isto kako i bukvata @, {to
simbolizira krst (ili atraktor), taka i bukvata F pretstavuva "slika", odnosno ideogram, koj go
simbolizira geocentri~niot ili antropocentri~niot ili teocentri~niot pogled na "svetot". "Legnatata"
osumka, odnosno simbolot za beskone~no, se nebesnite sferi, a to~kata na konvergencija e
gustiot, zemen princip. Vertikalnata crta e "demijurgot" koj gi konvertira eden vo drug nebesniot i
zemniot princip, a celiot sistem e ona {to go narekov crkva, ~akra, kurikulum, rotondum.
Notata fa, koja odgovara na srcevata ~akra od indiskata ezoterija, davidovata yvezda,
krstot, Sonceto i Mese~inata vo kowukcija, i znakot jin-jang imaat isto ili sli~no tolkuvawe. No,
ima u{te ne{to {to ova "slovo" go ka`uva, no za toa podocna, iako }e go najdete na ilustracijata
na ovoj princip. (Jabolko - skinatoto jabolko e prvata otpadni~ka crkva ili zaednica, odnosno
avtoreferentna jamka na ~ovekot i `enata bez Bog.) Bukvata a od fa zna~i ramnote`a. (Ovoj zbor
go objasnivme vo prethodnite redovi preku poimot akido, odnosno poznatata bore~ka ve{tina.)

Fi ili oznaka za zlatniot presek, "spiralata" {to ja ima definirano Pitagora. Zo{to tokmu
ovoj znak se koristi za ovoj mnogu va`en ezoteriski broj i zo{to toj e tolku mnogu prisuten vo
na{iot, i ne samo vo na{iot sekojdneven govor. Fidanka od loza, na primer, se vitka vo spiralata
Fi. Fi{ekot (za semki) e sosema istata spirala na zlatniot presek. Zborot "s(f)itkuvawe" go
sugerira istoto... Odnosno, od tuka doa|a i poimot sofija ili mudrost, so ~lenot Fi koj ni go ka`uva
principot na manifestacija na logosot (slovoto) {to e poto~no, bidej}i toa se "sliva" od Neboto vo
telo. Sufi dervi{ite se vrtat vo spirala (so {irewe i stesnuvawe na racete) za da dojdat do
prosvetlenie. Za Ofion zmijata i rastenieto afion ve}e zboruvavme i jasno e deka Fi, oznakata za
spiralata na zlatniot presek, mo`el da ja definira samo ~ovek koj znael za ovaa ezoterija i ovoj
jazik, odnosno pita~ot i isposnik od gorata na Sam-os, kade {to se osamosuval za da bide sam so
oskata - Pitagora.

Filip, imeto na tatkoto na Aleksandar i ~esto makedonsko i evropsko ime. Koga

pro~itavme nekade deka toa ime zna~i "qubitel na kowi", ni stana jasna celokupnata destruktivna
misija na plemeto Grci na ovaa planeta. Latinskiot poim fili, {to zna~i sin, po ovaa logika bi
trebalo isto taka da zna~i qubitel na kowite, taka {to so tolkuvawe na ovoj poim tokmu na ovoj
na~in katolicite (Bo`e ni prosti) namesto "vo imeto na Otecot, Sinot i Svetiot Duh" bi trebalo da
se krstat "vo imeto na Otecot, qubitelot na kowi i Svetiot Duh". Navistina, kakvo planetarno
soblaznenie se ovie lu|e - Grcite. (Na{eto tolkuvawe na imeto Filip doa|a od fili - sin, odnosno
konvergencija na ili, odnosno - Bog i lip, odnosno lipo - ubavo na Hrvatski - Dalmacija.
Makedonskiot izraz "alipen", {to zna~i bled, bez energija, neubav, ja ima sanskritskata forma na
negacija. Filip e ednostavno "ubaviot sin"). Ottuka, mo`e da se sogleda i mo`noto nedorazbirawe
me|u pravoslavnite i katolicite, bidej}i kavgata me|u niv e poradi pridavkata fillioque, {to zna~i "i
od sinot", odnosno, spored katoli~kata religiozna doktrina, Svetiot Duh proizleguva i od Otecot i
od Sinot, {to pretstavuva odreden dogmatski problem vo smisla na postoewe na poseben Duh na
Sinot. Ova na{ite go smetaat za eres, bidej}i kaj nas i Sinot i Svetiot Duh proizleguvaat od
Otecot, so {to se eliminira mo`nosta za postoewe na dva sveti duha, odnosno eden na Otecot i
eden na Sinot. Za pravoslavnite vakvoto tolkuvawe na Simbolot na verata e najgolem mo`en eres
i e direktna pri~ina za zaemnata anatema {to si ja upatile Rim i Konstantinopol eden na drug vo
1054. godina.
Na ova }e se navratime podocna, no sega samo bi go analizirale zborot filli, odnosno sin
na latinski jazik, gledano od "na{ aspekt". Ako gi zememe zborovite fealings od angliskiot jazik i
"fil" (za torta) i ako se soglasime deka spiralata Fi ni go ilustrira principot na ovoplotuvawe na
logosot (Sofija), toga{ jasno e deka latinskiot zbor filli, {to zna~i "sin", vsu{nost vo sloboden
prevod zna~i "onoj koj e ispolnet od Duhot Bo`ji" ili "od logosot", odnosno i Otecot i Sinot i
Svetiot Duh superponiraat i se edna sostojba so tri manifestacii. Na ovoj na~in se eliminira
mo`nosta za postoewe na nekakov poseben duh koj e od Sinot, bidej}i samiot poim sin (filli)
zna~i ispolnet, no i materijalen. Zna~i Fi e spiralata na zlatniot presek, Sofija ili Ofion, a Ili e
imeto na Otecot, odnosno superpozicijata me|u da i ne. Ednostavno ka`ano Fili e konvergencija
na Ili. Jasno e deka e vo pra{awe tragi~no lingvisti~ko nedorazbirawe, dokolku ne e smislena
zemna politika.
Tuka e bitno da se ka`e deka dodavkata fillioque, {to zna~i "i od sinot", e vovedena kako
borba protiv arijanskata eres, odnosno u~eweto na teologot Arij, koj propovedal deka Isus e
vtorostepen bog vo odnos na Otecot, bidej}i smetal deka ako Isus e sozdaden od Otecot,
toga{ postoelo vreme vo koe toj ne postoel. Ova tvrdewe o~igledno doa|a poradi linearniot
koncept na razmisluvawe, koj ve}e se formira vo ~ove~kata glava vo tie vremiwa (IX–X vek) i
poradi koj poimot Trojstvo ve}e ne mo`el da se poimi kako ednost, tuku kako hierarhija.
Smetame deka upotrebata na jazikot na plemeto Grci, koj vo osnova e semitski (iako uporno go
pretstavuvaat kako indoevropski) i vo koj e otstraneta ezoterijata na arijskite plemiwa e, spored
nas, direktna pri~ina za ovoj konflikt. Interesno e deka vakov problem ne mo`e da nastane vo
slovenskata lingvistika, koja e nelinearna i holisti~ka, odnosno fraktalna. Poimot sin e prakti~no
ist so poimite son(ce) i son(uvawe) i ottuka e jasno deka se zboruva za edna su{tina so tri
manifestacii: Son(ce) - Otec (izvor), Sin - otelotvorena svetlina i son - kako sevkupnost ili
bespo~etna i beskrajna transcendencija na Duhot Bo`ji. (Tuka poimot Sonce treba da se sfati kako
"nestvorenata svetlost Bo`ja", a ne kako na{ata lokalna yvezda.)
Ovoj princip na "tri vo edno" }e go objasnime na kraj, na ednostaven i mnogu eleganten
na~in, no ve}e i od ova nekoi mo`ebi }e nasetat na koj na~in }e go napravime toa.
Na problemot, pak, so fillioque }e se navratime podocna, vo posebno poglavje. Zasega
mo`eme samo da ka`eme deka so vakvoto lingvisti~ko tolkuvawe i so primenata na fraktalnata
geometrija vrz prostorot i vremeto e mo`ebi i mo`no nadminuvaweto na ovoj seriozen dogmatski
problem me|u hristijanite, normalno, dokolku problemot navistina e vo dogmatikata, a ne vo
nekakva mizerna politika, {to so bogopoznavaweto nema mnogu zaedni~ko.
Imeno, vo linearnoto (wutnovsko), pa duri i vo relativnoto (ajn{tajnovsko) poimawe na
prostorot i vremeto, Bog stanuva koncept koj se nao|a vo ovaa kategorija, a ne obratno, kako {to
u~i crkvata - deka vremeto i prostorot se koncepti koi postojat vo Boga (proizleguvaat od nego).
No, da go ostavime ova za poglavjeto "About fillioque".

