Mladinski Sovet - Prilep

Izdava~: Mladinski Sovet - Prilep

Za izdava~ot: Zoran Ilieski

Avtor: Hristijan Jankuloski

Dizajn: Darko Koneski

Pe~ati: ACETONI

Godina na izdavawe: 2005

Tira`: 500
 Istorijat

- Pred 1492 godina Aborixinite go

odgleduvale tutunot za medicinski i
ceremonijalni celi;

- Vo 1492 godina Kristofer Kolumbo

pristignal vo Amerika. Toj vo Evropa gi
donel prvite listovi od tutun. Eden od
~lenovite na negoviot ekipa` koj bil viden
da pu{i tutun, bil zatvoren od
inkvizicijata (sudot na katoli~kata crkva),
koja veruvala deka e opsednat od |avolot;

- 1556g. - tutunot e pretstaven i

populariziran vo Francija, a spored @ak
Nikot, rastenieto e nare~eno Nikotijana. Vo
19 vek nau~nicite ja imenuvale sostojkata
nikotin spored negovoto ime. Vo 1565
tutunot e ra{iren vo pogolemiot del od
Evropa;

- Vo 1610 godina Japoncite po~nale da go

odgleduvaat tutunot za pu{ewe;

- Vo 1619 godina tutunot za prv pat e

odgledan kako komercijalen proizvod i toa
vo Virxinija (SAD);

1
 - 1618g - Virxinija proizvela 20.000 funti
tutun, vo 1627g. 500.000, a 1629g. godina
1.500.000 funti tutun (funta e stara merka za
te`ina);

- Vo 1660g. na poliwata vo Virxinija i

Merilend zapo~nalo iskoristuvaweto na
robovite (crncite), za odgleduvawe na
tutunot;

- 1732g. - Robert Karter, eden od bogatite

odgleduva~i na tutun vo Virxinija,
po~inal. Vo toa vreme toj imal zemja od
300.000 akri i 700 robovi;

- Vo 1739 godina Francija ja primila

prvata pratka na preraboten tutun od
Kanada;

- 1761g. - Angliskiot doktor Xon Hil go

izdal svoeto prvo delo kade pravi
sporedba na koristeweto na tutunot za
pu{ewe i pojavuvaweto na rakot;

- 1800g. Virxinija i Merilend imale

pove}e od 395.000 robovi, {to bilo
pove}e od 50% od robovite vo SAD;
- 1800g. - Za prv pat cigarite se
kompletirani vo svojot izgled.
2
 Mo}ta na pu{eweto

Decata stanuvaat svesni za cigarite vo

ranite godini. Tri od ~etiri deca se svesni
za cigarite u{te pred da napolnat 5 godini,
nezavisno dali roditelite im se pu{a~i
ili ne.
Na vozrast od 11 godini edno od tri deca,
a na 16 godi{na vozrast dve tretini od
decata imaat zapaleno cigara.

Vo Velika Britanija 450 deca po~nuvaat

da pu{at sekoj den.

Vo nivnata anketa e utvrdeno deka 11% od

mladite na 11-16 godi{na vozrast pu{at
redovno.
Vozrasnata granica za zapo~nuvawe na
pu{ewe i ponatamu opa|a.
Pu{eweto denes se razbira kako
dozvoleno pravilo.

3
 Sostav na cigarite?

Cigarite pretstavuvaat ednostavna

ma{inska obrabotka na tutun, obvitkani so
hartija, podgotveni da dadat sigurna doza na
nikotin.
Tutunot vo cigarite e me{avina na dva
glavni vidovi na tutunovi lisja:
- svetol, `oltenikav list, poznat kako
Virxinija (po mestoto kade se odgleduva)
i sodr`i 2,5-3% nikotin i
- temen tutun koj sodr`i 3,5-4% nikotin.

Filter koj e napraven od drvo i drugi

delovi (me{avina na voda so razli~ni
dodatoci na vkus).
Isto taka se dodavaat i {e}er, vanila,
~okolado i drugo, a se so cel za polesno
vdi{uvawe. Koga ovie ili sli~ni sostojki
}e izgorat so pu{eweto, tie se pretvoraat vo
drugi supstanci koi mo`at da bidat
otrovni.
4
 [to sodr`at cigarite?

