POROČILO

O DELU
SLOVENSKE
022

FILANTROPIJE
 Osebna izkaznica organizacije 2
Kratek pregled dela v 2022 3
Strokovnost in povezovanje 5
Financiranje in projekti 9
Zaposleni na Slovenski filantropiji 12
Program Prostovoljstvo 14
Delo s posamezniki v stiski 14
Slovenska mreža prostovoljskih organizacij 15
AZALO

Promocija prostovoljstva 16
Izobraževanja 16
Zagovorništvo 17
Prostovoljstvo na področju zdravja 17
Prostovoljska pisarna Koper 17
Program Migracije 19
Svetovalno delo in pravna pomoč 19
Zagovorništvo 20
Mentorstvo mladim migrantom 21
Dnevni center za migrante v Ljubljani in Mariboru 21
Odziv na prihod beguncev_k iz Ukrajine 23
Debeli rtič 25
Program Medgeneracijsko sodelovanje 26
Program Mednarodno sodelovanje 28
Pro bono ambulanta 29
Večji dogodki 30
Sodelovanje s podjetji in donacije 34
Promocija 36

1
Ime: Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva
Status: Humanitarna organizacija, Organizacija v javnem interesu na področju socialnega varstva

Predsednica društva: Izvršni direktor društva: Upravni odbor društva: Nadzorni odbor društva:
dr. Anica Mikuš Kos mag. Franc Zlatar dr. Anica Mikuš Kos, Ljuba Kapus,
Branka Bukovec, Marjeta Novak
Danica Purg, in Vanda Doležal
Uroš Škerl Kramberger,
Livijana Lesar,
Ivan Lorenčič
in Irena Sodin

Vizija: Vrednote:

Programske enote:

Sedež: Cesta Dolomitskega odreda 11,

1000 Ljubljana
Druge poslovne enote:

2
 Leto 2022 so delovanje Slovenske filantropije zaznamovale številne
spremembe. Konec februarja smo se hitro odzvali na vojno v
RATEK PREGLED DELA V 2022
Ukrajini in na prihod ljudi, ki so svoj dom zapustili in zatočišče
poiskali v Sloveniji. V velikem obsegu smo aktivirali prostovoljce za
pomoč beguncem, s pomočjo donacijskih sredstev smo beguncem
zagotavljali humanitarno pomoč. Iskali smo jim primerna
stanovanja, prostovoljci so jih učili slovenski jezik, povezovali smo mag. Franc Zlatar
jih s potencialnimi delodajalci. Kasneje smo za ljudi iz Ukrajine izvršni direktor
oblikovali informiranja in orientacijske programe.

Nudili smo jim psihosocialno pomoč in v vseh pogledih skrbeli, da bi bilo njihovo bivanje v
Sloveniji čim prijetnejše. S pomočjo donacijskih sredstev smo v poletnem času dodatno zaposlili
devet oseb, ki nudijo pomoč beguncem iz Ukrajine. Ob tem velja poudariti, da smo podporo in
pomoč še naprej nudili tudi beguncem in migrantom iz drugih delov sveta ter si hkrati prizadevali,
da bi bile pravice migrantov različnih statusov v Sloveniji čim bolj izenačene. Program Dnevnega
centra za migrante, ki je do sedaj deloval v Ljubljani in Mariboru, smo uspeli razširiti v Logatec.

V mesecu maju nas je zaradi izvolitve za poslanko Državnega zbora RS zapustila dolgoletna
izvršna direktorica Tereza Novak. V Slovenski filantropiji smo kljub temu ostali zvesti naši viziji.
V letu 2022 so se od organizacije poslovili še nekatere sodelavke in sodelavci, veliko pa se nam
jih je pridružilo na novo. Skrb za zaposlene je bila tudi sicer ena izmed pomembnih komponent
našega delovanja v preteklem letu: v začetku septembra smo za zaposlene organizirali
teambuilding, ki je bil hkrati tudi priložnost, da na novo zastavimo delo po programskih enotah,
zaposlenim smo omogočali udeležbo na različnih izobraževanjih, pomembnih za njihovo delo,
sodelavkam in sodelavcem smo zagotavljali redne supervizije, tim za zdravje je skrbel za
aktivnosti za spodbujanje zdravega načina življenja na delovnem mestu.

Slovenska filantropija je v letu 2022 praznovala 30-letnico delovanja. Ob tem smo 30.
septembra v Križankah organizirali dogodek, na katerem smo se zahvalili našim prostovoljcem,
predstavili dosedanje delo in prihodnje usmeritve ter se zabavali ob koncertu skupine Hamo &
Tribute 2 Love z gosti. Na dogodek smo povabili nekdanje in sedanje prostovoljke in prostovoljce,
sodelavke in sodelavce ter partnerje. Tudi sicer smo po dveh pandemičnih letih vse večje
dogodke ponovno organizirali v živo: Dan za spremembe, Nacionalni teden prostovoljstva,
Festival migrantskega filma in Forum prostovoljstva.

V letu 2022 smo obeležili tudi 20-letnico delovanja Ambulante za osebe brez zdravstvenega
zavarovanja. V mesecu maju je preminil dolgoletni vodja ambulante in član Upravnega odbora
Slovenske filantropije dr. Aleksander Doplihar, ki je ob koncu leta od Zdravniške zbornice
posthumno prejel najvišje odličje, »Hipokratovo priznanje« za življenjsko delo v medicini.

Stiske mnogih naših uporabnic in uporabnikov so se v letu 2022 še poglabljale, še posebej v

drugi polovici leta. V veliki meri so bile povezane z energetsko krizo in draginjo, pa tudi z
nedelujočim zdravstvenim sistemom v Sloveniji. Potreb po prostovoljskem servisu, materialni in
finančni pomoči je bilo še več, življenjske situacije naših uporabnic in uporabnikov pa so bile še
bolj kompleksne. Opazili smo stiske, ki izhajajo iz slabega zdravstvenega stanja, neprimerne
nastanitve, materialne in finančne prikrajšanosti in drugih osebnih okoliščin.

3
Nedostopnost osebnih zdravnikov je stiske ljudi še poglobila. V Ambulanti s posvetovalnico za osebe brez
zdravstvenega zavarovanja smo se tako srečevali z novo skupino uporabnikov: osebe z urejenim
zdravstvenim zavarovanjem, a brez izbranega osebnega zdravnika.

Po koncu financiranja Večgeneracijskih skupnostnih centrov iz sredstev Evropskega socialnega sklada v

letu 2021 smo si še naprej prizadevali, da pridobimo sredstva za delovanje in nadaljnji razvoj naših Hiš
Sadežev družbe, predvsem iz lokalnih virov. Odzivi občin so še naprej različni, lokalni viri pa nam večinoma
omogočajo nadaljnje delovanje večgeneracijskih centrov, vsaj v minimalnem obsegu, do ponovnega
razpisa sredstev Evropskega socialnega sklada, ki si ga obetamo v letu 2023.

Promocija in razvoj prostovoljstva v Sloveniji še naprej ostajata osrednji dejavnosti Slovenske

filantropije. Ob napovedi vlade Republike Slovenije, da bo pripravila strategijo prostovoljstva, smo se na to
začeli intenzivno pripravljati. Razvijati smo začeli nove načine prostovoljstva, prilagojene novim družbenim
realnostim: prostovoljstvo mladih kot način premagovanja osamljenosti, vključujoče prostovoljstvo,
korporativno prostovoljstvo, prostovoljstvo kot obliko prehoda v aktivno starost itd. Prav tako smo
intenzivno razmišljali, kaj vse bi kazalo na področju prostovoljstva še urediti: zagotoviti bi bilo potrebno
sredstva za mentorstvo, vzpostaviti boljšo podporo prostovoljskim organizacijam na lokalni ravni itd.

Leto 2022 se je tudi sicer pokazalo kot leto novih izzivov, pa tudi priložnosti. Napovedane so bile
spremembe zakonodaje in prakse na številnih področjih: migracije, socialno varstvo, zdravstvo …
Slovenska filantropija je pripravila številne predloge izboljšav na navedenih področjih, ki bodo v večji
meri odgovarjale na potrebe sodobne družbene realnosti in predvsem ljudi ter bodo v skladu z najvišjimi
standardi varovanja človekovih pravic.

4
Slovenska filantropija je članica več mednarodnih in nacionalnih mrež ter
iniciativ, ki združujejo nevladne in prostovoljske organizacije: International
Association for Volunteer Effort (IAVE), Centre for European Volunteering (CEV), European
Guardianship Network (EGN), International Social Service (ISS), Centra nevladnih organizacij
Slovenije (CNVOS), SLOGA – Platforme nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in
humanitarno pomoč, Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij, iniciativa Glas ljudstva in
treh različnih sekcij pri Socialni zbornici Slovenije

Po letu in pol družbenih preskusov in težavnih razmer, ki jih je prinesla epidemija, smo se pridružili
civilni iniciativi Glas ljudstva. Z drugimi članicami in člani iniciative smo sodelovali pri vseslovenski
kampanji za aktivno državljanstvo in povečanje informirane volilne udeležbe, najprej na državnozborskih
volitvah v aprilu, jeseni še na predsedniških in lokalnih volitvah, za nameček pa še na trojnem
referendumu. Zavezali smo se, da bomo budno spremljali delo odločevalcev, opozarjali na odmike od
predvolilnih obljub in koalicijske pogodbe ter spodbujali tvoren dialog med civilno družbo in odločevalci
na vseh ravneh. V letu 2022 smo skupaj vzpostavili ponekod dobre, drugod nekoliko manj dobre
podlage za nadaljnje sodelovanje. V okviru iniciative še naprej promoviramo aktivno državljanstvo,
informiranost in participacijo na vseh ravneh in v vseh skupinah prebivalstva.

