Interna Medicina 5th Edition Mitja

Košnik Dušan Štajer

Visit to download the full and correct content document:
https://ebookstep.com/product/interna-medicina-5th-edition-mitja-kosnik-dusan-stajer/
More products digital (pdf, epub, mobi) instant
download maybe you interests ...

Medicina Interna P. Farreras Valenti

https://ebookstep.com/product/medicina-interna-p-farreras-
valenti/

Principi Di Medicina Interna Volume I 17th Edition

Harrison

https://ebookstep.com/product/principi-di-medicina-interna-
volume-i-17th-edition-harrison/

Harrinson Principios de Medicina Interna 21st Edition

Loscalzo Joseph

https://ebookstep.com/product/harrinson-principios-de-medicina-
interna-21st-edition-loscalzo-joseph/

Farreras Rozman. Medicina Interna 18th Edition Ciril

Rozman Borstnar

https://ebookstep.com/product/farreras-rozman-medicina-
interna-18th-edition-ciril-rozman-borstnar/
Principi Di Medicina Interna Volume II 17th Edition
Harrison

https://ebookstep.com/product/principi-di-medicina-interna-
volume-ii-17th-edition-harrison/

Harrison. Principios de Medicina Interna Jameson J.

Larry [Enarm]

https://ebookstep.com/product/harrison-principios-de-medicina-
interna-jameson-j-larry-enarm/

Goldman-Cecil Tratado de Medicina Interna 26a Edición

26th Edition Lee Goldman

https://ebookstep.com/product/goldman-cecil-tratado-de-medicina-
interna-26a-edicion-26th-edition-lee-goldman/

Harrison Principios de Medicina Interna 19th Edition

Dennis L Kasper Anthony S Fauci Stephen L Hauser Dan L
Longo J Larry Jameson Joseph Loscalzo

https://ebookstep.com/product/harrison-principios-de-medicina-
interna-19th-edition-dennis-l-kasper-anthony-s-fauci-stephen-l-
hauser-dan-l-longo-j-larry-jameson-joseph-loscalzo/

Ko Orientierung in der Medienrezeption Praktiken der

Second Screen Nutzung 1st Edition Udo Göttlich

https://ebookstep.com/product/ko-orientierung-in-der-
medienrezeption-praktiken-der-second-screen-nutzung-1st-edition-
udo-gottlich/
 T4
T4

T3

T4 T4

INTERNA MEDICINA
T4

T4
T3

T3

T3

T3

Ur
edni
ka:Mi
tj
aKošni
k,DušanŠt
ajer T4
T3

pet
aizdaj
a
Interna
medicina
Peta izdaja

Glavna urednika
Mitja Košnik
Dušan Štajer

Področni uredniki
Aleš Blinc
Jadranka Buturović Ponikvar
Jakob Gubenšek
Marija Jamšek
Tomaž Kocjan
Mitja Košnik
Mirta Koželj
Urška Lunder
Joško Osredkar
Sonja Praprotnik
Borut Štabuc
Matija Tomšič
Vilma Urbančič Rovan
Samo Zver

Medicinska fakulteta
Slovensko zdravniško društvo
Knjigotrštvo Buča d.o.o.

Ljubljana, 2018
Glavna urednika: Mitja Košnik, Dušan Štajer

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba

Tehnični urednik, oblikovanje in računalniški prelom: Zdravko Topolnjak
Risbe: Dušan Štajer
Obdelava slik in oprema risb: Dušan Štajer
Naslovnica: Zala Košnik
Vsebinsko kazalo: Žiga Košnik, Anja Vidmar, Miha Žibert, Andrej Čarni

Založniki: Medicinska fakulteta Ljubljana, Slovensko zdravniško društvo, Knjigotrštvo Buča d.o.o.

Tisk: Tiskarna Nonparel, d.o.o.

Naklada: 700 izvodov

Izdano v Ljubljani, leta 2018

Cena: 70 evrov

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

616.1/.4(075.8)

INTERNA medicina / [glavna urednika Mitja Košnik, Dušan Štajer ; področni uredniki Aleš Blinc ... [et
al.] ; vsebinsko kazalo Žiga Košnik ... [et al.] ; risbe Dušan Štajer]. - 5. izd. - Ljubljana : Medicinska fakulteta :
Slovensko zdravniško društvo : Buča, 2018

ISBN 978-961-267-137-2 (Medicinska fakulteta, trda vezava)

1. Košnik, Mitja
294876928
Predgovor k peti izdaji
Po sedmih letih je pred nami nova izdaja slovenske knjige Interna medicina. Ne samo zato, ker je prejšnja
izdaja pošla, temveč predvsem zato, ker je interna medicina živa in razvijajoča se stroka. Znanja na področju
interne medicine se hitro spreminjajo. Stalno se uvajajo nove diagnostične in terapevtske metode, nekatere pa
se prenehajo uporabljati.
Uredniški odbor je pazil, da ne bi nastala knjiga, ki bi bila enciklopedija ali priročnik. Knjiga je napisana tako,
da poudarja klinični pristop k bolniku. Patofiziologijo smo napisali le v obsegu, ki je potreben za razumevanje
diagnostike in zdravljenja. Poudarek je namreč na klinični prepoznavi bolezni, na racionalnem pristopu k
uporabi diagnostičnih metod in pravilnem vrednotenju pozitivnega in negativnega izvida. Pri zdravljenju smo
poudarili nefarmakološke ukrepe, na katere sodobna medicina tako rada pozablja. Ker nam farmacevtska
industrija ponuja čedalje več zelo učinkovitih zdravil, postaja izziv sodobne interne medicine postavljanje
prioritet pri izbiri zdravil. Želeli smo pokazati kriterije za izbiro začetnega zdravila in jasen vrstni red terapev-
tskega ukrepanja. Terapevtski ukrepi se namreč pri isti bolezni razlikujejo glede na to, ali ima bolnik blago ali
hudo obliko bolezni, glede na morebitne druge hkrati prisotne bolezni in glede na morebitna druga zdravila,
ki jih bolnik hkrati prejema. Opisali smo pravilen način uporabe zdravila, kriterije za oceno učinkovitosti
zdravljenja, opozorili na pričakovane neugodne učinke zdravil, interakcije med zdravili in na previdnostne
ukrepe. Zelo nove (ne še povsem standardne) diagnostične in terapevtske metode smo omenili kot take, kajti
lahko se še v času veljavnosti knjige izkažejo za neprimerne. Zelo redke bolezni, ki pridejo v poštev pri dife-
rencialni diagnostiki, se pa njihova diagnoza postavlja le na specializiranih klinikah, smo le omenili oziroma
smo jih zaradi preglednosti prikazali le zelo na kratko. Zato je knjiga nekoliko krajša od prejšnje izdaje. Knjiga
je napisana v obsegu, ki je primeren za dodiplomskega študenta. Na koncu vsakega poglavja pa smo dodali in-
formacijo o temeljnih učbenikih posameznih vej interne medicine, kjer je mogoče dobiti popolne informacije
tudi o redkih boleznih in so tudi priporočena literatura za specializante interne medicine.
Posebej smo poudarili posebnosti bolezni v visoki starosti. Kjer je primerno, smo se opredeli do obravnave
bolezni med nosečnostjo. V poglavju o prehrani pa poudarjamo klinični pristop, torej pomen primerno načr-
tovane diete pri različnih bolezenskih stanjih.
Internistične bolezni so večinoma kronične in napredujoče. V terminalni fazi bolezni se odnos do zdravljenja
spremeni. Bolezni ne moremo ozdraviti, pač pa lahko blažimo simptome in bolniku omogočimo čim boljšo
kakovost preostanka življenja. Zato je v knjigi tudi poglavje o paliativni obravnavi.
Pri pisanju knjige smo upoštevali najprej slovenske in potem mednarodne smernice, ki so tudi navedene v
učbeniku s povezavami do polnega dostopa na svetovnem spletu.
Knjigi je priložen DVD plošček, na katerem je celoten tekst ter dodatno slikovno, video in zvočno gradivo,
poleg tega pa so nekatere obstoječe slike iz knjige na DVD ploščku dostopne v boljši kvaliteti in/ali barvi kot
v knjigi.
Zakaj bi študent medicine med množico tujih učbenikov interne medicine potreboval slovenski učbenik? Saj
medicina vendar temelji na dokazih, ki se zbirajo v svetovni zakladnici znanja. Pa vendar so drobne a pomemb-
ne podrobnosti, ki jih slovenski zdravnik ne more izvedeti iz tujih učbenikov. V knjigi navajamo slovenske
epidemiološke podatke. Pri diagnostiki opisujemo pristop, ki je uveljavljen v našem zdravstvenem sistemu.
Enako je pri izbiri zdravljenja. Diagnostični in terapevtski pristopi se namreč v različnih okoljih razlikujejo
glede na dostopnost, stroškovno učinkovitost, organizacijo zdravstvenega sistema in tudi glede na tradicijo.
Slovenska knjiga Interna medicina strokovno povezuje in usklajuje interniste različnih subspecialnosti in
obeh medicinskih fakultet. Knjiga je tudi referenca slovenske medicinske terminologije.
Uredniški odbor je hvaležen svojim učiteljem in mentorjem, ki so postavili projekt slovenske knjige Interna
medicina in nam zaupali, da z njim nadaljujemo ter s tem sledimo razvoju in tudi pomagamo razvijati interno
medicino v državi.

Uredniški odbor

INTERNA MEDICINA III

SEZNAM AVTORJEV
SEZNAM AVTORJEV
Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., Klinični oddelek za
hipertenzijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medi-
cinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Dr. Andreja Aleš Rigler, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Dr. Aleš Ambrožič, dr. med., Klinični oddelek za rev-
matologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc. dr. Dušan Andoljšek, dr. med., Klinični oddelek
za hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Asist. dr. Saša Anžej Doma, dr. med., Klinični odde-
lek za hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Izr. prof. dr. Miha Arnol, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medi-
cinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Tadej Avčin, dr. med., Služba za alergologijo,
revmatologijo in klinično imunologijo, Univerzitetni
klinični center Ljubljana; Katedra za pediatrijo, Me-
dicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Nuša Avguštin, dr. med., Klinični oddelek za nefro-
logijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Doc. dr. Katja Ažman Juvan, dr. med., Klinični odde-
lek za kirurgijo srca in ožilja, Kirurška klinika, Uni-
verzitetni klinični center Ljubljana
Asist. dr. Katica Bajuk Studen, dr. med., Klinika za
nuklearno medicino, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Sanela Banović, dr. med., Klinični oddelek za gastro-
enterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Asist. mag. Pavel Berden, dr. med., Klinični inštitut
za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljublja-
na; Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prim. mag. Damijan Bergant, dr. med., Onkološki
inštitut Ljubljana
Izr. prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., Oddelek za ne-
frologijo, Klinika za interno medicino, Univerzitetni
klinični center Maribor; Medicinska fakulteta Univer-
ze v Mariboru
Prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., Onkološki inštitut
Ljubljana
IV
Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., Klinični oddelek za žilne
bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Gašper Boltežar, dr. med., Klinični oddelek za gastro-
enterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Asist. mag. Špela Borštnar, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Prof. dr. Borut Božič, mag. farm., Fakulteta za farma-
cijo Univerze v Ljubljani; Klinični oddelek za revma-
tologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Tajda Božič, dr. med., Klinični oddelek za gastroente-
rologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Mag. Elizabeta Božnar Alič, univ. dipl. biol., Klinični
inštitut za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Doc. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično
toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Uni-
verzitetni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., Kli-
nični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univer-
zitetni klinični center Ljubljana; Katedra za interno
medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prim. Rok Cesar, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Asist. dr. Miha Čerček, dr. med., Klinični oddelek za
kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Asist. dr. Andreja Černe Čerček, dr. med., Klinični od-
delek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Prof. dr. Peter Černelč, dr. med., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Doc. dr. Saša Čučnik, univ. dipl. biol., Klinični odde-
lek za revmatologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Prof. dr. Andrej Debeljak, dr. med., Univerzitetna kli-
nika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Dr. Lučka Debevec Kodrič, dr. med., Oddelek za bolez­
ni pljuč, srca in ožilja, Zdravstveni dom Novo mesto
INTERNA MEDICINA

Mojca Dobaja, mag. farm., Center za klinično toksiko-
logijo in farmakologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Maja Dolenc Novak, dr. med., Klinika za nuklearno
medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Igor Drinovec, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Asist. Jan Drnovšek, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana
Asist. dr. David Drobne, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Izr. prof. dr. Robert Ekart, dr. med., Oddelek za dia-
lizo, Klinika za interno medicino, Univerzitetni kli-
nični center Maribor; Medicinska fakulteta Univerze
v Mariboru
Doc. dr. Renato Eržen, dr. med., Univerzitetna klinika
za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Asist. dr. Simona Ferjan, dr. med., Klinični oddelek za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, In-
terna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Matjaž Figelj, dr. med., Splošna bolnišnica dr. Franca
Derganca Nova Gorica
Sanjo Finderle, dr. med., Klinični oddelek za gastro-
enterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., Univerzitetna
klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Katedra
za interno medicino, Medicinska fakulteta Univerze
v Ljubljani
Mag. Alenka France Štiglic, mag. farm., Klinični in-
štitut za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Izr. prof. dr. Zlatko Fras, dr.med., Klinični oddelek za
žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Izr. prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med., Klinika za
nuklearno medicino, Univerzitetni klinični center
Ljubljana Katedra za interno medicino, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Dr. Nataša Gašperšič, dr. med., Klinični oddelek za
revmatologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Aleksandar Gavrić, dr. med., Klinični oddelek za ga-
stroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
INTERNA MEDICINA
SEZNAM AVTORJEV
Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., Ginekološka klini-
ka, Univerzitetni klinični center Ljubljana; Katedra
za ginekologijo in porodništvo, Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani
Izr. prof. dr. Marjana Glaser Kraševec, dr. med., Odde-
lek za hematologijo in hematološko onkologijo, Klini-
ka za interno medicino, Univerzitetni klinični center
Maribor; Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
Izr. prof. dr. Mojca Globočnik Petrovič, dr. med., Oče-
sna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana;
Katedra za oftalmologijo, Medicinska fakulteta Uni-
verze v Ljubljani
Prim. doc. dr. Vojka Gorjup, dr. med., Klinični odde-
lek za intenzivno interno medicino, Interna klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Nadan Gregorič, dr. med., Klinični oddelek za endo-
krinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Damjan Grenc, dr. med., Center za klinično toksiko-
logijo in farmakologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Marko Gričar, dr. med., Klinični oddelek za kardio-
logijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Izr. prof. dr. Jakob Gubenšek, dr. med., Klinični odde-
lek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prim. mag. Matjaž Hafner, dr. med., Klinični oddelek
za gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Jurij Hanžel, dr. med., Klinični oddelek za gastroente-
rologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Mag. Alojzija Hočevar, dr. med., Klinični oddelek za
revmatologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Marko Hočevar, dr. med., Onkološki inštitut
Ljubljana
Izr. prof. dr. Polona Jaki Mekjavić, dr. med., Očesna
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana; Kate-
dra za oftalmologijo, Medicinska fakulteta Univerze
v Ljubljani
Prim. Marija Jamšek, dr. med., Center za klinično
toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Uni-
verzitetni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., Klinični oddelek za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, In-
terna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
V
SEZNAM AVTORJEV
Doc. dr. Rado Janša, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana
Izr. prof. dr. Matjaž Jereb, dr. med., Klinika za infekcij-
ske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za infekcijske bolezni, Me-
dicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Mojca Jereb Pregrad, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana
Doc. dr. Aleš Jerin, univ. dipl. kem., Klinični inštitut
za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Rok Ješe, dr. med., Klinični oddelek za revmatolo-
gijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Prof. dr. Barbara Jezeršek, dr. med., Onkološki in-
štitut Ljubljana; Katedra za onkologijo, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Borut Jug, dr. med., Klinični oddelek za žilne
bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Doc. dr. Nada Kecelj, dr. med., Dermatovenerološka
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana; Ka-
tedra za dermatovenerologijo, Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani
Prim. Izidor Kern, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., Klinični oddelek
za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni,
Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljublja-
na; Katedra za interno medicino, Medicinska fakulte-
ta Univerze v Ljubljani
Asist. dr. Nika Kojc, dr. med., Inštitut za patologijo,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Asist. Peter Kopač, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., Univerzitetna klini-
ka za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Katedra za
interno medicino, Medicinska fakulteta Univerze v
Ljubljani
VI
Prof. dr. Vladimir Kotnik, dr. med., Inštitut za mi-
krobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani
Izr. prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Mag. Erika Kovačič Palli, dr. med., Klinični oddelek
za gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Izr. prof. dr. Matija Kozak, dr. med., Klinični oddelek
za žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Matic Koželj, dr. med., Klinični oddelek za gastro-
enterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Prof. dr. Mirta Koželj, dr. med., Klinični oddelek za
kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medi-
cinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Izr. prof. dr. Igor Kranjec, dr. med., Klinični oddelek
za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Monika Krošel, dr. med., Klinični oddelek za revma-
tologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Mladen Krsnik, univ. dipl. kem., Klinični inštitut za
klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Dr. Simona Kržišnik Zorman, dr. med., Klinični odde-
lek za intenzivno interno medicino, Interna klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Tina Kurent, dr. med., Klinični oddelek za gastroente-
rologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Izr prof. dr. Radoslav Kveder, dr. med., Klinični od-
delek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., Klinika za
infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Mag. Boris Lestan, dr. med., dipl. inž. kem., Klinični
oddelek za revmatologijo, Univerzitetni klinični cen-
ter Ljubljana
Prim. dr. Dušan Logar, dr. med., Klinični oddelek za
revmatologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
INTERNA MEDICINA

Izr. prof. Jelka Lindič, dr. med., Klinični oddelek za
nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Mag. Mateja Lopuh, dr. med., Center za interdisci-
plinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo,
Splošna bolnišnica Jesenice
Urška Lunder, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., Univerzitetna
klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Prim. asist. dr. Robert Marčun, dr. med., Univerzitet­
na klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Prof. dr. Saša Markovič, dr. med., Klinični oddelek
za gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Mag. Jelena Markota, dr. med., Klinični inštitut za
radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., Klinični od-
delek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana; Katedra za interno medici-
no, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Alenka Mavri, dr. med., Klinični oddelek za
žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Enver Melkić, dr. med., Klinični oddelek za hemato-
logijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Doc. dr. Uroš Mlakar, dr. med., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Asist. Katarina Mlekuš Kozamernik, dr. med., Klinič-
ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne
bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Doc. dr. Gregor Mlinšek, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Mag. Mojca Modic, dr. med., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Asist. dr. Hugon Možina, dr. med., Internistična prva
pomoč, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Prim. Martin Možina, dr. med., Center za klinično
toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Uni-
verzitetni klinični center Ljubljana
INTERNA MEDICINA
SEZNAM AVTORJEV
Asist. Živa Mrevlje, dr. med., Klinični oddelek za ga-
stroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Prof. dr. Ema Mušič, dr. med., Univerzitetna klinika
za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Asist. Gregor Novak, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana
Katja Novak, dr. med., Klinični oddelek za gastro-
enterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Polona Novak, dr. med., Klinični oddelek za hema-
tologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Prim. Katarina Osolnik, dr. med., Univerzitetna klini-
ka za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Prof. dr. Joško Osredkar, mag. farm., Klinični inštitut
za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Jaka Ostrovršnik, dr. med., Klinični oddelek za rev-
matologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Izr. prof. dr. Jernej Pajek, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Doc. dr. Tadej Pajič, univ. dipl. inž. kem. inž., Klinični
oddelek za hematologijo, Interna klinika, Univerzite-
tni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Dušan Pavčnik, dr. med., Dotter Interventio­
nal Institute, Oregon Health & Science University,
Portland, ZDA
Asist. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., Klinični
oddelek za revmatologijo, Interna klinika, Univerzi-
tetni klinični center Ljubljana
Izr. prof. dr. Andrej Pernat, dr. med., Klinični oddelek
za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Asist. dr. Vanja Peršič, dr. med., Klinični oddelek za
nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Izr. prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Edvard Pirnat, dr. med., Klinika za nuklearno
medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Dr. Martina Plešivčnik Novljan, dr. med., Klinični od-
delek za revmatologijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
VII
SEZNAM AVTORJEV
Asist. dr. Tom Ploj, dr. med., Klinični oddelek za in-
tenzivno interno medicino, Interna klinika, Univerzi-
tetni klinični center Ljubljana
Asist. Samo Plut, dr. med., Klinični oddelek za ga-
stroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Matej Podbregar, dr. med., Klinični oddelek
za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Izr. prof. dr. Helena Podgornik, univ. dipl. kem. inž.,
Klinični oddelek za hematologijo, Interna klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., Klinič-
ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne
bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Rafael Ponikvar, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Mag. Igor Požek, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Izr. prof. Sonja Praprotnik, dr. med., Klinični odde-
lek za revmatologijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., Klinični
oddelek za hematologijo, Interna klinika, Univer-
zitetni klinični center Ljubljana; Katedra za interno
medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prim. Jože Pretnar, dr. med., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Doc. dr. Marija Prezelj, univ. dipl. kem., Klinični in-
štitut za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Asist. dr. Peter Radšel, dr. med., Klinični oddelek za
intenzivno interno medicino, Interna klinika, Univer-
zitetni klinični center Ljubljana
Prim. izr. prof. dr. Maja Ravnik Oblak, dr. med., Klinič-
ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne
bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Prim. dr. Zlata Remškar, dr. med., Univerzitetna klini-
ka za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Karla Rener, dr. med., Klinični oddelek za hemato-
logijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
VIII
Marija Ribnikar, dr. med., Klinični oddelek za gastro-
enterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Zlatko Roškar, dr. med., Oddelek za hematologijo in
internistično onkologijo, Klinika za interno medici-
no, Univerzitetni klinični center Maribor
Žiga Rotar, dr. med., Klinični oddelek za revmatologi-
jo, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Onkološki
inštitut Ljubljana
Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., Univerzitetna klinika
za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Erik Rupnik, dr. med., Klinični oddelek za hemato-
logijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Doc. dr. Vladka Salapura, dr. med., Klinični inštitut
za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljublja-
na; Katedra za slikovno diagnostiko, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., Klinični oddelek
za pljučne bolezni in alergijo, Interna klinika, Univer-
zitetni klinični center Ljubljana
Mag. Alenka Sešek Briški, mag. farm., Klinični in-
štitut za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medi-
cinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Nejc Sever, dr. med., Klinični oddelek za gastroente-
rologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Asist. Darko Siuka, dr. med., Klinični oddelek za ga-
stroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Klinični oddelek za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni; In-
terna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Izr. prof. dr. Milan Skitek, mag. farm., Klinični in-
štitut za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Dr. Barbara Skopec, dr. med., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Sebastian Stefanovič, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana
INTERNA MEDICINA

