VAJA: DELILNIK NAPETOSTI

AVTOR: JURE JERAJ, 4.B

MENTOR: DEJAN ZUPAN 9.3.2024
1. NALOGA
 Uporabiti delilnik napetosti za izračun notranjega upora multimetra.

2. PRIPOMOČKI
Multimeter, vezne žice, enosmerni vir napetosti, uporovni dekadi

3. TEORIJA
Delilnik napetosti se lahko uporabi za izračun notranjega upora multimetra. Notranji upor
multimetra predstavlja odpornost, ki jo ima naprava med svojimi priključki in vpliva na
natančnost meritev. Delilnik napetosti razdeli napetost na dva zaporedno vezana upornika po
enačbi:
U 0

U 1

+ ¿
U 2

+
… ¿

+ ¿
U n

U 1
¿
U 0
R1
R 1+ R 2

U 2
¿
U 0
R2
R 1+ R 2

Iz izračunanih napetosti potem z deljenjem dobimo naslednjo zvezo:

U 1
U 2
¿
R1
R 2

Pri merjenju ne smemo zanemariti notranje upornosti voltmetra RN, ki pomembno vpliva na
napetost, ki jo dejansko izmeri voltmeter. Nadomestni upor upornika in notranjega upora
voltmetra, ki meri napetost, se lahko izračuna kot R'1. S pomočjo te nadomestne upornosti
lahko napovedujemo, kakšno napetost dejansko izmeri voltmeter, kar označimo kot U1'.
R '1
¿
R1 R N
R 1+ R N

U
'
¿
U 0
R1 R N

( R1 + RN ) ( R1 +
R1 RN
R2 + R N )
Če je notranja upornost voltmetra mnogo večja od upora upornika, na katerem voltmeter meri
napetost, lahko upornost voltmetra zanemarimo. V primeru, ko so upori R1, R2 in RN
podobnih velikosti, lahko vezavo, v kateri je voltmeter vzporedno vezan z enim od upornikov,
uporabimo za merjenje neznanega notranjega upora voltmetra enačbo (upoštevamo še, da so v
našem primeru upori enakih velikosti):
Rn
¿
R
U 2
U 0− 2 U 2

4. POTEK DELA
Za določanje notranjega upora voltmetra, uporovno dekado povežemo zaporedno z virom
napetosti, medtem ko voltmeter povežemo vzporedno z eno od dekad. Napetost na viru
 ohranjamo konstantno pri 10V, medtem ko hkrati povečujemo upornost na obeh dekadah za
faktor 10, od 0,1 Ω do 10 MΩ, ter beležimo ustrezne vrednosti na voltmetru. S povečevanjem
uporov, dobimo vse večja odstopanja med dobljeno vrednostjo in vrednostjo, ki bi jo dobili z
idealnim voltmetrom in tako lahko po zadnji enačbi izračunamo notranjo upornost voltmetra.
δ
[ % ]
¿
100
¿
U 0
'
2 −U
U 0
2

5. MERITVE

Upor [kΩ] U2 (analogni voltmeter) [V] U2 (digitalni voltmeter) [V]

0,101 5 5
1,0 4,95 5
10 4,6 4,99
100 2,7 4,99
1000 0,5 4,76
10000 Ne kaže več 3,34

U0 = 10V
6. IZRAČUNI
Začnemo z izračunom odstopanja meritve od take, ki bi jo izmerili z idealnim voltmetrom:

R [kΩ] U2 (analogni voltmeter) [V] δ U2 (digitalni voltmeter) [V] δ

0,101 5 0 5 0
1,0 4,95 0,01 5 0
10 4,6 0,08 4,99 0,002
100 2,7 0,46 4,99 0,002
1000 0,5 0,9 4,76 0,048
10000 Ne kaže več / 3,34 0,332

Uporabimo slednjo enačbo, da še izračunamo notranje upornosti:

RN
¿
R
U '
U 0− 2 U '

R [kΩ] U2 (analogni voltmeter) [V] Rn [kΩ] U2 (digitalni voltmeter) [V] Rn [kΩ]

0,101 5 / 5 /
 1,0 4,95 49,5 5 /
10 4,6 57,5 4,99 2500
100 2,7 58,7 4,99 25000
1000 0,5 55,6 4,76 9920
10000 Ne kaže več / 3,34 10000

7. KOMENTAR
Vaja je bila uspešno izvedena, saj lahko zdaj primerjamo izračunane notranje upornosti
voltmetrov s tistimi, ki so naveden na samem volt metru s strani proizvajalca. Za analogni
voltmeter ta vrednost znaša 60k Ω, za digitalnega pa 10MΩ. Če sedaj to primerjamo z
našimi rezultati lahko opazimo, da se naši izračuni bolje ujemajo pri višjih napakah.