Mednarodno V letu 2022 so naši

zaposleni sodelovali v

16
Evropska mreža skrbništev za otroke brez
spremstva (European Guardianship
Network – EGN), (članica: Marina Uzelac)
Mreža za mednarodno socialno delo
(International Social Service – ISS),
(članica: Marina Uzelac) delovnih skupinah,
strokovnih telesih, odborih
in komisijah.
Nacionalno
Svet Vlade Republike Slovenije za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih
organizacij (članica: Tjaša Arko)
Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva (članica:
Tjaša Arko)
Medresorska strokovna komisija za zdravstveno varstvo in razselitev prosilcev za mednarodno
zaščito pri Uradu RS za oskrbo in integracijo migrantov (članica: Aida Hadžiahmetović)
Medresorska delovna skupina za vzpostavitev sistemske oblike nastanitve in obravnave
mladoletnikov brez spremstva kot ločene enote za celovito obravnavo glede na njihovo starost,
(članica: Marina Uzelac)
Komisija za ukrepanje v primeru spolnega nasilja in nasilja po spolu v Azilnem domu pri Uradu RS
za oskrbo in integracijo migrantov (članica: Aida Hadžiahmetović)
Sekcija organizacij, ki delujejo na področju integracije migrantov pri Socialni zbornici Slovenije,
(član: Franci Zlatar)
Sekcija socialnovarstvenih programov pri Socialni zbornici Slovenije (član: Franci Zlatar)
Sekcija za razvoj prostovoljstva pri Socialni zbornici Slovenije (članica: Tjaša Arko)

5
 Delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi (člana: Aida Hadžiahmetović in Franci Zlatar).
Delovna skupina za pripravo rešitev s področja začasne zaščite in položaja razseljenih oseb iz
Ukrajine (članica: Živa Gabaj).
Komisija Naj prostovoljec leta Mladinskega sveta Slovenija (članica: Nina Lukashevich)
Komisija za izbor Naj prostovoljca Zasavske regije (članica: Mateja Slapnik)
Etična komisija na področju prostovoljstva (članica: Sabrina Lever)

Sodelovanje v številnih mrežah, komisijah, nacionalnih in mednarodnih projektih dodatno krepi

strokovnost sodelavcev in sodelavk Slovenske filantropije, saj se udeležujejo različnih izobraževanj,
usposabljanj, partnerskih srečanj, konferenc in študijskih obiskov doma in v tujini.

Lani smo se mudili v

V okviru Active Citizens Days smo se
oktobra v Oslu udeležili tridnevnega

15 11
izobraževanja Advocacy for social
inclusion: strategies and tools
(Zagovorništvo za socialno
vključenost: strategije in orodja), na
katerem smo spoznavali dobre prakse
z Norveške in drugih držav, vključenih
mestih Evropskih
v Active Citizens Fund. držav

Konferenca o okrevanju mladinskega dela po pandemiji (The

Youth Work Recovery Conference) je združila mladinske politike,
prakse in raziskovalno delo ter obravnavala učinke pandemije
koronavirusa in krize, ki jo je ta prinesla, na področje mladinskega
dela (in njegove akterje) po vsej Evropi. V finskih Helsinkih smo
tako junija raziskovali potrebe mladinskega dela v Evropi ter
obenem preučevali razpoložljive možnosti za podporo
mladinskemu delu.

Junija smo se udeležili konference v

okviru projekta Solidarnost v bodoči
Evropi 'Politike (ne)dobrodošlih -
regionalne perspektive' v litovski Vilni.
Govorci iz različnih držav so predstavili,
kako so se njihove vlade, organizacije in
civilna družba odzvali na prvi večji val
beguncev leta 2015 ter na prihod
beguncev po začetku vojne v Ukrajini.

Partnerji v projektu Ustavimo osamljenost,

pričnimo prostovoljiti! smo se v začetku junija
srečali v danskem mestu Aarhus, kjer smo si
skupaj ogledali cilje projekta, se dogovorili glede
dela na prvih aktivnostih in se seznanili z
različnimi aktivnostmi na temo osamljenosti in
izključenosti mladih, ki jih izvajajo na Danskem.
6
 Trening trenerjev meseca maja na temo
Družinska oskrba za otroke brez spremstva je
organizirala nizozemska nevladna organizacija
Nidos, ki velja za evropsko dobro prakso na
področju namestitev, skrbništev in rejništev za
otroke brez spremstva. Udeleženci treninga v
Utrechtu smo se seznanili s potrebami otrok
brez spremstva v družinski oskrbi in potrebami
družin, ki skrbijo za te otroke, različnih fazah v
V začetku septembra smo na
družinskih oskrbi ter veščinah za izpolnjevanje
programu Prostovoljstvo izvedli
potreb družin in otrok samih.
študijski obisk v Amsterdam,
kjer smo obiskali več organizacij
in spoznali številne dobre prakse
vključevanja prostovoljcev v delo
s posamezniki z demenco,
težavami v duševnem zdravju,
starejšimi ter različne
prostovoljke programe
medsosedske pomoči in
sodelovanja prostovoljskih
organizacij in javnih zavodov.

Oktobra smo se udeležili

kongresa prostovoljstva
Evropskega prostovoljskega
Decembra smo v Bruslju kot
centra (CEV), ki je letos potekal v
člani civilne iniciative Glas
Gdansku na Poljskem - Evropski
ljudstva na dogodku
prestolnici prostovoljstva 2022.
Collaborating against
Kongres je poleg generalne
disinformation, v organizaciji
skupščine CEV, predstavitev
European Citizen Action
kandidatov za Evropsko
Service (ECAS), predstavili
prestolnico 2024 in okroglih miz
razloge za nastanek iniciative,
o različnih temah na področju
način organiziranosti in
prostovoljstva omogočil tudi
delovanja ter ključne dosežke v
študijski obisk organizacij.
letu 2022.

Konec oktobra in v začetku novembra smo se v

Hamburgu udeležili seminarja Spielräume –
Youth workers opening spaces for youth
participation exploring and embracing
democracy, ki ga je v okviru programa Erasmus+
organizirala naša partnerska organizacija e.p.a.
(European playwork association). Udeležili smo
se delavnic na temo uporabe različnih metod pri
delu z mladimi in obiskali nekaj lokalnih
organizacij, kjer smo spoznali primere dobrih
praks mladinskega dela.

7
 V maju smo se udeležili konference v
okviru projekta Solidarnost v bodoči
Evropi 'Kaj lahko EU stori za zaščito
mladoletnikov brez spremstva' v Španiji,
natančneje v San Sebastianu. Sodelavki
sta predstavili področje mladoletnikov
brez spremstva ter izzive, s katerimi se
soočajo. Konferenca je odprla prostor za
izmenjavo mnenj predstavnikov
Novembra smo se udeležili študijskega nevladnih organizacij po Evropi, ki
obiska All different, all equal! – still relevant, delujejo na področju migracij.
organiziranega s strani Europan playwork
association (e.p.a) in Mladinskega oddelka
Sveta Evrope v Budimpešti. Cilj je bil
opolnomočiti in okrepiti zavzetost mladinskih
delavcev v njihovih medkulturnih skupnostih.
Obiskali smo partnersko organizacijo, med
obiskom pa smo bolje spoznali metode dela,
kot so forumsko gledališče in živa knjižnica,
ter se v njih tudi preskusili..

Na srečanju predstavnikov mreže

European Guardianship Network v
maju v Barceloni smo se
pogovarjali o različnih praksah
obravnave otrok brez spremstva,
odzivih države na sprejem otrok iz
Ukrajine in standardih za skrbnike
otrok brez spremstva.

V okviru sklada Active Citizens Fund smo se

oktobra udeležili konference Digital4Good v
Lizboni, kjer so se govorci_ke pogovarjali o
temeljih in osnovah digitalnega – spletu, razvoju
programov, aplikacij in umetni inteligenci – ter
kako jih lahko uporabimo v dober namen.

Konec junija in začetek julija smo se s skupino osmih

mladih uporabnikov iz Sirije, Palestine, Iraka, Libanona
in Slovenije skupaj udeležili mednarodne mladinske
izmenjave v Ceuti in Malagi v organizaciji European
playwork association. V okviru teme "Razpiramo krila
proti novim vetrovom - ustvarjanje mostov,
sprejemanje pravic in dostojanstva" (Spreading our
Wings towards new Winds – Creating Bridges,
embracing Rights and Dignity) je bilo organiziranih
nekaj delavnic, predstavitev rezultatov delavnic in
obisk ceutske občine, kjer so se mladi pogovarjali s
predstavniki občine.
8
 Dejavnosti in programi Slovenske filantropije se večinoma financirajo s
projekti, na katere se prijavljamo preko javnih razpisov – naj bo to na
lokalni/občinski ravni, državni ravni prek razpisov ministrstev in na nadnacionalni ravni prek
različnih skladov Evropske komisije ali drugih evropskih in mednarodnih skladov. Delovanje v
poslovnih enotah nam olajšajo javni_e delavci_ke, ki so financirani iz sredstev Zavoda Republike
Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), sredstva pa pridobimo tudi na razpisih Fundacije za financiranje
FINANCIRANJE IN PROJEKTI
invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO). Zelo hvaležni smo za donacije podjetij in
posameznikov, saj nekaterih storitev ne moremo kriti preko javnih razpisov.

FINANCERJI
Mednarodni
Erasmus+
sklad Evropa za državljane Evropske unije
Active Citizens Fund Slovenia, (ACF)
Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji v okviru sklada
AEIF (Alumni Engagement Innovation Fund)
Open Society Initiative for Europe (OSIFE)

Nacionalni
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti (MDDSZ)
Ministrstvo za javno upravo (MJU) Leta 2022
Urad vlade Republike Slovenije za oskrbo in smo izvajali
integracijo migrantov (UOIM)

36
ZRSZ
FIHO

Lokalni
Mestne občine Ljubljana (MOL), Maribor (MOM), Koper
(MOK) in Murska Sobota (MOMS)
občine Žalec, Tišina, Puconci, Beltinci, Turnišče,
projektov kot prijavitelji
Moravske Toplice, Črnomelj, Metlika, Semič in Logatec
ali partnerji.

PROJEKTI Vsem označenim (odebeljenim) občinam se resnično in

iskreno zahvaljujemo za povečano podporo v času, ko
medgeneracijski centri niso financirani z državnimi sredstvi.
Mednarodni
Solidarnost v prihodnji Evropi (Solidarity in a future Europe – SFE), financer: Evropa za
državljane, Evropska unija, koordinator: mag. Franci Zlatar
Multiplus, financer: Erasmus+, Evropska unija, koordinatorica: Helena Liberšar
Work for a better future, financer: Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji v okviru sklada AEIF (Alumni
Engagement Innovation Fund), vodja: Helena Liberšar
Ustavimo osamljenost, pričnimo prostovoljiti!, financer: Erasmus+, vodja: Katarina Rotar

9
POWERED BY V – Engaged Volunteering for the Future of Europe, financer: Erasmus+, koordinatorica:
Katarina Rotar
Building capacity of young people from the rural area, financer: Fundatia Info Live (Moldavija), vodja:
Vahida Huzejrović