Luka Strniša, dr. med., Klinični oddelek za gastro-
enterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Petra Svetina, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Asist. mag. Irena Šarc, dr. med., Univerzitetna klinika
za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Asist. dr. Lucija Šarc, dr. med., Center za klinično
toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Uni-
verzitetni klinični center Ljubljana
Prim. mag. Franc Šifrer, dr. med., Univerzitetna klini-
ka za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Izr. prof. dr. Matjaž Šinkovec, dr. med., Klinični odde-
lek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Asist. dr. Matevž Škerget, dr. med., Klinični oddelek
za hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Asist. dr. Andrej Škoberne, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., Univerzitetna klini-
ka za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Asist. dr. Alojz Šmid, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Jurij Šorli, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Jure Šorli, dr. med., Bolnišnica Topolšica
Prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana; Katedra za interno medicino,
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Dušan Štajer, dr. med., Klinični oddelek za
intenzivno interno medicino, Interna klinika, Univer-
zitetni klinični center Ljubljana; Katedra za interno
medicino, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Monika Štalc, dr. med., Klinika za nuklearno medici-
no, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Mag. Iztok Štotl, dr. med., Klinični oddelek za endo-
krinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Daša Šuput Skvarča, dr. med. Klinični oddelek za
revmatologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
INTERNA MEDICINA
SEZNAM AVTORJEV
Prim. prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., Univer-
zitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Tinka Švec, mag. lab. biomed., Klinični oddelek za
revmatologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Asist. dr. Špela Tadel Kocijančič, dr. med., Klinični
oddelek za intenzivno interno medicino, Interna kli-
nika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., Abakus Medico,
d. o. o., Rogaška Slatina
Biljana Todorova, dr. med., Klinični oddelek za he-
matologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcij-
ske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za infekcijske bolezni in
epidemiologijo, Medicinska fakulteta Univerze v
Ljubljani
Dr. Marjeta Tomažič, dr. med., Klinični oddelek za en-
dokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med., Univerzitetna klini-
ka za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Izr. prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., Klinični odde-
lek za revmatologijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Mag. Matjaž Turel, dr. med., Klinični oddelek za
pljučne bolezni in alergijo, Interna klinika, Univerzi-
tetni klinični center Ljubljana
Marjana Turk Jerovšek, dr. med., Klinični oddelek
za gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Asist. Jure Urbančič, dr. med., Klinika za otorinola-
ringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Izr. prof. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., Klinični
oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne
bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Asist. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., Klinični
oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Asist. dr. Željka Večerić Haler, dr. med., Klinični od-
delek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
IX
SEZNAM AVTORJEV
Dr. Nina Vene, dr. med., Klinični oddelek za žilne
bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Doc. dr. Neli Vintar, dr. med., Klinični oddelek za
anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih
strok, Kirurška klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Prim. prof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med., Klinika
za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni kli-
nični center Maribor
Prim. izr. prof. dr. Gorazd Voga, dr. med., Oddelek
za intenzivno interno medicino, Splošna bolnišnica
Celje
Helena Vogel, dr. med., Klinični inštitut za radiologi-
jo, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Špela Volčanšek, dr. med., Klinični oddelek za endo-
krinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med., Klinični oddelek za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, In-
terna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., Klinični oddelek za
kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medi-
cinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Prim. Bojan Vujkovac, dr. med., Oddelek za dializo,
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
Dr. Jelka Zaletel, dr. med., Klinični oddelek za endo-
krinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana; Naci-
onalni inštitut za javno zdravje
Doc. dr. Katja Zaletel, dr. med., Klinika za nuklearno
medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana
RECENZENTI
Doc. dr. Dušan Andoljšek, dr. med., Klinični oddelek
za hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Prof. dr. Andrej Bren, dr. med., Klinični oddelek za
nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Prof. dr. Peter Černelč, dr. med., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Prim. doc. dr Irena Grmek Košnik, dr. med., Nacio-
nalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Kranj
X INTERNA MEDICINA
Doc. dr. Andrej Zavratnik, dr. med., Oddelek za endo-
krinologijo in diabetologijo, Klinika za interno medi-
cino, Univerzitetni klinični center Maribor
Doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., Univerzitetna kli-
nika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Katedra
za interno medicino, Medicinska fakulteta Univerze
v Ljubljani
Kristina Ziherl, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Izr. prof. dr. Branko Zorn, dr. med., Ginekološka kli-
nika, Univerzitetni klinični center Ljubljana; Katedra
za ginekologijo in porodništvo, Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Igor Zupan, dr. med., Klinični oddelek za
kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medi-
cinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Davorin Zupanc, univ. dipl. biol., Klinika za nuklear-
no medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Katedra za interno medicino, Medi-
cinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Dr. Polona Žigon, univ. dipl. mikrobiol., Klinični od-
delek za revmatologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Darja Žontar, dipl. inž. kem., Klinični oddelek za
hematologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Asist. dr. Ana Župunski Čede, dr. med., Klinični od-
delek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Doc. dr. Iztok Holc, dr. med., Oddelek za revmatologi-
jo, Klinika za interno medicino, Univerzitetni klinični
center Maribor
Prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., Oddelek za nefro-
logijo, Klinika za interno medicino, Univerzitetni kli-
nični center Maribor; Medicinska fakulteta Univerze
v Mariboru
Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Katedra za mikrobiolo-
gijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v
Ljubljani
Mag. Mateja Lopuh, dr. med., Center za interdisci-
plinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo,
Splošna bolnišnica Jesenice

Prof. dr. Ema Mušič, dr. med., Univerzitetna klinika
za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Prof. dr. Artur Pahor, dr. med., Oddelek za revma-
tologijo, Klinika za interno medicino, Univerzitetni
klinični center Maribor
Prof. dr. Breda Pečovnik Balon, dr. med., Medicinska
fakulteta Univerze v Mariboru
Prof. dr. Matej Podbregar, dr. med., Klinični oddelek
za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Prof. dr. Janez Preželj, dr. med., Klinični oddelek za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, In-
terna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
UREDNIŠKI ODBOR SE ZAHVALJUJE AVTORJEM, KI SO SODELOVALI PRI DOSEDANJIH IZDAJAH KNJIGE
Prof. dr. Marija Auersperg, dr. med., Onkološki inšti-
tut Ljubljana
Mag. Miha Benedik, dr. med., Klinični oddelek za
nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Prim. mag. Damijan Bergant, dr. med., Onkološki
inštitut Ljubljana
Prof. dr. Andrej Bren, dr. med., Klinični oddelek za
nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Kristina Cerk Porenta, dr. med., Univerzitetna klinika
za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Damjan Eržen, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Doc. dr. Ivan Ferkolj, dr. med.,Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana
Živa Flisar, univ. dipl. kem., Klinični inštitut za kli-
nično kemijo in biokemijo, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Jasmina Gabrijelčič, dr. med., Univerzitetna klinika
za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Urša Gantar Rott, dr. med., Klinični oddelek za en-
dokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prim. Andrej Guček, dr. med., Klinični oddelek za
nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
INTERNA MEDICINA
SEZNAM AVTORJEV
Prof. dr. Peter Rakovec, dr. med., Klinični oddelek za
kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana; Medicinska fakulteta Univerze v
Ljubljani
Prof. dr. Andreja Sinkovič, dr. med., Oddelek za inten-
zivno interno medicino, Univerzitetni klinični center
Maribor; Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
Izr. prof. dr. Marjeta Terčelj, dr. med., Klinični od-
delek za pljučne bolezni in alergijo, Interna klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana; Medicinska
fakulteta Univerze v Ljubljani
Prim. izr. prof. dr. Gorazd Voga, dr. med., Splošna
bolnišnica Celje
Doc. dr. Andrej Zavratnik, dr. med., Oddelek za endo-
krinologijo in diabetologijo, Klinika za interno medi-
cino, Univerzitetni klinični center Maribor
Barbara Gužič Salobir, dr. med., Klinični oddelek za
žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Mag. Matjaž Hafner, dr. med., Klinični oddelek za
gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni kli-
nični center Ljubljana
Prof. dr. Sergej Hojker, dr. med., Klinika za nuklearno
medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., Klinični
oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne
bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Prof. Vladimir Jevtić, dr. med.
Prof. dr. Staša Kaplan Pavlovčič, dr. med., Klinični
oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Mag. Peter Kecelj, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Prof. dr. Andreja Kocijančič, dr. med., Klinični odde-
lek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni,
Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Asist. dr. Borut Kocijančič, dr. med, Klinični oddelek
za gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Prim. Mojca Kos Golja, dr. med., Klinični oddelek
za revmatologijo, Univerzitetni klinični center,
Ljubljana
XI
SEZNAM AVTORJEV
Mag. Ljuba Krnjak, univ. dipl. kem., Klinični inštitut
za klinično kemijo in biokemijo, Univerzitetni klinič-
ni center Ljubljana
Prim. dr. Dušan Logar, dr. med., Klinični oddelek za
revmatologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., Klinični oddelek
za nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Dr. Tanja Kveder, dipl. inž. kem., Klinični oddelek za
revmatologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc. dr. Marko Medvešček, dr. med., Klinični oddelek
za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, In-
terna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Metka Milčinski, dr. med., Klinika za nuklear-
no medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Mag. Helena Molnar Novak, dr. med., Klinika za
nuklearno medicino, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Prim. Franc Mrevlje, dr. med., Klinični oddelek za en-
dokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna
klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Akad. prof. dr. Marko Noč, dr. med., Klinični oddelek
za intenzivno interno medicino, Interna klinika, Uni-
verzitetni klinični center Ljubljana
Prof. dr. Dražigost Pokorn, dr. med.
Franc Pompe, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana
Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., Klinični oddelek za
žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
XII
Mag. Vladimir Premru, dr. med., Klinični oddelek za
nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Prof. dr. Janez Preželj, dr. med., Klinični oddelek za
endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, In-
terna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prim. asist. Saša Rainer, dr. med., Splošna bolnišnica
Slovenj Gradec
Akad. prof. dr. Blaž Rozman, dr. med., Klinični od-
delek za revmatologijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Nataša Smrekar, dr. med., Klinični oddelek za gastro-
enterologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Akad. prof. dr. Franc Strle, dr. med., Klinika za in-
fekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Prof. dr. Mišo Šabovič, dr. med., Klinični oddelek za
žilne bolezni, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
Mag. Alenka Šipek Dolničar, dr. med., Klinični od-
delek za revmatologijo, Univerzitetni klinični center
Ljubljana
Prim. mag. Srečko Štepec, dr. med., Klinični oddelek
za gastroenterologijo, Interna klinika, Univerzitetni
klinični center Ljubljana
Prim. Nadja Triller, dr. med., Univerzitetna klinika za
pljučne bolezni in alergijo Golnik
Dr. Alenka Urbančič, dr. med., Klinični oddelek za
nefrologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični
center Ljubljana
INTERNA MEDICINA
 VSEBINSKO KAZALO

Poglavje 1 SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI (urednik Aleš Blinc)

BOLEČINA V PRSIH (Tom Ploj, Aleš Blinc) 1

PALPITACIJE (Tom Ploj) 2
OMOTICA IN SINKOPA (Tom Ploj) 3
INTERMITENTNA KLAVDIKACIJA (Tom Ploj) 4
ŠUM NA SRCU (Tom Ploj) 4
KAŠELJ (Mitja Košnik) 5
IZKAŠLJAJ (Mitja Košnik) 5
HEMOPTIZA IN HEMOPTOA (Mitja Košnik) 6
IZCEDEK IZ NOSU (Mitja Košnik) 7
PISKANJE (Mitja Košnik) 7
DISPNEJA (Mitja Košnik) 7
DISFAGIJA (Sebastian Stefanovič, Borut Štabuc) 9
DISPEPSIJA (Borut Štabuc) 12
BOLEČINA V TREBUHU (Marjana Turk Jerovšek, Borut Štabuc) 15
SLABOST IN BRUHANJE (Sanjo Finderle, Borut Štabuc) 23
KRVAVITEV IZ PREBAVNE CEVI (Sebastian Stefanović, Borut Štabuc) 27
ZLATENICA (Jurij Hanžel, Borut Štabuc) 31
DIAREJA (Tina Kurent, Borut Štabuc) 34
ZAPRTJE (Jan Drnovšek, Borut Štabuc) 40
SPAHOVANJE, NAPENJANJE IN VETROVI (Marjana Turk Jerovšek, Borut Štabuc) 42
FEKALNA INKONTINENCA (Matic Koželj, Borut Štabuc) 46
EDEMI (Jelka Lindič, Jernej Pajek) 48
SPREMEMBE TELESNE TEMPERATURE (Matej Podbregar, Tatjana Lejko Zupanc) 51
Hipotermija 52
Povišana telesna temperatura 55
Vročina nejasnega vzroka 56
Hipertermija 59
MOTNJE ZAVESTI (Hugon Možina) 59
BOLEČINA (Neli Vintar, Mateja Lopuh) 64
SEPSA (Dušan Štajer, Matjaž Jereb) 70
ŠOK (Dušan Štajer) 73
MOTNJE V PRESNOVI VODE IN NATRIJA (Damjan Kovač) 83
Hiponatriemija (Damjan Kovač) 85
Hipernatriemija (Tomaž Kocjan) 90
MOTNJE V PRESNOVI KALIJA (Tomaž Kocjan) 92
Hiperkaliemija 93
Hipokaliemija 95
MOTNJE V PRESNOVI KALCIJA (Jakob Gubenšek) 98
Hipokalciemija 98
Hiperkalciemija 98
MOTNJE V PRESNOVI FOSFATOV (Jakob Gubenšek) 99
Hipofosfatemija 99
Hiperfosfatemija 101
MOTNJE V PRESNOVI MAGNEZIJA (Jakob Gubenšek) 102
Hipomagneziemija 102
Hipermagneziemija 103
KLINIČNA UPORABA DIURETIKOV (Jernej Pajek) 104
MOTNJE ACIDOBAZIČNEGA RAVNOVESJA 108

INTERNA MEDICINA XIII

VSEBINSKO KAZALO

Presnovna acidoza (Jelka Lindič) 108

Presnovna alkaloza (Gregor Mlinšek) 113
Respiracijska acidoza (Matjaž Fležar) 117
Respiracijska alkaloza (Matjaž Fležar) 118

Poglavje 2 BOLEZNI SRCA IN OBTOČIL (urednica Mirta Koželj)

ANAMNEZA IN TELESNI PREGLED (Tom Ploj) 119

Anamneza 119
Telesni pregled 120
Arterijski tlak 121
Arterijski pulzi 122
Vratne vene 124
Prsni koš in trebuh 126
Okončine 126
Pregled prekordija 127
Avskultacija 129
RENTGENSKA SLIKA SRCA (Dušan Pavčnik, Ksenija Vidmar Kocijančič) 135
OSNOVE ELEKTROKARDIOGRAFIJE (Dušan Štajer) 138
ULTRAZVOČNA PREISKAVA SRCA (Mirta Koželj) 150
NUKLEARNA KARDIOLOGIJA (Maja Dolenc Novak, Monika Štalc) 156
OBREMENITVENO TESTIRANJE (Katja Ažman Juvan) 158
RADIOLOŠKE PREISKAVE SRCA IN ŽILJA (Pavel Berden) 164
Računalniška tomografija in računalniška tomografska angiografija 164
Slikanje z magnetno resonanco in magnetnoresonančna angiografija 165
Katetrska angiografija 167
KATETERIZACIJA SRCA (Miha Čerček, Marko Gričar) 169
Merjenje minutnega volumna srca 171
Ocena hemodinamične pomembnosti šantov v srcu 172
Angiografija srca 173
Biopsija endomiokarda 175
SRČNO POPUŠČANJE (Bojan Vrtovec, Gorazd Voga, Igor Zupan) 176
Akutno srčno popuščanje (Gorazd Voga) 176
Pljučni edem 185
Kardiogeni šok 185
Akutno poslabšanje kroničnega srčnega popuščanja 186
Kronično srčno popuščanje (Bojan Vrtovec ) 186
Zdravljenje z resinhronizacijskim srčnim spodbujevalnikom (Igor Zupan) 189
Presaditev srca (Bojan Vrtovec) 190
MOTNJE SRČNEGA RITMA (Matjaž Šinkovec, Igor Zupan ) 192
Tahiaritmije 195
Atrijske tahiaritmije 196
Neustrezna sinusna tahikardija 196
Sinoatrijska krožeča (re-entry) tahikardija 196
Žariščna atrijska tahikardija 196
Atrijska tahikardija z blokom 196
Večžariščna (multifokalna) atrijska tahikardija 196
Makrokrožeča (angl. macro re-entry) atrijska tahikardija in atrijska undulacija (preddvorno plapolanje) 196
Atrijska fibrilacija (preddvorno migetanje) 198
Atrijske ekstrasistole 200

XIV INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

Junkcijske tahikardije 201

Atrioventrikularna nodalna krožeča (re-entry) tahikardija 201
Atrioventrikularna krožeča (re-entry) tahikardija z udeležbo akcesorne poti 201
Tahikardije s širokimi kompleksi QRS 202
Prekatne tahiaritmije 202
Prekatna tahikardija 202
Prekatna fibrilacija 204
Prekatne ekstrasistole 204
Prekatne parasistole 205
Bradikardne motnje srčnega ritma 206
Bolezen sinusnega vozla 206
Atrioventrikularni blok 207
Kračni blok 209
Zdravljenje motenj srčnega ritma 209
Antiaritmiki 209
Srčni spodbujevalniki 210
Elektrokonverzija in defibrilacija 213
Tahikardija, ki jo posreduje srčni spodbujevalnik 215
Aritmološki sindromi in bolezni 216
Gerbec-Morgagni-Adams-Stokesov sindrom 216
Preekscitacijski sindrom 216
Wolff-Parkinson-Whitov sindrom 216
Lown-Ganong-Levinov sindrom 218
Genetski aritmološki sindromi 218
Aritmogena kardiomiopatija (displazija) desnega prekata 218
Sindrom prirojene podaljšane dobe QT 218
Sindrom idiopatske prekatne fibrilacije (sindrom Brugada in idiopatska prekatna fibrilacija) 218
Elektrolitne motnje in aritmije 219
Značilnosti motenj ritma v starosti 219
Digitalisovi glikozidi in aritmije 219
PRIROJENE SRČNE NAPAKE PRI ODRASLIH (Mirta Koželj) 220
Defekt preddvornega pretina tipa sekundum 222
Defekt prekatnega pretina 223
Odprti Botallov vod 223
Koarktacija aorte 224
Fallotova tetralogija 225
Eisenmengerjev sindrom 226
BOLEZNI SRČNIH ZAKLOPK (Mirta Koželj) 227
Stenoza aortne zaklopke 227
Insuficienca aortne zaklopke 229
Stenoza mitralne zaklopke 231
Insuficienca mitralne zaklopke 233
Stenoza trikuspidalne zaklopke 234
Insuficienca trikuspidalne zaklopke 235
Stenoza pulmonalne zaklopke 236
Insuficienca pulmonalne zaklopke 237
Umetne srčne zaklopke 238
NOSEČNOST IN BOLEZNI SRCA (Mirta Koželj) 239
BOLEZNI ENDOKARDA (Mirta Koželj, Tatjana Lejko Zupanc) 241
Infekcijski endokarditis 241
Revmatična vročina 248

INTERNA MEDICINA XV
VSEBINSKO KAZALO

Druge bolezni endokarda 250

ISHEMIČNA SRČNA BOLEZEN (Igor Kranjec) 250
Kronična stabilna angina pektoris (Igor Kranjec) 256
Akutni koronarni sindrom (Peter Radšel) 268
Nenadna srčna smrt (Špela Tadel Kocjančič) 277
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA (Rok Accetto) 282
MIOKARDITIS (Andrej Pernat, Andreja Černe Čerček) 295
KARDIOMIOPATIJE (Mirta Koželj) 302
Dilatacijska kardiomiopatija 302
Hipertrofična kardiomiopatija 303
Restriktivna kardiomiopatija 305
Aritmogena kardiomiopatija desnega prekata 305
Specifične kardiomiopatije 305
ŠPORTNO SRCE (Katja Ažman Juvan) 306
TUMORJI SRCA (Vojka Gorjup) 308
BOLEZNI PERIKARDA (Simona Kržišnik Zorman) 310
Perikarditis 311
Perikardni izliv 315
Tamponada srca 315
BOLEZNI AORTE (Dušan Štajer) 317
Ateroskleroza aorte 317
Aortna aterotrombotična bolezen 318
Aortna ateroembolična bolezen 318
Akutna zapora aorte 318
Aortitis 318
Anevrizma aorte 318
Akutni aortni sindrom (ruptura anevrizme aorte, disekcija aorte, krvavitev v steno aorte, razjeda aorte, poškodba aorte) 320
BOLEZNI PERIFERNIH ARTERIJ (Aleš Blinc ) 323
Akutna ishemija uda 323
Kronične motnje arterijske prekrvitve udov 326
Periferna arterijska bolezen 326
Holesterolni embolizmi iz aterosklerotičnih leh 333
Thromboangiitis obliterans – Bürgerjeva bolezen 334
Vazospastične bolezni 335
Raynaudov fenomen 335
Livedo retikularis 336
Arteriovenska fistula na udu 336
BOLEZNI VEN (Nina Vene, Alenka Mavri) 337
Venska tromboza 337
Povrhnja venska tromboza 340
Kronično vensko popuščanje 341
PLJUČNA EMBOLIJA (Možina Hugon, Matija Kozak) 341
PROTITROMBOTIČNO ZDRAVLJENJE (Nina Vene, Alenka Mavri) 347
Antiagregacijsko zdravljenje 347
Antikoagulacijsko zdravljenje 347
Parenteralna antikoagulacijska zdravila 348
Peroralna antikoagulacijska zdravila 348
Protitrombotično zdravljenje pri atrijski fibrilaciji 349
Protitrombotično zdravljenje pri boleznih srčnih zaklopk 350
Protitrombotično zdravljenje pri umetnih srčnih zaklopkah 350
Protitrombotično zdravljenje in paradoksni embolizmi 350