H-H

Helios ozna~uva sonce na gr~ki jazik i go ima vo mnogu evropski jazici. Na

staromakedonski e "Ilios" i se ~ini deka tokmu od nas e i prezemen. Ilios e postar zbor od Elios.
Dokaz za toa e bo`estveniot sufiks koj Slovenite go stavaat kaj angelite, kako, na primer, Mihail,
Gavril itn. Klu~en dokaz za ova e svrznikot ili koj go koristime za alternacija, a koj vo
lingvisti~kata ezoterija ja ozna~uva vi{ata bo`estvena, prosvetlena, "neseparatibilna" sostojba.
Dokaz za ova e toa {to istata analogija postoi i vo angliskiot jazik so svrznikot za alternacija or,
koj isto taka zna~i "sonce". Tokmu poradi ova Homerovata Ilijada e "Ilijada", a ne "Elijada". El -
bo`estveniot sufiks za bo`jite angeli, e podocne`na forma. Najdocne`nata forma e al, koja postoi
kaj Arapite, a se upotrebuva i ol. Za ol ne bi mo`el da ka`am ni{to, bidej}i e prisutno sekade.
Deka svrznikot ili se odnesuva na bo`estvenata nestvorena ve~na svetlina (ne na Sonceto,
odnosno na{ata lokalna yvezda) ni poka`uva i Evangelieto po Matej, kade {to Hristos na krstot
veli: Ili Ili Lama savahtani, odnosno: Bo`e, Bo`e, zo{to me napu{ti. [to se odnesuva do
"neseparatibilnata", odnosno sostojbata na superpozicija na "ili", tuka ne bi se povtoruvale,
bidej}i vo pove}e navrati ja objasnivme, a samo bi dodale deka kirili~noto slovo L (rakopisno -
L, L, l) vsu{nost e izvedeno od takanare~eniot [ivalingam - vedskiot princip na superpozicija ili
spoj na ma{kiot i `enskiot princip izrazen preku znak koj e asocijacija na ma{ki i `enski polovi
organi vo spoj. ("OM - Adamovata tajna azbuka" od Xenaro di Amato, Fratelli Melita Editori.)
Vo svojata stroga kirili~na forma slovoto L, odnosno Λ, e Gospodoviot zlaten {estar.

C-C

Cel e eden od prvite zborovi ili poto~no sinonimi koi ne nateraa da pomislime deka vo
na{ata lingivistika postoi kod {to holisti~ki go objasnuva svetot, a istovremeno zna~i i da se bide
celosen i da se ima cel. Koga gi povrzavme cel-celost-iscelitel-celivawe-celibat (bat e ~ekor) i
koga vidovme deka toa ima svoja analogija vo angliskiot jazik so holly-wholeness-health-
healling, ni stana jasno deka ova ne e slu~ajno. Kako {to vidovme vo prethodnite redovi, celata
ovaa rabota se poka`a kako pove}e od "slu~ajnost" i jasno se vide deka vo lingvistikata postoi cel
eden sistem koj, kako i vo matematikata i fizikata ili metafizikata ima edna cel, a toa e da ne
dovede {to poblisku do bogopoznanieto. No, kako {to postojat sili koi ne vodat kon ova, postojat
sili koi te`neat kon sprotivnoto. Cel kaj Srbite ve}e divergira vo ciq i, kako {to objasnivme vo
prethodnite poglavja, poradi pade`nite formi i intervenciite na Vuk Karaxi} kodot e vo golema
merka izobli~en i te{ko prepoznatliv. No, lingvistikata na Slovenite e mo}na i voop{to ne e
ednostavno seto ova da go zbri{ete tuku-taka, duri i koga namerno i planski bi rabotele na toa.
Eve, na primer, vo zborot ki~ma rekov deka e kodirana celata indiska ezoterija (u~maena,
zaspana svetlina ili energija). Kaj nas se koristi zborot "'rbet", koj go sodr`i istiot kod, no toj e od
semitsko poteklo ('r-ra e svetlina, bet-ku}a). Isto e i so zborot bakne`, odnosno bacuvawe (baci na
Italijanski - ba~i). Italijanskiot zbor ba~i, koj o~igledno e sli~en i ozna~uva isto {to i bakne`, e
od onie zborovi koi sodr`at kompilaciska ezoterija. Sli~no kako i skira i kjara, kade {to gi imame
obata koda za svetlina ki i ra i kaj ba-~i go imame ~i (odnosno ki) i negovata muslimansko-
egipetska (semitska) varijanta ba.12
Ova e toa me{awe na jazicite koe nastanalo po Bo`ja volja, no vo nego postojat i ~ove~ki
intervencii, naj~esto ne vo progresiven, tuku obratno, vo regresiven pravec. Vo makedonskata
lingvistika, fala mu na Boga, ovoj na~in na kodifikacija e so~uvan vo naj~ista forma, no toa ne
zna~i deka go apsolutizirame samo na{iot jazik. Go spomnav zborot ki~ma, koj e srpski, a koj e