Nacionalni in lokalni
Svetovanje, zagovorništvo in psihosocialna pomoč za brezdomce, prosilce za mednarodno zaščito in osebe z
mednarodno zaščito ter druge migrante v Republiki Sloveniji, financer: MDDSZ, vodja: mag. Franci Zlatar
Pomoč in podpora beguncem in drugim migrantom v RS, financer: FIHO, vodja: mag. Franci Zlatar
Dnevni center za migrante v Ljubljani in Mariboru, financer: MDDSZ, vodja: Primož Jamšek/Tina Velišček
Program dnevnega centra, svetovanja, zagovorništva in psihosocialne pomoči za migrante v Mariboru, financer:
MOM, koordinatorka: Urška Živkovič
Podpora in pomoč pri socialni integraciji imigrantk in imigrantov, financer: MOL, vodja: Franci Zlatar
Pomoč pri integraciji oseb s priznano mednarodno zaščito (orientacijski program), financer: AMIF, EU in UOIM,
vodja: Živa Gabaj
Izvajanje orientacijskega programa za osebe, prispele v Republiko Slovenijo iz Afganistana (v Ljubljani in v
Mariboru), financer: UOIM, vodja: Živa Gabaj
Spoznajmo Ljubljano, financer: MOL, vodja: Tamara Raftović Loštrek
Informacije za vse, financer: MOL, vodja: Tamara Raftović Loštrek
Festival migrantskega filma, financer: SFC in Regionalno predstavništvo UNHCR za Srednjo Evropo, vodja: Marina
Uzelac
Migrant migrantu glas, financer: ACF v Sloveniji, vodja: Katarina Rotar
Odziv na prihod beguncev iz Ukrajine, vodja: Primož Jamšek/Tina Velišček
Izvajanje osnovne podpore pri integraciji za razseljene osebe iz Ukrajine z začasno zaščito v Sloveniji
(Informiranje o pravicah in dolžnostih oseb z začasno zaščito ter Orientacijski program za osebe z začasno
zaščito), financer: UOIM iz sredstev Sklada za bilateralne odnose Norveškega finančnega mehanizma in
Finančnega mehanizma EGP, vodja: Helena Liberšar
Razvijanje in promocija prostovoljstva v Sloveniji, financer: MDDSZ, vodja: Tjaša Arko
Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, financer: MJU, vodja: Nina Lukashevich
Razvijanje in promocija prostovoljstva v Sloveniji, Financer; FIHO, vodja: Tjaša Arko
Prostovoljski servis, financer: FIHO, vodja: Mateja Slapnik
Digitalna preobrazba nevladnih in prostovoljskih organizacij ter povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v
informacijsko družbo (Povezani v prostovoljstvu), financer: MJU, vodja: Marjeta Lužnik
Razvijanje in promocija prostovoljskega dela med mladimi, financer: MOL, vodja: Sabrina Lever
Razvijanje in promocija prostovoljstva v Mariboru, financer: MOM, vodja: Tjaša Arko
Prostovoljstvo v Kopru, financer: MOK, vodja: Mirjam Golja
Mala šola demokracije, financer: sklad OSIFE prek CNVOS, vodja: Katarina Rotar
Posvetovalnica v ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, financer: MOL, vodja: Alenka U. Vatovec
Ambulanta s posvetovalnico za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, financer: FIHO, vodja: Alenka U. Vatovec
HSD Črnomelj, financer: Občina Črnomelj in Občina Semič, vodja: Marica Balkovec
HSD Logatec, financer: Občina Logatec, vodja: Simona K. Zupanc
HSD Metlika, financer: Občina Metlika, vodja Mojca Ivanušec
HSD Murska Sobota, financerji: Občina Murska Sobota, Občina Tišina, Občina Puconci, Občina Beltinci, Občina
Turnišče in Občina Moravske Toplice, vodja: Darko Krajnc in Ana Šavel
HSD Žalec, financer: Občina Žalec, vodja: Barbara Lužar

11
 47 842
zaposlenih
Leto 2022 je bilo za zaposlene kar burno,
saj so se zgodile številne menjave.
Aprila sta se od nas poslovila Tereza Novak, ki je kot
izvršna direktorica celi dve desetletji bdela nad
dobrobitjo Slovenske filantropije, in Darko Krajnc, ki
je desetletje vodil naš prvi medgeneracijski
skupnostni center, Hišo Sadeži družbe Murska
prostovoljcev_k, Sobota – odšla sta v klopi Državnega zbora
ki so opravili Republike Slovenije. Potem sta odšli tudi dve članici
ekipe programa Prostovoljstvo, Andreja Hleb in Teja
Boštjančič, nazadnje pa je svojo vlogo vodje
Dnevnega centra za migrante in terenskega odziva

43.215 za delo na Uradu RS za oskrbo in integracijo

migrantov zamenjal Primož Jamšek, ki je Slovenski
filantropiji zapustil več kot 20 let trdega dela.

prostovoljskih ur

Se nam je pa zato pridružil širok nabor novih sodelavk in sodelavcev; Primoževo vlogo je prevzela
Tina Velišček, na programu Migracije v Ljubljani so se nam pridružili Maja Skutnik, Jošt Franko,
Darya Lotokhova, Olena Sanzharova, Anna Uvarova in Viktor Kollár, v Mariboru Olga Malchenko,
Žiga Auer in Mojca Fajfar, na programu Prostovoljstvo pa Patricija Fašalek in Vesna Strlič.

12
Ob vseh menjavah nismo pozabili na to, da je treba za zaposlene tudi poskrbeti.
V okviru Tima za zdravje, katerega člani_ce v letu 2022 so bili_e Lea Rojec, Jasna Rajnar Petrović,
Klas Preželj in Teja Boštjančič, smo imeli ogromno idej, od katerih smo jih nekaj tudi izpeljali.

Z razpoložljivimi sredstvi smo financirali:

zdravniške preglede za 10 zaposlenih
nakup 3 visečih mrež, ki jih bomo v toplejšem času
obesili v okolici Slovenske filantropije
kolesarski izlet do Koseškega bajerja
izlet z ljubljanskega sedeža v poslovno enoto v Kopru
novoletno druženje ob bowlingu in pizzi

V Kopru smo si ogledali našo

poslovalnico in prostore organizacije
kulturno-izobraževalnega društva Pina, ki
so nas navdušili. Po tem smo obiskali
tudi namestitveni center za begunce na
Debelem rtiču in izkoristili plažo!

Poleg tega smo organizirali dvodnevni teambuilding,

izpeljali smo ga v Domu Triglavska Roža v Trenti, ki
ga upravlja ZPM Nova Gorica. Ogledali smo si
različna področja našega dela in se pogovarjali o
tem, kaj delamo super, kje pa so še možnosti
izboljšav. Pri raziskovanju različnih lastnosti vsakega
posameznika_ce in dinamiki skupin nas je vodila
Dragana Prijanović, coach in facilitatorka, za
nepozabno hrano pa je poskbel Danilo Ivanuša –
Knedl. Zelo smo uživali v biseru med gorami!

13
 Leto 2022 smo znotraj programa Prostovoljstvo uspešno izpeljali.
Sodelovali smo s številnimi prostovoljci, prostovoljskimi organizacijami,
občinami, šolami, univerzami, bolnišnicami, domovi starejših občanov,
ministrstvi, mediji in ostalimi institucijami. Organizacijam smo nudili
ROGRAM PROSTOVOLJSTVO
podporo pri vzpostavitvi in izvajanju prostovoljskih programov ter
pridobivanju prostovoljcev_k. Odzivali smo se na aktualno dogajanje,
skrbeli za razvoj in pravilno razumevanje prostovoljstva.
Tjaša Arko
vodja programa
Pripravljali in izvajali smo izobraževanja za prostovoljce in mentorje in Prostovoljstvo
uspešno organizirali vse naše velike dogodke, namenjene promociji prostovoljstva:
Dan za spremembe, Nacionalni teden prostovoljstva in Forum prostovoljstva.

V letu 2022 smo se na stiske posameznikov_c odzvali v okviru programov Prostovoljski servis in
Viški hrane. Prostovoljcem smo osebno ali preko telefona svetovali pri iskanju primernih
prostovoljskih del. Vsakih 14 dni smo poslali prostovoljske e-novice, prostovoljstvo smo promovirali
tudi preko družbenih omrežij.

Obnovili smo strokovno verifikacijo programa Razvijanje in promocija prostovoljstva v Sloveniji s

strani Socialne zbornice ter okrepili sodelovanje z zbornico, saj smo postali člani njihove na novo
ustanovljene Sekcije za razvoj organiziranega prostovoljstva.

Sodelovali smo na številnih posvetih in okroglih mizah na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem

nivoju, se dodatno izobraževali in se udeleževali izobraževalnih dogodkov v organizaciji IAVE in CEV.

DELO S POSAMEZNIKI V STISKI

Leto 2022 je bilo leto sprememb, pretresov, višanja cen energentov, storitev in hrane. To je
prizadelo vse, še posebej pa tiste posameznike in družine, ki se že tako preživljajo z nizkimi
dohodki. Epidemija koronavirusa je počasi izzvenela, sledil pa je post-pandemični psihološki val, ki
je razkril veliko stisk ljudi, ki so se v primerjavi s prejšnjim letom poglobile in postale
kompleksnejše. Stiske niso bile samo finančne, ampak tudi psihične - depresije, anksioznosti,
nespečnosti, ki so se pojavile ali poglobile zaradi osebnih stisk v tem času. Veliko ljudi, predvsem
starejših, dolgotrajno bolnih ali gibalno oviranih, ki težko zapustijo dom, je bilo v času koronavirusa
močno socialno izoliranih.

S koncem epidemije se je na nas obračalo vse več

ljudi, ki so izražali veliko potrebo po družbi, pogovoru
ter spremstvu na sprehode ali po nujnih opravkih. Vsi
so izražali potrebo po človeškem stiku, saj so čutili
osamljenost in izolacijo. Velik izziv, pred katerega
smo bili postavljeni v letu 2022, je bil v kratkem času
odgovoriti na močno povečano število potreb po
prostovoljski pomoči in zagotoviti dovolj
prostovoljcev_k. V uspeh si štejemo, da je program
Prostovoljski servis po obdobju epidemije in
zmanjšane aktivnosti ponovno zaživel v polni meri.

14
 Uporabniki, ki so prejemniki viškov hrane, se
pogosto obrnejo na strokovnega delavca tudi za
druge vrste pomoči (urejanje vlog na CSD, pomoč

2.954
pri pridobivanju finančne pomoči z naše strani ali
uporabnikov_c od drugih humanitarnih organizacij, organizacija
na programu
prevoza do zdravnika). V primerih, v katerih po
Viški hrane
strokovni plati ne zmoremo pomagati, se
povežemo s Centri za socialno delo ali drugimi
institucijami (Center za pomoč na domu, ...). 166

120
uporabnikov_c na posameznikov smo informirali o možnostih
programu prejemanja pomoči znotraj drugih
Prostovoljski socialnovarstvenih programov in programov
servis prostovoljskih organizacij. Zaradi vse večjih
finančnih stisk smo v letu 2022 pričeli tudi s
programom finančnih pomoči.