XVI INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

Vodenje protitrombotičnega zdravljenja v času invazivnih posegov 351

REHABILITACIJA SRČNIH BOLNIKOV (Borut Jug, Barbara Gužič Salobir) 351

Poglavje 3: BOLEZNI DIHAL (urednik Mitja Košnik)

ANAMNEZA (Mitja Košnik, Jurij Šorli) 357

TELESNI PREGLED (Mitja Košnik, Jurij Šorli) 358
DIAGNOSTIČNE PREISKAVE PLJUČ 359
Preiskava pljučne funkcije (Matjaž Fležar) 359
Predoperativna ocena pljučnega bolnika 365
Ocena telesne okvare in sposobnosti za delo 365
Slikovne preiskave organov prsnega koša (Rok Cesar, Igor Požek) 365
Rentgenogram prsnih organov 365
Računalniška tomografija 367
Pozitronska emisijska tomografija 368
Magnetna resonanca 368
Scintigrafija 368
Ultrazvok prsnega koša 368
Invazivne preiskave v pulmologiji (Aleš Rozman) 369
Bronhoskopske tehnike 369
Pertorakalne tehnike 371
Plevralne tehnike 372
Kirurške tehnike 374
Citološke in histopatološke preiskave pri pljučnih boleznih (Izidor Kern) 374
Mikrobiološke preiskave dihal (Viktorija Tomič) 376
Preiskave izdihanega zraka (Matjaž Fležar) 378
Imunološki testi (Mitja Košnik) 379
ZDRAVLJENJE Z VDIHANIMI ZDRAVILI (Stanislav Šuškovič) 379
BOLEZNI DIHALNIH POTI 381
Bolezni nosu (Mitja Košnik, Jure Urbančič) 382
Bolezni žrela (Mitja Košnik) 383
Bolezni grla (Mitja Košnik) 383
Akutni traheobronhitis (Stanislav Šuškovič) 383
Netumorske zožitve sapnika (Andrej Debeljak) 384
Tujki v spodnjih dihalnih poteh (Andrej Debeljak) 385
Tumorji sapnika (Andrej Debeljak) 385
Kronični bronhitis (Mihaela Zidarn, Stanislav Šuškovič) 387
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (Sabina Škrgat, Stanislav Šuškovič) 388
Rehabilitacija kroničnega pljučnega bolnika (Jure Šorli) 397
Poslabšanje kronične obstruktivne pljučne bolezni (Sabina Škrgat, Stanislav Šuškovič) 397
Bronhiektazije (Sabina Škrgat) 399
Cistična fibroza (Matjaž Fležar) 402
Astma (Sabina Škrgat, Stanislav Šuškovič) 403
Alergijska bronhopulmonalna mikoza (Sabina Škrgat) 412
Eozinofilni bronhitis (Sabina Škrgat) 413
Bronhiolitis (Sabina Škrgat) 414
TUMORJI PLJUČ (Lučka Debevec Kodrič) 415
Pljučni rak 415
Drugi pljučni tumorji 422
Okrogla lezija na pljučih 423

INTERNA MEDICINA XVII

VSEBINSKO KAZALO

PLJUČNICE (Renato Eržen, Ema Mušič) 423

TUBERKULOZA (Petra Svetina, Mitja Košnik) 435
BOLEZNI, POVZROČENE Z NETUBERKULOZNIMI MIKOBAKTERIJAMI (Petra Svetina) 445
BOLEZNI PLJUČNEGA INTERSTICIJA (Katarina Osolnik, Ema Mušič, Igor Požek, Izidor Kern) 446
Ekstrinzični alergijski bronhioloalveolitis 452
Intersticijske pljučne bolezni zaradi zdravil 454
Bolezni pljučnega intersticija zaradi vdihovanja anorganskega prahu 455
Idiopatska pljučna fibroza 455
Druge bolezni pljučnega intersticija neznanega vzroka 457
Pljučne manifestacije sistemskih bolezni veziva 458
Pljučna histiocitoza Langerhansovih celic 460
Alveolarna proteinoza 460
Alveolarna mikrolitiaza 461
Amiloidoza 461
Limfangioleiomiomatoza 461
Eozinofilni pljučni infiltrati (Mitja Košnik) 461
Sarkoidoza (Katarina Osolnik, Ema Mušič) 463
PLJUČNI KRVNI OBTOK 467
Pljučna hipertenzija in pljučno srce (Barbara Salobir, Robert Marčun) 467
Pljučni vaskulitisi (Ema Mušič) 471
BOLEZNI PLEVRE 473
Plevralni izliv (Aleš Rozman) 473
Transudat 476
Eksudat in plevritis 476
Eozinofilni plevritis 478
Hilotoraks in psevdohilotoraks 478
Pnevmotoraks (Franc Šifrer) 478
Plevralni tumorji (Aleš Rozman) 481
Mezoteliom 481
Fibrozni tumorji plevre 482
Sekundarni plevralni malignom 482
BOLEZNI STENE PRSNEGA KOŠA (Mateja Marc Malovrh) 483
Kifoskolioza 483
Pectus excavatum 484
Pectus carinatum 484
Fibrotoraks 484
Tietzejev sindrom 485
Nestabilen prsni koš po poškodbi 485
Torakoplastika 485
Bolezni živčevja in dihalnih mišic 485
Tumorji prsne stene 486
Debelost 486
BOLEZNI MEDIASTINUMA (Mateja Marc Malovrh) 487
Tumorji mediastinuma 487
Mediastinitis 489
Pnevmomediastinum 490
POKLICNE BOLEZNI PLJUČ 491
Astma, povezana z delovnim mestom (Mihaela Zidarn, Stanislav Šuškovič) 491
Bisinoza (Stanislav Šuškovič) 492
Pljučne bolezni zaradi vdihovanja anorganskih snovi (Zlata Remškar) 493
Pnevmokonioze 493

XVIII INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

Azbestna bolezen 494

Učinkovanje nano delcev v pljučih 496
Akutna prizadetost dihalnega sistema zaradi vdihavanja dražečih plinov 496
BOLEZNI ZARADI MOTENJ URAVNAVE DIHANJA 498
Hiperventilacijski sindrom (Matjaž Fležar) 498
Hipoventilacijski sindrom (Irena Šarc) 499
MOTNJE DIHANJA V SPANJU (Kristina Ziherl) 501
DIHALNO POPUŠČANJE (Mitja Košnik, Igor Drinovec) 506
AKUTNI RESPIRATORNI DISTRESNI SINDROM (Franc Šifrer) 514
MEHANIČNA VENTILACIJA (Franc Šifrer) 515
PRESADITEV PLJUČ (Matjaž Turel) 518

Poglavje 4 BOLEZNI PREBAVIL (urednik Borut Štabuc)

BOLEZNI POŽIRALNIKA 521

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA (Borut Štabuc) 521
SIMPTOMI BOLEZNI POŽIRALNIKA (Borut Štabuc) 522
DIAGNOSTIČNI TESTI IN PREISKAVE POŽIRALNIKA(Borut Štabuc) 522
GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN (Borut Štabuc) 523
BARRETTOV POŽIRALNIK (Nejc Sever) 529
NEREFLUKSNA VNETJA POŽIRALNIKA (Nejc Sever) 530
Eozinofilni ezofagitis 530
Infekcijski ezofagitis 530
Crohnova bolezen požiralnika 532
Bolezen presadka proti gostitelju 532
Z ZDRAVILI POVZROČENE OKVARE POŽIRALNIKA (Mojca Jereb-Pregrad) 532
FUNKCIONALNE MOTNJE POŽIRALNIKA (Saša Markovič) 533
Funkcionalna zgaga 533
Funkcionalna zunajsrčna bolečina za prsnico 533
Funkcionalna disfagija 533
Funkcionalni globus 534
MOTILITETNE MOTNJE POŽIRALNIKA (Katja Novak) 534
Ahalazija 535
Chagasova bolezen 536
Psevdoahalazija 536
Hipertenzivne motilitetne motnje 536
Hipomotilitetne motnje 536
DIAFRAGMALNE KILE (Mojca Jereb-Pregrad) 537
Aksialna hiatusna kila (drsna kila, tip I) 537
Paraezofagealna kila (lateralna kila) 538
DIVERTIKLI (Saša Markovič) 538
Zenkerjev divertikel 538
Divertikli srednjega in spodnjega požiralnika 538
POŽIRALNIKOVI OBROČI IN MEMBRANE (Mojca Jereb-Pregrad) 538
KAVSTIČNE POŠKODBE (Mojca Jereb Pregrad) 538
PERFORACIJA POŽIRALNIKA (Mojca Jereb Pregrad) 539
TUMORJI NA POŽIRALNIKU (Borut Štabuc) 539
Benigni tumorji 539
Maligni tumorji 539
BOLEZNI ŽELODCA IN DVANAJSTNIKA 541

INTERNA MEDICINA XIX

VSEBINSKO KAZALO

ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA (Borut Štabuc, Saša Markovič) 541

MOTILITETNE MOTNJE ŽELODCA IN DVANAJSTNIKA (Saša Markovič) 544
GASTROPAREZA (Darko Siuka) 544
DAMPINŠKI SINDROM IN SINDROM POSPEŠENEGA IZPRAZNJEVANJA ŽELODCA (Saša Markovič) 546
GASTRITIS IN GASTROPATIJE (Bojan Tepeš) 546
Akutni gastritis (Bojan Tepeš) 546
Redkejše oblike akutnega gastritisa 547
Akutna hemoragična in erozivna gastropatija 547
Kronični gastritis 548
Kronični gastritis z intestinalno metaplazijo in atrofijo 548
Kronični gastritis, povzročen z okužbo s Helicobacter pylori 548
Avtoimuni kronični atrofični gastritis 548
Eozinofilni gastritis 549
Granulomatozni gastritis 549
Limfocitni gastritis 549
Kronične gastropatije 549
Kronična kemična gastropatija 549
Refluksni gastritis 550
Hiperplastična gastropatija 550
Portalna hipertenzivna gastropatija 550
DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE OKUŽBE S HELICOBACTER PYLORI (Bojan Tepeš) 550
PEPTIČNA RAZJEDA (Borut Štabuc, Jan Drnovšek) 553
Razjeda na dvanajstniku 553
Razjeda na želodcu 555
STRESNE POŠKODBE ŽELODČNE SLUZNICE (Borut Štabuc, Jan Drnovšek) 555
PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE NEŽELENIH UČINKOV NESTEROIDNIH PROTIVNETNIH,
ANTIAGREGACIJSKIH IN ANTIKOAGULACIJSKIH UČINKOVIN NA PREBAVILA (Borut Štabuc) 556
TUMORJI ŽELODCA (Borut Štabuc) 559
Benigne neoplazme 559
Polipi v želodcu 559
Submukozne lezije želodca (leiomiomi, želodčni gastrointestinalni stromalni tumorji in sarkomi,
pankreasne heterotopije) 559
Maligni tumorji želodca 560
BOLEZNI TANKEGA ČREVESA 562
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA TANKEGA ČREVESA (Saša Markovič) 562
FUNKCIJE TANKEGA ČREVESA (Saša Markovič, Borut Štabuc) 564
MALABSORPCIJA IN MALNUTRICIJA (Saša Markovič, Rado Janša) 567
Intoleranca sladkorjev 572
Laktozna intoleranca 572
Fruktozna intoleranca 572
Malabsorpcija sorbitola 572
Sindrom bakterijske razrasti v črevesu (Saša Markovič, Rado Janša) 573
Sindrom kratkega črevesa (Rado Janša, Jurij Hanžel) 573
Radiacijski enterokolitis (David Drobne, Matic Koželj) 574
Whipplova bolezen (Rado Janša, Jurij Hanžel) 574
Eozinofilni gastroenteritis (Rado Janša, Jurij Hanžel) 574
Avtoimune enteropatije (Rado Janša, Jurij Hanžel) 575
Kolagenska sprue (Rado Janša, Jurij Hanžel) 575
Z zdravili povzročene enteropatije (Rado Janša, Jurij Hanžel) 575
Primarna intestinalna limfangiektazija (Rado Janša, Jurij Hanžel) 575
Malabsorpcijski sindrom v sklopu drugih bolezni (Rado Janša, Jurij Hanžel) 575

XX INTERNA MEDICINA
 VSEBINSKO KAZALO

Celiakija (glutenska enteropatija) (Rado Janša) 576

KRONIČNA VNETNA ČREVESNA BOLEZEN – ULCEROZNI KOLITIS IN CROHNOVA BOLEZEN
(David Drobne, Jan Drnovšek) 579
KOLITIS PRI IMUNSKI POMANJKLJIVOSTI (David Drobne, Tina Kurent) 586
MEZENTERIALNA ISHEMIJA – ISHEMIČNA BOLEZEN TANKEGA ČREVESA (Lojze Šmid) 589
Akutna mezenterialna ishemija 590
Kronična neokluzivna mezenterialna ishemija 591
Kronična intestinalna psevdoobstrukcija (Saša Markovič) 591
DIVERTIKLI TANKEGA ČREVESA (Matjaž Hafner) 592
TUMORJI NA TANKEM ČREVESU (Borut Štabuc) 592
BOLEZNI DEBELEGA ČREVESA 593
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA (Saša Markovič, Borut Štabuc) 593
SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA ČREVESA (Borut Štabuc, Gašper Boltežar) 594
MIKROSKOPSKI KOLITIS (Gregor Novak, David Drobne) 596
DIVERTIKLI DEBELEGA ČREVESA (Matjaž Hafner) 598
ISHEMIČNI KOLITIS (Lojze Šmid) 599
AKUTNA PSEVDOOBSTRUKCIJA KOLONA (OGILVIEJEV SINDROM) (Lojze Šmid) 600
KOLOREKTALNI RAK (Borut Štabuc) 600
Sindromi družinskega kolorektalnega raka (Borut Štabuc) 606
POLIPI KOLONA (Borut Štabuc Gašper Boltežar) 607
Adenomi 607
Hiperplastični polipi 608
Juvenilni polipi (hamartomi) 608
Vnetni polipi 608
Polipoze kolona 608
BOLEZNI TREBUŠNE SLINAVKE 611
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA (Borut Štabuc) 611
RAZVOJNE ANOMALIJE (Saša Markovič) 611
AKUTNI PANKREATITIS (Borut Štabuc, Sanjo Finderle) 612
KRONIČNI PANKREATITIS (Luka Strniša) 616
AVTOIMUNI PANKREATITIS (Luka Strniša) 621
DEDNI (HEREDITARNI) PANKREATITIS (Luka Strniša) 622
RAK NA TREBUŠNI SLINAVKI (Borut Štabuc) 622
NEVROENDOKRINI TUMORJI PANKREASA 624
BOLEZNI JETER 624
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA (Saša Markovič, Borut Štabuc) 624
SIMPTOMI IN ZNAKI (Borut Štabuc, Saša Markovič) 626
PREISKOVALNE METODE (Borut Štabuc, Saša Markovič) 627
PRISTOP K BOLNIKU S PATOLOŠKIMI JETRNIMI TESTI (Borut Štabuc, Marjana Turk Jerovšek) 631
HIPERBILIRUBINEMIJE (Saša Markovič, Borut Štabuc) 634
Dedne hiperbilirubinemije 634
Sindrom Crigler-Najjar Tipa I 634
Sindrom Crigler-Najjar Tipa II 634
Gilbertov Sindrom 635
Dubin-Johnsonov Sindrom 635
Rotorjev Sindrom 635
Poporodna zlatenica 635
Holestaza 635
VIRUSNI HEPATITISI (Katja Novak) 636
Hepatitisa A in E 636
Hepatitis B 637

INTERNA MEDICINA XXI

VSEBINSKO KAZALO

Hepatitis D 640
Hepatitis C 641
AVTOIMUNSKI HEPATITIS (David Drobne, Jurij Hanžel) 642
AKUTNA JETRNA ODPOVED (Marija Ribnikar, Aleksandar Gavrić) 644
ALKOHOLNA JETRNA BOLEZEN (Katja Novak) 646
JETRNA CIROZA (Borut Štabuc, Jan Drnovšek) 648
Ascites pri jetrni cirozi 651
Spontani bakterijski peritonitis 653
Portalna hipertenzija 654
Hepatična encefalopatija 656
Hepatorenalni sindrom 659
Prizadetost pljuč pri jetrni cirozi 660
Hepatopulmonarni sindrom 660
Portopulmonalna hipertenzija 660
Hepatični fluidotoraks 660
Motnje v nastajanju in strjevanju krvi 660
Nevrološka simptomatika 661
Sladkorna bolezen 661
Cirotična kadiomiopatija 661
Bakterijske okužbe 662
Endokrinološke motnje 662
PRIMARNI BILIARNI HOLANGITIS (Lojze Šmid) 662
JETRNE BOLEZNI, POVZROČENE S ČEZMERNIM KOPIČENJEM ŽELEZA (Saša Markovič) 664
Hereditarna hemokromatoza (Marija Ribnikar, Marjana Turk-Jerovšek) 664
Nehemokromatotične genetske bolezni zaradi preobremenitve z železom (Marija Ribnikar, Marjana Turk Jerovšek) 667
Feoportinska bolezen tipa A 667
Hereditarna a(hipo)ceruloplazmija 667
Hereditarna a(hipo)transferinemija 667
Bolezni zaradi sekundarnega čezmernega kopičenja železa (Marija Ribnikar, Marjana Turk Jerovšek) 667
POMANJKANJE ALFA-1-ANTITRIPSINA (Marija Ribnikar, Marjana Turk-Jerovšek) 667
WILSONOVA BOLEZEN (Marija Ribnikar, Marjana Turk-Jerovšek) 668
NEALKOHOLNA ZAMAŠČENOST JETER (Katja Novak) 671
JETERNE BOLEZNI V NOSEČNOSTI (Borut Štabuc, Aleksandar Gavrić) 673
Fiziološke spremembe jetrne funkcije v nosečnosti 673
Slabost in jutranje bruhanje 673
Akutni virusni hepatitis 674
Akutni hepatitis zaradi okužbe z virusom herpesa simpleksa 675
Intrahepatalna holestaza nosečnosti 675
Preeklampsija in eklampsija 676
Sindrom HELLP 677
Raztrganina, hematom in infarkt jeter 678
Akutna steatoza v nosečnosti 678
Kronične jetrne bolezni in portalna hipertenzija v nosečnosti 679
Z ZDRAVILI POVZROČENE JETRNE OKVARE (Borut Štabuc) 680
JETRNE BOLEZNI IN ZDRAVILA (Saša Markovič) 684
ŽILNE BOLEZNI JETER (Katja Novak, Jan Drnovšek) 684
Sindrom Budd-Chiari 685
Sindrom obstrukcije jetrnih sinusoidov ali venookluzivna bolezen 686
Tromboza vene porte 687
Jetrna pelioza 687
Idiopatska necirotična portalna hipertenzija 687

XXII INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

PRESADITEV JETER (Marija Ribnikar) 687

JETERNI TUMORJI (Borut Štabuc) 690
Jetrni incidentalomi 690
Benigni jetrni tumorji 691
Hemangiom 691
Fokalna nodularna hiperplazija 692
Jetrni adenom 692
Adenom žolčnih vodov 692
Biliarni hamartom (von Meyenburgov kompleks) 692
Lipomatozni tumorji 692
Cistične lezije jeter 693
Maligni jetrni tumorji 693
Primarni hepatocelularni karcinom 694
Fibrolamelarni jetrni karcinom 696
Hepatoblastom 696
Maligni mezenhimski jetrni tumorji 696
Kaposijev sarkom 697
Primarni jetrni limfom 697
Metastatični jetrni tumorji 697
BOLEZNI ŽOLČNIKA IN ŽOLČNIH VODOV (Samo Plut, Aleksandar Gavrić, Saša Markovič) 697
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA 697
FUNKCIONALNA BOLEZEN ŽOLČNIKA IN ŽOLČNIH VODOV 698
Diskinezija žolčnika 699
Diskinezija Oddijevega sfinktra 699
PRIROJENE ANOMALIJE ŽOLČNIKA IN ŽOLČEVODA 699
ŽOLČNI KAMNI 699
Kamni v žolčniku (holecistolitiaza) 700
Kamni v žolčevodu (holedoholitiaza) 701
POLIPI ŽOLČNIKA 701
AKUTNI HOLECISTITIS 702
KRONIČNI HOLECISTITIS 703
BAKTERIJSKA VNETJA ŽOLČNIH VODOV (HOLANGITIS) 703
SKLEROZIRAJOČI HOLANGITIS 704
Primarni sklerozirajoči holangitis 704
Sklerozirajoči holangitis in bolezni pomanjkljive imunosti 706
TUMORJI NA ŽOLČNIKU IN ŽOLČNIH IZVODILIH 706
Benigni tumorji 706
Rak na žolčniku 706
Rak na žolčevodu 707

Poglavje 5: BOLEZNI ENDOKRINIH ŽLEZ IN KOSTI (urednik Tomaž Kocjan)

BOLEZNI ENDOKRINIH ŽLEZ 709

UVOD V ENDOKRINOLOGIJO (Marija Pfeifer, Tomaž Kocjan) 709
HIPOTALAMUS IN HIPOFIZA(Marija Pfeifer) 714
Hipotalamični sindromi 717
Hipofizni tumorji 718
Akromegalija in gigantizem 724
Prolaktinomi in hiperprolaktinemija 728
Hipopituitarizem 733

