Univerza v Ljubljani

Fakulteta za elektrotehniko

PRENAPETOSTNI ODVODNIKI
(seminar pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja)

Mentor: prof. dr. Grega Bizjak študentka: Tjaša Kobe, 64120072

Ljubljana, študijsko leto 2015/16

Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

POVZETEK

Za delovanje elektroenergetska sistema in za zagotavljanje zanesljivosti so poleg

transformatorjev in ostalih pomembnih naprav ključni tudi zaščitni elementi. Med nje
spadajo tudi prenapetostni odvodniki, ki igrajo pomembno vlogo v celotnem EES. V
seminarski nalogi sem predstavila vrste prenapetosti in zakaj do njih pride. Podrobneje sem
nato opisala namen in delovanje prenapetistnih odvodnikov, vrste in dimenzioniranje le-teh.

Ključne besede: prenapetost, prenapetostni odvodnik, zaščita, varnost

2
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Kazalo vsebine:

1. UVOD............................................................................................................................................... 6
2. NASTANEK PRENAPETOSTI.............................................................................................................. 7
2.1. DELITEV ................................................................................................................................... 7
2.2. ATMOSFERSKE PRENAPETOSTI ............................................................................................... 8
2.3. NOTRANJE PRENAPETOSTI .................................................................................................... 10
3. NAMEN PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV ................................................................................... 12
4. SESTAVA IN NAČIN DELOVANJA PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV.............................................. 13
4.1. ZAŠČITNI ELEMENTI S STIKALNO KARAKTERISTIKO .............................................................. 14
4.1.1. ZAŠČITNO ISKRILO ......................................................................................................... 15
4.1.2. CEVNI ODVODNIK.......................................................................................................... 15
4.2. ZAŠČITNI ELEMENTI S STALNO OMEJEVALNO KARAKTERISTIKO .......................................... 16
4.2.1. VENTILNI ODVODNIK........................................................................................................... 17
5. DIMENZIONIRANJE PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV ................................................................. 21
5.1. RAZRED PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV PO RAZLIČNIH STANDARDIH ............................. 21
6.1.1 Prenapetostni odvodniki razreda I ....................................................................................... 21
6.1.2 Prenapetostni odvodniki razreda II ...................................................................................... 22
6.1.3 Prenapetostni odvodniki razreda III ..................................................................................... 23
6. INŠTALACIJE PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV V NN-SISTEMIH .................................................. 25
6.1. PRAVILNA IZBIRA ODVODNIKA GLEDE NA SISTEM ............................................................... 25
6.1.1. Inštalacija v TT sistemu ................................................................................................. 25
6.1.2. Inštalacija v TN-S sistemu.............................................................................................. 26
6.1.3. Inštalacija v TN-C sistemu ............................................................................................ 26
6.2. KREIRANJE VEČ NAVOJEV ZAŠČITE ........................................................................................ 27
6.3. DOLOČITEV NAPETOSTNEGA ZAŠČITNEGA NIVOJA Up ........................................................ 27
6.4. NAJVEČJA OBRATOVALNA VREDNOST Uc ............................................................................. 29
6.5. RAZDALJE VODNIKOV PROTI ZEMLJI ..................................................................................... 29
6.5.1. PRIPOROČILA ZA MONTAŽO ODVODNIKOV ................................................................. 29
7. ZAKLJUČEK..................................................................................................................................... 31
8. VPRAŠANJA IN ODGOVORI ........................................................................................................... 32
9. DOMAČA NALOGA ........................................................................................................................ 34
10. VIRI ............................................................................................................................................ 35

3
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Kazalo slik:

Slika 1: Odziv časnih prenapetosti. ......................................................................................................... 7

Slika 2: Prehodna prenapetost s položnim čelom in s strmim čelom. .................................................... 8
Slika 3: Atmosferske razelektritve........................................................................................................... 8
Slika 4: Oblika toka indirektnega in direktnega udara strele. ................................................................. 9
Slika 5: Udar strele v zaščitni vodnik. .................................................................................................... 10
Slika 6: Vzroki, ki privedejo do prenapetosti v omrežju........................................................................ 11
Slika 7: Deleži vzrokov za napake in motnje v omrežju. ....................................................................... 12
Slika 8: Prikaz odziva prenapatostne zaščite......................................................................................... 13
Slika 9: Odzivni časi in odvodne sposobnosti posameznih odvodniških elementov. ........................... 14
Slika 10: Prenapetostni plinski odvodniki ............................................................................................. 14
Slika 11: Iskrišči v dveh oblikah. ............................................................................................................ 15
Slika 12: Varistatorji. ............................................................................................................................. 16
Slika 13: Hitre diode. ............................................................................................................................. 16
Slika 14: Osnovni princip vezave odvodnika in njegovega delovanja. .................................................. 17
Slika 15: Srednjenapetostno ZnO prenapetostni odvodniki. ................................................................ 18
Slika 16: Zgradba ZnO odvodnika. ......................................................................................................... 19
Slika 17: SN in NN prenapetostno odvodniki. ....................................................................................... 20
Slika 18: Tokovna karakteristika prenapetostnega odvodnika. ............................................................ 20
Slika 19: Vrste prenapetostnih odvodnikov pri hišni inštalaciji. ........................................................... 21
Slika 20: Elektro razdelilna omarica. ..................................................................................................... 22
Slika 21: Prenapetostno odvodniki razreda I. ....................................................................................... 22
Slika 22: Prenapetostni odvodnik razreda II. ........................................................................................ 23
Slika 23: Prenapetostni odvodnik razreda III. ....................................................................................... 23
Slika 24: Prenapetostna zaščita locirana v inštalaciji hiše..................................................................... 24
Slika 25: TT sistem. ................................................................................................................................ 25
Slika 26: TN-S sistem. ............................................................................................................................ 26
Slika 27: TN-C sistem. ............................................................................................................................ 26
Slika 28: Prikaz zaščitnih nivojev. .......................................................................................................... 27
Slika 29: Razporeditev odvodnikov glede na katagorije prenapetosti in Up. ....................................... 28
Slika 30: Območje delovanja prenapetostnega odvodnika. ................................................................. 28
Slika 31: Primer vodnika in njegove impedance. .................................................................................. 29
Slika 32: Priključitev odvodnika I........................................................................................................... 30
Slika 33: Priključitev odvodnika II.......................................................................................................... 30