Cigarite sodr`at pove}e od 4.000

hemikalii, od koi 1.000 mo`at da
predizvikaat rak na pove}e organi vo
~ove~koto telo.
Ovie otrovni hemikalii vklu~uvaat:
Katran: toa e lepliva kafenkasta
materija koja mo`e da gi oboi prstite i
zabite na pu{a~ot (`olto-kafeavo).
Na sekoja kutija cigari e nazna~eno
koli~estvoto na katran vo miligrami.
Denes koli~estvata na katran vo cigarite
se dvi`at od 0.9 do 15 miligrami.
So pu{ewe okolu 70% od vkupnata
koli~ina na katran ostanuva vo belite
drobovi i predizvikuva najrazli~ni
belodrobni zaboluvawa.
Aceton - rastvoruva~ na razli~ni
organski i neorganski materii;
Amonijak - otrov (go ~uvstvuvame kako
pe~ewe na o~ite od ~adot na cigarite);
Formaldehid - se koristi za
konzervirawe na mrtvi tela;
5
 Kadmium - otroven metal (go ima vo
bateriite);
Benzen - rastvoruva~;
Cijanid - mnogu silen otrov;
Jaglerod monoksid - otroven gas (koj go
ispu{taat i kolite), a e prisuten vo ~adot na
sekoja cigara. Se vrzuva so hemoglobinot od
eritrocitite (crvenite krvni zrnca) mnogu
polesno otkolku kislorodot, i od tamu
doa|a deka krvta nosi pomalku kislorod do
kletkite na organite za izvr{uvawe na
nivnite normalni funkcii.
Te{kite pu{a~i vnesuvaat 15% kislorod
pomalku vo krvta
Nikotin - e osobeno mo}na supstancija
koja e odgovorna za sozdavaweto na
zavisnost od tutunot.
Spored nau~nite ispituvawa e doka`ano
deka nikotinot predizvikuva zavisnost
sli~na na zavisnosta na heroin i kokain.
Samo 60 miligrami ~ist nikotin staven na
jazikot na nekoe lice, }e go ubie za 1 minuta.

6
 So pu{eweto nikotinot se resorbira
mnogu brzo i do mozokot doa|a za 10-20
sekundi. Potoa gi nadraznuva kletkite vo
mozokot (Centralniot nerven sistem), so
{to ja zabrzuva rabotata na srceto (srceto
~uka pobrzo) i ima zgolemena potreba za
kislorod, go zgolemuva krvniot pritisok.

7
 ^adot od tutunot

Se sostoi od vnatre{en ~ad koj preku

filterot se vnesuva vo organizmot i
nadvore{en ~ad koj se dobiva od izgoreniot
del na cigarata.
85% od ~adot vo edna prostorija vo koja se
pu{i e rezultat na nadvore{niot ~ad od
cigarite.
Kako vnatre{niot, taka i nadvore{niot
~ad od cigarite sodr`i iljadnici {tetni
materii koi gi vdi{uvaat licata koi se
nao|aat vo prostorija so pu{a~i.
So samoto vdi{uvawe na ovoj ~ad tie
stanuvaat pasivni pu{a~i.
Dokolku eden pu{a~ ispu{i 4-5 cigari, a
vo prostorijata se nao|a drugo lice koe e
nepu{a~, toga{ vtoroto lice pasivno
ispu{ilo 1-2 cigari.

8
 Zo{to mladite pu{at?

Zatoa {to na toj na~in sakaat da ja igraat

ulogata na vozrasnite!

Zatoa {to mislat deka na toj na~in go

dobivaat ~uvstvoto na nezavisnost!

Zatoa {to reklamite od cigarite im

davaat dobro ~uvstvo!

Zatoa {to se poistovetuvaat so lu|eto

koi pu{at vo filmovite i na televizija!

Zatoa {to na toj na~in mislat deka se

seksi!

Zatoa {to se karakterno slabi za da

prestanat da pu{at!

Zatoa {to na toj na~in mislat deka se

~uvstvuvaat kako individualci!

Zatoa {to na toj na~in pozitivno se

povrzuvaat so sportskite nastani i
koncerti koi se sponzorirani od
tutunskite kompanii!