INTERNA MEDICINA XXIII

VSEBINSKO KAZALO

Diabetes insipidus 737

Sindrom neustreznega izločanja antidiuretičnega hormona 739
ŠČITNICA (Simona Gaberšček) 741
Hipertiroza 744
Hipotiroza 745
Diagnostika ščitničnih bolezni (Edvard Pirnat, Davorin Zupanc) 746
Avtoimunske bolezni ščitnice (Katja Zaletel) 749
Bazedovka (Gravesova bolezen) 749
Ščitnična orbitopatija (Polona Jaki Mekjavić) 750
Ščitnična dermopatija (Katja Zaletel) 752
Hashimotov tiroiditis (Katja Zaletel) 752
Tiroiditisi (Katica Bajuk Studen) 753
Subakutni (virusni, De Quervainov, granulomatozni) tiroiditis 754
Akutni infekcijski tiroiditis 754
Riedlov tiroiditis 755
Evtirotična difuzna in nodozna golša (Simona Gaberšček) 755
Motnje delovanja ščitnice zaradi presežka joda (Katja Zaletel) 757
Avtonomno tkivo ščitnice (Edvard Pirnat) 759
Nujna stanja v tirologiji (Katja Zaletel) 761
Hipertirotična kriza 761
Hipotirotična kriza 761
Maligni ščitnični tumorji (Damijan Bergant, Marko Hočevar, Nikola Bešić) 762
NADLEDVIČNI ŽLEZI (Tomaž Kocjan) 769
Odpoved skorje nadledvičnih žlez 770
Odpoved skorje nadledvičnih žlez zaradi kroničnega zdravljenja z glukokortikoidi 772
Odpoved sredice nadledvičnih žlez 773
Cushingov sindrom 773
Primarni aldosteronizem 776
Feokromocitom 779
Kongenitalna adrenalna hiperplazija 781
Naključno odkriti tumorji nadledvičnih žlez 783
Virilizirajoči in feminizirajoči tumorji nadledvičnih žlez 785
POLIGLANDULARNI SINDROMI (Tomaž Kocjan) 786
Multipla endokrina neoplazija 786
Sindrom von Hippel-Lindau 787
Avtoimuni poliglandularni sindromi 788
Ektopični hormonski sindromi 790
GINEKOMASTIJA 791
MODO (Branko Zorn, Veljko Vlaisavljević, Marija Pfeifer) 792
Moški hipogonadizem 795
Prirojene oblike primarnega (hipergonadotropnega) hipogonadizma in motnje v diferenciaciji spola 796
Popolni agonadizem (prirojena odsotnost mod) 796
Sindrom 47,XXY (Klinefelterjev sindrom) 797
46,XX moški 797
Noonanov sindrom 797
Pravi hermafroditizem 798
Moški psevdohermafroditizem 798
Pridobljene oblike primarnega (hipergonadotropnega) hipogonadizma 799
Sekundarni (hipogonadotropni) hipogonadizem 799
Pozno nastali hipogonadizem 800
Moška neplodnost 801

XXIV INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

Hormonsko aktivni tumorji mod 804

JAJČNIK 805
Amenoreja (Marija Pfeifer) 808
Hipotalamične amenoreje (Marija Pfeifer) 810
Hipofizne (hipogonadotropne) amenoreje (Marija Pfeifer) 810
Ovarijske amenoreje (Ksenija Geršak) 811
Razvojne nepravilnosti jajčnikov (Ksenija Geršak) 811
Anovulacijska amenoreja 812
Prezgodnja ovarijska insuficienca 812
Periferne amenoreje (Ksenija Geršak) 813
Razvojne nepravilnosti Müllerjevih vodov 813
Pridobljene periferne amenoreje 814
Sindrom policističnih jajčnikov (Marija Pfeifer) 814
Menopavzni prehod in pomenopavza (Ksenija Geršak) 816
Hormonsko aktivni tumorji jajčnika (Ksenija Geršak) 818
Stromalni tumorji jajčnikov 818
Germinativni tumorji jajčnikov 818
ENDOKRINOLOŠKA OBRAVNAVA TRANSSEKSUALNIH OSEB (Katarina Mlekuš Kozamernik) 819
NEVROENDOKRINI TUMORJI (Erika Kovačič Palli, Tomaž Kocjan) 820
Nevroendokrini tumorji prebavil (Erika Kovačič Palli, Tomaž Kocjan) 820
Hormonsko neaktivni nevroendokrini tumorji prebavil (Erika Kovačič Palli, Tomaž Kocjan) 821
Karcinoidni sindrom (Lojze Šmid, Tomaž Kocjan) 822
Gastrinom ali Zollinger-Ellisonov sindrom (Lojze Šmid) 823
Insulinom (Nadan Gregorič) 824
Glukagonom (Nadan Gregorič, Lojze Šmid) 825
Vipom (Nadan Gregorič, Lojze Šmid) 826
Somatostatinom (Nadan Gregorič, Lojze Šmid) 826
Pankreatični polipeptidomi (Nadan Gregorič, Lojze Šmid) 826
MOTNJE PRESNOVE KALCIJA IN KOSTNE BOLEZNI (Tomaž Kocjan) 826
DIAGNOSTIČNE METODE 832
Laboratorijske preiskave 832
Slikovna diagnostika 832
Kostna biopsija 833
BOLEZNI S HIPERKALCEMIJO 834
Primarni hiperparatiroidizem 835
Sekundarni in terciarni hiperparatiroidizem (Jakob Gubenšek) 838
Družinska hipokalciurična hiperkalcemija (Tomaž Kocjan) 839
Zdravljenje z litijem 839
Hiperkalcemija pri malignih boleznih 839
Zastrupitev z vitaminom D 839
Sarkoidoza in druge granulomatoze 839
Hipertiroza 839
Imobilizacija 839
Zdravljenje s tiazidi 839
Zastrupitev z vitaminom A 840
Addisonova bolezen 840
Feokromocitom 840
Okužba s HIV 840
BOLEZNI S HIPOKALCEMIJO 840
Hipoparatiroidizem 841
Psevdohipoparatiroidizem 842

INTERNA MEDICINA XXV

VSEBINSKO KAZALO

KOSTNE BOLEZNI 842

Osteoporoza 842
Osteomalacija 853
Pagetova bolezen 855
Osteogenesis imperfekta (sindrom krhkih kosti) 857
Marfanov sindrom 858
Ehlers-Danlosov sindrom 858
Hipofosfatazija 858
Fibrozna displazija 859
Osteopetroza 859
Camurati-Engelmannova bolezen 859
Progresivna osificirajoča fibrodisplazija 859

Poglavje 6: BOLEZNI PRESNOVE (urednica Vilma Urbančič Rovan)

DEBELOST IN METABOLIČNI SINDROM (Iztok Štotl, Marija Pfeifer) 861

SLADKORNA BOLEZEN 868
Opredelitev, diagnoza, patogeneza, klinična slika (Draženka Pongrac Barlovič, Maja Ravnik Oblak) 868
Kronični zapleti (Vilma Urbančič Rovan) 877
Diabetična ledvična bolezen (Jelka Zaletel) 878
Diabetična retinopatija (Jelka Zaletel, Mojca Globočnik Petrovič) 879
Diabetična nevropatija (Simona Ferjan) 881
Makrovaskularni zapleti (Simona Ferjan) 883
Diabetična noga (Vilma Urbančič Rovan) 884
Preprečevanje kroničnih zapletov (Draženka Pongrac Barlovič) 886
Zdravljenje 887
Nefarmakološko zdravljenje (Aleš Skvarča, Špela Volčanšek) 887
Farmakološko zdravljenje (Andrej Janež) 888
Tehnični pripomočki (Aleš Skvarča) 898
Samovodenje (Aleš Skvarča) 898
Akutni zapleti (Nadan Gregorič, Vilma Urbančič Rovan) 899
Diabetična ketoacidoza in diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom 899
Poslabšanje sladkorne bolezni ob akutni hudi bolezni in stresna hiperglikemija 902
Sladkorna bolezen in nosečnost (Marjeta Tomažič) 903
Sladkorna bolezen in pridružene bolezni 906
Sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija (Jelka Zaletel) 906
Sladkorna bolezen in dislipidemija (Andrej Zavratnik) 906
Sladkorna bolezen in debelost (Iztok Štotl) 908
Steroidna sladkorna bolezen (Matjaž Vrtovec) 909
Sladkorna bolezen v posebnih okoliščinah (Matjaž Vrtovec) 911
Sladkorna bolezen in operacija 912
Sladkorna bolezen In podaljšana teščost 913
Sladkorna bolezen na potovanju in počitnicah 914
Sladkorna bolezen in vožnja avtomobila 914
Posttransplantacijska sladkorna bolezen (Draženka Pongrac Barlovič) 914
HIPOGLIKEMIJA (Andrej Zavratnik) 915
Hipoglikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo 918
Hipoglikemije pri osebah brez sladkorne bolezni 918
Hipoglikemije pri bolnikih s spremljajočimi boleznimi ali bolnikih, zdravljenih z zdravili 918
Hipoglikemije pri navidezno zdravih osebah 919

XXVI INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

Postprandialne (reaktivne) hipoglikemije 920

MOTNJE V PRESNOVI PORFIRINOV (Marjeta Tomažič) 921
Akutne porfirije 922
Akutna intermitetna porfirija 922
Porfirija variegata 924
Porfirija zaradi pomanjkanja 5-amino-levulonat dehidrataze 924
Neakutne hepatične porfirije 924
Porfirija kutanea tarda 924
Eritropoetične porfirije 925
Kongenitalna koproporfirija 925
Eritropoetična protoporfirija 925
Druge bolezni, povezane z motnjo v presnovi porfirinov 925
Zastrupitev s svincem 925
Kronični alkoholizem 925
Hereditarna tirozinemija 926
MOTNJE V PRESNOVI MAŠČOB (Zlatko Fras) 926
Maščobe v krvi – struktura in vloga plazemskih lipoproteinov 926
Lipoproteini in njihova vpletenost v mehanizme aterogeneze in napredovanja aterotrombotične bolezni 933
Diagnostika dislipidemij 934
Sekundarne dislipidemije 934
Izbrane primarne dislipidemije 934
Družinska hiperholesterolemija 935
Poligenska hiperholesterolemija 937
Družinska kombinirana hiperlipidemija 937
Hipertrigliceridemija 937
Klinična obravnava bolnikov z zvišanimi vrednostmi holesterola LDL 937
Obravnava bolnikov z zvišanimi vrednostmi trigliceridov in/ali znižanimi vrednostmi HDL 940
Zdravila za zdravljenje dislipidemij 940
Hipoholesterolemija 945

Poglavje 7: BOLEZNI SEČIL (urednika Jadranka Buturović Ponikvar, Jakob Gubenšek)

ANAMNEZA IN PREGLED BOLNIKA Z LEDVIČNO BOLEZNIJO (Andrej Škoberne) 947

LABORATORIJSKE, SLIKOVNE IN FUNKCIJSKE PREISKAVE 951
Ocenjevanje ledvičnega delovanja (Andrej Škoberne, Jelka Lindič) 951
Laboratorijska analiza urina (Jelka Lindič, Andrej Škoberne) 956
Slikovne preiskave ledvic (Jadranka Buturović Ponikvar) 962
Ledvična biopsija (Jadranka Buturović Ponikvar) 966
Patohistološka analiza ledvične biopsije (Nika Kojc) 968
KLINIČNA PREDSTAVITEV GLOMERULNIH BOLEZNI (Vanja Peršič, Barbara Vajdič Trampuž) 971
Brezsimptomne spremembe v urinu 972
Akutni nefritični sindrom (akutni glomerulonefritis) 974
Sindrom hitro napredujočega glomerulonefritisa 974
Kronični nefritični sindrom (kronični glomerulonefritis) 976
Nefrotski sindrom (Ana Župunski Čede, Radoslav Kveder) 976
GLOMERULNE BOLEZNI 981
IgA-nefropatija (Jelka Lindič) 981
Glomerulonefritis z minimalnimi glomerulnimi spremembami (Špela Borštnar) 984
Fokalna segmentna glomeruloskleroza (Željka Večerić-Haler) 985
Membranska nefropatija (Andreja Aleš Rigler, Radoslav Kveder) 987

INTERNA MEDICINA XXVII

VSEBINSKO KAZALO

Membranoproliferacijski glomerulonefritis (Nuša Avguštin, Radoslav Kveder) 991

Poinfekcijski glomerulonefritis (Damjan Kovač) 993
Glomerulonefritisi, povezani z virusno okužbo in neoplazmami (Špela Borštnar) 995
TUBULO-INTERSTICIJSKE BOLEZNI (Miha Arnol) 997
Akutni intersticijski nefritis 997
Kronične tubulointersticijske bolezni ledvic 1000
Analgetična nefropatija 1002
Balkanska (endemska) nefropatija 1004
Kronična nefrotoksičnost inhibitorjev kalcinevrina 1004
Tubulointersticijski nefritis pri primarnih glomerulnih in žilnih boleznih ledvic 1005
Tubulointersticijski nefritis pri sistemskih in imunskih boleznih s prizadetostjo ledvic 1005
PRIZADETOST LEDVIC PRI SISTEMSKIH BOLEZNIH 1005
S protitelesi proti glomerulni bazalni membrani povzročena bolezen (Miha Arnol) 1005
Amiloidoza in druge bolezni odlaganja (Andreja Aleš Rigler, Radoslav Kveder) 1007
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA IN ŽILNE BOLEZNI 1010
Ledvice in uravnavanje krvnega tlaka (Andreja Marn Pernat) 1010
Arterijska hipertenzija pri parenhimski ledvični bolezni (Andreja Marn Pernat) 1010
Arterijska hipertenzija pri končni ledvični odpovedi (Andreja Marn Pernat) 1012
Arterijska hipertenzija pri bolnikih s presajeno ledvico (Andreja Marn Pernat) 1014
Hipertenzijska nefroskleroza (Željka Večerić-Haler) 1014
Maligna hipertenzija (Željka Večerić-Haler) 1015
Renovaskularna hipertenzija (Damjan Kovač) 1017
Ateroembolična ledvična bolezen (Andreja Aleš Rigler) 1021
DEDNE IN CISTIČNE BOLEZNI LEDVIC (Andreja Marn Pernat) 1023
Policistična bolezen ledvic 1024
Avtosomno dominantna policistična bolezen ledvic 1024
Avtosomno recesivna policistična bolezen ledvic 1026
Druge cistične bolezni ledvic 1026
Medularne cistične bolezni ledvic 1026
Medularno gobasta ledvica 1027
Enostranska multicistična ledvična bolezen 1027
Ciste v sklopu sistemskih sindromov 1028
Enostavne ciste ledvic 1028
Pridobljena cistična bolezen ledvic 1028
Alportov sindrom (Željka Večerić-Haler) 1029
Fabryjeva bolezen (Bojan Vujkovac) 1030
BAKTERIJSKE OKUŽBE SEČIL (Jelka Lindič) 1032
KAMNI V SEČILIH (Andrej Škoberne) 1040
AKUTNA OKVARA LEDVIC (Rafael Ponikvar) 1044
Kontrastna okvara ledvic (Miha Arnol) 1050
KRONIČNA LEDVIČNA BOLEZEN (Sebastjan Bevc) 1052
Uremični Sindrom (Jernej Pajek) 1055
Anemija in drugi hematološki problemi pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (Jakob Gubenšek) 1056
Mineralno-kostna bolezen pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (Jakob Gubenšek) 1058
Prizadetost srca in žilja pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo (Jernej Pajek) 1063
NADOMESTNO ZDRAVLJENJE KONČNE ODPOVEDI LEDVIC (Jakob Gubenšek, Jadranka Buturović Ponikvar) 1066
Priprava bolnika na nadomestno zdravljenje (Jernej Pajek) 1066
Presaditev ledvice (Miha Arnol, Aljoša Kandus) 1068
Peritonealna dializa (Robert Ekart) 1076
Hemodializa (Jakob Gubenšek, Jadranka Buturović Ponikvar) 1081
ZDRAVLJENJE S TERAPEVTSKO AFEREZO (Jakob Gubenšek, Rafael Ponikvar) 1086

XXVIII INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

POSEBNOSTI LEDVIČNIH BOLEZNI V STAROSTI (Nuša Avguštin, Jelka Lindič) 1088

POMEN TELESNE DEJAVNOSTI PRI LEDVIČNIH BOLNIKIH (Bojan Knap) 1091
ZDRAVILA IN LEDVICE (Ana Župunski Čede, Miha Benedik) 1092
Osnove spremenjene farmakokinetike zdravil pri zmanjšanem ledvičnem delovanju 1092
Pristop k predpisovanju zdravil pri kronični ledvični bolezni 1094
Dializa in odstranjevanje zdravil 1095
Ledvice in uporaba nesteroidnih antirevmatikov 1096

Poglavje 8: BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV (urednik Samo Zver)

KRVNE CELICE 1099

Kostni mozeg in matične krvne celice (Jože Pretnar, Helena Podgornik) 1099
Celice rdeče vrste (Uroš Mlakar, Helena Podgornik) 1100
Celice bele vrste (Peter Černelč, Helena Podgornik) 1103
Celice granulocitne vrste 1103
Celice limfocitne vrste 1104
Celice monocitno-histiocitne vrste in vranica (Jože Pretnar, Helena Podgornik) 1105
Megakariociti in trombociti (Dušan Andoljšek, Helena Podgornik) 1106
LABORATORIJSKE PREISKAVE V KLINIČNI HEMATOLOGIJI 1107
Krvna slika (Jože Pretnar, Darja Žontar, Helena Podgornik, Tadej Pajič, Marjana Glaser) 1107
Hitrost sedimentacije eritrocitov 1112
Coombsov preizkus 1112
Preiskava kostnega mozga 1112
Citokemične preiskave 1113
Določanje celičnih označevalcev 1113
Genetske preiskave 1114
Katere laboratorijske preiskave je treba izbrati pri različnih krvnih boleznih 1117
BOLEZNI KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC (Jože Pretnar) 1118
Aplastična anemija 1118
Čista aplastična anemija 1120
Prirojene diseritropoetične anemije 1121
BOLEZNI CELIC RDEČE VRSTE 1121
Anemija zaradi pomanjkanja železa (Mojca Modic, Irena Preložnik Zupan) 1123
Sideroblastne anemije (Mojca Modic) 1128
Megaloblastne anemije (Uroš Mlakar) 1129
Anemija vnetja (Zlatko Roškar, Uroš Mlakar) 1134
Anemija v nosečnosti (Matevž Škerget, Uroš Mlakar) 1136
Mieloftizična anemija (Zlatko Roškar, Uroš Mlakar) 1136
Hemolitične anemije 1136
Avtoimunska hemolitična anemija s toplimi protitelesi (Uroš Mlakar) 1138
Avtoimunska hemolitična anemija s hladnimi protitelesi (Uroš Mlakar) 1139
Imunske in avtoimunske hemolitične anemije zaradi zdravil (Uroš Mlakar) 1140
Hemolitična anemija zaradi mehanične okvare eritrocitov (Uroš Mlakar) 1141
Drugi vzroki za hemolitične anemije (Uroš Mlakar) 1142
Paroksizmalna nočna hemoglobinurija (Irena Preložnik Zupan) 1142
Dedna sferocitoza (Uroš Mlakar) 1143
Dedna eliptocitoza (Uroš Mlakar) 1145
Pomanjkljiva aktivnost glukoza-6-fosfat dehidrogenaze (Uroš Mlakar) 1145
Pomanjkljiva aktivnost piruvat kinaze (Uroš Mlakar) 1146
Motnje v sintezi globina (BiljanaTodorova, Uroš Mlakar) 1146

INTERNA MEDICINA XXIX

VSEBINSKO KAZALO

Sindromi talasemij 1146

Hemoglobinopatije 1148
Anemija srpastih celic 1148
Eritrocitoze (Saša Anžej Doma) 1149
BOLEZNI CELIC LEVKOCITNE VRSTE 1150
Spremembe števila levkocitov 1150
Reaktivne spremembe levkocitne krvne slike (Peter Černelč) 1151
Nevtropenije (Karla Rener) 1153
Agranulocitoza (Peter Černelč) 1155
Kronične nevtropenije (Peter Černelč) 1156
Dedne nepravilnosti izgleda jedra citoplazme in funkcije levkocitov (Peter Černelč) 1157
Mieloične novotvorbe 1158
Akutne levkemije (Samo Zver) 1158
Akutna mieloična levkemija 1159
Akutna promielocitna levkemija 1162
Akutna limfatična levkemija 1163
Akutna levkemija nejasne vrste 1165
Mieloične novotvorbe kot pozni zaplet zdravljenja 1166
Posebnosti obravnave hematološkega bolnika v enoti intenzivne terapije (Erik Rupnik, Karla Rener) 1166
Mielodisplastični sindromi (Matjaž Sever) 1167
Mieloproliferativne novotvorbe (Matjaž Sever) 1171
Kronična mieloična levkemija (Karla Rener, Irena Preložnik Zupan) 1171
Prava policitemija (Matjaž Sever) 1176
Primarna mielofibroza (Matjaž Sever) 1177
Esencialna trombocitemija (Matjaž Sever) 1179
Kronična nevtrofilna levkemija (Jože Pretnar) 1180
Kronična eozinofilna levkemija in sorodne bolezni (Matjaž Sever) 1181
Mastocitoze (Matevž Škerget) 1181
Neuvrščena kronična mieloproliferativna novotvorba (Matjaž Sever) 1182
Mielodisplastično–mieloproliferativne novotvorbe (Matjaž Sever) 1182
Kronična mielomonocitna levkemija (Matjaž Sever) 1182
Limfatične novotvorbe 1183
Ne-Hodgkinove limfatične novotvorbe (Matevž Škerget, Peter Černelč) 1183
Kronična limfocitna levkemija (Matevž Škerget) 1186
Klonska limfocitoza celic B (Matevž Škerget) 1187
Difuzni velikocelični B-limfom (Matevž Škerget) 1187
Folikularni limfom (Matevž Škerget) 1187
Limfom plaščnih celic (Matevž Škerget) 1188
Hodgkinov limfom (Barbara Jezeršek) 1188
Plazmacitne novotvorbe (Samo Zver) 1191
Diseminirani plazmocitom (Samo Zver) 1192
Solitarni plazmocitom (Samo Zver) 1197
Indolentni plazmocitom (Samo Zver) 1198
Osteosklerotični plazmocitom (sindrom POEMS) (Samo Zver) 1198
Plazmocelična levkemija (Samo Zver) 1198
Monoklonska imunoglobulinemija neopredeljenega pomena (Samo Zver) 1198
Monoklonska imunoglobulinemija kliničnega pomena (Samo Zver) 1199
Bolezni zaradi odlaganja monoklonskega imunoglobulina (Samo Zver) 1199
Amiloidoza (Matevž Škerget) 1200
Bolezni celic monocitno-makrofagnega sistema 1201
Novotvorbe celic monocitno-makrofagnega sistema (Jože Pretnar, Barbara Skopec) 1201