12
Indoevropskiot kod baziran na ki e so~uvan vo celost vo angliskiot jazik kaj zborot kiss.
poizvorno slovenski od 'rbet. Eve go i zborot celuv, koj e bugarski i e poizvorno slovenski
otkolku bakne` (ba~i e bakne` na italijanski). I obata zbora se upotrebuvaat kaj nas vo
sekojdnevniot govor, iako vo oficijalnata kodifikacija kako literaturni se zemeni "bakne`" i ''rbet",
a koi najverojatno se usvoeni od na{ite pretci vo periodot na rimskoto vladeewe.
No, i Rimjanite poprimile ne{to od nas. "Celestinskoto proro{tvo", knigata na koja
posvetivme golem broj stranici, vsu{nost ima naslov koj doa|a od latinskiot zbor celleste, {to
zna~i nebesno. Zborot e o~igledno na{ i proizleguva od poimot celosno, odnosno e aluzija na
holisti~kiot pogled na svetot. Za `al, zapadnata lingvistika vo toa vreme se pove}e mutira vo
linearna i zborot celleste ve}e opi{uva ne{to {to e "tamu gore", odnosno sfa}aweto na
seprisutnosta, odnosno celosta na Boga ve}e se ote`nuva bidej}i od transcendenten poim se
transformira vo prostorno vremenska kategorija so utvrdena lokacija. Poimot cel na zapad se
upotrebuva vo u{te edna zbunuva~ka kategorija koja proizleguva od redukcionisti~kiot mentalen
kontekst. Zborot kletka, koj kaj nas zna~i "gusto tkaewe" (k'l i tka), odnosno plot, vo angliskiot
jazik se ozna~uva kako cell ili }elija. Ovoj zbor o~igledno ima poteklo od celleste, no negoviot
smisol e sega sosema obraten i ozna~uva osnovna gradivna edinica, isto kako {to i poimot atom
kaj Demokrit dobiva sosema drug smisol (nedeliva najmala ping-pong topka), {to e dijametralno
sprotivno od ona {to go podrazbiraat Indusite (nedelivosta na duhot, no bidej}i na toa se
osvrnavme prethodno, mislime deka nema potreba pove}e da objasnuvame).

Cvet - svet i plod - plot. Ova jasno ja poka`uva vrskata me|u poimite svet, sveto (seto-
toa), secret, sacrum i ~akra. ^akrata, vsu{nost, go ozna~uva principot na kru`ewe na energijata od
duhovna, nebeska vo otelotvorena, materijalna, zemna (cvet i plod, odnosno svet i plot). I ova go
objasnivme vo prethodnite redovi, a igrata na zborovite cvet-svet i plod-plot samo ni go poka`uva
istoto.
Poimot crkva go ozna~uva istoto toa, samo {to nie go gledame vo socijalen kontekst. Vo
duhoven kontekst taa pretstavuva edinstvo na Bog i na lu|eto koi poteknuvaat, divergiraat od
nego, i potoa povtorno konvergiraat kon nego, ~inej}i sinergi~na zaednica (telo Hristovo).
Oficijalnoto tolkuvawe na poimot crkva - sabor ili zbor (trubewe "zbor" vo vojska) e sinonim so
poimot zbor (re~), a znaeme deka Hristos e "zbor".

^ - CH
 ^i. Vo isto~nata ezoterija, na primer vo Feng [ui ve{tinata za ureduvawe na domot, }e
najdete deka ~i zna~i kosmi~ki zdiv ili taka nekako. Ve}e ka`avme deka ~i e edna od potvrdite
varijanti na ki i deka zna~i potpolno isto - svetlina, bo`estvena energija, ~i-sto-ta itn. Zatoa Srbite
"~ivaat", a ne "kivaat". Obata zbora i kaj niv i kaj nas go kodiraat misti~niot moment na
superpozicija koj se slu~uva koga imate edna refleksna rabota, kako {to e kivaweto (na zdravje).
^i go imame i vo drugi bitni zborovi, kako o~i ili u~i. Vo latinskiot jazik, na primer, istiot kod go
imame kako i kaj u~i; skira – znaewe, gi sodr`i i ki i ra kodovite koi imaat isto zna~ewe (svetlina,
prosvetluvawe). Ottuka e i vrskata so kjara - svetlo ("jarko" na srpski jazik i "jar" na sanskrit).
Ovie kodovi }e gi najdete i kaj amerikanskite indijanci: Koman-~i, Apa-~i, ^i-jabata. Toa e samo
mal del od mnogute primeri koi go potvrduvaat bibliskiot stav za me{awe na jazicite, no, za `al, i
gubewe na ezoterijata i nejzino izobli~uvawe i paganizacija.
Ve}e go spomnavme zborot klu~, odnosno otklu~i, vo koj e kodiran principot na
kontinuiranoto kru`ewe na energijata od ni`a, zemna (k'l) vo vi{a duhovna ~i (od-k'l-u-~i). Kaj
Srbite ova e so~uvano vo sinonimite kqu~ i kqu~awe (voda). Imeno, da povtorime u{te edna{,
preminot na vodata vo parea se sfa}a kako promena na fraktalnata dimenzija od poniska vo
povisoka. Normalno, ovoj moderen termin ne se koristi, tuku se koristat arhai~nite kodovi koi
ve}e gi objasnivme. Klu~ot e vo "kqu~aweto", odnosno vo sostojbata na haos ili ~udniot atraktor.
Vo ovoj moment na{ite pretci ja gledale bo`estvenata intervencija i negovata sedr`itelnost i
sepridvi`itelnost. ^i go imame i vo zborot ~isto (~i-e-so-toa) i ne~isto (ne-e-~i-so-toa). Eve, isto
kako i poimot "prana", koj kaj Indusite e ist kako i na{iot zbor za ~istota, i kineskiot poim ~i go
imame vo ist kontekst. Ostanuva golemoto pra{awe: koj komu mu gi prenel ovie kodovi. Bidej}i
kaj nas postoi cel sistem vo koj se spoeni formata (lingvistikata) i sodr`inata (ezoterijata), na{e
dlaboko ubeduvawe e deka izvorniot kod e prvenstveno anticipiran od nas i od ovaa to~ka na
zemjinata topka e zrakasto ra{iren po svetot.