Seznam tabel:

Tabela 1: Nazivne karakteristike SN odvodnikov podjetja Simens. ...................................................... 19

Tabela 2: Razredi prenapetostnih odvodnikov po različnih standardih. .............................................. 21

4
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Seznam uporabljenih kratic:

NN nizka napetost

SN srednja napetost

EES elektroenergetski sistem

SPD prenapetostna zaščita (ang. Surge Protection Device)

MOV varistor (ang. Metal Oxide Varistor)

GDT plinski odvodnik (Gas Discharge Tube)

SAD hitra dioda (ang. Suppressor diode)

5
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

1. UVOD

Kljub skrbnemu projektiranju in vzdrževanju omrežja in vključenih naprav lahko zaradi

nepredvidljivih električnih, termičnih ali mehanskih preobremenitev pride do okvar. Okvare
lahko povzročijo motnje v delovanju omrežja, slabšo kakovost električne energije, izgubo
pomembnih podatkov na elektronskih napravah, motnje v komunikaciji itd. Da bi preprečili
čim več okvar moramo skrbno načrtovati tudi zaščito, s katero zagotovimo, da se
preobremenitve oziroma nenadne kratke stike izklopi/odpravi preden bi le ti poškodovali
naprave v omrežju.
Vzrokov za nastale motnje je lahko več. Eden izmed njih so zagotovo prenapetosti v
porabniških omrežjih, ki nastanejo kot posledica neposrednih in oddaljenih udarov strele ali
stikalnih manevrov tako v distribucijskem kot v porabniškem omrežju. Te prenapetosti
povzročajo škodo na tako na električnih inštalacijah kot napravah. Naloga prenapetostne
zaščite pa je, da omejijo napetost in odvedejo tokovni sunek.

6
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

2. NASTANEK PRENAPETOSTI

Prenapetost je pojem, ki opisuje povišanje napetosti med dvema točkama do take mere, da
lahko pride do nevarnosti poškodovanja in uničenja izolacije na električnih in elektronskih
napravah, aparatih in sistemih.
Prenapetosti se pojavijo tako med faznimi vodniki kot tudi med faznim in nevtralnim
vodnikom, v vseh primerih pa prihaja do poškodb izolacijske trdnosti, ki imajo za posledico
uničenje občutljivih električnih naprav.

2.1. DELITEV

Prenapetosti lahko delimo glede na časovni potek. Ločimo časne, prehodne in kombinirane
prenapetosti. Razvrščene so glede na trajanje in obliko:

 Časne prenapetosti: Izmenične prenapetosti omrežne frekvence s sorazmerno

dolgim trajanjem, ki so nedušene ali slabo dušene. Včasih je frekvenca nekajkrat višja
ali nižja od omrežne frekvence.

Slika 1: Odziv časnih prenapetosti.

 Prehodne prenapetosti: Kratkotrajne prenapetosti s trajanjem nekaj milisekund ali

manj, izmenične ali ne, ki so običajno močno dušene. Običajno so ene polaritete.
Prehodne prenapetosti dalje delimo na:
o Prenapetosti s položnim čelom:Čas do temenske vrednosti znaša 20 μs <T1 ≤
5000μs in čas hrbta T2 ≤ 20 ms
o Prenapetosti s strmim čelom: Čas do temenske vrednosti znaša 0.1 μs < T1 ≤
20 μs in čas hrbta T2 < 300 μs.
o Prenapetosti z zelo strmim čelom: Čas do temenske vrednosti znaša T1 ≤ 0.1
μs in celotno trajanje < 3 ms.

7
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Slika 2: Prehodna prenapetost s položnim čelom in s strmim čelom.

 Kombinirane prenapetosti (časne, s položnim, strmim in zelo strmim čelom):

Sestavljene so iz dveh napetostnih komponent, ki se istočasno pojavita med vsakim
od dveh faznih priključkov izolacije (medfazne ali vzdolžne) in zemljo. Razvrščamo jih
po komponenti z višjo temensko vrednostjo.

Glede nastanka jih delimo na notranje in zunanje. Zunanje tedaj, ko imajo svoj izvor zunaj
tokokroga, katerega izolacijo obravnavamo. Najpogostejše so tiste, ki so posledica
atmosferskih udarov ob razelektritvah direktno v naše naprave. Lahko pa strela udari v
neposredni bližini naprav in tedaj se pojavijo v našem tokokrogu atmosferske prenapetosti.
Tako jih imenujemo bodisi zaradi induktivne povezave ali zaradi velikega dviga potenciala
zemlje. Prenapetosti, ki nastanejo zaradi prehodnih stanj obratovalnega izvora kot: hitre
razbremenitve, stik ene faze z zemljo, vklapljanje in izklapljanje naprav ali prekinjanje tokov
kratkih stikov, uvrščamo med prenapetosti notranjega izvora ali notranje prenapetosti.

