Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

Zgodovina glasbe III

DL 15 – priprava na maturo

GLASBENA MODERNA
Gustav Mahler

Skladatelj in ___________________ Gustav Mahler se je rodil leta

__________________ blizu mesta Jihlava na današnjem
_______________________ kot eden izmed 13 otrok v sicer nemško
govorečo judovsko družino. Njegovi spomini na otroštvo, ki se često
zrcalijo v njegovih delih, niso bili ravno veseli – predvsem so ga
zaznamovali očetova surovost do Gustavove mame in smrt več
sorojencev. Že kot otrok je na harmoniki in klavirju posnemal glasbo, ki jo
je slišal v okolici – predvsem je bila to lokalna češka glasba in glasba
vojaških godb, ki so prihajale v mesto. Pri 15 letih je bil sprejet na
______________________ konservatorij, kjer je bil nekaj časa njegov
sošolec tudi slovenjgraški skladatelj ___________________________,
njegov učitelj pa skladatelj in organist ___________________________. Študij je nadaljeval tudi na
tamkajšnji univerzi in se po zaključku šolanja zaposlil kot dirigent, sprva v provincialnih mestih Avstro-
Ogrske (v sezoni 1881/82 je 6 mesecev deloval tudi v ljubljanskem Stanovskem gledališču), kasneje pa v
pomembnejših kulturnih centrih, kot sta bila Budimpešta in Hamburg. Dirigentsko kariero je kronal s takrat
eno najpomembnejših glasbeno-umetniških funkcij – leta 1897 je postal glavni dirigent
________________________________, ki so ga kritiki najpogosteje pospremili z veliko mero odobravanja,
nekoliko manj pa zaradi njegovega načina dela člani tamkajšnjega
orkestra. Zaradi natrpanega urnika se je komponiranju posvečal le v
poletnih mesecih, ko se je rad umaknil v naravo avstrijskega podeželja, od
leta 1902 tudi s svojo ženo ________________ Schindler (1879–1964), s
katero je imel dve hčerki – Maria Anna (1902) je leta 1907 umrla za
posledicami škrlatinke, kar je Mahlerja močno pretreslo, mlajša Anna
(1904–1988) pa je postala znana kiparka. Zaradi porajajočega se
____________________________ je kljub prestopu v krščansko vero
odstopil z omenjene funkcije (1907) in kariero zaokrožil kot dirigent
Metropolitanske opere v New Yorku (1908) ter kasneje Newyorških
filharmonikov (1909). Leta 1910 se je vrnil v Evropo, kjer je premiero
doživela tudi njegova Simfonija št. 8 v _____________, ki je bila njegovo zadnje premierno izvedeno delo in
se je izkazala za velik uspeh; žal je uspeh grenila novica, da ima Alma ljubezensko romanco z arhitektom
Walterjem Gropiusom, zaradi česar je Gustav poiskal pomoč tudi pri znanemu dunajskemu psihoanalitiku
________________________, ki je neuspehe v zakonu pripisal predvsem Gustavovim nesrečnim otroškim
izkušnjam ter dejstvu, da je Almi, sicer nadarjeni umetnici, prepovedal aktivno ukvarjanje z umetnostjo za
voljo vzgoje njunih otrok in zakonskih dolžnosti. V letu 1907, ko je umrla njegova hčerka Maria, je izvedel
tudi, da ima neozdravljivo ________________ bolezen, ki pa naj bi bila obvladljiva z zmernim življenjem, a
je bil ravno zaradi te težave bolj nagnjen tudi k endokarditisu, ki je bil vred s pljučnico zanj leta
___________________ usoden.

Opus Gustava Mahlerja zaznamuje za obdobje moderne

značilna razpetost med različnimi žanri – v njegovem opusu
prevladujejo _________________________________ in
______________________________ – hkrati pa skladatelj v
njem stalno premešča poudarke s programske k absolutni
glasbi, vse z željo po spregovarjanju in izražanju osebnega
etosa prek umetnosti. V njegovih delih tako pogosto
najdemo vrsto aluzij in avtocitatov, pa tudi vdorov na videz
banalnih zvokov iz vsakdanjega življenja, kot je preobražena otroška pesem, pogrebna koračnica, koračnice
vojaških godb, klezmerja …

Kot omenjeno, je Gustav Mahler napisal vrsto (orkestriranih) samospevov, med njimi so najpomembnejši
zbrani v njegovih ciklih:
 _____________________________________
 _____________________________________
 _____________________________________
 _____________________________________
 _____________________________________
Poleg samospevov v njegovem opusu najdemo _____ simfonij, zadnja je ostala nedokončana; po zasnovi jih
delimo v tri skupine, in sicer prve 4 simfonije v prvo ustvarjalno obdobje, saj v njih najdemo različne
povezave z njegovimi samospevi oz. vokalom, kar jim daje svojevrstno programskost, pri simfonijah št. 5., 6.
in 7. se zdi, da je programsko logiko umaknil obrtniško izpopolnjenemu delu, ki zaznamuje absolutno
glasbo, v zadnjo skupino pa sodijo njegove tri zadnje simfonije in Pesem o zemlji, pri kateri je težko določiti,
ali gre za cikel šestih orkestriranih samospevov ali gre pravzaprav za šest simfoničnih stavkov. Že pred
Pesmijo o zemlji, v kateri je uglasbena kitajska poezija v nemškem prevodu, je skladatelj v pičlih 8 tednih
poleti leta _________________ napisal
Simfonijo št. 8 v Es-duru, za katero je sam
trdil, da je njegovo do takrat največje delo
in da se mu zdi, kot da v njej zveni in
odzvanja celo vesolje. Vrsto let je že imel
namreč željo uglasbiti zadnji prizor drame
Faust pisatelja ______________________,
ki govori o vnebovzetju in spojitvi Faustove
duše z Enim, odrešene greha in očiščene z
močjo altruizma, božanske ljubezni in odpuščanja, poosebljene v liku Mater Gloriose; omenjeni prizor je
skladatelj uglasbil v drugem stavku (delu) simfonije, prvi stavek (del) pa je navdihnila binkoštna hvalnica iz
9. stoletja Veni creator spiritus (Pridi, Sveti Duh), ki je Mahlerja nagovarjala z vero v moč ustvarjalnosti. Gre
tudi sicer za prvo simfonijo, ki vokal obravnava ne le kot simfonično glasbilo, pač pa je ta stalno prisoten;
kot je prijatelju v pismu pojasnil skladatelj sam, je v svojih prejšnjih simfonijah vokal uporabil, ker je z njim
lažje in hitreje dosegel sporočilnost svojega dela, pri tej simfoniji pa je vokal postal enakovreden in sestavni
del simfoničnega orkestra. Po nasvetu impresarija Emila Gutmana so simfoniji, da bo za morebitne
poslušalce še privlačnejša, nadeli ime _______________________________________, saj je pri prvi izvedbi
res sodelovalo 1028 glasbenikov; zasedba za izvedbo simfonije poleg enormnega orkestra vključuje še
otroški zbor, dva odrasla mešana zbora ter 8 solistov.