XXX INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

Histiocitoze Langerhansovih celic (histiocitoza X) (Jože Pretnar, Barbara Skopec) 1202

Langerhansova histiocitoza pljuč 1202
Erdheim-Chesterjeva bolezen 1202
Sarkomi histiocitov in dendritičnih celic (Jože Pretnar, Barbara Skopec) 1202
Reaktivne bolezni celic monocitno-makrofagnega sistema – hemofagocitne limfohistiocitoze
(Jože Pretnar, Matevž Škerget) 1202
Dedne bolezni zaradi encimskih okvar makrofagov – bolezni kopičenja v lizosomih (Samo Zver) 1203
Gaucherjeva bolezen (Samo Zver, Enver Melkić) 1203
BOLEZNI VRANICE (Zlatko Roškar, Jože Pretnar) 1205
AVTOLOGNA IN ALOGENIČNA PRESADITEV MATIČNIH KRVOTVORNIH CELIC (Samo Zver) 1206
HEMOSTAZA 1213
Fiziologija in patofiziologija hemostaze (Dušan Andoljšek, Saša Anžej Doma) 1213
Postopek opredelitve krvavitev (Dušan Andoljšek) 1216
Motnje primarne hemostaze (Irena Preložnik Zupan) 1219
Trombocitopenije (Barbara Skopec) 1219
Primarna imunska trombocitopenija 1920
Trombocitopenije zaradi zdravil 1222
S heparinom povzročena trombocitopenija 1223
Trombotične mikroangiopatije (Polona Novak) 1224
Motnje delovanja trombocitov (Barbara Skopec) 1225
Krvavitve zaradi nepravilnosti malih žil in vezivnega tkiva (Barbara Skopec) 1226
Motnje koagulacije krvi 1227
Dedne motnje koagulacije krvi 1227
Hemofilija A (Irena Preložnik Zupan) 1227
Hemofilija B (Irena Preložnik Zupan) 1230
Von Willebrandova bolezen (vWb) (Irena Preložnik Zupan, Dušan Andoljšek) 1231
Dedno pomanjkanje aktivnosti koagulacijskih faktorjev I, XIII, II, V, VII, X, XI, XII 1233
Pridobljene motnje koagulacije krvi (Saša Anžej Doma, Irena Preložnik Zupan) 1235
Pomanjkanje vitamina K 1235
Kumarini 1235
Heparin in nizkomolekularni heparini 1236
Krvavitve ob uporabi novih antikoagulantnih zdravil 1236
Motnje v koagulaciji pri boleznih jeter 1236
Motnje v koagulaciji pri amiloidozi 1237
Pridobljeni inhibitorji koagulacije 1237
Diseminirana intravaskularna koagulacija (Karla Rener, Dušan Andoljšek) 1237
Motnje uravnavanja koagulacije krvi (Karla Rener, Dušan Andoljšek) 1239
Motnje fibrinolize (Karla Rener, Dušan Andoljšek) 1241
ZDRAVLJENJE S PRIPRAVKI KRVI (Samo Zver) 1242

Poglavje 9: IMUNSKO POGOJENE BOLEZNI (urednik Mitja Košnik)

IMUNSKI SISTEM (Vladimir Kotnik) 1249

Naravna odpornost 1249
Pridobljena odpornost 1251
DIAGNOSTIČNI TESTI V KLINIČNI IMUNOLOGIJI (Vladimir Kotnik , Mitja Košnik) 1252
ALERGIJSKE IN DRUGE PREOBČUTLJIVOSTNE BOLEZNI (Ema Mušič, Vladimir Kotnik, Mitja Košnik) 1254
Alergeni (Ema Mušič, Mitja Košnik, Mihaela Zidarn) 1257
Zdravljenje (Mitja Košnik) 1261
Alergijski rinitis (Ema Mušič, Mitja Košnik) 1263

INTERNA MEDICINA XXXI

VSEBINSKO KAZALO

Alergija in nealergijska preobčutljivost za hrano (Ema Mušič, Mihaela Zidarn) 1266

Atopijski ekcem (Nada Kecelj) 1270
Alergijski kontaktni dermatitis (Nada Kecelj) 1271
Urtikarija in angioedem (Mihaela Zidarn, Mitja Košnik) 1271
Preobčutljivost za zdravila (Mitja Košnik) 1277
Alergija za strupe žuželk (Mitja Košnik) 1279
Anafilaksija (Mitja Košnik) 1281
AVTOIMUNOST (Vladimir Kotnik) 1283
IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI 1285
Prirojene imunske pomanjkljivosti v odrasli dobi (Peter Kopač, Tadej Avčin) 1285
Sekundarne imunske pomanjkljivosti (Janez Tomažič) 1294
Pričakovane okužbe pri bolnikih s specifičnimi imunskimi motnjami 1294
Pristop k febrilnemu bolniku z znano imunsko motnjo 1296
Diagnostični postopki pri bolniku z imunsko okvaro 1297
Pristop k bolnikom s HIV/aidsom 1299
SPLOŠNI PREVIDNOSTNI UKREPI ZA PREPREČEVANJE PRENOSA OKUŽBE Z VIRUSI,
KI SE PRENAŠAJO S KRVJO (Janez Tomažič) 1300
ZAŠČITA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV PO MOŽNI IZPOSTAVITVI OKUŽBI S HIV (Janez Tomažič) 1300

Poglavje 10: REVMATSKE BOLEZNI (urednika Matija Tomšič, Sonja Praprotnik)

ANAMNEZA (Matija Tomšič) 1303

TELESNI PREGLED (Matija Tomšič) 1304
POGLAVITNI SIMPTOMI IN ZNAKI REVMATSKIH BOLEZNI (Matija Tomšič) 1305
DIAGNOSTIČNE PREISKAVE V REVMATOLOGIJI 1309
Določanje najpomembnejših organsko nespecifičnih avtoprotiteles pri vnetnih revmatskih boleznih
(Saša Čučnik, Polona Žigon, Tinka Švec, Borut Božič) 1309
Sinovijska tekočina (Boris Lestan) 1314
Ultrazvočna diagnostika revmatskih bolezni (Alojzija Hočevar, Dušan Logar) 1315
Radiološke diagnostične metode (Vladka Salapura, Jelena Markota, Helena Vogel) 1319
REVMATOIDNI ARTRITIS (Sonja Praprotnik) 1328
SPONDILOARTRITISI (Alojzija Hočevar, Rok Ješe) 1337
Ankilozirajoči spondilitis 1339
Psoriatični artritis 1342
Reaktivni artritisi 1345
Enteropatični artritis 1347
Whipplova bolezen 1348
OSTEOARTROZA (Martina Plešivčnik Novljan, Žiga Rotar) 1348
S KRISTALI POVZROČENI ARTRITISI (Žiga Rotar) 1356
Protin 1356
Bolezen odlaganja kalcijevega pirofosfat dihidrata 1360
Bolezni odlaganja bazičnega kalcijevega fosfata 1361
Sklepno vnetje, sproženo s kristali glukokortikoidnih estrov 1362
ZUNAJSKLEPNI REVMATIZEM (Daša Šuput Skvarča, Jaka Ostrovršnik) 1362
Sindrom fibromialgije 1362
OKUŽBE SKLEPOV IN HRBTENICE (Matija Tomšič, Sonja Praprotnik, Monika Krošel) 1364
Bakterijski artritisi 1365
Virusni artritisi 1368
Glivični artritisi 1369
Infekcijski spondilodiscitis 1369

XXXII INTERNA MEDICINA

 VSEBINSKO KAZALO

Tuberkulozni artritis in spondilitis 1370

Lymski artritis 1372
SISTEMSKE VEZIVNOTKIVNE BOLEZNI 1372
Sistemski lupus eritematozus in druge oblike lupusnega sindroma (Sonja Praprotnik) 1373
Antifosfolipidni sindrom (Aleš Ambrožič) 1382
Sistemska skleroza (Žiga Rotar, Katja Perdan Pirkmajer) 1386
Sjögrenov sindrom (Alojzija Hočevar, Katja Perdan Pirkmajer) 1392
Vnetne miopatije (Alojzija Hočevar, Monika Krošel) 1396
Neopredeljene oblike sistemskih vezivnotkivnih bolezni in prekrivajoči se sindromi (Sonja Praprotnik) 1401
Z IMUNOGLOBULINOM IgG4 POVEZANA BOLEZEN (Alojzija Hočevar) 1403
VASKULITIČNI SINDROMI (Nataša Gašperšič) 1407
Gigantocelični arteritis 1409
Takayasujev arteritis 1409
Nodozni poliarteritis 1410
Kawasakijeva bolezen 1411
Granulomatoza s poliangiitisom 1411
Mikroskopski poliangiitis 1413
Eozinofilna granulomatoza s poliangiitisom 1413
IgA vaskulitis 1414
Krioglobulinemični vaskulitis 1416
Urtikarialni vaskulitis 1417
Bolezen anti-GBM 1417
Coganov sindrom 1418
Behçetova bolezen 1418
Relapsni polihondritis 1418
Primarni vaskulitis centralnega živčevja 1418
Kožni levkocitoklastični angitis 1418
REVMATIČNA POLIMIALGIJA IN GIGANTOCELIČNI ARTERITIS (Alojzija Hočevar, Rok Ješe) 1419

Poglavje 11: ZASTRUPITVE (urednica Marija Jamšek)

TOKSIKOKINETIKA (Martin Možina, Mojca Dobaja ) 1426

DIAGNOSTIKA (Miran Brvar, Damjan Grenc) 1430
Anamneza 1430
Klinična slika 1431
Laboratorijske preiskave 1433
NUJNI UKREPI PRI ZASTRUPITVAH (Lucija Šarc, Martin Možina) 1436
ANTIDOTI (Marija Jamšek, Miran Brvar, Lucija Šarc, Damjan Grenc, Mojca Dobaja, Martin Možina) 1439
ODSTRANJEVANJE STRUPA IZ TELESA (Marija Jamšek, Martin Možina) 1452
SNOVI, KI POGOSTEJE POVZROČAJO ZASTRUPITVE
(Miran Brvar, Marija Jamšek, Lucija Šarc, Damjan Grenc, Martin Možina) 1458

Poglavje 12: KLINIČNA PREHRANA (urednik Borut Štabuc)

OBRAVNAVA PREHRANSKO OGROŽENIH BOLNIKOV (Borut Štabuc, Tajda Božič) 1517

Prepoznava prehransko ogroženih bolnikov 1517
Ocena prehranskega stanja 1517
Nadzor uspešnosti prehranskih ukrepov 1522
BOLEZNI IN KLINIČNA STANJA, POVEZANA S PREHRANJEVANJEM (Tajda Božič, Borut Štabuc) 1522

INTERNA MEDICINA XXXIII

VSEBINSKO KAZALO

Podhranjenost 1523
Anoreksija nervosa 1524
Sarkopenija in krhkost 1527
Sindrom ponovnega hranjenja 1527
Neravnovesja mikrohranil 1529
PREHRANSKA TERAPIJA (Borut Štabuc, Tajda Božič) 1529
Oralni prehranski dodatki 1529
Enteralna prehrana 1529
Parenteralna prehrana 1532
SREDOZEMSKA (MEDITERANSKA) DIETA (Zlatko Fras) 1535
PREHRANSKA PODPORA PRI RAZLIČNIH BOLEZNIH IN KLINIČNIH STANJIH 1538
Prehrana pri kronični ledvični bolezni (Bojan Knap) 1538
Prehrana bolnika z rakom (Gašper Boltežar, Borut Štabuc) 1539
Prehrana pri pankreatitisu (Sanela Banović, Borut Štabuc) 1541
Prehrana bolnika s sindromom kratkega črevesa (Živa Mrevlje) 1542
Prehrana bolnika z jetrno boleznijo (Sanela Banović, Borut Štabuc) 1543
Prehrana bolnika s kronično pljučno boleznijo in s srčnim popuščanjem (Živa Mrevlje) 1544
Prehrana kritično bolnega (Nada Rotovnik Kozjek, Živa Mrevlje) 1545

Poglavje 13: PALIATIVNA MEDICINA (urednica Urška Lunder)

OPREDELITEV (Urška Lunder, Matjaž Figelj) 1549

KDAJ NAJ SE ZAČNE PALIATIVNA OSKRBA 1549
POTEK NAJPOGOSTEJŠIH NAPREDOVALIH KRONIČNIH BOLEZNI 1550
ZDRAVNIKOVA OCENA PREŽIVETJA 1550
KRATEK PREGLED OSNOV LAJŠANJA NAJPOGOSTEJŠIH TELESNIH IN PSIHIČNIH SIMPTOMOV 1551
Bolečina 1551
Dispneja 1552
Slabost in bruhanje 1552
Delirij 1553
KOMUNICIRANJE V PALIATIVNI OSKRBI 1553
OCENA POTREB 1554
ETIČNE DILEME 1554
PROCES UMIRANJA 1557
UKREPI, KO NASTOPI SMRT 1557

Poglavje 14: LABORATORIJSKA MEDICINA (urednik Joško Osredkar)

POSTAVITEV REFERENČNIH VREDNOSTI (Joško Osredkar) 1559

ANALITIČNA IN DIAGNOSTIČNA ZANESLJIVOST LABORATORIJSKIH TESTOV 1559
NAPAKE V LABORATORIJSKI MEDICINI 1562
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA BIOKEMIČNE IN HEMATOLOŠKE PARAMETRE 1562
LABORATORIJSKI TESTI OB PREISKOVANCU 1564
MEDNARODNI SISTEM MERSKIH ENOT SI 1564
INSTRUMENTALNE TEHNIKE V BIOMEDICINSKIH LABORATORIJIH (Joško Osredkar, Enver Melkić) 1564
PREGLED ORIENTACIJSKIH REFERENČNIH VREDNOSTI HEMATOLOŠKIH IN BIOKEMIJSKIH
PREISKAV ZA ODRASLE (Elizabeta Božnar Alič, Živa Flisar, Aleš Jerin, Ljuba Krnjak, Mladen Krsnik,
Marija Prezelj, Alenka Sešek-Briški, Milan Skitek, Alenka France Štiglic) 1568
INTERPRETACIJA LABORATORIJSKIH REZULTATOV (Joško Osredkar) 1568

XXXIV INTERNA MEDICINA

 Aleš Blinc

SIMPTOMI, ZNAKI

1
BOLEZNI IN NEKATERE
LABORATORIJSKE
NENORMALNOSTI

takem bolniku je lahko bolezensko spreme­njen, ultrazvočna

BOLEČINA V PRSIH
Bolečina ali nelagodje v prsih je eden od najpogostejših simp­
tomov, zaradi katerih bolnik pride v internistično ambulan­
to. Med vzroki so možna povsem nenevarna stanja in sta­
nja, ki lahko v nekaj minutah povzročijo smrt bolnika. S sta­
ranjem prebivalstva narašča število bolnikov z več sočasni­
mi boleznimi, kar še oteži diagnostiko. Kronični srčni bol­
nik, ki je na primer pred leti že prebolel srčni infarkt, je lah­
ko hud diagnostični problem, ko pride v ambulanto zara­
di težav s požiralnikom. Elektrokardiografski posnetek pri
preiskava srca bo potrdila področne motnje krčenja in tudi ko­
ronarografija bo zavajala z bolezenskimi najdbami. Anamne­
za je za opredelitev prsne bolečine ključnega pomena.
Vzroke za prsno bolečino lahko najdemo v prsni steni, prs­
ni votlini ali v trebuhu (tabela 1.1). Naštete bolezni so opi­
sane v ustreznih poglavjih, tukaj bomo opisali le značilno­
sti simptoma. Bolečino moramo opredeliti:
• krajevno: kje boli in kam se bolečina širi,
• časovno: kdaj (in v kakšnih okoliščinah) je nastala in
kako se je razvijala (hitrost nastanka, čas trajanja, spre­
minjanje, ponavljanje),

Tabela 1.1 Značilnosti prsne bolečine različnih vzrokov

Krajevna Časovna Kvaliteta/ Vplivi Spremljajoči

kvantiteta simptomi
Angina pektoris (glej besedilo) Običajno Peče, tišči, kot Poslabša ali Včasih simptomi
< 30 minut skala na prsih sproži napor, akutnega srčnega
mraz; popuščanja
izboljšanje ob
počitku in GTN
Srčni infarkt Kot AP Običajno Kot AP, lahko Poslabša ali Kot AP, potenje,
> 30 minut hujša, da prepreči sproži napor, bruhanje,
vso telesno mraz, GTN ne dispneja
aktivnost izboljša
Perikarditis Za prsnico in Ure, dnevi; vmes Ostra, zbadajoča Poslabša ali Neznačilno
proti srčni konici lahko popušča sproži jo kašelj
in globok vdih,
spreminja se s
položajem telesa
Disekcija aorte V poteku aorte, Trenutni začetek, Trgajoča, Neznačilno Anamnestično
pogosto se širi v brez popuščanja parajoča, seli arterijska
hrbet in navzdol se navzdol po hipertenzija ali
poteku aorte bolezen veziva
Pljučna embolija Neznačilno Trenutni začetek; Akutno pljučno Neznačilno Nenadna
minute, ure srce: tiščanje; dispneja,
pljučni infarkt: tahikardija,
kot perikarditis omotica ali
sinkopa
Legenda: AP – angina pektoris, GTN – gliceril trinitrat.

INTERNA MEDICINA 1
 SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
1 LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI
• kvalitativno (kakšna je bolečina) in kvantitativno (s kate­
ro znano bolečino je primerljiva, koliko bolnika ovira, ali
po vizualno analogni skali),
• kaj jo poslabša in kaj izboljša (aktivnosti, okoliščine,
zdra­­vila),
• kateri so spremljajoči simptomi.
Bolečina ob ishemiji srčne mišice nastane običajno za prsnico
ali v levi strani prsnega koša. Praviloma je razširjena na večje
območje, ki ga bolnik ne zna natančno omejiti. Najpogosteje se
širi v levo ramo in levo roko, včasih prav do mezinca. Pogosto
se ishemična srčna bolečina širi v druge smeri: v desno ramo, v
epigastrij, v vrat in spodnjo čeljust ali v hrbet med lopatici. Za
stabilno obliko angine pektoris je značilno, da jo sproži predvid­
ljiva, vedno podobna stopnja fizične obremenitve (ali psihične­
ga stresa ali izpostavitve mrazu) in da bolečina po nekaj minu­
tah mirovanja popusti. Stabilne angine pektoris po lokaciji in
tipu bolečine ne moremo ločiti od nestabilnih oblik ishemije
srčne mišice (akutnega koronarnega sindroma), vendar se bo­
lečina pri nestabilni angini pektoris značilno pojavi med miro­
vanjem in traja dlje kot pri stabilni angini pektoris. Za srčni in­
farkt je značilno, da počitek ali uporaba gliceril trinitrata pod
jezik ne odpravita simptomov. Bolniki so pogosto videti priza­
deti, potni, bledi, prestrašeni. Dispneja je lahko ob tem psiho­
gena ali pa jo spremljajo tudi objektivni znaki akutnega levo­
stranskega srčnega popuščanja. Pogosto se zgodi, da pri tele­
snem pregledu bolnika z ishemično srčno bolečino ne najde­
mo bolezenskih znakov. Včasih se prehodno pojavi 4. ton, lah­
ko tudi sistolične pulzacije prekordija v področju bočenja ishe­
mičnega predela prekatne stene. Najpogostejša vzroka ishemi­
je srčne mišice sta na­predovala ateroskleroza (stabilna angina
pektoris) in nacepljena tromboza koronarnih arterij (nestabil­
na angina pektoris in srčni infarkt). K ishemiji pa lahko pripo­
morejo tudi druge bolezni, ki zmanjšajo dostavo ali povečajo
porabo kisika v srčni mišici, npr. anemija, aortna stenoza, hi­
pertrofična kardiomiopatija in hipertonično srce.
Bolečina ob perikarditisu je ostra, zbadajoča. Lahko je
stalna ali občasna – značilno se spreminja z dihanjem, kaš­
ljem in telesnim položajem. Ni izrazito odvisna od napora.
Najdba tritaktnega šuma – perikardnega trenja – pri teles­
nem pregledu takega bolnika je zelo specifična (patogno­
monična), a ni senzitivna (pogosta).
Bolečina ob disekciji aorte nastane – za razliko od prejšnjih
dveh – nenadoma in v polni moči. Bolnik zna včasih natanč­
no opredeliti, kdaj je nastala bolečina, in s prstom pokazati
na mesto nastanka. Bolečina se pogosto širi nazaj v hrbet in
navzdol v trebuh – ob poteku aorte. Najd­be telesnega pregle­
da so lahko zelo raznolike – glede na veje aorte, v katerih je
moten pretok krvi (glej poglavje o boleznih aorte).
2 INTERNA MEDICINA
Bolečina ob pljučni emboliji traja od nekaj minut do ne­
kaj ur in je verjetno posledica raztezanja pljučne arterije. V
vseh­pogledih je lahko zelo podobna bolečini ob ishemiji sr­
ca in je od nje ne moremo zanesljivo ločiti. Vodilni simptom
pljučne embolije je navadno dispneja, ki pa lahko sprem­lja
tudi ishemijo srčne mišice. Več ur ali dni po pljučni emboliji
se lahko razvije drugačen – plevritični tip bolečine. Vzrok je
draženje plevre ob pljučnem infarktu, ki lahko nastane kot
posledica pljučne embolije. Ta bolečina je ostra, zbadajo­
ča in značilno odvisna od dihanja, kašljanja in spremembe
tele­snega položaja, podobno kot pri perikarditisu.
Bolečina ob boleznih dihal. Pljučni parenhim in visce­
ralna plevra nimata receptorjev za bolečino, zato bolezni
pljučnega parenhima niso povezane z bolečino. Pri vnetju
rebrne mrene je bolečina ostra, zbadajoča in se okrepi ob
vdihu ali kašlju. Bolnik jo zna dokaj natančno lokalizirati
in opredeliti. Bolečina, ki izžareva v ramo, je lahko posle­
dica prizadetosti trebušne prepone. Bolečino ali tesnobo za
prsnico bolniki občasno opisujejo pri akutnem traheobron­
hitisu in astmi. Ločevanje te vrste bolečine od tiste pri ishe­
mični bolezni srca je včasih težko, zlasti ker se tudi pri ast­
mi utegne pojaviti ob naporu. Topa bolečina v prsih je bolj
značilna za nekatere vrste pljučnega raka.
Glavna in prva preiskavna metoda pri bolniku z bolečino
ali nelagodjem v prsih je elektrokardiogram z 12 odvodi.
Če z njim ne moremo opredeliti diagnoze, pridejo na ­vrsto
labo­ratorijske preiskave krvi, rentgenogram prsnih orga­
nov, ultrazvočna preiskava srca in kasneje po potrebi še
bolj specializirane preiskave.
PALPITACIJE
Palpitacije so neprijetno zaznavanje srčnega utripa. Kadar
trajajo težave le trenutek, je vzrok najpogosteje prezgodnji
utrip (ekstrasistola). Prezgodnji utrip je zaradi prekratke dia­
stolne polnitve navadno hemodinamsko šibak in ga ose­be
sploh ne zaznajo. Ker pa prezgodnjemu utripu sledi kom­
penzatorna pavza, je čas diastolne polnitve do naslednje­
ga utripa podaljšan in utrip je znatno močnejši, kar bolni­
ki jasno občutijo. Ekstrasistole imajo mnogi zdravi ljudje;
srčna bolezen je bolj verjetna, če se palpitacije pojavljajo
pogosto in se stopnjujejo ob telesni aktivnosti. Srčni utrip
lahko bolnik čuti kot dolgotrajnejše razbijanje, prehitro
utripanje, drgetanje v prsih. Včasih zaznava dodatne utri­
pe ali pavze. Postopen nastanek oz. stopnjevanje palpita­
cij sta bolj značilna za sinusno tahikardijo; razbijanje srca,
ki začne in preneha nenadoma, pa je največkrat posledica
paroksizmalnih tahikardij. Utrip je ob tem lahko ritmičen
(kot npr. pri paroksizmalni nadprekatni tahikardiji ali pri