SLOVENSKA MREŽA
PROSTOVOLJSKIH
ORGANIZACIJ
V letu 2022 se je v mrežo vključilo 54 novih organizacij. Večina novih
članic deluje na področju sociale in dela z ranljivimi skupinami.
Prostovoljskim organizacijam smo pomagali pri iskanju

1.875
prostovoljcev z objavami v Posredovalnici prostovoljskih del
(objavljenih je bilo 439 potreb organizacij po prostovoljski pomoči).
Največ potreb je bilo na področju dela z ranljivimi skupinami, vzgoje
in izobraževanja (učnih pomoči) ter dela s starejšimi. Organizacijam
smo svetovali tudi pri vodenju evidenc prostovoljcev_k in
prostovoljskih ur ter ureditvi prostovoljstva v skladu z zakonodajo.
Mentorjem_icam in koordinatorjem_icam prostovoljcev smo nudili organizacij v
podporo in pomoč pri delu s prostovoljci_kami. mreži
Izvedli smo intenzivno petdnevno izobraževanje za mentorje_ice prostovoljcev_k in enodnevno
izobraževanje na temo pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah. Poleg tega smo
organizacijam poslali 174 strokovnih informacij s področja prostovoljstva.

V letu 2022 smo organizirali tri regijske obiske – Obalno-kraške, Gorenjske in Savinjske regije - ter tri
delavnice o Zakonu o prostovoljstvu. Izvedli smo tudi dve spletni mentorski izobraževanji na temo
Zakona o prostovoljstvu. Skupaj s članicami mreže smo pripravili dva spletna kataloga prostovoljskih
aktivnosti za mlade, ki sta ponujala 239 prostovoljskih aktivnosti v 120 organizacijah. Izvedli smo
postopek izbora predstavnika_ice prostovoljskih organizacij v Svet Vlade RS za spodbujanje razvoja
prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij.

15
PROMOCIJA PROSTOVOLJSTVA
O prostovoljstvu informiramo zainteresirano javnost osebno, na dogodkih, preko spletne strani in e-novic.
Osebno, preko elektronske pošte ali telefona smo o prostovoljskem delu informirali in svetovali 882
posameznikom_cam, ki so imeli vprašanja, povezana s prostovoljskim delom. Na dogodkih, kjer so bili ciljna
javnost potencialni prostovoljci_ke, smo širše možnosti prostovoljstva predstavili 583 posameznikom_cam.

V letu 2022 smo ob evropskem letu mladih izpostavljali prostovoljstvo mladih in razmišljali tudi o tem, ali
imajo res vsi mladi enak dostop do prostovoljskih priložnosti in prostovoljske pomoči, ne glede na kulturo,
spolno usmerjenost, socialni položaj in druge osebne okoliščine. Mladi_e prostovoljci_ke so se v zadnjih dveh
letih res izjemno aktivirali_e, vnašali_e pozitivne spremembe v skupnost in se borili_e za boljši jutri vseh nas.

Pomagali_e so pri blaženju posledic epidemije, opozarjali_e na podnebne

spremembe in pomembnost varovanja narave, aktivirali_e so se za zaščito
človekovih pravic in demokracije.

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je v sodelovanju s striparjem

in ilustratorjem Matejem de Ceccom Zavod Radio Študent za nas
pripravil medijsko kampanjo za mlade Superjunaki so že med nami.

IZOBRAŽEVANJA
Izobraževanja, delavnice in usposabljanja so pomembni procesi pri vzpostavljanju in dvigu kakovosti
prostovoljskih programov, zato temu namenimo veliko našega dela. Na Slovenski filantropiji ponujamo in
izvajamo izobraževanja za mentorje_ice in koordinatorje_ice prostovoljcev, za prostovoljce_ke, šole ter
druge organizacije in tudi širšo javnost. Poleg ustaljenih vsebin o prostovoljstvu in migracijah želimo z
izobraževalnimi vsebinami odgovarjati tudi na aktualne družbene probleme, s katerimi se srečujejo
prostovoljske organizacije, prostovoljci_ke in šole.

Prednost izobraževanj, ki jih nudi Slovenska filantropija je v kakovostnih in izkušenih izvajalcih_kah, ki so se

sposobni prilagoditi razvoju skupine, prepoznati in slišati potrebe udeležencev, vsebine pa podati na
strokoven in zanimiv način. To prepoznavajo tudi udeleženci_ke naših preteklih izobraževanj.

Izobraževanja so lahko ponovno v večji meri potekala v živo, z

vsebinami s področja prostovoljstva, migracij in medgeneracijskega

4.471
sodelovanja pa smo gostovali v 25 krajih po Sloveniji. 32 smo jih izvedli
preko spleta, največ preko spletne platforme Zoom, kjer smo zaradi
dostopnosti beležili visoko udeležbo, ohranjali pa smo metode dela z
udeleženci_kami, ki smo jih razvijali v času epidemije.

139
Obdržali smo možnost udeležbe na Uvodnem e-
izobraževanju za prostovoljce, ki ga je v letu 2022
udeležencev_k
uspešno opravilo 102 udeležencev_k, nekateri od njih
na
pa so se nam za tem pridružili tudi na uvodnem
izobraževanju za prostovoljce, ki je potekalo v živo, in ti
so kombinacijo prepoznali kot zelo smiselno.
izobraževanjih
16
ZAGOVORNIŠTVO
Zagovorništvo za zagotovitev pogojev prostovoljskemu sektorju in razvoj kakovostnega prostovoljstva smo
izvajali na številnih ravneh: pri odločevalcih na državni in lokalni ravni, tudi v času volitev. Spremljali smo
uresničevanje Strategije razvoja prostovoljstva do leta 2023 na vseh pristojnih ministrstvih in dosegli, da
bomo sprejeli prvo samostojno Strategijo razvoja prostovoljstva 2024-2028. Naše prizadevanje je bilo
usmerjeno tudi v izpeljavo razpisov za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije nevladnih
organizacij in prostovoljstva, predvsem financiranje zaposlovanja mentorjev_ic prostovoljstva. Da bi občine
spodbudili k sistematičnemu spodbujanju prostovoljstva in zagotavljanju podpore delovanja prostovoljskih
organizacij, smo zanje pripravili priporočila. Nekaj pozornosti smo namenili tudi delodajalcem v
gospodarskem in javnem sektorju, saj si želimo, da bi priznavali pomembne kompetence, ki jih posamezniki
pridobijo s prostovoljskim delom. Veliko predlogov za zagovorništvo vključujočega prostovoljstva smo
pridobili tudi na Slovenskem forumu prostovoljstva. Poleg rednih posvetov s članicami Slovenske mreže
prostovoljskih organizacij smo sodelovali tudi v Konzorciju vsebinskih mrež Slovenije, fokus delovanja pa je
bilo še vedno neizvajanje 23. člena Zakona o nevladnih organizacijah oziroma opozarjanje na neurejeno
sistemsko financiranje vsebinskih mrež ter izboljševanje in razvoj zmogljivosti za čezsektorsko
zagovorništvo NVO. S tehnično podporo smo pripomogli tudi k delovanju Etične komisije organiziranega
prostovoljstva in spoštovanju Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva.

PROSTOVOLJSTVO NA PODROČJU ZDRAVJA

V letu 2022 smo nadaljevali s prostovoljstvom na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer prostovoljke in
prostovoljci bolnike spremljajo na preiskave, do ambulant, jih usmerjajo in jim pomagajo urediti manjše
administrativne težave, predvsem pa so tam, jih poslušajo, poklepetajo, si vzamejo čas. S tem ne lajšajo
zgolj bolnikom časa, ki ga preživijo v bolnišnici, ampak velikokrat razbremenijo tudi zaposlene.

Vzpostavili smo tudi obetavno komunikacijo z Ministrstvom za zdravje ter se prvič udeležili nacionalne
konference Zdrava povezava, kjer smo predstavili možnosti prostovoljskega dela na področju zdravja.

PROSTOVOLJSKA PISARNA KOPER

Skozi vse leto smo vsak dan prisotni v prostovoljski pisarni,
kjer smo dostopni osebno, preko telefona in spleta.
Informiramo in svetujemo organizacijam ter jim pomagamo pri
vpeljavi prostovoljskih aktivnosti, pridobivanju prostovoljcev_k
in spremljanju njihovega dela. Predvsem pa smo na voljo
občanom, ki se zanimajo za prostovoljstvo, tako da jih
informiramo o možnostih vključitve v prostovoljstvo lokalnih
organizacij. V preteklem letu smo izvedli šest brezplačnih
izobraževanj, ki se jih je udeležilo 62 ljudi; izvedli smo srečanje
lokalnih organizacij ter prenesli nacionalne dogodke na lokalno
raven: Dan za spremembe, Veseli dan prostovoljstva, Regijsko
srečanje in Festival migrantskega filma.

17
Pripravili smo natečaj Naj prostovoljec v Mestni občini Koper (MOK) 2022, zbirali smo prijave in skrbeli za
obveščanje občanov. Za izbor smo sklicali komisijo, ki je odločala o prijavah in izbrala nagrajence in
nagrajenke. Izvedli smo Analizo stanja nevladnih organizacij in javnih zavodov v MOK, v kateri je sodelovalo
33 nevladnih organizacij in javnih zavodov s prostovoljskim programom v MOK. Odgovarjali so na vprašanja,
kako imajo urejeno prostovoljstvo in kje bi potrebovali pomoč Slovenske filantropije.

Izvedli smo tripredstavitve prostovoljstva v Kopru za

študente in eno na srednji šoli. Ob torkih smo izvajali
informiranje za begunce in begunke iz Ukrajine. Tedensko
nudimo pomoč našim prostovoljcem, ki izvajajo učno
pomoč in druge aktivnosti v nastanitvenem centru na
Debelem rtiču, ter prostovoljcem, ki smo jih v okviru
Prostovoljskega servisa povezali z uporabniki v stiski,
preko Prostovoljskega servisa.

Prostovoljska pisarna je v dobrem letu delovanja veliko bolj

prepoznavna in nanjo se obrača vedno več ljudi, ki bi se
želeli aktivirati kot prostovoljci, pa tudi posamezniki v
stiski, ki jim pomagamo po naših močeh.

18
 V okviru programa Migracije smo se tudi v letu 2022 ukvarjali z
različnimi vidiki sodobnih migracij, ki zaradi zahtevnih socialnih in
družbenih situacij v svetu postajajo vedno bolj kompleksni.

Migrantom in migrantkam različnih priseljenskih statusov smo

svetovali, jih informirali, nudili psihosocialno pomoč, zanje izvajali
Živa Gabaj zagovorništvo in se aktivno zavzemali za njihove pravice, za ureditev
vodja programa
njihovega položaja in situacij ter blažili stiske posameznikov in
Migracije
posameznic in družin.

Dnevna centra za migrante v Ljubljani in Mariboru sta postala zatočišče in varen prostor za še
številčnejše uporabnice in uporabnike, tam so lahko kvalitetno preživljali svoj čas in se udeležili
marsikatere skupinske aktivnosti, ki jim je pomagala pri razumevanju nove države ter pri
pridobivanju novih znanj in veščin. Pri našem delu in aktivnostih smo velik poudarek namenjali
tudi otrokom in mladim, ki znotraj ranljive skupine migrantov_k potrebujejo še dodatno pomoč
in podporo.