2.2. ATMOSFERSKE PRENAPETOSTI

Atmosferska razelektritev ali udar strele je naraven prehoden pojav, zaznamovan z bliskom
in grmenjem, za katerega je značilna praznitev z tokom velike jakosti, do katerega pride ob
preskoku naboja med oblakom in zemljo ali med oblaki samimi.

Slika 3: Atmosferske razelektritve.

8
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Atmosferski razelektritveni val ima značilno obliko udarnega tokovnega vala, z veliko
temensko vrednostjo. Vsak udar strele ima svojo temensko vrednost v razponu od nekaj kA
do 200kA, ki pa je ne moremo vnaprej predvideti. Za atmosferske razelektritve imamo
standarnizirani dve obliki razelektritvenega toka, in sicer za direktni udar strele 10/350μs in
za indirektni udar strele 8/20μs.

Slika 4: Oblika toka indirektnega in direktnega udara strele.

Najbolj je značilen nastanek prenapetosti ob direktnem udaru v fazni vodnik nadzemnega

voda. Tedaj tokovi višine več deset ali celo več sto kiloamperov povzročijo tolikšen dvig
potenciala vodnika proti zemlji, da izolacija voda večinoma ne zdrži. Pa si na primeru
oglejmo kolikšen tok je potreben, da udar zanesljivo povzroči defekt.

Kadar pride do udara strele v vod se najpogosteje kanal strele konča na zaščitnem vodniku
vrh voda, ki je namenjen zaščiti pred direktnim udarom v fazne vodnike. Zaščita je
učinkovita, če tvorita vertikalna premica skozi zaščitni vodnik in premica, ki seka zaščitni
vodnik in fazni vodnik, kót manj kot 30°.

Ob udaru strele v zaščitni vodnik pa na dvig potenciala stebra proti faznim vodnikom vpliva v
glavnem ozemljilna upornost stebra. Ob izjemno hitrih pojavih in večjih višinah stebrov je
potrebno včasih upoštevati tudi valovno upornost stebra. Za večino pojavov pa je preprost
izračun produkta toka I v stebru in ozemljilne upornosti R dovolj, da izračunamo prenapetost
na dozemni izolaciji voda.

9
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Slika 5: Udar strele v zaščitni vodnik.

2.3. NOTRANJE PRENAPETOSTI

V vsakem tokokrogu, ki je sestavljen iz elementov z upornostjo, kapacitivnostjo in

induktivnostjo, nastanejo strukture, ki so nagnjene k nihanju. Hipne spremembe toka ob
vklopih ali izklopih povzročijo bolj ali manj dušena nihanja in obratovalnim napetostim, pa
naj bodo to fazne ali medfazne, se superponirajo prenapetostni pojavi. Velja torej, da
sleherna sprememba stanja v visokonapetostnem omrežju sproži pojav prenapetosti.

Delimo jih na:

 stikalne prenapetosti, ki so udarnega karakterja in sledijo dvojni eksponencialni

krivulji in njihovo trajanje se meri v milisekundah
 časne prenapetosti, ki najpogosteje nastanejo kot kombinacija (zemeljski stik, hitra
razbremenitev) in trajajo nekaj sekund ali nekaj deset sekund. Izjema med njimi je
lahko (pri zelo dolgih vodih) Ferantijev pojav, ki lahko traja dalj časa. Med dejavnike,
ki prispevajo k časnim prenapetostim uvrščamo še resonanco in feroresonanco.

Vklapljanje in izklapljanje posebnih konfiguracij delov omrežja, ki so nagnjena k

prenapetostnim pojavom so prikazana na sliki 6.

10
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Slika 6: Vzroki, ki privedejo do prenapetosti v omrežju.

11
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

3. NAMEN PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV

Po podatkih zavarovalnic so prenapetosti drugi največji vzrok nastalih škod in sicer takoj za
človeško malomarnostjo. S tem da v distribucijskem sistemu predstavljajo približno 20 %
vseh motenj in napak v omrežju, v pisarnah, doma ali v proizvodnji pa kar 80 %. Iz teh
podatkov lahko potegnemo zaključek kako pomembna in premalo uporabljena je ustrezna
prenapetostna zaščita.

Slika 7: Deleži vzrokov za napake in motnje v omrežju.

Glavni namen prenapetostnih odvodnikov je tako varovanje električnih naprav, sistemov,

posledično pa tudi naše lastnine. Vemo, da pri udaru strele nastopajo veliki tokovi. Zaradi
teh tokov, pride do preobremenitve materiala, zaradi česar se le ta močno greje, posledica
tega pa je hitrejše staranje izolacije, v najslabšem primeru takojšnje uničenje, med drugim
lahko privede tudi do požara. V primeru, da pri udaru strele pride do izpada sistema,
poškodovanja dragih in težko dostopnih naprav, izgube podatkov, lahko pride do velike
premoženjske škode, osebne škode ob izgubi dokumentov na računalnikih in pa škode v
gospodarstvu. Vgrajujemo jih v neposredno bližino transformatormatorskih postaj, na NN
vodih na mestu vejitev in koncu dolgih vodov.
Zelo pomembna je koordinacija karakteristik elementov prenapetostne zaščite, ki more
prenapetostni val proti ščiteni napravi toliko porezati, da prenapetost na njej ne preseže
napetosti zdržnega napetostnega nivoja za elektricne inštalacije oziroma naprave (v večini
primerov 1,5 kV).
Namen prenapetostnih odvodnikov je v prvi vrsti zmanjšanje zgoraj naštetih posledic, ki jih v
omrežjih povzročijo prenapetosti.
12
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

4. SESTAVA IN NAČIN DELOVANJA PRENAPETOSTNIH

ODVODNIKOV

Prenapetostno zaščito (SPD – Surge Protection Device) lahko predstavlja posamezen

odvodniški element ali pa več odvodniških elementov. Odvodniške elemente nam
najpogosteje predstavljajo varistorji (MOV - Metal Oxide Varistor), plinski odvodniki (GDT –
Gas Discharge Tube), hitre diode (SAD – Suppressor diode) in pa iskrišča (Spark gap).