Tabela 1.2 Anamnestični podatki in njihova povezava z mehanizmom kratkotrajne izgube zavesti
Okoliščine dogodka
• Ob naporu
• Ob čustvenem stresu
• Ob premikanju glave ali pritisku na vrat
• Ob obremenitvi zgornje okončine
• Ob vstajanju
• Ob dolgem stanju
• Po zaužitju zdravil
Hitrost nastanka
• Nenaden
• Hiter
• Postopen
Hitrost izzvenevanja težav po napadu
• Hitro
• Počasi
Spremljajoči simptomi/znaki
• Inkontinenca, ugriz v jezik
• Bradikardija ob začetku, dispneja in tahikardija po vrnitvi zavesti
undulaciji preddvorov) ali popolnoma neritmičen (in spre­
menljiv po moči), kar običajno pomeni fibrilacijo preddvo­
rov. V pomoč pri diagnozi je, če bolnik s trkanjem po mizi
prikaže, kako mu utripa srce med napadom.
Spremljajoči simptomi, ki so povezani z večjo verjetnostjo za
srčno bolezen, so stenokardija, dispneja in vrtoglavica ali ce­
lo izguba zavesti. Ti simptomi so pogosto povezani s parok­
sizmom prekatne tahikardije. Motnje zavesti lahko nastane­
jo tudi ob prepočasnem srčnem utripu, zlasti ob bloku pred­
dvornoprekatnega prevajanja visoke stopnje.
Občutek močnejšega, hitrega utripa po večji telesni aktivnos­
ti je fiziološki, ob manjšem naporu ali med mirovanjem pa je
lahko spremljajoči znak anemije, hipertiroze, hipoglikemije,
povečane telesne temperature ali anksioz­nosti.
Pogosto se zgodi, da v času pregleda bolnik nima težav.
Ključna je natančna anamneza, s katero opredelimo simptom
po podobnih kriterijih, kot je opisano pri poglavju o bolečini
v prsih. Vprašati moramo o preostalih boleznih, jemanju
zdravil, uživanju drog. Pomembna je družinska anamneza
o aritmijah, sinkopah in nenadni srčni smrti. Opravimo tudi
telesni pregled in posnamemo elektrokar­diogram z 12 odvo­
di. Na podlagi teh podatkov presodimo, ali potrebuje bolnik
sprejem v bolnišnico ali je dodatne preiskave mogoče opraviti
ambulantno. V poštev prideta predvsem snemanje 24-urnega
elektrokardiograma (Holterjeva monitorizacija) in daljši nad­
zor elektrokardiograma, bodisi s snemanjem, ki ga vključi
bolnik ob simptomih, bodisi s teleelektrokardiografijo.
INTERNA MEDICINA
SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI
Mehanizem
Obstrukcija pretoka krvi
Vazovagalni, hiperventilacija
Preobčutljivost karotidnega sinusa
Sindrom kradeža arterije subklavije
Ortostatična hipotenzija
Vazovagalni
Ortostatična hipotenzija, hipoglikemija
Motnja ritma, nevrološki, ortostatična
hipotenzija, pljučna embolija
Vazovagalni, nevrološki (z avro)
Hiperventilacija, hipoglikemija
Hemodinamični
Nevrološki
Nevrološki
Pljučna embolija
OMOTICA IN SINKOPA
Sinkopa je kratkotrajna izguba zavesti zaradi akutno zmanj­
šanega pretoka krvi v možganih. Nastane lahko nenadoma
ali po prodromalnih simptomih (omotica, vrtoglavica, mot­
nje vida, oblivanje vročine, potenje, navzea).
Poleg hemodinamičnih motenj lahko kratkotrajne izgube
zavesti nastanejo tudi zaradi nevroloških ali presnovnih
mo­tenj. Opredelitev je velikokrat trd diferencialnodiagnos­
tični oreh in zahteva podrobno avto- in heteroanamnezo
(tabela 1.2).
Upoštevati moramo tudi, da se prvotni mehanizem izgu­
be zavesti lahko zamaskira. Pri bolniku z možgansko ka­
pjo lahko sekundarno pride do motnje srčnega ritma (npr.
prekatna tahikardija vrste torsade de pointes); pri bolniku
z epileptičnim napadom lahko nastane asistolija; pri bolni­
ku z več kot 20 sekund trajajočo prekinitvijo prekrvitve mo­
žganov lahko pride ob sinkopi do krčev kot pri epileptične­
mu napadu, pa tudi do inkontinence. Če za nekajminutno
izgubo zavesti ne najdemo drugega vzroka, je treba vztraj­
no iskati v smeri tahikardne ali bradikardne motnje srčne­
ga ritma. Take nezavesti imenujemo Gerbezius-Morgagni­
-Adams-Stokesov sindrom (GMAS). Še posebno verjeten je,
kadar se sinkopa pojavi v sedečem ali ležečem položaju, ne
da bi se bolnik premikal. Nezavesti zaradi hemodinamične
motnje ne morejo biti dolge – če bolniku ne pomagamo, se
bo po največ 10 minutah spontano ovedel ali pa bo umrl.
3
 SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
1 LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI
INTERMITENTNA KLAVDIKACIJA
Intermitentna klavdikacija je simptom, ki ga označuje nela­
godje, nato stopnjujoča se bolečina in nazadnje šibkost v
mišicah okončine po začetku aktivnosti. Značilno se pojav­
lja v mečih med hojo. S trajanjem ali stopnjevanjem obre­
menitve se bolečina stopnjuje. Ob počitku težave postopno
izzvenijo in v mirovanju bolnik nima nobenih težav. Z ana­
mnezo moramo opredeliti stopnjo napora, ki sproži težave
– na primer razdaljo, ki jo po ravnem prehodi bolnik do
začetka simptomov (klavdikacijska razdalja). Vzrok je hi­
poksija mišic ob normalnem povečanju porabe kisika pri
gibanju. Dobava kisika se ne more ustrezno povečati zaradi
zožitve ali zapore perifernih arterij. Akutna zapora ob­
močne arterije (npr. ob trombemboliji) se za razliko od in­
termitentne klavdikacije kaže z neprekinjeno bolečino dis­
talno od zapore. Mirovanje ne odpravi te bolečine.
ŠUM NA SRCU
Avskultacija srca je zadnje dejanje kliničnega pregleda pre­
kordija. Predhodno smo vzeli anamnezo, opravili splošni
telesni pregled, izmerili arterijski tlak, pregledali arterijske
pulze, vratne vene ter končali inspekcijo in palpacijo pre­
kordija. Šele povezovanje vseh naštetih informacij nam
omogoči pravilno vrednotenje avskultacijskih najdb.
Zvočne fenomene pri avskultaciji srčnožilnega sistema
običajno delimo na tone, tleske in šume. Najdba šuma za­
hteva njegovo klinično opredelitev po kriterijih, ki so pod­
robneje opisani v poglavju Bolezni srca in žilja. Pri­stop k
preiskovanju in zdravljenju takega bolnika je odvisen od
značilnosti šuma ter od spremljajočih simptomov in zna­
kov.
Osnovna je opredelitev šuma glede na fazo srčnega cik­
la, v kateri se pojavlja. V grobem šume lahko razdelimo na
sistolične, diastolične in neprekinjene. Natančneje razdeli­
mo obe fazi še na tri dele: proto-, mezo- in telesistolo oz. di­
astolo (slika 1.1).
Največ srčnih šumov je tihih in mezosistoličnih. Če tak
šum po naključju odkrijemo pri sicer zdravem človeku, ki
ob normalni telesni aktivnosti nima težav, je potreben le
natančen klinični pregled, 12-kanalni elektrokardiogram in
rentgenogram prsnih organov. Če s tem ne najdemo znakov
srčne bolezni, nadaljnje preiskave niso potrebne.
Pozorni pa moramo biti pri glasnejših šumih, še poseb­
no če so holo- ali telesistolični. Natančnejšo opredelitev
zahtevajo tudi vsi diastolični šumi in večina neprekinjenih
šumov ter vsi šumi pri bolnikih s simptomi ali znaki srčne
bolezni. Med znaki naj posebej omenimo ojačanje šuma
4 INTERNA MEDICINA
S1 S2
A
B
IT
C
IT A2
P2
D
E
OT
F
S3
G
H
Slika 1.1 Opredelitev šuma glede na faze srčnega cikla
Legenda: A – presistolični šum mitralne ali trikuspidalne stenoze, B
– holosistolični šum mitralne ali trikuspidalne insuficience ali defekta
prekatnega pretina, C – mezosistolični šum aortne stenoze (lahko se
začne z iztisnim tleskom), D – mezotelesistolični šum pulmonalne
stenoze (s široko cepljenim drugim tonom), E – protodiastolični šum
aortne ali pulmonalne insuficience, F – mezodiastolični šum mitralne
stenoze (lahko se začne z odpiralnim tleskom), G – mezodiastolični
funkcionalni šum ob povečanem pretoku skozi mitralno ali trikus-
pidalno za-klopko (lahko se začne s tretjim tonom), H – neprekinjeni
šum prehodnega Botallovega voda; S1 – prvi srčni ton, S2 – drugi
srčni ton, A2 – aortna komponenta drugega tona, P2 – pulmonalna
komponenta drugega tona, S3 – tretji srčni ton, IT – iztisni tlesk, OT
– odpiralni tlesk.
med izvajanjem Valsalvovega manevra (znak hipertrofične
obstrukcijske kardiomiopatije), znake infekcijskega endo­
karditisa, trombembolije in anamnestični podatek o sinko­
pi (znak aortne stenoze).
Dokončna opredelitev šuma je običajno možna z ultrazvo­č­
no preiskavo srca, ki nam omogoča morfološke in funkcio­
nal­ne meritve na srcu in zaklopkah (glej poglavje Bolezni
obtočil). Uporabljamo jo tudi za oceno teže bolezni, za odlo­
ča­nje o načinu zdravljenja in za spremljanje razvoja bolezni.
Za telediastolo se je bolj udomačil izraz presistola. Tabela
1.3 prikazuje najpogostejše vzroke srčnožilnih šumov glede
na fazo srčnega cikla. Vzroki so lahko morfološke spre­
membe (t.i. organski šumi) ali bolezensko spremenjena
hemodinamika (t.i. funkcionalni šumi). Šume najdemo
včasih tudi pri zdravih ljudeh – predvsem pri otrocih, lahko
 SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI

Tabela 1.3 Vzroki srčnih šumov glede na fazo srčnega cikla

Sistolični
• Mezosistolični
• AZ: stenoza, povečan pretok, bolezni začetnega dela aorte
• PZ: stenoza, povečan pretok, razširitev začetnega dela pljučne arterije
• Holosistolični
• MZ: insuficienca
• TZ: insuficienca
• VSD
• Protosistolični
• Telesistolični
• MZ: insuficienca ob prolapsu MZ
Diastolični
• Protodiastolični
• AZ: insuficienca
• PZ: insuficienca
• Mezodiastolični
• MZ: stenoza, povečan pretok
• TZ: stenoza, povečan pretok
• Presistolični
• MZ: stenoza (če je ohranjen sinusni ritem)
Neprekinjeni
• Arterijski, venski, arterio-venski (npr. odprt Botallov vod)
Legenda: AZ – aortna zaklopka, PZ – pulmonalna zaklopka, MZ – mitralna zaklopka, TZ – trikuspidalna zaklopka, VSD – defekt prekat-
nega pretina.

tudi pri starostnikih (t.i. akcidentalni ali naključni šumi).
Praviloma so tihi, kratki in nikoli diastolični. Največkrat jih
najbolje slišimo v področju aortne in pulmonalne zak­
lopke.
LITERATURA
Kocijančič A. Klinična preiskava. Ljubljana: Littera picta; 2000.
KAŠELJ
Kašelj je najbolj pogost simptom sprememb in bolezni
v spodnjih dihalih. Kašelj je refleks. Receptorji za refleks
kašlja so na senzoričnih vejah trigeminusa, glosofaringeu­
sa, frenikusa in vagusa. Receptorji so lokalizirani v epiteli­
ju zgornje in spodnje dihalne poti, v osrčniku, požiralniku,
preponi in želodcu. Distalno od terminalnega bronhiola
je za kašelj neobčutljivo področje. Za oceno pomembno­sti
kašlja je treba vedeti:
• koliko časa traja: ali nekaj dni ali več kot 3 tedne (v tem
primeru govorimo o kroničnem kašlju, tabela 1.4),
• kdaj se pojavlja (zjutraj – kadilci, kronični bronhitis; ves
dan – okužba dihal; ponoči – astma),
• ali bolnik kašlja spontano ali šele po naporu (astma),
• ali je moč ves čas enaka ali s časom narašča (tumor v
dihalih),
• ali je kašelj bolj pokašljevanje ali gre za izrazito dražeč
in eksploziven kašelj (tumor, stanje povečane bronhialne
odzivnosti po okužbi ali pri poslabšanju astme),
• ali bolnik kaj izkašljuje ali ne.
Za kadilce je značilno, da kašlja ne štejejo za znak bolezni,
zato ga pogosto sploh ne omenijo.
IZKAŠLJAJ
Izkašljaj je izloček iz spodnjih dihal. Ne smemo ga zame­
nja­­ti z izpljunkom, ki je zmes sline in morda izcedka iz no­
su ali krvi iz obzobnih tkiv. V zdravih spodnjih dihalih na­
staja dnevno okrog 100 ml sluzi, ki se prenaša iz peri­fer­
nih delov bronhialnega vejevja v grlo in jo nezavedno po­
ži­ramo. Sluz je varovalni mehanizem dihalnega epitelija­.

Tabela 1.4 Vzroki kroničnega neproduktivnega kašlja

Pogostni vzroki Redki vzroki

• Kronični rinitis z zatekanjem sluzi • Pljuča: rak, bronhiektazije, bolezni pljučnega intersticija,
• Blaga astma kronične okužbe, tujek
• Gastroezofagealni refluks • Srce: popuščanje srca
• Kronični bronhitis • Zdravila: zaviralci konvertaze angiotenzina
• Motnja v zunanjem sluhovodu, žrelu, grlu, preponi, plevri,
osrčniku, ščitnici, psihogen kašelj

INTERNA MEDICINA 5
 SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
1 LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI
Okvara v migetalčni funkciji, povečana tvorba ali spreme­
njena sestava sluzi povzroči, da samodejni mehanizem od­
stranjevanja sluzi odpove, zato jo je treba odstranjevati s
kašljem. Tipičen primer je kadilec, ki mora zaradi okvare
funk­
cije migetalk z jutranjim izkašljevanjem odstraniti
­maj­h­no količino prozorne sluzi, včasih s primesjo rjavkastih
drobcev katrana. Bolnik s kroničnim bronhitisom večino
(> 80 % dnevne količine) izmečka izkašlja v jutranjih urah.
Povečano količino izmečka, ki je pogosto zmešan z večjo ali
manjšo količino gnoja različne barve, vidimo pri okužbah
dihal, cistični fibrozi in bronhiektazijah. Izkašljaj rumene
barve najdemo tudi pri poslabšanjih astme. Značilno ru­
meno barvo mu dajejo številni eozinofilci. Izkašljaj je lahko
homogen in bolj ali manj tekoč, penast (pri pljučnem ede­
mu), v obliki manjših (pri astmi) ali večjih zrnc (pri alergij­
ski bronhopulmonalni aspergilozi); včasih opazimo, da se v
zbirnem kozarcu razdeli v več slojev (pri bronhiektazijah).
HEMOPTIZA IN HEMOPTOA
Opredelitev. Izkašljaj s primesjo manjše ali večje količine
sveže ali že delno hematinizirane krvi imenujemo hemopti­
za. Če je kri edina sestavina izmečka in jo bolnik izkašlja
več kot 250 ml/24 ur, govorimo o hemoptoi. Po navadi kr­
vavitev izvira iz bronhialne cirkulacije.
Preden začnemo z diagnostiko krvavitve, je pomembno,
da izključimo krvavitev iz zgornjega dela dihalne poti ali iz
prebavil, saj je možno, da bolnik kri najprej aspirira in nato
izkašlja. Zavede nas lahko tudi krvavitev iz dlesni. Kadar je
izkašljana krvava vsebina penasta ali kadar vidimo primesi
gnoja ali sluzi, je izvor krvavitve skoraj zanesljivo v dihalih.
Vzroki hemoptize. Hemoptize so lahko znak obolenja di-
Tabela 1.5 Vzroki izkašljevanja krvi
Vir Pogostni vzroki
Dihalne poti • Bronhitis
• Bronhiektazije
• Pljučni rak
Pljučni parenhim • Pljučnica
• Tuberkuloza
Žile • Pljučna embolija/infarkt
• Pljučna hipertenzija pri levostranskem
srčnem popuščanju
6 INTERNA MEDICINA
halnih poti, parenhimskih pljučnih bolezni ali prizadetosti
žilja. Najpogostejši vzroki hemoptiz zaradi obolenja dihal­
nih poti so akutni bronhitis, bronhogeni ali metastatski ma­
lignom ter karcinoid in bronhiektazije, redkeje so hemoptize
posledica tujka v dihalnih poteh ali poškodbe (tabela 1.5).
Hemoptize, kot posledica parenhimskih obolenj, so najpo­
gostejše pri vnetjih: pljučnici, tuberkulozi, aspergilomu in
pljučnem abscesu. Pojavijo se pri imunoloških obole­njih,
kot so: Goodpasturejev sindrom, idiopatska pulmonalna
hemosideroza, granulomatoza s poliangiitisom (Wegener­
jeva granulomatoza), lupusni pnevmonitis. Hemo­ptiza se
lahko pojavi pri trombocitopeniji ali pri bolnikih na an­
tikoagulantnem zdravljenju. Hemoptizo kot posle­dico pri­
zadetosti žilja vidimo najpogosteje pri pljučni embo­liji, pri
povečanem pljučnem kapilarnem tlaku (stenoza mitralne
zaklopke, levostransko srčno popuščanje). Redek vzrok pa
so arteriovenske malformacije. Kljub skrbnemu dia­gno­
stičnemu postopku pri 30 odstotkih bolnikov ne odkrijemo
vzroka izkašljevanja krvi.
Diagnostični postopek pri hemoptizi. Vsako izkašljevanje
krvi zahteva natančen in hiter diagnostični postopek. Po
skrbni anamnezi in telesnem pregledu naredimo rentgen­
sko sliko pljuč. Nenormalen izvid lahko nakaže možnost
tumorja, pljučnice, tuberkuloze ali srčnega popuščanja.
Naredimo teste strjevanja krvi, določimo število trombo­
citov, koncentracijo kreatinina in opravimo pregled urina
(zaradi suma na pulmorenalni sindrom). Z bronhoskopijo,
ki jo opravimo med izkašljevanjem krvi ali znotraj 48 ur,
pri okoli 40 odstotkih bolnikov ugotovimo mesto krvavitve.
Bronhoskopija je metoda izbora, kadar na rentgenogramu
pljuč ugotovimo spremembe, sumljive za tumor. Kadar se
pojavi hemoptiza pri nekadilcih, mlajših od 40 let z nor­
malnim rentgenogramom pljuč, naredimo najprej viso­ko­
Redki vzroki
• Tujek
• Poškodba
• Traheobronhialna fistula
• Okužbe (aspergilom, pljučni absces)
• Pulmorenalni sindrom (Goodpasturejev
sindrom, granulomatoza s poliangiitisom)
• Lupusni pnevmonitis
• Pljučna hemosideroza
• Koagulopatija
• Iatrogeno (pljučna biopsija)
• Katamenijalna hemoptiza (intratorakalna
endometrioza)
• Arteriovenske anomalije v pljučih