^akra e krug. Zbor od indiskata ezoterija koj zna~i isto {to i crkva, a od nego
poteknuvaat i sacrum, secret, sacrament, sakrit (skrien), sakralen itn. Sabor, na primer, e
oficijalniot prevod na poimot "crkva". Sa-bor bukvalno zna~i so borej (veterot), no i so z-borot,
odnosno so Logosot. Sabor ili sobranie na Ukrainski e rada, na Germanski rathaus, rad zna~i
to~ak - trkalo, a trkaloto e ~akra. Na ovoj zbor prethodno premnogu se zadr`avme, pa smetame
deka nema potreba za dopolnitelni povtoruvawa. Samo }e potsetam deka toa e principot na
konvergencija i divergencija na energijata kon atraktorot i obratno (kurikulum).
 Pod bukvite X i [ ne najdovme karakteristi~ni zborovi, no od dadenive primeri mislime
deka }e mo`ete da sogledate koj e kontekstot na ezoterijata koja e lingvisti~ki kodirana vo na{iot
makedonski i vo srodnite jazici.

I taka, dojdovme i do krajot na ova poglavje. Kako zaklu~ok bi mo`ele da navedeme

nekoi razmisluvawa, idei i pravci od istorijata na lingvistikata, kako i od aktuelnite lingvisti~ki
tezi. Treba da se znae deka lingvistikata e "nova" nauka. Pred toa taa bila samo prakti~na dejsnost
~ija zada~a bila ~uvawe na ~istotata na jazikot od vulgarizacija so cel da ne se dozvoli gubeweto
na tradiciite vrzani za kulturata i religijata. No, i samite gledate kolku e {tur ovoj pogled koj go
zemame kako citat od nekoi "seriozni" analiti~ari. Ako se potprete na "naukata", koga }e
razmisluvate za ovde iznesenite tezi mnogu verojatno }e dojdete do paradoksalen zaklu~ok deka
Grcite na Slovenite im prenele pismenost, i toa takva posebna pismenost {to vo jazikot i vo
azbukata sodr`i gnosti~ki kod, a potoa seto toa go otstranile od svojot sopstven jazik bidej}i
pretpo~itale da bidat glupavi.
Navistina naukata, bez razlika dali se raboti za prirodnite ili op{testvenite disciplini,
osobeno e sme{na so svojata "neutralna" analiti~na pozicija {to samata si ja pridava. Ako vo
ne{to e golema kvantnata fizika, golema e vo soznanieto deka eksperimentatorot e del od
eksperimentot, so {to poka`a deka ~ovekot ne mo`e da se stavi sebesi vo pozicija na "apsoluten
nabquduva~" koj po svoja `elba mo`e da bide ili da ne bide interaktiven so svetot. Naprotiv, toj e
sekoga{ interaktiven i so samoto toa nema cvrsta, postojana materijalna oska na koja mo`e da se
potpre za da ima objektiven reper. Vo ovaa to~ka zavr{uva naukata i zapo~nuva verata.
Verata, sepak, e ~in na li~no opitno, nedefinirlivo iskustvo, a naukite (prirodni i
op{testveni) se samo aproksimacii koi ne se pribli`uvaat do ovaa to~ka. U{te od Demokrit, Platon
i Aristotel vakov e odnosot i kon lingvistikata. Taa pretstavuva samo sredstvo koe pove}e ili
pomalku uspe{no ja imitira realnosta. "Znakot" e model ili memezis na do`ivuvaweto. Od
anti~kite filozofi pa do denes se kr{at kopjata okolu pra{aweto dali lingvistikata e Haos (nered)
ili Kosmos (red). Eve, kako {to i samite gledate, vedna{ imame zabuna, bidej}i vo ovaa re~enica
gi koristam starogr~kite tolkuvawa na ovie poimi koi se sosema razli~ni od prethodnoto
izlagawe. Imeno, Teorijata na haos zboruva za nelinearnite dinami~ki sistemi (voda, ogan, oblaci
itn.) i za toa deka vo prividniot nered se krie skrien i za ~ovekoviot um nedostapen (ili
aproksimativno dostapen) red. Se ~ini deka staroto lingvisti~ko pra{awe, dali jazikot e Kosmos
(red) ili Haos (nered) se obedinuva vo Teorijata na haos i nelinearnata geometrija na prirodata,
koja ni ka`uva eden mnogu ednostaven fakt - deka Haosot e skrien poredok. Koga za ova
zboruvavme so eden na{ prijatel teolog, toj ni ka`a deka imeto na Teorijata na haosot e nesre}no
izbrano bidej}i ozna~uva ne{to sosema sprotivno od ona {to pod poimot Haos obi~no se
podrazbira (nered). Za `al, moravme da se slo`ime so nego, bidej}i toj, vpro~em kako i pove}eto
Evropejci, ima{e pietetski odnos kon starogr~kiot jazik.
Na{eto odu{evuvawe od slovenskata lingvistika i od makedonskiot jazik poradi re~isi
sovr{eniot spoj na forma i sodr`ina be{e premnogu kompleksna tema za da ja objasnuvame vo
eden kafeanski razgovor. No, vo edno se slo`ivme, a toa e deka site religii vo osnova se
inspirirani od Boga, no deka tie me|u sebe se razlikuvaat vo stepenot na paganizacijata, odnosno
vo koja mera e izobli~eno, pogre{no sfateno, zloupotrebeno i izmanipulirano prvobitnoto
spoznanie.
Potpolno istoto va`e{e i za lingvistikata. Jazikot kako jazik treba da bide ednostaven i da
proizleguva od prirodnite onomatopei. Jazikot treba da se izgovara so ednostavni glasovi, kako,