Posamezni odvodniški elementi ki jih uporabljamo v prenapetostnih zaščitah imajo različne

odzivne čase in pa različne odvodne sposobnosti.

Slika 8: Prikaz odziva prenapatostne zaščite.

Plinski odvodnik ima visoko odvodno sposobnost in pa počasen odziv. Nasprotje od njega je
hitra dioda, ki ima majhno odvodno sposobnost in pa zelo hiter odziv. Tretji, najpogosteje
uporabljen odvodniški element varistor pa predstavlja neko sredino med njima, ima boljše
odvodne sposobnosti od diode in slabše od plinskega odvodnika, ravno tako pa je pri
odzivnem času, ki je daljši kot pri diodi in krajši kot pri plinskem odvodniku. Te lastnosti
odvodniških elementov pa nam najboljše opiše slika 9.

13
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Slika 9: Odzivni časi in odvodne sposobnosti posameznih odvodniških elementov.

Glede na mehanizem delovanja pa lahko odvodniške elemente razdelimo na zaščitne

elemente s stikalno karakteristiko in zaščitne elemente s stalno omejevalno karakteristiko.

4.1. ZAŠČITNI ELEMENTI S STIKALNO KARAKTERISTIKO

Princip delovanja tovrstnih elementov je, da na pojav prenapetosti reagirajo tako, da jo

kratko sklenejo. Kot že samo ime pove, lahko to delovanje primerjamo z delovanjem stikala.
V normalnem obratovalnem stanju ima element visoko ohmsko upornost, v stanju odvajanja
pa preide v nizko ohmsko upornost. Opisane lastnosti imata dva že prej omenjena elementa,
in sicer prenapetostni plinski odvodnik in odprto iskrišče. Glavna razlika med slednjima je, da
so lahko plinski odvodniki manjši za iste odvodne tokove in da jih v električne naprave ni
treba vgrajevati ločeno, saj pri njih ne prihaja do električnega obloka zaradi gašenja toka.

Slika 10: Prenapetostni plinski odvodniki

14
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Slika 11: Iskrišči v dveh oblikah.

4.1.1. ZAŠČITNO ISKRILO

Omejevanje prenapetosti se je začelo z uporabo elektrod v zraku imenovanih zaščitna

iskrišča, ki so jih naravnali na takšno razdaljo, da so odreagirala preden je nastopil preboj
izolacije ščitenega objekta. Iskrišče je ščitilo dobro pri razmeroma počasnih udarih, pri zelo
strmih naraščanjih napetosti, zelo strmih čelih pa je včasih udarna karakteristika iskrišča
sekala karakteristiko objekta in pri zelo kratkih časih je iskrišče reagiralo pri višji napetosti
kot izolacija. Na iskrišču se je pojavil oblok, ki so ga elektromehanske sile lahko prenesle na
zelo neugodna mesta in je lahko povzročil veliko škode.
Dandanes zaščitnih iskril ne uporabljamo več zato, da bi preprečili udar prenapetosti v
električni postroj, uporabljamo pa jih še vedno kot zaščitna iskrila posameznega elementa. Z
njimi pred poškodbami električnega obloka ščitimo izolatorje merilnih transformatorjev,
skoznjikov, podporne izolatorje in izolatorske verige daljnovodov. V primeru, da pride na
omenjenih aparatih do preskoka, nastane oblok na paralelnem iskrilu, zaradi česar oblok ne
oplazi izolatorja, ki ostane tako nepoškodovan.

4.1.2. CEVNI ODVODNIK

Iskrišča so vgradili v izolacijske cevi, oblok se je zadržal pretežno v notranjosti ohišja,

povzročil izpuh, ni pa oblok »potoval«. Cevni odvodniki morajo biti izdelani in pritrjeni tako,
da v smeri, kamor pihnejo izpušni plini, ni delov naprav, ki bi se pri tem poškodovali.
Uporaba cevnih odvodnikov je omejena zaradi več vzrokov. Prvi je, da cevni odvodniki
nimajo izklopne zmogljivosti za poljubno velike tokove, problem pa lahko nastane tudi pri
malih tokovih. Njihovo gašenje odpove, ker se gasilni plin ne razvija dovolj intenzivno za
dovolj hitro gašenje.

15
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

4.2. ZAŠČITNI ELEMENTI S STALNO OMEJEVALNO KARAKTERISTIKO

Tipična elementa, ki predstavljata to skupino zaščitnih elementov sta varistor in hitra dioda.
Način delovanja teh elementov v NN omrežju temelji na principu napetostnega delilnika.
Njegova sestavna dela sta nelinearna impedanca zaščitnega elementa in linearna impedanca
omrežja med mestom izvora prenapetosti in mestom vgradnje zaščitnega elementa. Ob
pojavu prenapetosti na odvodniškem elementu, le ta odreagira nanjo tako, da se mu
zmanjša upornost in tako odvede udarni tok, ki je odvisen od energije prenapetosti.