Leto so odmevno zaznamovali vojna v Ukrajini in s tem številčni prihod beguncev in begunk,
iskanje rešitev glede namestitev oseb različnih priseljenskih statusov ter številni (pre)dolgi
upravni postopki, ki pri veliki večini migrantov pomenijo zaplete in resne težave pri uveljavljanju
pravic do dela, izobraževanja in socialnega varstva, v kolikor niso rešeni pravočasno.

Tudi v letu 2022 smo sodelovali s številnimi prostovoljkami in prostovoljci, ki so pri našem delu
neprecenljivi. Že trinajsto leto zapored smo izvedli Festival migrantskega filma, s katerim
obeležujemo Svetovni dan beguncev 20. junija.

SVETOVALNO DELO IN PRAVNA POMOČ

Ljudem, ki pridejo k nam po pomoč, zagotovimo
svetovanje, pravno pomoč, informiranje, razlago sistema
ter jim nudimo pomoč pri urejanju življenjskih situacij.

Znotraj svetovalnega dela in nudenja pravne pomoči z

vsakim posameznico_kom in/ali družino, ki se obrne na
2.687
nas, vzpostavimo osebni stik, opravimo razgovor in se
pogovorimo o situacijah osebe/družine, potrebah in
vključenih
pričakovanjih ter se dogovorimo o načinu dela.
migrantov_k
Zaradi specifičnih potreb in poglobljenih stisk smo več družin in posameznikov začeli obiskovati
na domu, kar je poglobilo delovni odnos z njimi. Pri delu si prizadevamo za naslavljanje moči
posameznikov_c, prepoznavanje njihovih možnosti, potencialov, spodbujanje k samostojnosti in
odgovornosti, vključevanje v integracijske, družbene oz. skupnostne aktivnosti, iskanje možnosti
za izobraževanje, usposabljanje in delo, vse to pa poteka ob upoštevanju njihovih potreb,
interesov, znanj in veščin. Uporabnike_ce smo spremljali na različne ustanove, jim nudili pomoč
in podporo pri pisanju vlog, uveljavljanju pravic in pomagali graditi most sodelovanja z drugimi
organizacijami in ustanovami z namenom nudenja celovitejše podpore.

19
V okviru pravne pomoči smo informirali, svetovali, pomagali pri urejanju dokumentov in zastopali
priseljence_ke v različnih upravnih, sodnih ter drugih postopkih, ki so zanje vsebinsko, nekateri pa tudi
finančno zelo zahtevni. Številnim smo pomagali v postopku združitve z družinskimi člani in na takšen
način poskrbeli za celovitost družin.

Za osebe s priznano mednarodno zaščito smo izvajali tečaje spoznavanja slovenske družbe, 50
tovrstnih tečajev pa smo izvajali tudi za osebe s pridobljeno začasno zaščito.

»Po večletnem postopku združevanja z družinskimi člani so se letos našemu uporabniku

iz Sirije končno pridružili žena in mlajša otroka, veselje ob prihodu je bilo nepopisljivo. Ob
specifičnih potrebah uporabnikov je bilo treba zagotavljati pomoč na različnih področjih – od
spremljanja in zagovorništva pri urejanju najrazličnejših formalnosti, do uvajanja otrok v
predšolski sistem, do zagotavljanja prostovoljcev pri učenju slovenskega jezika, vse tja do
najosnovnejše podpore pri integraciji v novo okolje. Ob prihodu družine smo vključili tudi našega
zavzetega prostovoljca, ki je skupaj s strokovno delavko Filantropije družino obiskoval na domu in
nudil pomoč in podporo pri vsakodnevnih vprašanjih. Skupaj s prostovoljcem so se otroci in žena
počasi učili slovenščino, velikokrat na bolj interaktiven način, v živalskem vrtu, na ogledu
novoletnih lučk in v parku Tivoli, na otroškem igrišču … Posebno pozornost smo namenili
uporabniku, očetu teh otrok, ki se je po treh letih končno znašel v pravi vlogi starša, potem ko jo je
do tedaj žal lahko izvajal le od daleč. Začetki so bili kljub velikemu veselju seveda nekoliko težji,
vendar smo skozi celostno obravnavo in veliko terenskega dela presegli tudi to.«

Lea Rojec, socialna delavka

ZAGOVORNIŠTVO
Ob sprejemanju novel Zakona o mednarodni zaščiti, Zakona o tujcih in Zakona o začasni zaščiti
razseljenih oseb smo si prizadevali za ohranjanje ustreznih standardov na področju azila in migracij ter
opozarjali na kritične določbe, ki še dodatno otežujejo življenjsko situacijo migrantov_k in njihovih
družin. Področje medkulturne mediacije v Sloveniji še vedno ni dovolj prepoznano, zato smo se v letu
2022 in se bomo tudi v prihodnje zavzemali za njen razvoj in vpeljavo v različne ustanove, z namenom
lažjega premoščanja kulturnih, jezikovnih in drugih nesporazumov.

Sodelovali smo na številnih posvetih in okroglih mizah tako na lokalni, nacionalni, kakor tudi na
mednarodni ravni ter izvedli številna srečanja migrantov_k in zaposlovalcev. Zaposleni smo se
izobraževali in udeleževali različnih izobraževalnih dogodkov, ki pripomorejo k dvigu kvalitete
strokovnega dela. Sodelovali smo v številnih nacionalnih delovnih skupinah in strokovnih telesih in
postali člani dveh evropskih mednarodnih mrež, Evropske mreže skrbništev za otroke brez spremstva in
Mreže za mednarodno socialno delo.

20
 MENTORSTVO MLADIM MIGRANTOM
Znotraj ekipe naših prostovoljk in prostovoljcev imamo tudi takšne, ki
so bili dodatno usposobljeni za delo z otroki in mladimi, ki so na novo
prišli v Slovenijo. Prostovoljci_ke in mladi migranti_ke se pri svojih
srečanjih osredotočajo na podporo mladim pri usvajanju jezika, pri
izobraževanju ter kvalitetnem preživljanju prostega časa in razvedrilne
aktivnosti z namenom spodbujanja in lajšanja integracije otrok in
mladih migrantov. Poleg tega na takih srečanjih nastajajo nova
prijateljstva, mladi migranti pa se učinkoviteje seznanjajo z državo
sprejemnico. V letu 2022 smo imeli takšnih mentorskih parov 20.

DNEVNI CENTER ZA MIGRANTE

V LJUBLJANI IN MARIBORU
Glavni cilj dnevnega centra za migrante v Ljubljani in Mariboru je pomoč pri integraciji migrantov in
migrantk v novo okolje. Migranti_ke različnih statusov imajo na voljo zelo malo prostorov za druženje, kjer bi
se lahko srečevali, koristno preživljali prosti čas ter se ob tem počutili sprejete. Dnevni center jim to ponuja:
je varen prostor za druženje in aktivno preživljanje prostega časa, kjer so vedno dobrodošli. Migranti_ke
pridejo k nam po informacije ali svetovanje, se udeležijo različnih aktivnosti, ob tem spoznavajo nove ljudi in
srečujejo prijatelje, lahko pa pridejo tudi samo na kavo in klepet.

Eden od naših uporabnikov

je v letu 2022 postal tudi naš
prostovoljec. Kot zelo vešč frizer je
začel striči lasje uporabnikom na
Kraljih ulice vsako sredo. Tam je
postal zelo priljubljen in mu tovrstno
delo in hvaležnost ljudi ogromno
Tamara Raftović pomenita in mu, kot on sam pravi,
Loštrek, Dnevni dajeta moč, da zdrži v teh težkih
trenutkih, ko že več kot 3 leta
center za migrante čaka na mednarodno zaščito
Ljubljana v Sloveniji.
21
V letu 2022 smo v okviru Dnevnega centra izvajali naslednje aktivnosti:

tečaje slovenščine in angleščine

predavanja in delavnice na temo socio-kulturne
orientacije (življenje v Sloveniji, zaposlitev, šolanje,
stanovanjska problematika ipd.)
različne prostočasne delavnice (ustvarjalne, športne,
glasbene, dramske, pogovorne, mizarske, cirkuške,
fotografske, gledališke …)
individualna informiranja, svetovanja in pomoč pri
urejanju življenjskih situacij (dokumentacije)
učne pomoči in pomoči pri domačih nalogah
mentorstvo mladim migrantom
aktivnosti za otroke (kuharske, ustvarjalne, športne,
ogledi filmov in predstav …)
izleti (na morje, v Postojnsko jamo, na bazen, po
Ljubljani/Mariboru in okolici, na drsanje …)
igranje družabnih iger
športne aktivnosti (turnirji v nogometu, odbojki,
namiznem tenisu in pikadu)
ogledi filmov in predstav, obiski muzejev in dogodkov,
festivalov, prireditev …

V program so vključeni migranti_ke različnih statusov – od prosilcev_k za azil do oseb z mednarodno

zaščito in drugih. V letu 2022 sta se jim pridružili novi kategoriji uporabnikov: prosilci_ke za začasno
zaščito in osebe z začasno zaščito iz Ukrajine. V letu 2022 smo beležili izjemno povečanje števila
uporabnikov_c. Zgodilo se nam je, da smo morali zaradi velikega obiska uporabnike_ce, ki so prišli do
nas, sprejemati zunaj ali v drugi prostorih Slovenske filantropije, saj so bili prostori dnevnega centra
premajhni za vse obiskovalce_ke. Precej se je povečalo število uporabnikov_ic, ki nas obiščejo samo
enkrat ali nekajkrat na leto – teh je bilo v 2022 skoraj polovica. Večina teh oseb je »v tranzitu«, kar
pomeni, da Slovenijo hitro zapustijo in odidejo naprej. Obenem v dnevni center prihaja tudi veliko število
kontinuiranih uporabnikov_c, ki nas obiskujejo redno in so vključeni v celostno obravnavo. Še vedno
prevladujejo osebe moškega spola.
Nekatere aktivnosti prilagajamo potrebam različnih skupin
uporabnikov. Tako je torek v Ljubljani rezerviran kot »dan za ženske
in otroke«, ko se ženske učijo slovenščine, kvačkajo in se družijo, za
otroke pa organiziramo različne aktivnosti. Ob petkih se srečuje t. i.

100 »ženski klub« - skupina za samopomoč žensk iz Ukrajine, ki se

družijo, si izmenjujejo izkušnje in nudijo podporo. Prosilce za azil
obiskujemo tudi v azilnih domovih v Ljubljani. Večina naših
uporabnikov je mladih, zato je veliko aktivnosti prilagojenih njim.
Mlade smo aktivno vključevali v okviru dveh projektov,
sofinanciranih s strani MOL. V okviru programa Spoznajmo
uporabnikov_c na
Ljubljano, ki je namenjen pomoči mladim migrantom pri integraciji v
mesec povprečno
obišče Dnevni center lokalno okolje, smo organizirali izlete po Ljubljani in okolici. Cilj
projekta Informacije za vse je bil povečanje vključenosti mladih
migrantov v lokalno okolje prek informiranja o dogodkih in aktivnosti
v lokalnem okolju v različnih jezikih, ki jih razumejo.