ločljivostni CT pljuč, ki pokaže morebitne bronhiektazije,
arteriovenske malformacije ali periferne pljučne tumorje
bolj zanesljivo kot bronhoskopija. Pri hemoptizah ob nor­
malnem rentgenogramu je manj kot 5 odstotkov verjetnos­
ti, da bomo ugotovili endobronhialni vzrok hemoptize.
Hemoptoa. Vzroki za masivno krvavitev, ki ogroža življenje,
so bronhiektazije, razširjeni centralni pljučni rak, asper­
gilom, pljučni abscesi in tuberkuloza. Bolnika, ki masiv­
no krvavi, obrnemo na stran, iz katere najverjetneje krva­
vi. S tem preprečimo prelivanje krvi v zdrava pljuča in go­
tovo zadušitev. Bolniku omogočimo zadostno oksigenaci­
jo in ga hemodinamično stabiliziramo. Bolnika intubira­
mo s čim širšim tubusom, evakuiramo kri, z bronhosko­
pom poskušamo najti stran kravitve in nato vstavimo ba­
lonski kateter, s katerim zapremo dihalno pot v segment ali
lobus, iz katerega bolnik krvavi. Vstavljanje dvolumenskih
katetrov za selektivno intubacijo (levo ali desno) je zahtev­
no in pogosto neuspešno tudi za zelo izkušene zdravnike.
Ko bolnika stabiliziramo, opravimo teste koagulacije in se
posvetujemo z interventnim radiologom, ki bo opravil bron­
hialno arteriografijo in emboliziral krvavečo arterijo. Z em­
bolizacijo uspemo zaustaviti 85 odstotkov krvavitev, žal
pa se krvavitev pri petini bolnikov ponovi. Krvaveči del
pljuč lahko v skrajnem primeru tudi kirurško odstrani­
mo, upoštevati pa moramo relativno kontraindikacijo, tj.
kronično pljučno bolezen s hudo okrnjeno pljučno funkcijo.
Smrtnost hude krvavitve iz dihal je kljub vsem opisa­nim
ukrepom do 80-odstotna. Večina bolnikov umre zaradi
zadušitve s krvjo.
IZCEDEK IZ NOSU
Izcedek iz nosu je izraz preobremenitve obrambne sposob­
nosti respiratornega epitelija zgornjih dihal. Največkrat gre
za vodén izcedek (zaradi virusne okužbe ali alergije), ki je
Tabela 1.6 Vzrok dispneje glede na hitrost začetka dispneje
Nenaden (minute) Hiter (ure)
Pljučni edem Pljučnica
Pljučna embolija Akutno poslabšanje KOPB
Astma Plevralni izliv
Pnevmotoraks Hematotoraks
Aspiracija tujka Perikardni izliv
Angioedem grla Alveolitis
Hiperventilacija
Legenda: KOPB – kronična obstruktivna pljučna bolezen.
INTERNA MEDICINA
SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI
lahko pomešan z gnojem. Spremlja ga lahko tudi kihanje
ali povsem zamašen nos, predvsem če so v njem polipi.
Primes krvi ni tako pomembna kot pri hemoptizi, razen ka­
dar gre za dolgotrajnejši izcedek.
PISKANJE
Piskanje je znak obstrukcije v dihalnih poteh. Kadar je izra­
zitejše med izdihom, je bolj verjetno posledica obstrukcije v
bronhijih (pri astmi, KOPB), piskanje med vdihom (stridor)
pa je bolj značilno za obstrukcijo v sapniku ali glavnih bron­
hijih (pri tumorju, povečani ščitnici, oslovskem kašlju, da­
vi­ci). Monofono piskanje je znak lokalizirane nepopolne
zapo­re dihalne poti zaradi tumorja ali tujka.
DISPNEJA
Dispneja je občutek neuspešnega in neprijetnega povečanega
napora pri dihanju. Je pogost simptom pri boleznih dihal ter
boleznih srca. Dispneja je tudi simptom slabokrvnosti ali
bolezni dihalnih mišic. Pogosta je tudi psihogena dispneja.
Navzven se dispneja kaže predvsem s povečano frekvenco in/
ali z globino dihanja, z uporabo pomožnih dihalnih mišic ali
nesposobnostjo za govor. Vendar teh znakov ne smemo za­
menjevati z dispnejo. Dispneja je povsem oseben občutek in je
simptom. Tudi bolniki skoraj nikoli ne opisujejo povečanega
napora pri dihanju, temveč tožijo o kratki sapi med miro­
vanjem ali naporom, zasoplosti, tiščanju v prsih, zvezanem
prsnem košu ali o drugače omejeni gibljivosti prsnega koša,
nezmožnosti, da bi globoko vdahnili ali v celoti izdahnili.
Dispnejo ocenjujemo z analogno skalo, na kateri pomeni
nič (0) povsem lahko dihanje, 10 pa neznosno dušenje.
Etiologija. Pri nekaterih boleznih se dispneja začne nenado­
ma, pri drugih pa se postopoma slabša (tabela 1.6). ­Pomembno
Počasen (tedni, meseci)
KOPB
Pljučni rak
Fibrozirajoči alveolitis
Sarkoidoza
Pnevmokonioze
Fibrotoraks
Ankilozirajoči spondilitis
Živčnomišične bolezni
7
 SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
1 LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI

je vprašati bolnika, v kakšnih okoliščinah se začne ali
poslabša dispneja, kako nanjo vpliva napor, položaj telesa,
čas v dnevu, kako nanjo delujejo posamezni ukrepi (prene­
hanje napora, zdravila) in ali jo spremlja kašelj. Po navadi
je dispneja večja pri telesnem naporu kot v mirovanju. Izje­
ma je psihogena dispneja, ki mine med telesno aktivnostjo.
Pri psihogeni dispneji, ki jo po navadi spremlja hiperventi­
lacija, čuti bolnik mravljinčenje okrog ust in v okončinah,
lahko pa tudi mišične krče. Za nekatere bolezni je značilna
le dispneja pri telesni obremenitvi. V mirovanju se začne
dispneja pri poslabšanju astme, kardiogenem pljučnem
ede­
mu, pljučni emboliji. Nočna dispneja je značilnost
srčne­­ga popuščanja in astme. Pri srčnem popuščanju za­
čne bolnika dušiti, ko se uleže, dušenje pa popusti v sede­
čem položaju (ortopneja). Bolnika z astmo dispneja po na­
vadi zbudi v jutranjih urah. Trepopneja je težka sapa le pri

Tabela 1.7 Značilnosti dispneje pri različnih boleznih

Vzroki za dispnejo Hitrost Pojav v Glavni spremljajoči Glavni spremljajoči

nastanka mirovanju simptomi znaki
Respiratorni vzroki
Bolezni dihalni poti
• Poslabšanje astme Nenaden Da Kašelj Piskanje,aktivacija
pomožnih dihalnih mišic
• Kronična obstruktivna pljučna Počasen Ne Produktiven kašelj Piskanje, podaljšan
bolezen izdih­, sodčast prsni koš
• Tumor v dihalnih poteh Počasen Redko Kašelj
• Tujek v dihalnih poteh Nenaden Da Kašelj Stridor
Bolezni pljučnega parenhima
• Pljučnica, posebno če je prizadet Hiter Lahko Povišana tem­ Pokanje
več kot en reženj peratura
• Bolezni pljučnega intersticija Počasen Ne Suh kašelj Pokanje
• Nekardiogeni pljučni edem (stru­ Hiter / nenaden Da Kašelj Pokanje
peni plini, velike višine, sepsa)
Bolezni pljučnega žilja
• Pljučna embolija Nenaden Da Večinoma nič Izguba zavesti
• Pljučna arterijska hipertenzija, Počasen Ne Večinoma nič Večinoma nič
embolizmi, vaskulitis
Bolezni plevre
• Plevralni izliv Hiter Ne Zbadanje Zamolklina, osla­
bljeno dihanje
• Pnevmotoraks Nenaden Da Začetna bolečina Timpanizem,
neslišno dihanje
Kardiovaskularni vzroki
• srčno popuščanje Hiter Ne Bolečina v prsih Ortopneja, inspira­
torno pokanje
Bolezni prsnega koša
• Mehanična disfunkcija prsnega Počasen Ne Večinoma nič Znaki osnovne bolezni
koša (zaradi bolezni dihalnih
mišic, poškodbe n. phrenicusa,
ascites, kifoskolioza)
Drugi vzroki
• Anemija, nenormalen hemo­ Počasen Ne Utrujenost Bledica
globin
• Hipertireoza Počasen Ne Simptomi hiper­ Znaki hipertiroze
tiroze
• Slaba telesna zmogljivost Počasen Ne Utrujenost Večinoma nič
• Hiperventilacijski sindrom, Nenaden Da Mravljinčenje Karpopedalni spazmi
psihogena dispneja
Legenda: hitrost nastanka dispneje: nenaden – minute, hiter – ure, počasen – meseci/leta.

8 INTERNA MEDICINA
 SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI

ležanju na enem boku, na primer pri obsežnem plevral­nem sfinktra, kar privede do vstopa bolusa v požiralnik.
izlivu. Platipneja je dispneja v sedečem položaju, ki se Med požiranjem se sproži primarna peristaltika preko efe­
zmanjša leže. O vzroku dispneje lahko sklepamo tudi po rentnih vagalnih živčnih vlaken z začetkom v podaljšani
spremljajočih simptomih in znakih (bolečina v prsih, izgu­ hrbtenjači. Med primarno peristaltiko se koordinirane kon­
ba zavesti itn.) (tabela 1.7). trakcije iz proksimalnega dela požiralnika prenašajo v dis­
talni del, kjer pride do relaksacije spodnjega sfinktra poži­
Obravnava bolnika z dispnejo. Pri bolniku z dispnejo mo­ ralnika (LES). Primarna peristaltična kontrakcija se širi
ramo izmeriti pljučno funkcijo, velikokrat pa nam pri diag­ po požiralniku s hitrostjo 2–4 cm/sekundo in doseže LES
nostiki pomagajo tudi rentgensko slikanje in računalniška v približno 9 sekundah po začetku požiranja. Sekundarna
tomografska angiografija pljuč, ultrazvočna preiskava sr­ peristaltična kontrakcija je lokalni refleks, ki poskuša pre­
ca, plinska analiza arterijske krvi in krvna slika. Če vzroka makniti morebitne zastale delce bolusa po koncu primarne
dispneje s temi preiskavami ne opredelimo, moramo nare­ kontrakcije.
diti ergospirometrijo. Orofaringealna ali ezofagealna disfagija lahko nastane
zaradi mehanske in/ali strukturne motnje ali motenj v
nevromotoričnem sistemu.
Vzroki disfagije so opisani v tabelah 1.8 in 1.9 ter prikazani
DISFAGIJA
na sliki 1.2. Orofaringealna disfagija nastane zaradi struk­
Opredelitev. Disfagija je lahko je simptom bolezni žrela turnih, intraluminalnih, ekstraluminalnih in nevromusku­
ali vratu. Največkrat pa je funkcionalne narave. Značilnost larnih vzrokov, ezofagealna disfagija pa zaradi intralumi­
funkcionalnega globusa je, da so težave manjše ali celo nalnih ekstraluminalnih vzrokov in zaradi motilitetnih mo­
izginejo pri grižljaju trde hrane. tenj v požiralniku.
Disfagija je občutek oteženega požiranja ali občutek zau­
stavljanja hrane in tekočin od ust do želodca. Tabela 1.8 Vzroki orofaringealne disfagije
Odinofagija je boleče požiranje in je znak organske bolez­
Strukturni Slabo zobovje
ni požiralnika. Kserostomia
Globus je občutek cmoka v grlu ali zaustavljanja hrane v
Intraluminalni Zenkerjev divertikel
žrelu. Orofaringealni rak
Postradiacijska poškodba
orofarinksa
Epidemiologija. Ocenjujejo, da ima disfagične težave 16–22
Ekstraluminalni Tiromegalija
odstotkov bolnikov, starejših od 50 let. Celokupna ocenjena Osteofiti cervikalne hrbtenice
prevalenca disfagije pri bolnikih, starejših od 65 let, je 15- Limfadenopatija
odstotna; 60 odstotkov oskrbovancev domov starejših obča­ Nevromuskularni: Možganska kap
nov ima težave pri hranjenju predvsem zaradi orofaringe­ Centralni živčni sistem Parkinsonova bolezen
Multipla skleroza
alne disfagije, kar je slab napovedni znak glede preživetja. Amiotrofična lateralna skleroza
Tumorji možganskega debla
Wilsonova bolezen
Etiologija. Funkcija požiranja je sestavljena iz koordi­ni­ra­
nega zaporedja dogodkov, ko se premika tekoča ali trda vse­ Nevromuskularni: Bulbarni poliomielitis
Periferni živčni sistem Periferne nevropatije
bina iz ustne votline v hipofarinks in požiralnik. Požiranje (difterija, botulizem, steklina,
delimo v tri faze. Ob motnjah v kateri koli od teh treh faz sladkorna bolezen)
lahko nastane disfagija. Nevromuskularni: Miastenija gravis
Živčno-mišični stik
Prva faza požiranja – oralna faza – je pod voljnim nad­
zorom vsakega posameznika. V tej fazi hrano v ustni vot­ Nevromuskularni: Mišične distrofije
Mišični sistem Poliomiozitis
lini prežvečimo in nastane bolus. Druga faza je faringealna Dermatomiozitis
faza, v kateri jezik dvigne in premakne bolus do farinksa ob Amiloidoza
Sistemski lupus eritematozus
sočasnem zaprtju nazofarinksa. Peristaltični val premakne Metabolične miopatije
bolus distalno. V orofarinksu se hioidna kost premakne (­tirotoksikoza, miksedem,
navzgor in naprej, larings se dvigne, premakne naprej in steroidna miopatija)

nagne nazaj ter s tem dovoli bolusu premik naprej. Obenem

se epiglotis, premakne pod jezik in s tem zapre vhod v grlo. Klinična slika. Bolniki z orofaringealno disfagijo običajno
Tretja faza požiranja je ezofagealna faza, v kateri pride do obiščejo zdravnika zaradi motenj požiranja, kašljanja, na­
kontrakcije farinksa in relaksacije zgornjega ezofagealnega zalne regurgitacije, zaletavanja hrane, halitoze, dizartrije

INTERNA MEDICINA 9
 SIMPTOMI, ZNAKI BOLEZNI IN NEKATERE
1 LABORATORIJSKE NENORMALNOSTI

Disfagija
Težave pri začetku požiranja,
Občutek tujka v prsnem košu
prisotno kašljanje, davljenje
nekaj sekund po požiranju
ali nosna regurgitacija

Orofaringealna Ezofagealna
disfagija disfagija

Hrana in/ali
tekočina Hrana

Motnja v Mehanska
motiliteti obstrukcija

Občasna Progresivna Kontinuitetna Progresivna

Primarna Gastro- Regurgitacija Obroč/ Gastro- Starostniki,

ezofagealna ezofagealna z izgubo eozinofilni ezofagealna izguba telesne
motilitetna refluksna telesne teže ezofagitis refluksna teže, anemija
motnja bolezen bolezen
Karcinom
Peptična ezofagusa,
Ahalazija
striktura kardije
Slika 1.2 Vzroki disfagije

ali slabše telesne zmogljivosti zaradi različnih nevroloških

Tabela 1.9 Vzroki ezofagealne disfagije vzrokov. Bolniki z ezofagealno disfagijo običajno obiščejo
zdravnika zaradi občutka tujka za prsnico. Pri hranjenju si
Intraluminalni Refluksni ezofagitis
pomagajo s pitjem tekočin ali z bruhanjem, da se znebijo
Schatzkijev obroč 1
Tumor požiralnika občutka tujka. Pogosto začnejo uživati pasirano ali tekočo
Hiatalna hernija hrano.
Eozinofilni ezofagitis
Ekstraluminalni Motnje žilja:
• Aberantno žilje (dysphagia aortica­2, Diagnoza. Diagnostični algoritem je prikazan na sliki 1.3.
dysphagia lusoria 3) Anamneza. Ali je disfagija prisotna pri uživanju trde hrane,
Tumorji mediastinuma:
• Limfom
tekočine ali obojega? Sočasen pojav disfagije za trdo in
• Tumorji pljuč tekočo hrano je znak moltilitetnih motenj požiralnika,
Spremembe po kirurških posegih: ahalazije in difuznega ezofagealnega spazma. Kje je loka­
• Fundoplikacija
• Laparoskopija lizacija disfagije, kdaj so se začeli simptomi in ali simpto­
Cistične spremembe mi napredujejo ali so občasni? Ali je disfagija povezana s
Motnje v Primarne predhodnimi kirurškimi posegi na požiralniku ali v prsni
peristaltiki­ • Ahalazija
votlini, z obsevanjem in imunosupresivnim zdravlje­njem?
• Difuzni spazem požiralnika
• Hiperkontraktilni požiralnik: Lokalizacija disfagije ni vedno zanesljiva. Če bolnik opisu­
• hipertenzivni spodnji ezofagealni je, da se bolus ustavi med vratom in prsnim košem, vzrok
sfinkter
• neučinkovita ezofagealna gibljivost disfagije običajno ni v požiralniku. Pri 80 odstotkih dis­
• Nutcracker požiralnik fagij v spodnjem delu prsnega koša je vzrok v spod­njem
Sekundarne požiralniku. Če je disfagija prisotna samo pri trdi hrani,
• Psevdoahalazija zaradi tumorja
• Sarkoidoza gre najverjetneje za mehansko obstrukcijo. Če je disfagija
• Amiloidoza sprva prisotna pri trdi hrani, kasneje še pri tekoči, sta naj­
• Eozinofilni ezofagitis
• Sladkorna bolezen verjetnejši vzrok peptična razjeda ali tumor. Če je disfagi­
• Skleroderma ja občasna in se pojavlja ob trdi hrani, je vzrok običajno
Legenda: 1 – tkivni (mukouzni ali gladkomišični) obroč okrog peptična striktura ali Schatzkijev obroč. Bolniki z dis­fagijo
spodnjega požiralnika; 2 – pritisk na požiralnik zaradi anev­ imajo lahko druge simptome sistemskih bolezni, kot so
rizme prsne aorte; 3 – pritisk na požiralnik zaradi aberantne
desne subklavijske arterije, ki izhaja kot zadnja veja aortnega polimiozitis, dermatomiozitis, miastenija gravis, Parkin­
loka. sonova bolezen in revmatoidni artritis. Če je bil bolnik ob­