Slika 12: Varistatorji.

Slika 13: Hitre diode.

16
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

4.2.1. VENTILNI ODVODNIK

Ko so odkrili, da ima silicijev karbid(SiC) zelo nelinearno U-I karakteristiko, so naredili upore,
ki zdržijo velike tokove in ob odvajanju zaradi nelinearnosti upora napetost ne naraste preko
določene vrednosti. V kombinaciji s serijskim iskriščem, ki reagira, ko se pojavi prenapetost
in ugasne, ko se konča sledilni tok, ki ga požene obratovalna napetost, predstavlja ventilni
odvodnik element, ki ob ščitenju ne moti normalnega obratovanja.
V zadnjih dveh desetletjih so SiC odvodnike pa so jih izpodrinili ZnO odvodniki. Njihove
karakteristike so bistveno boljše ter dovolj nizke cene odvodnikov omogočajo njihovo široko
uporabo.
V SN omrežju se danes za zaščito postrojev oziroma vgrajenih naprav pred prenapetostmi
vgrajujejo izključno ZnO prenapetostni odvodniki. Odvodnik je zgrajen iz aktivnega dela, ki
vsebuje en ali več ZnO uporovnih blokov in iz izoliranega ohišja, ki zagotavlja izolacijsko in
mehansko trdnost odvodniku. Njegova izrazito nelinearna U-I karakteristika omogoča
"ventilsko" delovanje, pri katerem ni potrebno serijsko iskrišče, kot je to pri SiC odvodniku.
Odvodni tokovi so tako nizki, da so ob obratovalni napetosti v uporih tako nizke izgube, da jih ohišje
brez večjih težav odvede na okoliški zrak. Ta tok je sestavljen iz prevladujoče kapacitivne in
mnogo manjše ohmske komponente toka. Slednja je močno odvisna od temperature
odvodnika, hkrati pa je pokazatelj kolikšna je še preostala življenska doba odvodnika.
Staranje se pojavi ob večkratnem izpostavljanju prenapetosti, z njim se manjša rezerva do
najvišje dovoljene temperature odvodnika, ki se sme med obratovanjem odvodnika pojaviti.

Odvodniki brez iskrišča morajo biti izbrani ob upoštevanju vseh napetostnih obremenitev,
zlasti časne prenapetosti moramo dobro poznati in preveriti ali jih bo odvodnik zdržal. Ob
segrevanju se odvodniku karakteristika upogne navzdol, kar pomeni, da ima večje izgube in
lahko se zgodi da „temperaturno pobegne“, če mu temperatura naraste preko kritične
točke. Delovanje ZnO prenapetostnih odvodnikov je odvisno od oblike prenapetosti, ki se
pojavi na prenapetostnem odvodniku. Ob večanju strmine čela prenapetosti se veča
preostala napetost na odvodniku.

Slika 14: Osnovni princip vezave odvodnika in njegovega delovanja.

17
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Odvodniki z vgrajenimi ZnO varistorji imajo veliko upornost. Ob nastopu prenapetosti se

upornost zmanjša v času 25 ns. Zaradi tega ima odvodnik sposobnost odvajanja velikih
impulznih tokov v zelo kratkem času. Po prenehanju prenapetosti se upornost ponovno
poveča na prvotno stanje. Odvodniki ponavadi vzdržijo najmanj 20 udarov atmosferskih
praznjenj.
Velikost ZnO bloka je neposredno povezana z zmožnostjo energijske absorpcije in z nazivnim
odvodnim tokom. Odvodniki za posebne primere (prenapetostna zaščita generatorjev in
kompenzacije jalove energije), kjer se ob naglih razbremenitvah lahko sprosti veliko energije
(toplote), imajo premer ZnO bloka znato večji. Večji premer ZnO bloka omogoča odvodniku
večjo absorbcijo toplote.
Posebno pozornost je potrebno nameniti izbiri ustreznega tipa ZnO odvodnika:
1. Pomembni so podatki omrežnega operaterja:
• Umax - maksimalna napetost
• t - čas trajanja kratkega stika
• kz - faktor zemeljskega stika (kz = 1,40 - neposredno ozemljeno, kz = 1,40 - 1,7 z
malim uporom, kz = 1,73 - 1,8 z izol. nevtralno točko)

2. ZnO prenapetostni odvodnik ščiti naprave na določeni razdalji od mesta vgradnje.

Poenostavljena formula za izračun zaščitne razdalje ZnO odvodnika:

𝑈𝑧 ∙ 𝑈𝑟𝑒𝑧
𝑙𝑧 = ∙𝑣
2∙𝑆
𝑈𝑧 - zdržna udarna napetost izolacije opreme
𝑈𝑟𝑒𝑧 - maksimalna vrednost preostale napetosti za določen tip odvodnika
v – hitrost širjenja udarnega vala po vodih (v = 300m/µs- nadzemni vod, v = 150m/µs -kabel)
S – pričakovana strmina prenapetostnega udara strele (S = 1550 kV/μs - leseni drogovi S =
800 kV/μs - ozemljene konzole)
V splošnem pa za zaščitno razdaljo velja, da naj bo prenapetostni odvodnik priključen čim
bližje ščiteni napravi.

Slika 15: Srednjenapetostno ZnO prenapetostni odvodniki.

18
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Tabela 1: Nazivne karakteristike SN odvodnikov podjetja Simens.