22
 Vsako leto se z mladimi migranti udeležimo tudi mednarodne
mladinske izmenjave. V letu 2022 smo bili v Ceuti s skupino
osmih fantov iz Sirije, Palestine, Libanona, Iraka in Slovenije. Med
12. in 20. 8. 2022 smo izvedli tudi dva 4-dnevna mladinska tabora
v Zapotoku, namenjena pripravi mladih na odhod v srednjo šolo
ali univerzo skozi učenje slovenščine. Udeležilo se ga je preko 40
otrok in mladih prostovoljcev. V Mariboru smo, izhajajoč iz potreb
Dnevnega centra, v letu 2022 še več delali z mladimi, za kar smo
prejeli tudi podporo Mestne občine Maribor. Izvedli smo
povezovalni vikend za mlade prostovoljce in obiskovalce
dnevnega centra, ki se ga je udeležilo 19 mladih. Ker si želijo
svojega prostora za druženje, smo zanje rezervirali petke od 15.
ure dalje (po njihovih besedah je takrat dnevni center "15+").

Tamara Raftović
Ena zanimivejših zgodb
Loštrek, Dnevni center lanskega leta je zgodba o našem
za migrante Ljubljana 22-letnemu uporabniku iz Sirije, ki je vse
življenje želel postati pevec, ampak ni imel
priložnosti. S podporo Slovenske filantropije je
posnel prvi video za svojo pesem »Habibi«. V
Ceuti je imel svoj prvi koncert za udeležence
izmenjave. O tem dogodku še vedno govori kot o
najlepši izkušnji v svojem življenju in pravi, da so
mladinske izmenjave za mlade z manj
priložnostmi nekaj najboljšega, kar
lahko ponudimo mladim
beguncem_kam.

ODZIV NA PRIHOD
BEGUNCEV_K IZ UKRAJINE
Na Slovenski filantropiji smo se med prvimi odzvali na prihod beguncev iz Ukrajine z različnimi ukrepi.
Ob začetku vojne v Ukrajini smo najprej objavili poziv za pomoč beguncem_kam. Tiste, ki so se na poziv
odzvali, smo ob vključitvi v prostovoljsko pomoč tudi izobrazili in jim še vedno nudimo mentorsko
podporo. Ob množičnem prihodu beguncev smo veliko časa in sredstev namenili pomoči, z glavnim
ciljem olajšati prvo obdobje bivanja beguncev_k v Sloveniji – predvsem na področju informiranja,
materialne pomoči in nastanitve. Vzpostavili smo info točke za svetovanje ter donatorsko skladišče,
kjer beguncem_kam v stiski razdeljujemo potrebščine, predvsem hrano in izdelke za osebno higieno.
Vzpostavili smo tudi bazo več kot 200 oseb, ki beguncem_kam nudijo začasno nastanitev , in sistem
iskanja primernega bivališča za begunce_ke.

23
Aktivnosti izvajamo na naslednjih lokacijah: Ljubljana, Maribor, Logatec, Debeli rtič, Koper, Kranj, Nova
Gorica, Kamnik, Murska Sobota in Postojna. Osebe z začasno zaščito iz Ukrajine so vključene tudi v
različne aktivnosti znotraj naših medgeneracijskih skupnostnih centrov – Hiše Sadeži družbe na petih
lokacijah po Sloveniji.

Organiziramo različne aktivnosti za lažjo integracijo oseb iz Ukrajine v novo okolje:

informiranje in svetovanje na različne teme

Sodelavke in prevajalke v ukrajinskem ali ruskem jeziku nudijo
individualno informiranje in svetovanje o različnih temah (nastanitev,
finančna pomoč, pravna vprašanja, zaposlovanje, zdravstveni sistem,

8.580
šolstvo) v živo in prek spletne platforme ZOOM, tako individualno kot
tudi v obliki skupinskih predavanj. Svetovanje poteka v okviru
Dnevnega centra za migrante in na terenu v različnih krajih po Sloveniji
(Ljubljana, Koper, Kranj, Postojna …). Da bi bile splošne informacije o
različnih temah dostopne vsem, smo jih tudi digitalizirali in izdelali
sedem informativnih videov za osebe iz Ukrajine (skupaj za več kot dve
uri informativnih video vsebin).
prejemnikov_c podpora pri urejanju vsakdanjih življenjskih situacij
humanitarne pomoči Na dnevni bazi nudimo pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije, stiku z
zdravstvenimi domovi, šolami ipd.
zbiranje in razdeljevanje hrane in donacij posameznikov ter

800
podjetij
Glede na potrebe ljudi smo organizirali veliko zbiralnih akcij: zbiranje
oblačil za begunce, zbiralno akcijo otroških koles (otrokom smo
razdelili preko 40 koles), zbiralno akcijo šolskih potrebščin (s
potrebščinami smo oskrbeli preko 300 otrok), zbiralno akcijo
kuhinjskih pripomočkov in opreme (preko 500 razdeljenih kosov
udeležencev_k na 40 posode, kuhinjske opreme in malih gospodinjskih aparatov), redne
tečajih slovenskega zbiralne akcije živil in higienskih pripomočkov, ki jih vsak dan
jezika razdeljujemo beguncem_kam. Vzpostavili smo tudi individualni
donatorski sistem, ki se odziva na individualne potrebe uporabnikov_c.

24
 Med izvajanjem
pomoč pri urejanju namestitve
orientacijskega tečaja je postalo razvidno,
Osebe informiramo, povezujemo z
da ukrajinskim beguncem močno primanjkuje
najemodajalci, organiziramo selitve in
komunikacije in druženja, iz česar je nastala ideja o
pomagamo pri opremljanju stanovanj.
nastanku skupine. Ker je večina naših obiskovalk žensk,
podpora pri vključevanju na trg dela
ki so se morale preseliti zaradi vojne, je skupina dobila
Individualno in skupinsko seznanjanje oseb
naziv Ženski klub. Vsak petek se dobivajo na Slovenski
iz Ukrajine z delovanjem Zavoda za
filantropiji in do sedaj so imele: predavanja o zdravju in
zaposlovanje, zaposlitvenih agencij in
lepoti, psihološke treninge, delavnice ročnih del, izlet na
slovenske zakonodaje na področju
Šmarno goro, sprehod po Ljubljani, ekskurzijo v Mestno
zaposlovanja.
knjižnico, družabne igre in čajanke. Poleg tega so izrazile
povezovanje posameznikov s psihologi,
željo vaditi slovenščino z materno govorko, ki ima
psihoterapevti in podpora skupinam za
z njimi čajanke v slovenščini. Očitno je, da je klub
psihološko pomoč
pomemben in koristen za članice, saj smo ob
skupinske aktivnosti
koncu leta od njih dobili
tudi pisno zahvalo!
Olena Sanzharova, koordinatorka za
informiranje oseb iz Ukrajine v Ljubljani

Debeli rtič
V namestitvenem centru na Debelem rtiču smo s prostovoljci_kami pomagali že od marčevske
namestitve ukrajinskih beguncev_k. Kmalu se je pokazala potreba po stalni pomoči, ki je presegala
izključno prostovoljske zmožnosti, zato smo na lokaciji zaposlili novo sodelavko, ki otrokom nudi pomoč
pri šolanju, otrokom in odraslim pa pomaga pri učenju slovenskega jezika in pridobivanju izkušenj v
slovenskem okolju.

Do konca leta se je nastanjenim beguncem_kam, zaposlenim in vsem ostalim, ki so povezani z Debelim

rtičem, zgodilo ogromno:
aprila sprejem pri takratnem Predsedniku RS, Borutu Pahorju, in
praznovanje velike noči v sodelovanju z organizacijo ADRA
junija koncert v skupnih prostorih namestitvenega centra
avgusta prireditev ob dnevu neodvisnosti Ukrajine na ankaranski plaži,
ki so jo pripravili stanovalci_ke pod taktirko Borysa Kalashnikova
oktobra spoznavanje slovenske kulture in istrskih običajev z obiskom
oljčnega nasada
decembra izlet mladih v Strasbourg z obiskom Evropskega
parlamenta in silvestrsko praznovanje

25
 V medgeneracijskih skupnostnih centrih Slovenske filantropije - Hišah
sadeži družbe Murska Sobota, Žalec, Črnomelj, Metlika in Logatec - smo
ROGRAM MEDGENERACIJSKO
leto 2022 na polno in »v živo« zaštartali s številnimi brezplačnimi
delavnicami, dogodki, aktivnostmi in tečaji za vse generacije.

Prvi medgeneracijski center Slovenske filantropije je v Pomurju odprl

svoja vrata že pred 13 leti in od takrat so zrasle Hiše še po drugih
Barbara Lužar
krajih, že od vsega začetka jih sofinancirajo lokalne skupnosti - brez vodja medgeneracijskega
centra Hiša Sadeži družbe
njihove podpore naših dejavnosti ne bi bilo mogoče izvajati.
Žalec

V letih 2017-2021 so bili naši medgeneracijski centri sofinancirani s strani Ministrstva za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, že leto in pol pa Hiše Sadeži družbe delujejo samo
zaradi podpore občin, donacij in drugih programov. Še vedno pa kakovostno izvajajo zastavljene
programe in se s prostovoljci_kami aktivno odzivajo na potrebe ljudi v lokalnih skupnostih in širše.

Hiše so dobro vpete v lokalno okolje in veliko sodelujejo z lokalnimi organizacijami, od mladinskih
centrov do društev upokojencev, osnovnih in srednjih šol, vrtcev, različnih društev (gasilci, študenti,
društvi prijateljev mladine, policisti, koronarnim klubom za srčne bolnike, društvi za zaščito živali,
kreativne mladine ...), ljudskih univerz, knjižnic, zdravstvenih domov, CSD, centrov za tujce,
porodnišnic.

Naše temeljno poslanstvo je socialno vključevanje in opolnomočenje ranljivih družbenih skupin, ter
s tem prispevati k dvigu kakovosti življenja v lokalni skupnosti in preprečevati zdrs v socialno
izključenost in revščino. Posameznikom v naših centrih nudimo podporo in pomoč v vsakdanjem
življenju, obiskovalci pa krepijo svoje socialne mreže in kvalitetno preživljajo prosti čas.
ODELOVANJE

Lahko se vključijo v paleto različnih aktivnosti, od kuharskih in ročnih spretnosti, do joge,

telovadbe in meditacije, izobraževanj na temo fizičnega in psihičnega zdravja, pametnih
telefonov in računalništva do jezikovnih tečajev, pogovornih skupin, učne pomoči in likovne
ter plesne terapije.