9
 Pu{eweto i bolestite

Pu{eweto predizvikuva smrt od rak na

belite drobovi kaj 80% od pu{a~ite;

Licata koi pu{at od 1 do 14 cigari

dnevno imaat tri pati pogolem rizik da
dobijat rak na beli drobovi, za razlika
od onie koi ne pu{at;

Pu{eweto predizvikuva smrt od

bolesti na srceto kaj 17% od pu{a~ite;

Pu{a~ite imaat 2-3 pati pogolem rizik

da dobijat srcev udar (infarkt), za
razlika od onie koi ne pu{at;

Kaj 90% od pu{a~ite se razvivaat

bolesti na krvnite sadovi;

Pu{eweto doveduva do problemi vo

menstruacijata kaj `enite i predvremena
menopauza, a impotencija kaj ma`ite;

10
 Pu{eweto kaj bremenite `eni
doveduva do spontani abortusi,
slabeewe na krvta (anemija),
predvremeni poroduvawa i ra|awe na
nedonoseni bebiwa (bebiwa so mala
telesna te`ina);

Licata koi istovremeno pu{at i pijat

alkohol se pod golem rizik da dobijat
rak na usnite i grklanot;

Mladite koi pu{at se pod golem rizik

da dobijat vospalenija na belite
drobovi, bronhitisi i astma;

Pu{eweto predizvikuva namaluvawe

na funkciite na site organi vo
~ovekovoto telo.

11
 Pu{eweto i rakot

Otrovnite sostojki od cigarite

pridonesuvaat za pojava na rak na mnogu
organi me|u koi se: beli drobovi, usta,
grklan, hranoprovod, `eludnik, creva,
pankreas, , matka i.t.n.

Vo svetot godi{no se registriraat 1,2

milioni slu~aevi na rak na belite drobovi.
Broj na ispu{eni Broj na smrtni
cigari za eden den slu~aevi na 100.000
lu|e
0 10
1 - 14 78 (8 pati pove}e od
nepu{a~ite)
15 - 25 127 (13 pati pove}e
od nepu{a~ite)
25 i pove}e 251 (25 pati pove}e
od nepu{a~ite)

12
 Kolku ne ~ini pu{eweto?

Dokolku edna kutija cigari ~ini 30

denari (polovina evro), toga{ mo`eme da go
presmetame slednovo:

Kutii Godini na pu{ewe

dnevno 1 5 10 20 50
1 183 916 1825 3650 9125
2 365 1825 3650 7300 18250
3 548 2738 5475 10950 27375
4 730 3650 7300 14600 36500

Cenite se presmetani vo evra.

A onie koi pu{at poskapi cigari neka

presmetaat samite kolku gi ~ini pu{eweto!

11
13
 [to se slu~uva koga }e prestanete da pu{ite?

Vreme po Zdravstveni
prestanuvawe na pridobivki
pu{eweto

Krvniot pritisok i
20 minuti pulsot se vra}aat na
normalata
Nikotinot i
Jaglerod monoksidot
se namaluvaat vo
8 ~asa krvta i
snabduvaweto so
kislorod se vra}a na
normalata
Jaglerod monoksidot
se eliminira od
organizmot. Belite
24 ~asa drobovi po~nuvaat
da gi otstranuvaat
ostatocite od
pu{eweto
Nema pove}e nikotin
vo organizmot.
48 ~asa
Sposobnosta za vkus
i miris se vra}a
Di{eweto stanuva
72 ~asa
polesno
Se podobruva
2-12 nedeli cirkulacijata na krvta
14
 Funkcijata na belite
3-9 meseci drobovi se
podobruva za 10%
Rizikot od infarkt
1 godina na srceto se
namaluva za 50%
Rizikot od rak na
10 godini belite drobovi se
namaluva za 50%
Rizikot od srcev
infarkt se namaluva
15 godini na nivo kako kaj lica
koi nikoga{ ne
pu{ele

Tutun ili zdravje: ODBERETE ZDRAVJE!

15
Za mnogu lu|e otka`uvaweto od pu{ewe e
predizvik - no vo koj Vie mo`ete da
pobedite

Po prestanuvawe so pu{eweto }e gi
po~uvstvuvate slednive simptomi:

- Prvite 48 ~asa / lesni glavobolki;

- Prvata nedela / }e se razbuduvate

no}e;

- Prvite 2 nedeli / nemawe

koncetracija;

- Po 4 nedeli / nervoza, depresija;

- Za 10 nedeli / dobar apetit. Mo`ebi }e

dobiete nekoj kilogram pove}e, no toa e
sekako pozdravo, otkolku da pu{ite.