Zgradba ZnO prenapetostnega odvodnika:

V osnovi so na voljo tri različne konstrukcije:

⇒ Ohišje ojačano s steklenimi vlakni, ki hkrati služi kot izolacija. Ti odvodniki imajo enake
težave kot votli izolatorji, saj potrebujejo tesnenje in tlačno napravo. Z vdorom nečistoč in
vlage v notranjost odvodnika, se bistveno povečajo delne razelektritve.
⇒ Aktivni del odvodnika je ovit s steklenimi vlakni, ki so prepojena z umetno smolo, kar
daje odvodniku odlične mehanske lastnosti. Čez aktivni del odvodnika in steklena vlakna se
nato namesti še ohišje iz polimernega materiala. Pomankljivost te izvedbe je, da različni
izolacijski materiali otežujejo kvalitetno zatesnitev. Pri preobremenitvah ZnO blokov
pogosto pride do zloma odvodnika.
⇒ Aktivni del odvodnika je mehansko povezan in utrjen z »armiranimi« trakovi iz steklenih
vlaken. Silikonsko ohišje pa je neposredno nameščeno na ZnO bloke, kar omogča boljši
prehod toplote in preprečuje kopičenje plina med ZnO bloki in ohišjem odvodnika. Zato v
tem primeru težje pride do vdora vlage in s tem tudi do eksplozije odvodnika, pa tudi
vrednosti parcialnih razelektritev so zelo nizke.

Slika 16: Zgradba ZnO odvodnika.

19
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Slika 17: SN in NN prenapetostno odvodniki.

Slika 18: Tokovna karakteristika prenapetostnega odvodnika.

20
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

5. DIMENZIONIRANJE PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV

5.1. RAZRED PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV PO RAZLIČNIH

STANDARDIH

Posledice udara strele omejimo z uporabo prenapetostnih zaščit. Osnovni gradniki

prenapetostnih zaščit so odvodniki, ki jih v skladu s standardi delimo v sledeče skupine:

Tabela 2: Razredi prenapetostnih odvodnikov po različnih standardih.

IEC EN VDE UL

I T1 B C

II T2 A,C B

III T3 D A

Ker so definicije razredov po različnih standardih zelo podobne, si oglejmo le definicije po

IEC standardu, ki se ga najpogosteje uporablja:

Slika 19: Vrste prenapetostnih odvodnikov pri hišni inštalaciji.

6.1.1 Prenapetostni odvodniki razreda I

Prenapetostni odvodniki namenjeni zaščiti električne inštalacije in opreme pred delnimi
direktnimi udari strele.

21
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Postavijo se v glavno razdelilno omarico.

Slika 20: Elektro razdelilna omarica.

Slika 21: Prenapetostno odvodniki razreda I.

6.1.2 Prenapetostni odvodniki razreda II

Prenapetostni odvodniki namenjeni zaščiti električne inštalacije in opreme pred indirektnimi
vplivi udara strele in pred stikalnimi (industrijskimi) prenapetostmi.

Postavijo se v podrazdelilne omarice.

22
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Slika 22: Prenapetostni odvodnik razreda II.

6.1.3 Prenapetostni odvodniki razreda III

Prenapetostni odvodniki namenjeni izključno zmanjševanju škodljivih prenapetosti na
napetostni prag, ki ga elektronske naprave še lahko prenesejo.

Postavijo se čim bližje ščiteni napravi.

Slika 23: Prenapetostni odvodnik razreda III.

23
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Dober prenapetostni odvodnik pa še ne pomeni tudi učinkovite zaščite.

Če želimo naše naprave učinkovito zaščititi pred prenapetostmi, moramo upoštevati

naslednje pogoje:

 Izbira ustreznega prenapetostnega odvodnika

 Pravilna montaža prenapetostnih odvodnikov
 Ustrezna koordinacija med posameznimi stopnjami zaščite
 Ekvipotencialna izenačitev vseh zaščitnih vodnikov in drugih prevodnih inštalacij

Slika 24: Prenapetostna zaščita locirana v inštalaciji hiše.

24
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

6. INŠTALACIJE PRENAPETOSTNIH ODVODNIKOV V NN-SISTEMIH

Dandanes lahko na trgu najdemo veliko število proizvajalcev, ki izdelujejo kvalitetne in

kakovostne prenapetostne zaščite. V primeru, da zaščito v sistem nepravilno vgradimo pa bo
njeno delovanje nepravilno in nam zato le ta ne bo nudila želene stopnje odvajanja
prenapetosti. Če se želimo imeti zaščito na najvišjem nivoju, je pri inštalaciji potrebno
upoštevati vsako izmed naštetih točk:

 Pravilna izbira odvodnika glede na sistem

 Kreiranje več nivojev zaščite
 Upoštevanje razdalj vodnikov proti zemlji
 Določitev stopnje zaščite Up
 Določitev največje obratovalne vrednosti Uc

6.1. PRAVILNA IZBIRA ODVODNIKA GLEDE NA SISTEM

Pri vseh sistemih je za pravilno vgradnjo prenapetostni odvodnik potrebno umestiti med
fazni vodnik (L) in zaščitni vodnik (PE, PEN)

6.1.1. Inštalacija v TT sistemu

Slika 25: TT sistem.

Pri TT sistemih moramo med vodnika N in PE obvezno vstaviti plinski odvodnik. Pri tem gre
za zaščito človeka, saj se v primeru stika med fazo in zemljo visok potencial prenese na
zemljo. Življenjsko nevarno je lahko, če se oseba v tem primeru dotakne ohišja kakega
aparata, ki ni vezan na to zemljo. Z vgradnjo plinskega odvodnika dosežemo galvansko
ločitev med N in PE in prekinitev tokokroga že v prvi polperiodi.