na primer, kaj Indijancite vo Amerika, ili arhai~niot sanskrit, odnosno jazikot na vedskite knigi,
koi vo osnova se slovenski. No, {to se slu~uva so jazicite od zapadot i delumno so jazicite od
sredniot i dale~niot istok? Treba da gi iskr{ite jazikot i zabite i tiroidnata `lezda da vi izleta niz
ustata za da ka`ete eden zbor, a za da izgovorite cela re~enica }e treba dobro da se iz'rkate,
bidejki jazicite im zvu~at kako 'rkanici. [to se odnesuva do Slovenite, tokmu Makedoncite se tie
kaj koi e so~uvan arhai~niot izgovor, dodeka kaj ostanatite Sloveni e "razligaven" so pade`nite
formi. Dokolku postoel eden narod i eden jazik vo predvavilonskiot period, toga{ toj narod
zboruval jazik koj bil spoj na formata i sodr`inata (ezoterijata) i vo sebe go imal to~niot model na
svetot i to~nata pozicija na ~ovekot vis-á-vis Boga. Od ova {to go napi{avme stanuva jasno deka
toj model e geocentrie~en, vo posuptilnata varijanta antropocentri~en, a vo najsuptilnata varijanta
e teocentri~en, normalno ne na vulgaren srednovekovno-inkvizicjiski, tuku na mnogu orginalen i
sofisticiran na~in, mnogu porazbirliv za onie koi sozdavaat virtuelna realnost otkolku za
izbirokratiziraniot crkoven kler. Denes jasno gledame deka strukturata na jazicite e fraktalna, {to
voop{to ne e ~udno, bidej}i s# vo prirodata ima svoja fraktalna geometrija. Denes, koga mo`eme
da go sogledame svetot od site ~etiri agli (lingvistika, matematika, muzika i vizuelni umetnosti),
jasno e deka postojano se traga po edna edinstvena vistina, a toa e Bog.
Koga sfativme deka vo zborot ki~ma e kodirana celata indiska/vedska (ili isto~na)
ezoteriska misla, ni stana jasno deka toa ne e slu~ajno i deka celiot ovoj "sistem" na kru`ewe na
energijata, od fina i bo`estvena do gruba i zemna i obratno, e ne{to {to prvobitno bilo poznato, za
potoa da se izobli~i i ispaganizira do stepen na tragikomedija. Rekovme deka "ki~ma" ni
poka`uva deka se raboti za "u~maena" ili zaspana ki-energija-svetlina, koja ja definiravme kako
bo`estven ma{ki princip, koja podvi`nikot treba da ja podigne kon povisokite sferi. Slu~ajno ili
ne, ruskiot zbor za ki~ma ('rbet) e spina, {to e prakti~no isto so zborot uspenie. Latinskata
varijanta, koja o~igledno poteknuva od ovde, e spinal (spin - vrtlog i al - bo`estven) i isto taka
nosi samo del od kodot. Mo`ete da go povrzete ovoj zbor so "spirala" i "spin" i }e dojdete do
poimot ~akra, no o~igledno e deka kolku pove}e odite kon zapad, tolku pove}e ovaa ezoterija se
profanizira i paganizira, a vo nekoi poupateni krugovi, za `al, taa i se zloupotrebuva. Postojat dve
tendencii okolu, uslovno da gi nare~eme, ovie "hermeti~ki" znaewa. Ednata e tie da se
paganiziraat, a drugata e da se bri{at so metod na stupidizacija na tolkuvaweto. Tipi~en primer za
ova e srpskiot grb so krst i so ~etirite "S", koj Srbite nesre}no go tolkuvaat kako "samo slogata
Srbite gi spasuva". Ta`no, neli, bidej}i ~etirite "S" ne se bukvi, tuku ~etiri asimptoti, a krstot e
koordinaten sistem. Asimptotite gi poka`uvaat ~etirite aproksimativni sistemi preku koi se
pribli`uvate do centarot, a koi vo ovaa kniga gi definirafme kako lingvistika (zbor, ili svest),
matematika (broj, razum - logika), muzika (~uvstva) i vizuelni umetnosti (instinkt - intuicija).
Site obidi da bide definiran centarot na krstot se ta`ni obidi za profanizacija na najmisteriozniot
poim po koj ~ovekot e sli~en na Boga, poimot Jas sum. Koga ovoj poim }e se spoi so svojot
izvor i }e ja percipira povisokata "svesnost", toga{ po~nuvaat da se slu~uvaat ~uda. No, tokmu
ovaa teurgisti~ka sposobnost na ~ovekot e i klu~nata tajna koja na nekogo straotno mu pre~i,
bidej}i "kontrolata nad bli`niot svoj" e mnogu "slatka rabota" i e najva`niot alternativen izvor na
`ivotna energija so koj ne morate pove}e da zavisite od Glavniot izvor i da se pokoruvate na
Negovite deset zapovedi.
Navistina, samosvesta i slobodnata volja se najgolemiot dar {to Bog mu go dal na
~ovekot, no etikata e ne{to za {to ~ovekot mora sam da se izbori. Bespo~etnosta i beskrajnosta
na Bog mu e dostapna i na ~ovekot, no so odredeni uslovi koi ni se poznati kako Deset Bo`ji
zapovedi. Samosvesta i slobodnata volja ne se kompletni dokolku ~ovekot ne ja spoznae i Bo`jata
qubov, a toa e milosta. So ova trojstvo vo sebe idninata na ~ove{tvoto e veli~enstvena, no patot
do nea e prepoln so stapici. Vo slednite poglavja }e gi opi{am moite iskustva i }e vi go dadam
kompleteniot model koj go osoznav, se razbira, so nade` deka ne e soblaznenie.