16
 Da prestaneme da pu{ime!

Za na{iot `ivot da bide podobar!

Za da go namalime stresot!

Za sekoja fizi~ka aktivnost da ni bide

polesna!

Za da gi podobrime setilata za vkus i

miris!

Za da go napravime posilen na{iot

organizam posilen vo spravuvaweto so
projavenite bolesti!

Za da ja podobrime sostojbata na na{iot

organizam!

17
 Kako da se otka`ete od pu{eweto!

- Pobarajte profesionalna pomo{!

Informirajte se i pobarajte sovet kaj
licata i organizaciite koi mo`at da Vi
pomognat Toa mo`at da bidat i Va{ite
mati~ni lekari

- Podgotvete se psihi~ki!
Vie ne ste sami Bilo kako, toa mo`e da se
napravi Vas Vi treba samo silna volja za da
gi skr{ite stegite na nikotinot
Va`en del vo ova e da znaete {to }e
postignete, a {to }e izgubite
Eden porane{en pu{a~ rekol:
“Otka`uvaweto e apsolutno ni{to Nema
nikakvo u`ivawe vo cigarite Toa e samo
iluzija, kako ~ukawe na glavata vo yid, za
koga }e prestanete da ja udirate, da bidete
zadovolni”.

- Urnete gi mitovite za pu{eweto!

Naskoro posle ispu{enata cigara, teloto
i mozokot imaat potreba od pove}e nikotin i
mnogu lu|e se ~uvstvuvaat neudobno, se
dodeka ne ja zapalat slednata cigara.

18
Ako gledate vo toj pravec, cigarite ne se
familijaren prijatel, tuku veren
neprijatel na koj postojano vnimavate.

- Razberete {to o~ekuvate!

Mnogu lu|e gi smetaat prvite nekolku
denovi za te{ki i za nekoi mo`at da
bidat dolga borba, no rabotite tipi~no
}e se podobrat tretiot ili ~etvrtiot den
Nabrzo posle prestanokot na pu{eweto
}e po~nete da gi ~uvstvuvate
pridobivkite
- Napravete lista na pri~ini poradi
koi sakate da prestanete da pu{ite!

Pri~inite mo`at da vklu~at nekoi od

slednive ili site:

- Podobruvawe i za{tita na zdravjeto

So prestanokot na pu{eweto go
namaluvate rizikot za 50% na razli~ni
bolesti

- Go namaluvate rizikot od srcev udar

posle tri godini od prestanok so
pu{ewe

- Opa|a rizikot od rak so sekoja godina

ne pu{ewe 19
 - @ivejte dolgo i dobro Eden, od dvajca
pu{a~i koi pu{at dolgo vreme, umira
rano i gubi 16 godini od `ivotot

- Bidete dobar primer za vrsnicite

- Imajte dovolno pari da potro{ite za

drugi raboti Pu{eweto ~ini okolu 60
denari dnevno, a 22 000 denari
godi{no

- Podobar ten na ko`ata i spre~uvawe na

pojava na predvremeni br~ki

- Sve` zdiv, sve`a obleka i doma{na

atmosfera

- Ne gi poddr`uvajte tutunskite
kompanii

- Odberete si den koga }e prestanete da

pu{ite Taka }e bidete spremni i
mentalno

- Vklu~ete gi semejstvoto i prijatelite

Ako `iveete so nekoj koj pu{i, }e bide
polesno da gi ostavite cigarite zaedno

- Hranata i pijalokot }e imaat podobar

20
 I {to drugo mo`e da napravite za
sebe!

1 Jas ja prevzemam odgovornosta za

sopstvenoto zdravje;

2 Jas gi donesuvam sopstvenite odluki

Jas di{am slobodno;

3 Jas sum zdrav i sre}en;

4 Jas mo`am da se relaksiram i

~uvstvuvam slobodno;

5 Jas di{am ~ist vozduh;

6 Jas sum ambiciozen;

7 Jas se sakam sebesi i moeto telo;

8 Jas razmisluvam pred da prevzemam

sledni ~ekori;

9 Se ~uvstvuvam prekrasno;

10 Jas go `iveam `ivotot vo zdravje i

qubov

21