10 INTERNA MEDICINA
Another random document with
no related content on Scribd:
resultant manganese dioxid is to be filtered into a gooch, ignited and
weighed as Mn₃O₄.
Lime.—Reacidify the filtrate from the manganese sulfid with
acetic acid, heat to boiling and add ammonium oxalate: Allow to
stand over night, filter through a gooch and wash with water
containing acetic acid. The calcium oxalate can be weighed as such,
but it is preferable to dry thoroughly and then heat in a small bunsen
flame until a change can be noted passing over the precipitate. If this
is carefully done the residue will be calcium carbonate. In any case
the result is to be checked by igniting over the blast lamp to constant
weight and weighing the lime thus obtained.
Magnesia.—In the filtrate the magnesia can be determined by
sodium phosphate in the usual manner. In very accurate work the
calcium oxalate obtained as directed above can be dissolved and
reprecipitated, and the magnesia in the filtrate added to that in the
first filtrate.
Iron.—For iron another aliquot portion of the original solution is
taken, acidified with sulfuric evaporated to drive off hydrochloric acid,
rediluted and passed through the Jones reductor described in
paragraph 112. The filtrate is titrated with potassium permanganate
solution in the usual manner.
Alkalies.—For the alkalies another aliquot portion is taken and
precipitated while hot, with barium chlorid and barium hydrate,
filtered, and ammonia and ammonium carbonate added to remove
the excess of barium salt. Refilter, evaporate to dryness in a
platinum dish, and ignite gently to expel all ammonia salts, repeat
this operation after taking up with water and finally heat to constant
weight. The weight obtained represents a mixture of potassium and
sodium chlorids, with usually carbon derived from impurities in the
ammonia. A little magnesia is often present. The potassium is
estimated by means of platinum solution, and the potassium chlorid
found deducted from the total weight gives the sodium chlorid. The
carbon is usually unweighable, though it often looks as if present in
considerable quantity. It may be estimated, however, by dissolving
the mixed chlorids in weak hydrochloric acid and filtering through a
gooch before making the potassium estimation. The estimation of
the magnesia remaining with the mixed chlorids may be effected by
evaporating the alcoholic solution remaining after the precipitation of
the potassium to dryness, redissolving in water, placing the solution
in a flask provided with gas tubulures, introducing hydrogen, and
placing in the sunlight. The platinum is soon reduced, leaving the
liquid colorless. Heating facilitates the reaction. Displace the
hydrogen by a current of carbon dioxid, filter, concentrate the
solution and precipitate the magnesia by sodium phosphate in the
usual manner.
Phosphoric Acid.—It is best to determine the phosphoric acid
directly in an aliquot part of the first filtrate from the hydrochloric acid
solution of the ash obtained as described under the determinations
of sand, silica and carbon. When there is not enough of the material
for this, the precipitate of ferric phosphate may be dissolved and the
phosphoric acid determined after separation with ammonium
molybdate.
Sulfuric Acid.—Fifty cubic centimeters of the original hydrochloric
acid filtrate, obtained as described under the determinations of sand,
silica and carbon, are heated to boiling, and the sulfuric acid thrown
out by the gradual addition of barium chlorid. During the precipitation
the mixture is kept at the boiling temperature, but taken from the
lamp and the precipitate allowed to settle from time to time until it is
seen that an additional drop of the reagent causes no further
precipitate. The barium sulfate is collected, dried, and weighed in the
usual manner.
Chlorin.—Dissolve from one to five grams of the ash in nitric acid
in very slight excess, or in water. If the solution be made in nitric acid
the excess must be neutralized if the chlorin be determined
volumetrically; and if the solution be in water, nitric acid must be
added if the determination be gravimetric.
The volumetric determination is accomplished in the usual
manner with a standard silver nitrate solution, using potassium
chromate as indicator. The gravimetric determination is effected by
precipitation with silver nitrate, collecting, washing, and drying at
150° the silver chlorid obtained.
Carbon Dioxid.—The carbon dioxid is most conveniently
estimated in from one to five grams of the ash, according to its
richness in carbonates, by the apparatus described in volume first, or
some similar device.[252]
298. Official Method for Determinations of the Alkalies.—
Evaporate the filtrate and washings from the sulfuric acid
determination, paragraph 297, in a porcelain dish to dryness,
redissolve in about fifty cubic centimeters of water and add milk of
lime, or barium hydroxid solution, which must be perfectly free from
alkalies, until no further precipitation is produced, and it is evident
there is an excess of calcium hydroxid or barium hydroxid present;
boil for two or three minutes, filter hot, and wash thoroughly with
boiling water, precipitate the lime and baryta from the filtrate with
ammonia and ammonium carbonate, filter, evaporate the filtrate to
dryness in a porcelain dish, and drive off the ammonia salts by heat
below redness.[253] When cold, redissolve in fifteen or twenty cubic
centimeters of water, precipitate again with a few drops of ammonia
and ammonium carbonate solution, let stand a few minutes on the
water-bath and filter into a tared platinum dish and evaporate to
dryness, expel the ammonia salts by heating to just perceptible dull
redness, weigh the potassium and sodium chlorids obtained and
determine the potassium chlorid with platinic chlorid as usual.
The potassium may also be determined by the perchlorate
method, or the total chlorin be determined volumetrically, and the
relative percentages of potassium and sodium chlorids calculated by
the usual formula: Or multiply the weight of chlorin in the mixture by
2.1035, deduct from the product the total weight of the chlorids and
multiply the remainder by 3.6358. The product expresses the weight
of the sodium chlorid contained in the mixed salts. The indirect
method is only applicable when there are considerable quantities of
alkalies present and where they exist in approximately molecular
proportions. It is therefore a process rarely to be recommended in
ash analysis.
 299. Statement of Results.—The bases which are found
present in the ashes of wood and other vegetable tissues exist
without doubt before incineration, chiefly in combination with
inorganic acids. Even the phosphorus and sulfur which after ignition
appear as phosphates and sulfates, have previous thereto existed in
an organic form to a large extent. The silica itself is profoundly
modified in the organism of the growing plant and doubtless does not
exist there in the purely mineral form in which it is found in the ash.
During the progress of incineration, with proper precautions, all the
phosphorus and sulfur are oxidized and appear as phosphoric and
sulfuric acids. The silica is reduced to a mineral state, and if a high
heat be employed silicates are formed. The organic salts of lime,
magnesia and other bases at a low temperature are converted into
carbonates, and if a higher temperature be used, may appear as
oxids. The organic compounds of alkalies will be found in the ash as
carbonates. It would be useless, therefore, to try to state the results
of ash analysis in forms of combination similar to those existing in
the original vegetable tissues. It is not certain even that we can in all
cases judge of the form of combination in which the different
constituents exist in the ash itself. It is therefore to be preferred in a
statement of ash analysis to give the bases in the form of oxids, and
the sulfur and phosphorus in the form of anhydrids, and the chlorin in
its elementary state. In this case an equivalent amount of oxygen to
the chlorin found must be subtracted from the total. If an attempt be
made to combine the acid and basic elements the chlorin should first
be united with sodium, and any excess thereof with potassium, and
the amount of base so combined calculated to oxid and deducted
from the total of such base or bases present. The carbonic acid
present should be combined first with alkalies after the chlorin has
been supplied. The phosphoric acid should be combined first with
the iron and afterwards with lime or magnesia. In all cases the
percentages should be based upon the ash, after the carbon and
sand have been deducted, or it is also convenient at times to throw
out of the results the carbon dioxid and to calculate the other
constituents to the ash free of that substance. In determining the
quantities of mineral matters removed from soil by crops, the ash
should be determined with great care, freed of carbon and sand, and
the calculations made on the percentage thus secured. In all
statements of percentages of the essential constituents of ash, as
regards fertilizing materials, it should be specified whether the
percentage is calculated on a crude ash, the pure ash, that is free of
carbon and sand, or upon a basis excluding the carbon dioxid. For
the purpose of fertilizer control, the analyst and dealer will be
satisfied, as a rule, with the determination of the percentages of
phosphoric acid and potash alone. To the other constituents of an
ash is not assigned any commercial value.

AUTHORITIES CITED IN
PART FOURTH.
[239] Compiled for author by Mr. K. P. McElroy.
[240] Volume First, pp. 356 et seq.
[241] Volume First, pp. 337 and 390.
[242] Volume Second, p. 81.
[243] Day: Mineral Resources of the United States, 1893, p. 713.
[244] Frankland: Agricultural Analysis, p. 240.
[245] Volume Second, p. 9.
[246] Annual Report Connecticut Agricultural Experiment Station,
1888, Part 1, p. 80.
[247] Rapport addressé par le Comté des Stations Agronomiques,
1887, p. 34.
[248] Agricultural Science, Vol. 8, pp. 2 and 3, 1894, and
Massachusetts Agricultural Station, 12th Annual Report, pp. 285
et seq.
[249] North Carolina Agricultural Experiment Station, Bulletin No.
3.
[250] Bulletin No. 43, Chemical Division, U. S. Department of
Agriculture, p. 390.
[251] Compiled for author by Mr. K. P. McElroy.
[252] Volume First, p. 337.
[253] Vid op. cit. 12, p. 391.
 INDEX.
Page.
A
Acid phosphates, definition, 150, 151
Albuminoid nitrogen, separation, 225
Alkalies, determination in ashes, 320, 321
official method for determination in ashes, 322
Alkaline earths in wood ashes, 317
Amid nitrogen, separation, 225, 228
Ammonia, preparation for washing precipitates, 17
Ammoniacal nitrogen, 166
separation, 226
Ammonium citrate, influence of
acidity and alkalinity on solvent power, 137, 138
movement on solvent power, 141
quality of sample on solvent power, 136
temperature on solvent power, 134
time on solvent power, 133
preparation, 44
solvent for phosphoric acid, 132
nitrate solution, preparation, 45
Animal débris, treatment, 11
Aqueous vapor, measurement of tension, 180, 181
Arsenic, error, 54
Asboth, method for nitrogen, 212
Ashes, analysis, statement of results, 323, 324
composition, 252
fertilizing value, 254
percentage in various woods, 253
Authorities cited in Part First, 156-160
Fourth, 324
Second, 246, 247
Third, 300, 301

B
Barium oxalate, reagent for potash determination, 281
Barometer, method of use, 178, 179
Basic phosphatic slags, technical analysis, 123
slags, Dutch method for analysis, 77
Halle method for analysis, 76
Berzelius, method of estimating fluorin, 35, 36
Blood, dried, 165
Brown, separation of iron and alumina in phosphates, 131

C
Calcium carbonates, function in manufacture of superphosphates, 152
fluorids, reactions, 152
Carbon dioxid, determination in ashes, 322
phosphates, 19
estimation, 19
in wood ashes, 315, 319
Carnallit, 260
method for analysis, 274-277
Cave deposits, 312
Chatard, modification of Berzelius method, 35-37
Glaser-Jones process, 30, 31
organic matters in phosphates, 18
Chile saltpeter, 168, 235
adulteration, 234
analysis, 234
application, 240
commercial forms, 233
consumption, 245
Gantter’s method, 236-238
method of difference, 239, 240
French sugar chemists, 236
percentage of nitrogen, 233
quantity applied, 244
zinc-iron method, 234, 235
Chlorin, determination in ashes, 322
Chromium, occurrence in phosphates, 128
Citrate and molybdate methods, comparative accuracy, 69
insoluble phosphoric acid, 41
method, 57-59
applicability, 145, 146
Swedish modification, 66, 67
soluble phosphoric acid, 44
direct precipitation, 147
Dutch method, 68
Coloration of distillate, 187
Combustion furnace, 175
Copper oxid combustion, 170
Cottonseed hulls and meal, composition, 251
Crispo, method of estimating iron and alumina, 29, 30
 D
Dilute ammonia, preparation, 45
Distillate, coloration, 187
Distillation apparatus, 208
Dudley and Pease, determination of
phosphoric acid in the presence of iron, 113

F
Factors for calculating potash analysis, 270
phosphoric acid analysis, 17
Ferric phosphate in wood ashes, 317, 318
Ferrous sulfate, analysis, 310, 311
uses, 310
Fertilizers, cost of transportation, 2
definition, 1
drying samples, 12
German methods, 13
official methods, 13
natural, 1
objects of analysis, 1
sampling mixed, 6
French method, 7
method of French sugar chemists, 7
treatment of samples in laboratory, 10
Fertilizing ingredients, trade values, 3
valuation, 2
materials, minerals containing, 5
sampling organic, 8
Fish scrap, 134
Fluorin, estimation in phosphates, 35-38
occurrence in bones, 130

G
German experiment stations,
methods for determining phosphoric acid, 45, 46
Glaser method for estimating iron and alumina, 24, 25, 27
Gooch distillation method, 19
Green vitriol, analysis, 310, 311
uses, 310
Grinding apparatus for fertilizers, 6
Guanos, 312
analysis, 313
nitrogen content, 166
origin, 167
Gunning method, 216, 217
adapted to nitrates, 220
official, 219
for nitrates, 220
process, reactions, 218
Gypsum, 307
amount used, 307
analysis, 308, 309
use for composting, 307, 308

H
Halle method for potash, 270, 271
Hen manure, 312
Hess, method for estimating iron and alumina in phosphates, 25, 26
Holleman, silver method for phosphoric acid, 117
Horn, hoof, and hair, 165
Huston, calcium chlorid method, 282
digestion apparatus, 142, 143
mechanical stirrer, 144, 145
solubility of reverted phosphoric acid, 132, 139

I
Immendorff, method for estimating lime, 23
Indicator for nitrogen determination, 204
Iodin, determination in phosphates, 127
Iron, acetate method, 24
determination in ashes, 320
estimation in phosphates, 24-26, 28-31

J
Jodlbaur method, Dutch variation, 213, 214
for nitrogen, 212, 213
Halle modification, 214
Johnson and Jenkins, method for nitrogen, 177
citrate method, 59
comparison of citrate and molybdate methods, 69, 70
Jones modification of Glaser method, 28
reductor, 115
Jüptner, tartaric acid solution, 17

K
Kainit, 259
methods for analysis, 274-277
Kieserit, 263
 methods for analysis 274-277
Kjeldahl method, 192-216
Dutch process, 200
Halle process, 200-204
modifications, 209-216
official for nitric nitrogen, 215
process, 204-207
original process, 193-196
preparation of reagents, 167-199
theory of reactions, 197
Knorr apparatus for carbon dioxid, 19
Kreider, perchlorate process, 296
Krug and McElroy, estimation of iron and alumina
in phosphates, 32, 33
Krugit, 262

L
Land plaster, 317
Leather waste, 314
Lime, action, 303-305
analysis, 305
application, 303
as a fungicide and insecticide, 305
compounds used as fertilizer, 302
determination, in ashes, 320
of state of combustion, 306, 307
estimation in basic slags, 80, 81
phosphates, 21-23, 35
of caustic, 81
preparation of sample, 306

Mc
McElroy, method of analysis for wood ashes, 319-322
separation of iron and alumina from phosphoric acid, 33, 34

M
Manganese, determination in ashes, 320
Magnesia, determination in wood ashes, 320
error due to occluded, 54
estimation in phosphates, 35
mixture, preparation, 17, 45
removal in perchlorate process, 298
Magnesium compounds, action in manufacture of superphosphates, 154
nitrate, preparation, 45
 pyrophosphate, color, 55, 56
Manure, definition, 1
sampling barnyard, 9
Marioni and Fasselli, modification of Glaser’s method, 31, 32
Mercury pump, 173, 174
Mills for crushing fertilizing minerals, 5
Minerals containing fertilizing materials, 5
Moist combustion process, historical, 192
Moisture, determination in ashes, 219
in monocalcium phosphates, 13, 14
Molybdate and citrate methods, comparative accuracy, 69
method, adopted by Brussels congress, 67
sources of error, 53
Molybdedum precipitate, direct weighing, 150
Molybdic solution, preparation, 17, 45
Morgen, citrate method, 60-65

N
Neubauer, investigation of error, 54, 55
Nitric nitrogen, 168
estimation, 227
Krüger’s method, 231
Schlöesing-Wagner method, 228, 229
Schmitt’s modification, 230
Ulsch method, 227
separation, 226
Nitrifiable solution, 243
Nitrogen analysis, calculation of results, 177
table for calculating results, 183
as ammonia, 221, 222
determination by Boussingault, 222, 223
cost per pound, 3, 4
forms of occurrence, 161, 162
kinds in fertilizers, 161
method of volumetric determination in laboratory, 175, 176
methods of analysis, classification, 169
official methods, 170
volumetric method, 171, 172
qualitative determination of form, 162, 163
Nitrogenous fertilizers, source, 163, 169
Norwegian methods, 45, 47
Noyes and Royse, determination of phosphoric acid
in the presence of iron, 113, 114

O
Official method for phosphoric acid, 16
volumetric method, rarely used, 173
Ogilvie, separation of alumina from phosphoric acid, 31, 32
Organic fertilizing materials, sampling, 8
matters, destruction, 255
by moist combustion, 256
sulfuric acid, 56, 57, 147, 148
in phosphates, 39
ignition with sulfuric acid, 255
in phosphates, 18

P
Patrick, distilling flask, 209
Pemberton method, comparison with official, 109
of preparing reagents, 107, 108
volumetric method for phosphoric acid, 106
Perchlorate process, accuracy, 300
applicability, 299
comparison of results, 298
method of Kreider, 296, 297
Perchloric acid, composition, 295
keeping properties, 295
preparation, method of Caspari, 290, 291
Kreider, 292-294
reagent for potash, 286
Phosphates, constituents to be determined, 15
insoluble matter, 20
low cost, 3
moisture in monocalcium, 13, 14
natural manurial value, 4
preparation of solution, 20
soluble matter, 19
Phosphatic fertilizers, availability, 148, 149
slags, adulteration, 81
detection, 82-86
analysis, 75-81
manufacture, 71, 72
solubility, 74
Phosphomolybdic acid, reagent for potash, 289
Phosphoric acid, condition in superphosphates, 101
cost per pound, 3
determination as stannic phosphate, 40
by official method, 16
titration of yellow
precipitate, 106-110
 in ashes, 321
basic slag, 51
bone meal, 51
fish-guano, 51
mineral phosphates, 51, 53
superphosphates, 50
direct estimation, 15
Dutch method of determination, 51-53
error due to volatility, 54
estimation as a lead compound, 110
in presence of iron, 112
molybdenum technical method, 120, 121
preparation of reagents for technical
determination, 118, 119
separation in wood ashes, 319
silver method, 116, 117
sources, 39
Swedish methods of determining, 49, 50
technical determination, 118-125
volumetric uranium method, 121, 122
time required for precipitation, 126
typical solution, 95
used for superphosphate manufacture, 156
volumetric determination, 86-118
Platinic chlorid, method for potash, 267
official, 267, 268
Platinum method, sources of error, 284, 285
waste, recovery, 287-289
weighing metallic precipitate, 283, 284
Polyhalit, 261
Potash analysis, classification of methods, 266
consumption, 265, 266
cost per pound, 4
Dutch method for analysis, 272
estimation as perchlorate, 289-300
table of factors, 287
forms found in fertilizers, 249
Halle method for analysis, 270, 271
in molasses, 254
winery residues, 255
methods of analysis, 266-300
occurrences in mineral deposits, 256, 257
official alternate method, 269
recovered from factory residues, 265
salts, changes in situ, 257
 control method for analysis, 283
effect of concentration on accuracy of
analysis, 285, 286
geological occurrence, 258
methods for analyzing concentrated, 278-280
solution from organic compounds, 270
sources, 248
Swedish method for analysis, 273
Potassium hydroxid solution, tension of vapor, 182
magnesium carbonate, 265
platinochlorid, differences in crystalline form, 286
sulfate, grades as fertilizers, 264
Pyrophosphate, examination, for impurities, 126

R
Reverted phosphates, reversion by ammonium citrate, 103, 104
phosphoric acid, arbitrary determination, 139
definition, 139, 140
determination by uranium method, 102
Robinson, sources of error in platinum method, 284, 285
Roode, de, method for kainit, 281
Ross, direct precipitation of citrate soluble phosphoric acid, 147
Ruffle method, 188
Boyer’s modification, 190, 191
official, 188-190

S
Salt, 309
analysis, 310
Samples, directions for taking bulk, 243
French method of preparation, 10
German method of preparation, 10
official method of preparation, 10
special cases, 12
taking, 4
Sanborn, method of filtering phosphoric acid, 42
Sand in wood ashes, 315, 316, 319
Schönit, 264
Schweitzer and Lungwitz, method for potash, 281
Scovell, method for nitrogen, 215
Seeds and seed residues, 163
Shaking apparatus, 78, 79
Silica, error due to occluded, 53
estimation in phosphates, 20
in wood ashes, 315, 316, 319
Slags, basic phosphate, 70
composition, 72, 73
manufacture, 71, 72
Soda-lime process, 183, 184
French method, 186
hydrogen method, 187
official method, 184-186
preparation of samples, 187
Sodium nitrate, functions, 231, 232
value, 246
Soluble phosphoric acid, determination by uranium method, 102
German method of estimating, 47, 48
Spencer, silver method for phosphoric acid, 116
Stall manures, 311
Stannic chlorid, reagent for determining phosphoric acid, 40
Sterilized tubes, for sampling, 241
Stone and Scheuch, estimation of caustic lime, 81
Sulfuric acid, determination in ashes, 321
estimation in phosphates, 35
quantity used in the manufacture of superphosphates, 154, 155
removal in perchlorate process, 298
Superphosphates, action of iron and alumina compounds in manufacture, 153
chemical reactions in manufacture, 151
definition, 150, 151
determination by uranium method, 102
manufacture, 150-156
with phosphoric acid, 156
quantity of sulfuric acid used in manufacture, 154, 155
technical analysis, 124, 125
Sylvin, 262
Sylvinit, 263
methods for analysis, 274-277

T
Tankage, 165
Tartaric acid, use, in molybdenum solution, 17
Tetracalcium phosphate, molecular structure, 73
Thiocyanates in fertilizers, determination, 224
Tobacco stems, 250
and waste, composition of ash, 250
waste, 250
Total phosphoric acid, treatment, 42, 43

U
Uranium method for phosphoric acid, 88-101
 preparation of standard solution, 94
process, causes of errors, 98, 99
correction, 97
titration of sample of phosphate, 100
solution, titration, 96

V
Vanadium, methods of estimation, 128, 129
Van Slyke, reactions of gunning method, 218
Voorhees, method for nitrates, 220

W
Waste matters as fertilizers, 2
Water, determination in phosphates, 18
soluble phosphoric acid, 41
volumetric estimation, 111
Wells, citrate method, 59
Wilfarth, method for nitrogen, 211
Winton and Voorhees, gunning method for nitrates, 220
potash analysis, 285, 286
Wood ashes, 251, 315
composition, 252
Wyatt, method for determining iron and alumina in phosphates, 34
estimating fluorin, 37, 38
lime, 22
 Transcriber’s Notes:

Old spellings were not corrected, e.g "dioxid" insread of "dioxide".

The illustrations have been moved so that they do not break up paragraphs and so
that they are next to the text they illustrate.
Typographical and punctuation errors have been silently corrected.
 *** END OF THE PROJECT GUTENBERG EBOOK PRINCIPLES
AND PRACTICES OF AGRICULTURAL ANALYSIS. VOLUME 2 (OF
3), FERTILIZERS ***

Updated editions will replace the previous one—the old editions will
be renamed.

Creating the works from print editions not protected by U.S.

copyright law means that no one owns a United States copyright in
these works, so the Foundation (and you!) can copy and distribute it
in the United States without permission and without paying copyright
royalties. Special rules, set forth in the General Terms of Use part of
this license, apply to copying and distributing Project Gutenberg™
electronic works to protect the PROJECT GUTENBERG™ concept
and trademark. Project Gutenberg is a registered trademark, and
may not be used if you charge for an eBook, except by following the
terms of the trademark license, including paying royalties for use of
the Project Gutenberg trademark. If you do not charge anything for
copies of this eBook, complying with the trademark license is very
easy. You may use this eBook for nearly any purpose such as
creation of derivative works, reports, performances and research.
Project Gutenberg eBooks may be modified and printed and given
away—you may do practically ANYTHING in the United States with
eBooks not protected by U.S. copyright law. Redistribution is subject
to the trademark license, especially commercial redistribution.

START: FULL LICENSE

THE FULL PROJECT GUTENBERG LICENSE
 PLEASE READ THIS BEFORE YOU DISTRIBUTE OR USE THIS WORK

To protect the Project Gutenberg™ mission of promoting the free

distribution of electronic works, by using or distributing this work (or
any other work associated in any way with the phrase “Project
Gutenberg”), you agree to comply with all the terms of the Full
Project Gutenberg™ License available with this file or online at
www.gutenberg.org/license.

Section 1. General Terms of Use and

Redistributing Project Gutenberg™
electronic works
1.A. By reading or using any part of this Project Gutenberg™
electronic work, you indicate that you have read, understand, agree
to and accept all the terms of this license and intellectual property
(trademark/copyright) agreement. If you do not agree to abide by all
the terms of this agreement, you must cease using and return or
destroy all copies of Project Gutenberg™ electronic works in your
possession. If you paid a fee for obtaining a copy of or access to a
Project Gutenberg™ electronic work and you do not agree to be
bound by the terms of this agreement, you may obtain a refund from
the person or entity to whom you paid the fee as set forth in
paragraph 1.E.8.

1.B. “Project Gutenberg” is a registered trademark. It may only be

used on or associated in any way with an electronic work by people
who agree to be bound by the terms of this agreement. There are a
few things that you can do with most Project Gutenberg™ electronic
works even without complying with the full terms of this agreement.
See paragraph 1.C below. There are a lot of things you can do with
Project Gutenberg™ electronic works if you follow the terms of this
agreement and help preserve free future access to Project
Gutenberg™ electronic works. See paragraph 1.E below.