* * *

Vo edna prigoda, koga na na{a inicijativa ve~eravme vo eden restoran so sega po~inatiot
akademik A. P. so namera da se konsultirame za temata na knigata na koja rabotevme, dobivme
informacija za koja do toga{ ne znaevme. Imeno, akademikot A. P. ni ja raska`a ne mnogu
poznatata legenda za "izbranite" generali na Aleksandar Makedonski, koi svojata obleka ja
prema~kuvale so "crvenata pra{ina" {to im ovozmo`uvala da gi "predvidat" dvi`ewata na
neprijatelskite vojski. "Se pretpostavuva" - re~e toj - "deka 'crvenata pra{ina' vsu{nost e
mineralot lorandit koj na planetava go ima samo vo Makedonija i toa vo rudnikot Al{ar." Ova n#
natera mene i Eden Makedonec samo da se pogledneme i da odmol~ime, bidej}i znaevme,
dokolku ovaa legenda e vistinita, {to vsu{nost toa zna~i. Imeno, ve}e ni be{e poznata rabotata na
svetski poznatiot makedonski nau~nik, profesor - doktor Paskal Sotirovski, vo vrska so
hipoteti~nite subnuklearni ~esti~ki nare~eni neutrini, za koi se pretpostavuva deka se dvi`at so
brzina pogolema od onaa na svetlinata i koi se prakti~no bez masa, i negovoto tvrdewe deka
tokmu mineralot lorandit ima struktura koja bi mo`ela da gi detektira. No, nam ve}e ni be{e jasno
deka grani~nite sostojbi na materijata ili energijata vsu{nost se atraktorni sostojbi ili sostojbi na
superpozicija. Od toj aspekt be{e jasno deka neutrinite "egzistiraat" vo kvantna sostojba i kako
takvi vsu{nost nosat nekolabirani informacii od potencijalnite, idni, mo`ni konfiguracii na
aktuelniov svet. So drugi zborovi, loranditot im pomagal na generalite na Aleksandar da ja
iniciraat idninata po svoja volja, iako tie najverojatno mislele deka se vidoviti (ovaa teza
detalno }e bide objasneta vo vtorit del na knigava.) Za ova imavme i li~no iskustvo. Eden
Makedonec dolgo vreme okolu vratot nose{e edno par~e lorandit i vo toj period be{e prosto
neverojatno kako uspeva{e da gi pogodi moite re~enici u{te pred da gi izgovoram. Podocna,
koga sfativme deka vo kvantnata sostojba vremeto i prostorot superponiraat, ni stana jasno deka
ovoj fenomen e povrzan so par~eto lorandit koj toj go nose{e okolu vratot. Ovoj razgovor (i
nastanite koi prethodea) go inspiriraa mojot prijatel Eden Makedonec da go napi{e sledniov tekst
za Aleksandar Makedonski, na ~ie delo toj e golem po~ituva~.

Prilog kon re~nikot napi{an od Eden Makedonec

I, na krajot, u{te edna skriena vistina za najmisterioznata li~nost koja poteknuva od ovie
prostori - Aleksandar Makedonski. Mu pripi{uvaat razni gluposti, kako na primer deka bil
pijanica i deka umrel od alkohol, deka kolel, palel i `arel, deka bil homoseksualec. No, za `al,
umot na lu|eto, koj e permanentno zamra~uvan od masonskite sistemi instalirani so cel da n#
zaglupuvaat, ja gubi bitkata za vistinata. Koj e Aleksandar raspravaat nekolku arheolozi vo eden
film. Vo nego se raboti za pronao|awe kov~eg vo koj e otkrieno negovoto telo. Mu go
postavuvaat pra{aweto na najiskusniot arheolog, a toj im odgovara: "Ako Gospod go vdahnovil
Adama, prviot ~ovek, koj ne e roden od majka zemska, toga{ Aleksandra go vdahnovil so cela
raka..." I potoa zamol~uva. Spored predanijata, Olimpija ne e za~nata od Filip, i Filip ova
soznanie go dobiva na son. Pred da stane `ena na Filip Olimpija bila kalugerka vo Dodonskata
dabova {uma. Normalno, taa bila devica. Ra|aweto na Aleksandar go pretska`ale mnogu mudreci
i beli magovi i obznanile deka }e se rodi mesija. Proro{tvoto se ostvarilo. Vospituvan i
podu~uvan od svoite duhovni u~iteli, me|u koi i Aristotel, toj trgnal na pat da ja obedini
razedinetata ~ove~ka civilizacija. Koga do{ol vo Egipet, vo piramidata na Amon Ra, toga{nite
sve{tenici, znaej}i deka doa|a toj {to bil o~ekuvan, mu se poklonile i go proglasile za sin na
Amon Ra - bogot na sonceto. I taka prodol`il ponatamu, obedinuvaj}i gi narodite so restavrirawe
na predvavilonskiot gnosti~ki kod koj postoel, no bil rasprskan vo jazicite na post-potopskite
arijski narodi. Vra}aj}i se od Indija, za posledna cel namerno go ostava Vavilon. Znaej}i ja
valkanata igra na Sionskite crni magovi (Abrahmanite), koi i toga{, kako i denes sakale da go
vladeat svetot preku pari, nemoral i razvrat (Sodoma i Gomora), a koi bile koncentrirani vo
Vavilon, koj u{te vo 2600. godina p.n.e. im bil daden od Kir pomladiot bidej}i bile bez zemja.
Aleksandar sakal da gi vrazumi za posleden pat, bidej}i svojata misija moral da ja zavr{i do 33-
tata godina od svojot `ivot. Zo{to tokmu do 33-tata? Izbranicite na Boga ne `iveat podolgo od 33
godini, bidej}i nivnata energija ne skoka gore - dolu po 'rbetniot stolb kako kaj obi~nite lu|e, tuku
ramnomerno se iska~uva po 33-te pr{leni na 'rbetniot stolb i potoa prodol`uva nagore i niz
krunskata ~akra ({esnaesettokrakoto sonce) se vraka kaj golemiot um - om.
Kako da se obedinat lu|eto bez me~ i pritoa da vi veruvaat? Aleksandar go {irel
elinizmot, {to ne zna~i deka {irel nekakov "grcizam", kako {to velat denes istori~arite na
"rozevite" ili pak onie na plemeto Grci, koi si ja prisvojuvaat ovaa istorija. [irel prosvetluvawe,
odnosno gnosa i bogopoznanie, {to e edinstvenoto ne{to {to mo`e da gi obedini lu|eto.
Blagodarenie na svojata ~ista du{a "komuniciral so sonceto" preku "son~eviot zrak". Denes
znaeme deka toa e neutrinoto, ~esti~kata od kvantnata fizika koja se dvi`i so brzina pogolema od
onaa na svetlinata i kako takva gi probiva granicite na vremeto i prostorot. Preku loranditot,
mineralot koj vo ~ist oblik go ima samo vo Makedonija, vo rudnikot Al-[ar, i koj mo`e da stapuva
vo interakcija so neutrinite ili "da go ulovi son~eviot zrak", toj imal uvid vo tajnite na
univerzumot, bil vo sostojbata vo koja nema ni vreme, ni prostor, ni dvi`ewe, koja e von
~ove~kata linearna logika i kade {to mislite se energija. Gi gledal idnite vremiwa i nastani i imal
uvid vo mislite i ideite na ~ove{tvoto. Znael deka lu|eto so svoite misli ja odreduvaat svojata
sudbina, odnosno biraat edna od potencijalnite idni opcii i ja aktueliziraat. Ova e tajnata koja
malkumina ja znaat. Zatoa gospod veli: "Bla`eni se tie prosti po duh." Sega, koga ~ove{tvoto go
osoznava ova, morame da vnimavame i {to mislime, bidej}i lo{ite misli se odbivaat od
sovr{enstvoto i se vra}aat. Kako {to gledame, za Aleksandar nemalo pre~ki, kako {to ne postoi
pre~ka nitu za neutrinoto. Dene{nite nau~nici na NASA sakaat da go ulovat neutrinoto i da ni
objasnat kako nastanala vselenata. No, toa ne e hemija, pa da se sozdade ~udo so me{awe na dve
epruveti, kako {to toa go pravi profesorot Baltazar vo crtanite filmovi. Toa e alhemija, odnosno
Bo`ja hemija, {to e pak Bo`ja rabota. Ta`no e da gledame kako na{ata vlada dreme dodeka
NASA e piknata vo pazuvite na Ko`uv i go kopa loranditot, najverojatno obiduvaj}i se so negova
pomo{ da ostvari proces na ladna fuzija i da si gi re{i energetskite problemi, a potoa ova debelo
da go naplati od ~ove{tvoto i da zavladee so nego nemaj}i pretstava deka loranditot i lo{ite misli
ne odat zaedno. Bo`e, ~uvaj ne od lo{ite misli i neka bide voljata Tvoja, a ne na Sionskite
"mudreci" (crnite magovi). Na krajot, da napomeneme da ne upatuvate omraza kon niv, bidej}i |
avol so stap ne se tepa, zatoa {to toj tokmu toa i go bara. Mo`eme da gi preobratime samo so
qubov i nikako poinaku. Zatoa zamislete gi ovie lu|e kako bolni umovi i od milost upatete im
qubov i molitva za osvestuvawe.