Naše dejavnosti vsak dan obiskujejo ljudje različnih generacij z zelo različnimi življenjskimi
zgodbami. Da naši programi resnično delujejo, kaže tudi to, da se naši uporabniki in
uporabnice pogosto odločijo, da bodo tudi sami pomagali drugim v zahvalo za vse, kar so
drugi dobrega storili zanje, in tako postanejo naši najbolj dragoceni prostovoljci in
prostovoljke, tudi tisti še mladoletni. Prostovoljstvo je vedno bilo in ostaja srce naših
programov, prostovoljci pa neprecenljivi vir znanja, dobre volje, motivacije in
medgeneracijskega povezovanja.
26
 9.864 5.603 406
otrok na
vključenih v brezplačnih počitniških
aktivnosti aktivnosti taborih

POČITNIŠKI TABORI ZA OTROKE

Med najbolj obiskanimi medgeneracijskimi dejavnostmi so počitniški tabori za najmlajše. V vsaki Hiši
smo v času šolskih počitnic izvedli sedem počitniških taborov. Dogajalo se je veliko zabavnega,
poučnega in zanimivega, od gibalnih igric, ustvarjanja, spoznavanja različnih kultur in jezikov, pa vse do
peke peciva in priprave kosila. Otroci se veselijo druženja in raznolikih delavnic na taborih in se zelo radi
vračajo v Hiše. Posebej lepo je videti, kako starejši otroci popazijo in pomagajo najmlajšim.

Hiša Sadeži družbe

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota
Hiša Sadeži družbe Metlika
Logatec
Letos med zimskimi
počitnicami je k nam pristopila
deklica Neja, ki že pet let obiskuje
počitniški tabor. Povedala je, da bo
junija stara 12 let in da ne bo mogla
več prisostvovati na taboru, zelo
rada pa bi se vrnila kot prostovoljka.
Seveda bomo njeni želji ustregli.
Veseli me, da tudi na tak način
Marica Balkovec, pridobivamo nove prostovoljce
Hiša Sadeži družbe Črnomelj in prostovoljke!
27
 V Žalcu imamo na počitniških
taborih neprecenljivega prostovoljca,
srednješolca Tima, ki je pred leti hodil k
nam na učno pomoč, sedaj pa se nam vsake
šolske počitnice pridruži na počitniških
aktivnostih. Otroci ga obožujejo, Tim pa tudi
uživa v njihovi družbi. Letos je pripeljal s
Barbara Lužar, seboj še bratranca, poleti pa so z nami na
počitniških taborih kar štirje mladi prostovoljci.
Hiša Sadeži družbe
In tako se spletajo pristna prijateljstva,
Žalec negujejo prave vrednote in gradijo
kvalitetni medčloveški odnosi.

V letu 2022 smo zaradi vojne v Ukrajini in vseh sankcij proti Rusiji začasno ustavili izvajanje projekta na
Severnem Kavkazu "Krepitev socialnih zmogljivosti mladih s podeželja", v katerem so ciljne skupine otroci in
mladi. Dejavnosti so se oktobra 2022 nadaljevale. Partnerska organizacija na Severnem Kavkazu je
zaključila postopek izbire 12 projektov iz treh republik (Ingušetija, Dagestan in Čečenija) in finančno podprla
po štiri projekte iz vsake republike.

Projekti so imeli štiri različne usmeritve: pomoč ranljivim skupinam, prizadetim med pandemijo
koronavirusa, lažje vključevanje oseb s posebnimi potrebami na podeželju, pomoč pri reševanju vprašanj
lokalnega pomena in spodbujanje varstva okolja. Poleg tega so vsi poudarjali krepitev prostovoljstva v treh
republikah. V teh dejavnostih je sodelovalo več kot 460 otrok in mladih, ki so reševali vprašanja svojih
skupnosti in pomagali svojim vrstnikom.

EDNARODNO
Na koncu so se aktivni udeleženci srečali za okroglo mizo, kjer so predstavili
svoje dejavnosti, delili rezultate ter razpravljali o vprašanjih in idejah. Seveda so
delili izzive, s katerimi so se soočali, in spoznanja o tem, kako bi jih bilo bolje
reševati. Te razprave so pokazale, da so se mladi udeleženci začeli zavedati
družbenega pomena svojih dejavnosti, se naučili razmišljati in izvajati
dejavnosti. Na srečanju so sodelovali predstavniki lokalnih nevladnih
ROGRAM
organizacij in mladinskih odborov. Izdanih je bilo tristo izvodov informativnega
biltena "Krepitev zmogljivosti mladih na podeželju", ki je zajemal dejavnosti,
izvedene v okviru programa nepovratnih sredstev.

Poleg omenjenega projekta smo delali na zagotavljanju dodatnih virov in

sredstev za delovanje v državah Zahodnega Balkana, Vzhodne Evrope,
Severne Afrike, itd. Na prostovoljski osnovi smo s strokovnimi predavanji in
svetovanjem sodelovali pri implementaciji projekta otrokovih pravic na Kosovu.

Na željo veleposlanika Poljske smo pripravili projekt Psihosocialna pomoč

otrokom beguncem iz Ukrajine na Poljskem in v sodelovanju z ITF program
“Psihosocialna pomoč otrokom v Ukrajini”, ki ga bomo izvajali v letu 2023.

28
 V letu 2022 so nas zaznamovali naslednji dogodki:

V maju je preminul dolgoletni vodja Pro bono ambulante Aleksander

Doplihar, dr. med. Bil je specialist medicine dela, prometa in športa, ki
je našemu programu, vsem sodelavcem in vsem pacientom zapustil
neizbrisen pečat. V spominu ga bomo ohranili kot velikodušnega
humanitarca, ki si je vedno in brezkompromisno prizadeval za pomoč Alenka Ugrin Vatovec
malemu človeku. Vsi, ki smo ga poznali, smo bili počaščeni, da smo Posvetovalnica v
Pro bono ambulanti
RO BONO AMBULANTA
lahko z njim delali in se učili. Hkrati pa tisti, ki ostajamo in delamo v
ambulanti, nosimo odgovornost, da z njegovim delom nadaljujemo in
gojimo in negujemo njegovo bogato humanitarno zapuščino.
Septembra smo obeležili 20. obletnico našega delovanja. V vsem tem času smo razvijali in
nadgrajevali program zdravstvene in psihosocialne pomoči našim uporabnikom_cam/
pacientom_kam, ki ne bi bila mogoča brez dobrega sodelovanja med vsemi soustanovitelji –
Mestno občino Ljubljana, Zdravstvenim domom Ljubljana, v preteklosti župnijsko Karitas
Štepanja vas, sedaj pa Rdečim Križem Ljubljana in Slovensko filantropijo. Jedro našega
programa pa so seveda vse naše prostovoljke in prostovoljci, brez katerih naša Pro bono
ambulanta ne bi delovala.

Zdravniška zbornica Slovenije je v mesecu decembru podelila zbornična odličja. Nagrajena sta
bila dr. Aleksander Doplihar, ki je posthumno prejel Hipokratovo priznanje, in trenutna vodja Pro
bono ambulante, dr. Vida Drame Orožim, ki je prejela naziv častna članica Zdravniške zbornice
Slovenije. Dr. Dopliharju so priznanje podelili za izjemen prispevek k ugledu in razvoju
slovenskega zdravništva, saj je z ustanovitvijo ambulante opravil pionirsko delo in bil zdravnik
vseh, ki so potrebovali pomoč.
Dr. Vida Drame Orožim je za svoje dolgoletno delo v Pro bono ambulanti in zavzemanje za
vsakega človeka prejela naziv Ime leta 2022 na Valu 202.

Posebnost lanskega leta so bile tri skupine naših uporabnikov/pacientov:

Nova in številčna skupina naših uporabnikov/pacientov – Ukrajinci – osebe z začasno zaščito.

Skupina tujcev, ki so podali vlogo za ureditev prebivanja v RS in čakajo na odgovor pristojnega
organa. Na odgovor pa čakajo neživljenjsko dolgo, nekateri tudi več kot leto dni! Zaradi
neurejenega bivalnega statusa pa ne izpolnjujejo enega izmed pomembnih pogojev za ureditev
zdravstvenega zavarovanja. Med njim so žal tudi otroci. Številčno se je ta skupina naših
uporabnikov/pacientov v primerjavi s prejšnjimi leti precej povečala.
Na našo ambulanto so se obrnile po pomoč tudi osebe z urejenim zdravstvenim zavarovanjem,
ki pa niso imele oz. so ostale brez svojega izbranega zdravnika. Najpogosteje niso imeli
zdravnika, ki bi jim predpisal potrebna zdravila, jih napotil na potrebne preiskave, specialistične
preglede in posege. Zaposlene osebe pa so imele težavo, ko so zbolele in niso imele zdravnika, ki
bi jim odprl bolniški stalež.

29
 DAN ZA SPREMEMBE
9. aprila 2022 smo organizirali vseslovensko
prostovoljsko akcijo 13. Dan za spremembe. Rdeča nit
5.000
prostovoljskih aktivnosti je bila soustvarjanje odprte in
vključujoče skupnosti, z namenom krepitve vezi med prostovoljcev_k
posamezniki, organizacijami, skupnostmi in v celotni

500 194
družbi. Med organizatorji so bila društva, vrtci, šole,
krajevne skupnosti, občine, javni zavodi in posamezniki.
Največ aktivnosti je bilo namenjenih različnim ranljivim
skupinam, predvsem starejšim.
organizacij akcij

86
krajev

NACIONALNI TEDEN
PROSTOVOLJSTVA
Praznovanje prostovoljstva, zahvalo
prostovoljcem in organizacijam za njihovo
udejstvovanje smo letos že tradicionalno
izvedli na 23. Nacionalnem tednu
prostovoljstva, ki je potekal od 23. do 29.
maja 2022. Namenili smo ga predvsem
vlogi prostovoljstva v dolgoživi družbi.

30
 Slovesni dan prostovoljstva
24. maja smo razglasili prejemnike različnih nazivov
(Naj mentor in Naj mentorica prostovoljcev 2021, Naj

51
prostovoljka, zaposlena v javni upravi 2021, Junakom
našega časa, Prostovoljstvu prijaznim občinam in
Najboljša prostovoljska zgodba). Prireditev smo
izpeljali v sodelovanju z občino Kamnik.
občin je prejelo
naziv

Veseli dan prostovoljstva

Veseli dan smo organizirali v dveh mestih, v Kopru prvič. 25. maja se
je tako na koprskem Titovem trgu s svojimi aktivnostmi predstavilo
12 lokalnih organizacij, med 200 obiskovalci pa so bili tudi Aleš
2.500
Bržan, župan Mestne občine Koper, ter ogromno učencev iz OŠ obiskovalcev v
Koper. V Ljubljani je Veseli dan potekal 26. maja na Prešernovem Ljubljani
trgu, kjer so se predstavile organizacije, ki delujejo na raznolikih
področjih prostovoljstva. Skupaj s prostovoljci in mimoidočimi
obiskovalci smo se pozabavali ob zanimivih animacijah.