25
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

6.1.2. Inštalacija v TN-S sistemu

Prenapetostne odvodnike postavimo med fazne vodnike (L1, L2, L3) in zaščitni vodnik (PE)
ter med nevtralni vodnik (N) in zaščitni vodnik (PE).
V trifaznih sistemih uporabljamo (4+0) vezavo prenapetostnih odvodnikov, v enofaznih pa
vezavo (2+0).

Slika 26: TN-S sistem.

6.1.3. Inštalacija v TN-C sistemu

Prenapetostne odvodnike postavimo med fazne vodnike (L1, L2, L3) in zaščitni vodnik (PEN).
V trifaznih sistemih uporabljamo (3+0) vezavo prenapetostnih odvodnikov, v enofaznih pa
vezavo (1+0).

Slika 27: TN-C sistem.

26
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Pri vseh primerih se pojavijo oznake kot so 4+0. 3+1, 3+0… Pri oznakah gre za sestavo
prenapetostne zaščite, in sicer na primeru:

3+1
=> zaščita je sestavljen iz treh modulov z varistorji in iz enega modula s plinskim odvodnikom

6.2. KREIRANJE VEČ NAVOJEV ZAŠČITE

Proizvajalci predpisujejo in določajo zaščitne cone in točke prehoda zaščitnih con, kjer so
ponavadi vgrajeni prenapetostni odvodniki. V splošnem se delijo na tri nivoje:

 V razdelilni omarici (med 0B in 1) vgrajujemo odvodnik razreda I.

 V podrazdelilni omarici (na prehodu med 1 in 2) vgrajujemo odvodnik razreda II.
 Direktno pred naprave (prehod med 2 in 3) pa vgradimo odvodnike razreda III.

Slika 28: Prikaz zaščitnih nivojev.

6.3. DOLOČITEV NAPETOSTNEGA ZAŠČITNEGA NIVOJA Up

Up predstavlja preostalo napetost, ki se pojavi na sponkah odvodnika ob prisotnosti impulza

točno določene oblike in amplitude. Pri povišanju napetosti nad Up se odvodniku spremeni
prvotna karakteristika in postane prevoden. Torej je Up meja zmožnosti odvodnikovega
omejevanja prenapetosti. Definira ga proizvajalec pri nazivnem odvodnem toku In in se
razlikuje od razreda odvodnika:
27
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

 Odvodnik razreda I ima zgornjo mejo Up 4 kV

 Odvodnik razreda II ima zgornjo mejo Up 2,5 kV
 Odvodnik razreda III ima zgornjo mejo Up 1,5 kV

Slika 29: Razporeditev odvodnikov glede na katagorije prenapetosti in Up.

Slika 30: Območje delovanja prenapetostnega odvodnika.

28
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Namen zaščite je doseči nižji napetostni nivo na napravi, kot pa je dielektrična trdnost
opreme.

6.4. NAJVEČJA OBRATOVALNA VREDNOST Uc

Uc je največja dovoljena trajna napetost na sponkah odvodnika. Za uporabo v slovenskem

omrežju se priporočajo prenapetostni odvodniki z Uc = 275 V.

6.5. RAZDALJE VODNIKOV PROTI ZEMLJI

Ravno neupoštevanje dolžine vodnikov od faznega do zaščitnega vodnika je ponavadi glavni

vzrok za nepravilno delovanje zaščite. Dolžina vodnikov dodatno vpliva na induktivni padec
napetosti po pravilu da ima 1m vodnika induktivnost približno 1μH, kar pri strmini toka
1kA/μs pomeni približno 1kV. Ta napetost se prišteje k napetostnemu nivoju Up.

Slika 31: Primer vodnika in njegove impedance.

6.5.1. PRIPOROČILA ZA MONTAŽO ODVODNIKOV

Priključni vodnik naj ne bo daljši od 0,5 m. Če to ni mogoče, je možna priključitev tipa V.

29
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

Slika 32: Priključitev odvodnika I.

Slika 33: Priključitev odvodnika II.

Pri priključitvi tipa V ni dodatnih doprinosov induciranih napetosti na priključnih vodnikih

odvodnika.

30
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

7. ZAKLJUČEK

Projektant električnih inštalacij mora vsekakor vzeti na znanje tudi možnost pojava
prenapetosti v električnih inštalacijah in predvideti vgradnjo prenapetostnih zaščitnih
naprav v sistem električnih inštalacij. Stroški vgradnje so lahko zanemarljivi napram škodi, ki
jo lahko povzrocijo prenapetosti.
Pri upoštevanju zgoraj navedenih parametrov bi morala biti zaščita proti prenapetostim
maksimalno zagotovljena. Zaradi posega človeka v naravo prihaja do vedno večjega števila
kratkotrajnih naravnih prenapetosti, zato se tudi sama tema vse pogosteje uporablja. Ob
predpostavki, da morajo v nekaterih državah prenapetostno zaščito že nujno vgrajevati v
elektro-inštalacijo, pa to predstavlja tudi velik posloven potencial.

Prav tako je pomembno vgajevati prenapetostne odvodnike tudi v SN omrežja, da ščitimo

naprave in postroje elektroenergetskega omrežja, ki so pomembnejši in predvsem dražji ter
se jim z leti slabša vzdržnost izolacije. Tako lahko prihranimo npr. kak milijon evrov za
transformator, s tem, da žrtvujemo prenapetostni odvodnik, ki ni vreden več kot 1000
evrov.