Od nevistina vodi me kon vistina

Od temnina vodi me kon svetlina
Od smrt vodi me kon besmrtnost

Neka site su{testva `iveat radosno

Neka site su{testva `iveat vo mir
Neka site su{testva `iveat vo ispolnetost
Neka site su{testva `iveat vo blagosostojba

Neka bide radost vo celiot svet

Vo vistina nao|am zasolni{te

Vo joga nao|am zasolni{te
Vo Boga nao|am zasolni{te

* * *

Eden Makedonec vo toj period praktikuva{e joga so cel da ja kanalizira svojata energija,
pa od tamu be{e i inspiriran za gornive molitveni misli, no svesta za teocentri~niot model na
univerzumot i potrebata za kontrola nad sopstvenite pomisli ja postignavme ~ekorej}i po mnogu
trnovit pat i za toa }e zboruvame vo slednive poglavja.
Vo me|uvreme (pred samoto objavuvawe na knigava) se pojavi i holivudskiot spektakl za
Aleksandar Makedonski na Oliver Stoun, pa ne mo`ev da odoleam, a da ne go iskomentiram. Pod
naslovot "'Aleksandar Makedonski' go podeli Holivud" vo vesnikot "Dnevnik" od 22. noemvri
2004. se pojavija prvite kritiki za ovoj film, vo koj najkontraverzniot moment, sekako, e prikazot
na Aleksandar kako biseksualec koj imal strasna qubovna vrska so Heft, negoviot drugar od
detstvoto. Ona {to me pottikna da gi napi{am ovie redovi e izjavata na re`iserot Oliver Stoun
deka toj vo biseksualnosta na Aleksandar ne gleda ni{to neobi~no i deka toj za nego e: "sovr{ena
me{avina na ma` i `ena, na ma`estvenost i `enstvenost, na jin i jang". Eve, od izjavata na ovoj
prostak, koj e glaven pripadnik na holivudskite {udri, jasno se gleda paganstvoto koe se {iri po
svetov preku masovnite mediumi. Imeno, sekomu koj malku se razbira vo ezoterija mu e jasno
deka prosvetlenite lu|e se energetski izbalansirani i kako takvi tie se androgeni. Ova ne zna~i
deka tie se biseksualni, tuku deka se nadseksualni, odnosno deka ja imaat nadminato potrebata za
seksualnost. Koga podvi`nikot }e gi izbalansira jin i jang energiite vo sebe, toj pove}e nema
potreba za seks. Vo site religii na podvi`nicite im se zabranuva seksualnosta, bidej}i toa e
najgolemoto gubewe energija koe ve isfrla od sostojbata na diviniziranost. Ova va`i duri i za
najnormalniot ma{ko-`enski quboven odnos vo svetovnoto `iveewe. Ako strogo se pridr`uvate do
kanonite na pravoslavnata crkva, koga }e gi soberete site denovi na post izleguva deka okolu {est
meseci imate zabrana za jadewe meso i seksualen `ivot. Ako na ova gi pridodadete i denovite na
menstrualniot ciklus kaj `enata, izleguva deka pove}e od polovina godina treba da bidete bez
seks. Ova e predvideno so cel ~ovekot i `enata da ne se vrzat za strastite i da ne go zagubat
kontaktot so bo`estvenata energija, odnosno da ne vlezat vo me|usebno kradewe `ivotna sila i me|
usebno da se ubijat. Seksualniot `ivot e najgolemoto gubewe energija koe mo`ete da si go
dozvolite. Aleksandar bil divinizirano bitie i kako takov bil nadseksualen. Vaka i samo vaka toj
bil vo ednost so Golemiot i blagodarenie na ovaa vrska ja izvr{il svojata misija. Te{ko deka }e
storel bilo {to dokolku bil biseksualec, bidej}i vaka dvojno bi ja rasfrlal svojata energija, i na
ma`i i na `eni. Te{ko deka i Aristotel }e si dozvolel da vospituva razbludeno biseksualno deti{te.
Aleksandar ne bil Kaligula, koj na krajot moral da bide ubien za da ne go urne Rim so svojot
razvrat. Makedonija toga{ (a i denes) bila patrijarhat i ma`estvenosta bila na cena. (Ovde ne bi
navleguval vo temata "`enski prava", iako vo poglavjata {to sledat ova e dopreno, bidej}i toa e
tema za nova kniga.) Aleksandar bil androgen, vozvi{eno bitie koe poradi visokata energiziranost
bilo magnetski privle~no za lu|eto okolu nego (i ma`i i `eni), no toj so niv nemal nikakov telesen
kontakt, kako vpro~em i Isus od Nazaret 350 godini po nego. No, nekoj uporno nastojuva Bo`jite
pratenici i mesii da gi prika`uva kako bludni i razvratni lu|e. Kaj "rozevite" se mnogu prisutni
tezite za Isus koi velat deka toj ne umrel na krstot, tuku deka se o`enil so Marija Magdalena i
ostavil eden kup deca zad sebe, koi se pretci na dene{nite kralevi i kralici na dinastijata na
Merovinzite (mislam na knigata "Svetata krv - svetiot gral" i nejzinata romanizirana verzija
"Kodot na Da Vin~i"). Prikaznata za Aleksandar e duri u{te podestruktivno interpretirana,
posebno vo filmot na Stoun. Lobito na plemeto Grci reagira{e vo Amerika na vakviot prikaz na