Koper
73
organizacij v
Ljubljani

31
 FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA
23 S festivalom smo že trinajstič obeležili Svetovni dan beguncev (20. junij),
organizirali smo ga v enajstih krajih, prvič tudi v Kopru in na Ptuju.
Program festivala, katerega osnovno poslanstvo je ozaveščanje o
filmov iz migracijah, je zajemal programske sklope Prezrti, Nasilne meje, Skozi
11 držav prizmo evropskega rasizma, Rožavska filmska komuna, Ženske na poti in
Čez meje FMF. Filmske projekcije je pospremil pester spremljevalni
program, ki je obsegal zanimive pogovore s filmskimi gosti, delavnice na
osnovnih in srednjih šolah ter pogovore o aktualnih temah, kot so pogovor
z aktivistko staroselskih skupnosti v Braziliji, pogovor o žici in sprejemu
beguncev v 90. letih in danes. Pri pripravi festivala smo ohranili stara,
dragocena partnerstva ter razvili nova partnerstva z Akademijo za
gledališče, radio, film in televizijo, Mestnim kinom Ptuj ter Regionalnim
predstavništvom Visokega komisariata ZN za begunce za Srednjo Evropo.

30. OBLETNICA DELOVANJA

SLOVENSKE FILANTROPIJE
30. septembra smo v ljubljanskih Križankah praznovali 30.
obletnico delovanja. Da obeležimo to lepo, okroglo število let, smo
pripravili zabaven večer spominov, glasbe in druženja. Slavnostni
govorci na prireditvi so bili Anica Mikuš Kos, soustanoviteljica in
predsednica Slovenske filantropije, Tereza Novak, nekdanja
izvršna direktorica, ki je organizacijo krmilila dve desetletji
(namesto nje je govor prebral Primož Jamšek) in Franci Zlatar,
sedanji izvršni direktor. Za nas so nastopali cirkusanti iz
Cirkokroga in skupina Hamo & Tribute 2 Love z gosti – Murat &
Jose, Ladybugz, Sandra Feketija in Klemen Klemen, prireditev pa
je odlično povezoval Boštjan Gorenc – Pižama.

32
 Pred prireditvijo smo se posebej zahvalili
vsem prostovoljcem in prostovoljkam, ki so
osrčje našega delovanja. Posebne zahvale
smo podelili tistim, ki z nami soustvarjajo že
11
več let – diamantno (redno prostovoljijo že
diamantnih

21
več kot 15 let), zlato (za 10 let), srebrno (za
priznanj
3 leta). Dvorana je bila ob podelitvi
zahvalnih plaket prijetno prenapolnjena, kar
kaže, da je naša družba polna srčnih ljudi z
žejo pomagati tistim, ki to potrebujejo. zlatih
priznanj
77
bronastih
priznanj

FORUM PROSTOVOLJSTVA
100 Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva
je Slovenska filantropija pripravila
udeležencev_k Forum, katerega tema je bila
Vključenost in raznolikost mladih
prostovoljcev_k. V torek, 29. novembra,
so se v ljubljanskem Grand Hotelu
Union zbrali udeleženci, ki so med
drugim prisluhnili problematiki
osamljenosti in izoliranosti mladih, ki jo
je čas epidemije dodatno izpostavil.

33
 Leto 2022 je zaznamovalo raznoliko sodelovanje s številnimi podjetji. Slovenci v primeru kriznih
situacij zelo hitro in zelo radi priskočimo na pomoč in preteklo leto smo se povezali tudi s številnimi
novimi donatorji – tako posamezniki kot podjetji. Načini povezovanj in sodelovanj so bili različni –
nekatera podjetja so nas podprla z materialnimi donacijami, druga so priskočila na pomoč finančno, tretja
so iskala načine, kako v zbiralne akcije vključiti tudi zaposlene in svoje stranke. Tako smo skupaj olajšali
stiske številnih posameznikov_c in družin.

V preteklem letu se je delež donacijskih sredstev v našem financiranju povečal z 8% na 25%, kar
priča o bistveno večji aktivaciji posameznikov in podjetij v pomoč za reševanje stisk ljudi. Vedno
ODELOVANJE S PODJETJI
smo veseli, ko se nam pridružijo novi donatorji, in v preteklem letu jih ni bilo malo. Nekateri so se
nam pridružili s samoiniciativnim doniranjem večjega zneska, drugi so naši partnerji že leta, tretji
so se odzvali na naše pozive po doniranju, ki smo jih naslovili nanje z direktno pošto, ali pa so
zasledili naše klice po pomoči na družbenih omrežjih in spletni strani. Vsem smo zelo hvaležni.

855 150 8
dohodninskih rednih mesečnih fundraising
donacij donatorjev_ic akcij

V našem vsakdanjem delovanju nam izjemno veliko pomeni redna podpora – ta priča o tem, da
ljudje prepoznavajo naše dolgoletno delo kot koristno, učinkovito in potrebno. V ta namen imamo
vzpostavljen sistem rednega mesečnega doniranja, kjer nam različne zneske donirajo tako
posamezniki_ce kot nekaj podjetij. Izvajamo tudi fundraising akcije v obliki direktne naslovljene
pošte, nenaslovljene direktne pošte, apelov prek spleta, objav v časopisu, trudimo pa se tudi
N DONACIJE

pri pridobivanju dohodninskih donacij.

V preteklem letu sta nam dve izmed večjih donacij podjetij omogočili tudi zaposlitev novih
sodelavcev, najem začasnih montažnih zabojnikov za potrebe donacijskega skladišča in
pisarn, ter izvajanje številnih aktivnosti za begunce iz Ukrajine. Brez omenjenih donacij bi
bila pomoč beguncem bistveno okrnjena – tako materialno kot tudi kadrovsko/strokovno -
s stališča urejanja življenjskih situacij, tečajev jezika, psihosocialnega svetovanja, učnih
pomoči in drugih aktivnosti, potrebnih za premostitev in integracijo v novo okolje.

34
 S podjetji (predvsem trgovskimi verigami) sodelujemo tudi pri projektu Viški hrane – Hrana ljudem, ne
smetem, ki ga izvajamo že deveto leto, zdaj že na 8 lokacijah.

Korporativno prostovoljstvo, ki je v času epidemije žal malce zamrlo, se je v preteklem letu ponovno
pričelo prebujati. Kontaktiralo nas je več podjetij, ki smo jih povezali z organizacijami za izvedbo
prostovoljskih akcij, še več podjetij pa je v lanskem letu naredilo načrte za akcije, ki jih bodo izvajali v letu
2023. Tako smo dogovorjeni za 10 akcij, ki se bodo izvajale na različnih področjih – okolje, živali, starejši,
osebe s posebnimi potrebami, begunci … Veselimo se številnih akcij, ki jih bomo izvedli skozi leto in z
njimi s povezovanjem kreirali pozitivne spremembe, ki si jih želimo v družbi.

V letu 2022 so nas materialno in

finančno podprli:

Zavarovalnica Triglav,
Gen-i, Bayer, Zavarovalna
skupina Sava, Hofer, DonDon, Spar,
Mercator, Radenska, Ilirija, Atlantic
grupa, Telekom Slovenije, Novartis,
Banka Slovenije, Lidl, Pivovarna Laško
Union, KZ Metlika, Bimed, Pohištvo.si,
Špica international, Semantika,
Sanolabor, NLB, Ilirija, Harvey
Norman, Rotary klub Domžale,
Gajbica.si, Ikea in
številni drugi.

Pri našem delu nenehno sodelujemo s Radi bi se zahvalili tudi

številnimi humanitarnimi organizacijami,

Britansko – slovenski
med katerimi bi gospodarski zbornici (BSCC),
želeli še posebej ki nam je v sodelovanju z
izpostaviti organizacije Veleposlaništvom Združenega
Humanitarček, UP-ornik, Mladi kraljestva pomagala tako, da je
zmaji in ZPM Moste - Polje, organizirala dva koncerta, v okviru
s katerimi smo katerih je zbirala sredstva za
v preteklem letu krasno pomoč ukrajinskim
sodelovali. beguncem_kam.

35
 103.000 36.800 14.600
sledilcev_k na prejemnikov_c
obiskov spletnih strani družbenih omrežjih, e-novic
če bi sešteli vse

Slovenska filantropija je na spletu prisotna s

6.500 1.700
spletnimi stranmi filantropija.org,
prostovoljstvo.org in fmf-slovenija.si, na
družbenem omrežju Facebook ima 9 profilov,
na Instagramu 3 in na Twitterju 2, prisotna je
še na LinkedInu in Youtubeu (sledilci in
sledilke se na omrežjih zagotovo ponavljajo).
Prav tako pošilja e-novičnike z različnimi
omemb v
kosov tiskovin temami različnim naslovnikom.
medijskih objavah

Najbolj smo oglaševali naše tri največje dogodke – Dan za spremembe,

38
Nacionalni teden prostovoljstva in Festival migrantskega filma. Polepili
smo 26 plakatnih mest TAM TAM, oglasi so se na avtobusnih zaslonih
vrteli 21 dni, pasice so objavili na spletnih straneh 7 različnih medijev,
dva radijska oglasa sta se vrtela na 12 radijskih postajah ter en
televizijski na 4 postajah. Poleg tega smo nekaj vložili tudi v promocijo
objavljenih na spletu, saj smo v lanskem letu objavili rekordno število videov –
videev nekaj smo jih posneli sami, nekaj so jih za nas ustvarili drugi v okviru
projektov – vsebovali pa so predstavitve slovenskih specifik za
begunce iz Ukrajine, poziv mladim za udeležbo na volitvah, posnetke

16 različnih spletnih predavanj, izobraževanj in okroglih miz itd.

Svoje dejavnosti smo promovirali tudi s pomočjo tiskovin. Natisnili

smo 2.650 kosov informativnih materialov (infografika, zloženka Multi+,
zloženka FMF), 1.423 plakatov za oglaševanje naših dogodkov (DZS,
profilov na NTP in FMF), 1.400 blokov, 500 map, 300 vizitk in 200 planerjev.
družbenih
omrežjih Posebno pozornost smo seveda posvetili osvetljevanju
30. obletnice dela SF. Posneli smo 8 intervjujev z

5
ljudmi, tesno povezanimi z delovanjem organizacije, in
objavili 22 tematskih objav – z objavami "slovar

3
izrazov" smo razlagali pojme, povezane z našim delom,
s "SF v letnicah" pa smo obeležili različne mejnike, ki
so se zgodili v 30 letih dela.
e-novičnikov
spletne strani 36