31
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

8. VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. Kaj so prenapetosti in kako jih delimo?

Prenapetost je pojem, ki opisuje povišanje napetosti med dvema točkama do take mere, da
lahko pride do nevarnosti poškodovanja in uničenja izolacije na električnih in elektronskih
napravah, aparatih in sistemih.
Prenapetosti lahko delimo glede na časovni potek. Ločimo časne, prehodne in kombinirane
prenapetosti. Razvrščene so glede na trajanje in obliko:

 Časne prenapetosti: Izmenične prenapetosti omrežne frekvence s sorazmerno

dolgim trajanjem, ki so nedušene ali slabo dušene. Včasih je frekvenca nekajkrat višja
ali nižja od omrežne frekvence.

 Prehodne prenapetosti: Kratkotrajne prenapetosti s trajanjem nekaj milisekund ali

manj, izmenične ali ne, ki so običajno močno dušene.

 Kombinirane prenapetosti (časne, s položnim, strmim in zelo strmim čelom):

Sestavljene so iz dveh napetostnih komponent, ki se istočasno pojavita med vsakim
od dveh faznih priključkov izolacije (medfazne ali vzdolžne) in zemljo.

Glede nastanka jih delimo na notranje(stikalne) in zunanje(atmosferske).

2. Kaj pove oznaka udarnega vala 8/20 ali 10/350 μs? Narišite njegovo obliko
in označite karakteristične veličine.

Atmosferski razelektritveni val ima značilno obliko udarnega tokovnega vala, z veliko
temensko vrednostjo. Vsak udar strele ima svojo temensko vrednost v razponu od nekaj kA
do 200kA, ki pa je ne moremo vnaprej predvideti. Za atmosferske razelektritve imamo
standarnizirani dve obliki razelektritvenega toka, in sicer za direktni udar strele 10/350μs in
za indirektni udar strele 8/20μs.

32
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

3. Kaj je naloga odvodnika prenapetosti?

Vzrokov za nastale motnje v omrežju je lahko več. Eden izmed njih so zagotovo prenapetosti
v porabniških omrežjih, ki nastanejo kot posledica neposrednih in oddaljenih udarov strele
ali stikalnih manevrov tako v distribucijskem kot v porabniškem omrežju. Te prenapetosti
povzročajo škodo na tako na električnih inštalacijah kot napravah. Naloga prenapetostne
zaščite pa je, da omejijo napetost in odvedejo tokovni sunek.

4. Kakšne vrste odvodnikov prenapetosti poznate?

Glede na mehanizem delovanja pa lahko odvodniške elemente razdelimo na zaščitne

elemente s stikalno karakteristiko med katere spadata prenapetostni plinski odvodnik in
odprto iskrišče ter na zaščitne elemente s stalno omejevalno karakteristiko, ki jih zastopata
varistor in hitra dioda.

5. Kaj vse je potrebno upoštevati pri inštalaciji prenapetostnih odvodnikov?

 Pravilna izbira odvodnika glede na sistem

 Kreiranje več nivojev zaščite
 Upoštevanje razdalj vodnikov proti zemlji
 Določitev stopnje zaščite Up
 Določitev največje obratovalne vrednosti Uc

33
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

9. DOMAČA NALOGA

Mirko se je odločil, da bo sam poskrbel za električno inštalacijo v svojem stanovanju, kljub

temu, da stem nima veliko izkušenj. Neupoštevanje dolžine vodnikov od faznega do
zaščitnega vodnika je ponavadi glavni vzrok za nepravilno delovanje zaščite, zato preveri če
se je Mirko kje uštel.

Rešitev:

Dolžina vodnikov dodatno vpliva na induktivni padec napetosti po pravilu, da ima 1m

vodnika približno induktivnost 1µH, kar pri strmini toka 1kA/µs (8/20) pomeni približno 1kV.
Za pravilen izračun Up je tako treba razliko napetosti, ki nastane zaradi dolžine vodnika,
prišteti k napetostnem nivoju (Up) posameznega odvodnika.

Glede na izračun je treba odvodnike inštalirati tako, da zmanjšamo dolžino vodnikov med
faznim in zaščitnim priključkom. Priključni vodnik naj ne bo daljši od 0,5 m. Če to ni mogoče,
je možna priključitev tipa V, kjer ni dodatnih doprinosov induciranih napetosti na priključnih
vodnikih odvodnika:

34
Prenapetostni odvodniki Tjaša Kobe

10. VIRI

[1] https://www.schrack.si/fileadmin/f/si/Bilder/Info_dnevi/Info-dnevi-2015-Odvodniki-
prenapetosti-v-instalacijah-in-industriji.pdf Dostopano: 12.4.2016

[2]http://www.kolektoravtomatizacija.com/resources/files/doc/Kolektor_Synatec/Katalogi/Prenape
tostna_zaita_SLO_NR_14_4.pdf Dostopano: 12.4.2016

[3] http://lrf.fe.uni-lj.si/e_nnei/nnei05i.pdf , gradivo iz predavanj. Dostopano: 12.4.2016

[4] Uvod v zaščito elementov elektroenergetskih sistemov, Bojan Grčar

[5] Visokonapetostna tehnika, Skripta predavanj na visokošolskem univerzitetnem študiju, Maks

Babuder

[6] Prenapetostna zaščita naprav v luči novega standarda, Janez Ribič in Janez Podlipnik

[7] http://new.izoelektro.com/files/0001_-_Katalog_IzoElektro_2013.pdf

[8]file:///C:/Users/Tja%C5%A1a/Downloads/IZBIRA%20TEHNI%C4%8CNIH%20LASTNOSTI%20SN%20
KOVINSKOOKSIDNIH%20ODVODNIKOV.pdf

35