Aleksandar, no kutrite nemaat lingvisti~ka matrica i znaewe od ezoteri~nite doktrini za da go
odbranat svojot stav. Da zboruvaa Makedonski }e im be{e jasno deka svrznikot za alternacija
"ili" ozna~uva sostojba na diviniziranost ili "iluminiranost" (il - um, odnosno um koj ne e nitu vo
"da", nitu vo "ne", tuku vo "ili", vo superpozicija, a "ili" e starofenikiskiot naziv za Bog - otec, od
koj poteknuva i poimot "ilios", odnosno sonce - simbolot na Makedonija). Od kade e ovaa
o~igledna tendencija da se valkaat likovite koi bile presvrtnica vo ~ove~kata istorija? Poznatata
okultistka Dion For~n, koja `iveela i rabotela na krajot od XIX i po~etokot na XX vek i koja ja
spomenavme na po~etokot na ovoj del od knigava, vo svojata kniga "Psihi~ka samoodbrana"
(Ezoterija, Belgrad, 2004) veli deka tokmu homoseksualnosta i pedofilijata se pri~ina za propasta
na "Gr~kite misteri". O~igledno e deka plemeto Grci go ima paganizirano do beskraj vedskoto
u~ewe koe go primilo od Arijcite i kako takvo go ima predadeno na evropejcite, pa voop{to ne e
~udno {to vo Evropa denes site poumni lu|e ja prepoznavaat Vavilonskata kurva od Otkrovenieto
na Jovan Bogoslov. Aleksandar go gledal me{aweto na arijcite so subsaharskite plemiwa od
Afrika, go sogledal kreiraweto na "ne~ista rasa" kaj Atiwanite i se obidel ova da go sopre
pokoruvaj}i gi, za potoa da trgne kon Indija i da gi obedini zemjite vo koi arijskoto/vedskoto
u~ewe ostavilo tragi, no pri toa bil spre~en, odnosno ubien, bidej}i spored mnogu nau~nici
negovata nenadejna smrt e posledica na truewe. Normalno, vakvoto tolkuvawe }e go otfrlat
primitivcite kako Robert Grejvs i ostanatite nau~nici na "rozevite", bidej}i dobro znaat deka
propagandata e s#, a vistinata e metafizi~ka kategorija. Odgovorot koj ja objasnuva ovaa ofanziva
protiv bogolu|eto }e go najdete vo "Sionskite protokoli", poznatite spisi koi Ruskata carska tajna
slu`ba gi ima objaveno vo predve~erieto na oktomvriskata revolucija so koja, preku
"komuwarite", Evreite zagospodarija so Rusija. I pokraj toa {to denes "tie koi sebe se narekuvaat
Evrei, a ne se, tuku se sobor satanski" ja odrekuvaat avtenti~nosta na ovoj tekst, nastanite koi se
slu~ija vo XX vek, a koi vo nego se predvideni jasno zboruvaat deka nivnata sodr`ina e
avtenti~na. Onie koi gi ~itale, osven {to znaat deka toa e plan za pokoruvawe na svetot od strana
na Evreite, verojatno pametat deka vo eden pasos e napi{ano deka spored nivnata doktrina
~ove{tvoto treba da veruva vo bog kakov {to tie }e im go dadat. Ovoj bog koj tie ni go predlagaat
e Janus, rimskoto pagansko bo`estvo so dve lica, edno napred i edno na tilot. Ovoj {izofren
koncept denes tie mu go pripi{uvaat i na Aleksandar, pravej}i od nego biseksualen monstrum.
Ova e proekcija na ~ovekot so site svoi slabosti vo konceptot za bog. Ova e bog stvoren spored
~ove~kiot lik, a ne ~ovek stvoren spored likot na Boga. Vakvoto dualno bo`estvo "moralno" gi
opravduva site perverzii koi Sionite si gi dozvoluvaat na svetov, bidej}i ako bo`estvoto e
dvoli~no, zo{to da ne bideme i nie? Vakvo bo`estvo im e potrebno na ~etirite najsilni lobi grupi
na planetava, odnosno lobi grupite na Evreite/masonite, homoseksualcite, pedofilite i Albancite.
Site ovie grupacii go teroriziraat ~ove{tvoto so najsilnata kontrolna drama preku koja se
manipulira, se krade energija i se ostvaruvaat interesite - dramata "sirot jas" (duri i forenzi~arite
od serijata na CBS, "Istraga na mestoto na zlostorstvoto", }e vi ka`at deka vo me|u~ove~kite
odnosi "mazohistot sekoga{ ja kontrolira situacijata"). Holivudskata propagandna ma{inerija
postojano n# potsetuva na {este milioni Evrei koi se ubieni vo Vtorata svetska vojna, a dvaesette
milioni ubieni Rusi koi zaginaa za da se dobie ovaa vojna poleka tonat vo zaboravot na istorijata.
Isto e i so Poljacite, ^esite, Jugoslovenite itn. No, vojnikot Rajan go znaeme site. Za pravata na
"sirotite" homoseksualci i nivnite brakovi ne bi diskutiral, no pedofilskite brakovi verojatno }e
stignat na dneven red do krajot na XXI vek. Za "sirotite" Albanci ve}e dovolno ka`avme.
Dvoli~niot bog im e nu`en na ovie lu|e. No, zo{to tokmu sega se slu~uva ovaa ofanziva protiv
obogo~ove~uvaweto? Dali mo`ebi gi fa}a nekakva panika i zo{to? Odgovorot }e go najdete vo
poglavjeto "[estata rasa".