ZGODOVINA 4.

TEST ZAPISKI
Razvoj zgodovinskih dežel in Slovenci
NASELJEVANJE
 Sredina 6. st. Do 9. st. – vrhunec konec 6. st.
 Dokazi: pisni viri (Gregor, Diakon, Prokopij), narečna imena za kraje in
reke, arheološke najdbe)
 2 vala:
568-590
Slovani iz juga
(Panonija, Sava, Drava)
Langobardi se umaknejo iz Panonske v
550 Furlansko nižino. Slovani se selijo skupaj z
Avari.
Slovani iz severa
(Češka, Moravska, Donava,
Karavanke, tok Drave)

 Obseg naselitve:
o na J v Istri do Buzeta (cela Istra v 8. stol.),
o na JZ do Furlanske nižine – meja langobardski limes po črti Tržič,
Fara, Krmin, Čedad, Humin, Pušja Vas
o od izvira Drave do reke Donave (SZ) mejijo na Bavarce
o na S do Dunajskega gozda (zahodni Slovani – Češka, Moravska)
o na V do Blatnega jezera mejijo na Avare
o na JV (med Dravo in Istra) mejijo na prednike Hrvatov
 značilnosti naseljevanja
o neenakomerna in redka naseljenost – precej ozemlja poraščenega z
gozdom
o naselitev pretežno že kultiviranih dolin (=naseljeno in obdelano
zemljišče)
o poselitev gričevij v Posočju vso do roba Furlanske nižine

1
 o v 9. stol. se srečajo zahodni in južni Slovani in se mešajo s
staroselci
 prva naselja
o umrle pokopavajo v grobove
o so pogani
o staroselce zasužnijo, del beži v Istro (Bizanc), del se vključi v novo
okolje
 spremembe
o Slovani od Germanov prevzamejo planšarstvo, dvoletno
kolobarjenje in stalno naseljevanje
o Ohranijo se nekatera keltska in rimska imena krajev, pokrajin, rek
o Romansko prebivalstvo imenujejo Vlahi, so posredniki antičnega
znanja
o Krščanstvo, škofije, rimska mestna središča, pravo in latinščina
skoraj v celoti propadejo
o Propade trgovina in sredozemska kultura
o Slovani uveljavijo svojo družbeno organizacijo, kulturo, jezik in
oblast

Državne tvorbe:

SAMOVA PLEMENSKA ZVEZA (632 – 658)

 Ob naselitvi v vzhodne Alpe so Slovani podrejeni Avarom (623 – upor na Češkem in

Moravskem, 626 – Avari odidejo proti Konstantinoplu)
 632: Samo vodi upor proti Avarom
o Trgovec frankovskega izvora
o Deloval na današnjem Češkem
o Avari po neuspelem obleganju Carigrada izgubijo nadzor nad redom v Panoniji
 Samo ustanovi prvo znano slovansko državno tvorbo, ta propade ko Samo umre

2
 KARANTANIJA (658 – 743)

 Del Samove plemenske zveze je pokrajina s Slovani na Koroškem, lokalni oblastnik je

Valuk – po Samovi smrti Avari spet obnovijo nadoblast (izjema je Valukovo območje na
Koroškem – iz tega nastane Karantanija)
 Središče: Krnski grad na Gosposvetskem polju
 Porečje Drave in Mure
 Spopadi z Avari na V in Bavarci in Langobardi na Z
 Krnski grad: bivališče karantanskega kneza, poleg gradu je cerkev gospe Svete + vojaško
zbirno mesto
 Blizu knežji kamen – narobe obrnjen del jonskega stebra (Virunum)
 Prvi znani knez Valuk (Borut, Gorazd, Hotimir, Valtunk)

KARANTANSKA
o 8. st.:DRUŽBA
knežja oblast postane dedna
oo Knez
8. st.:Borut, sin Gorazd,
knežja oblast postane nečak
dedna Hotimir
Knez Borut,
oo Plemstvo sin Gorazd,
stopa nečak zveze
v rodbinske Hotimirv bavarskim plemstvom –
Plemstvo stopa v rodbinske zveze v bavarskim plemstvom – poroke
o poroke
Kosezi so oboroženo vojaško spremstvo kneza
oo Kosezi so oboroženo vojaško spremstvo kneza
 Sodelujejo pri izbiri in ustoličevanju knezov
  Sodelujejo pri izbiri in ustoličevanju knezov
Do 13. st. Ohranijo številne privilegije, imajo svoje pravo in sodstvo
  Do 13.vključeni
Niso st. Ohranijo številne
v fevdalna privilegije,
zemljiška imajo svoje pravo in
gospostva
 sodstvo
Kralj z imenom »Kosez«
 Nisokmetje:
o Svobodni vključeni v fevdalna zemljiška gospostva
  Kralj
Najštevilčnejši
z imenomsloj, živijo v velikih družinah, ki tvorijo vaško skupnost
»Koseze«
 Večkmetje:
o Svobodni vasi tvori župo, ki ji načeluje župan
o Sužnji
 Najštevilčnejši sloj, živijo v velikih družinah, ki tvorijo
 Nesvobodni vojni ujetniki
 vaško
Potomciskupnost
premaganih staroselcev
  Več vasiohranijo
Lahko tvori župo, ki ji načeluje
krščanstvo, županslovanskih družin, ki jih vodi
štejejo za člane
o Sužnji gospodar
 Nesvobodni vojni ujetniki
 Potomci premaganih staroselcev
 Lahko ohranijo krščanstvo, štejejo za člane slovanskih
družin, ki jih vodi gospodar

3
 KARNIOLA (do 828)

 središče Kranj – Karnij

 podobno urejena kot Karantanija
 sprva pod Avari, nato pod Franki
 ime po antičnih Karnih

KONEC SAMOSTOJNE KARANTANIJE:

 743 – ponovni vojaški vzpon Avarov

 Karantanci pod knezom Borutom prosijo za pomoč Bavarce
 Bavarci pomagajo pod pogoji:
o Karantanija postane podrejena Bavarcem
o Bavarci so podrejeni Frankom
o Karantanija postane Frankovska kneževina (avtonomija)
o Gorazd in Hotimir sta talca na bavarskem dvoru – vzgojena po krščansko

KONEC AVTONOMNE KARANTANIJE

 817: Franki na mesto karantanskega kneza namestijo svojega grofa

 Ljudevit Posavski vodi upor proti temu – neuspešno, Karantanci izgubijo vso
samostojnost, so popolnoma pod frankovsko oblastjo (828)
 Uvede se frankovsko pravo in fevdalizem

4
Pokristjanjevanje Slovanov
 Prvič pridejo v stik s krščanstvom preko romanskih staroselcev
 Gorazd in Hotimir se vrneta z Bavarske, kjer sta bila talca v času zavezništva proti
Avarom – prek višjih slojev širita vero v širše prebivalstvo, najprej se pokristjanjujejo
lokalni vladarji, nato podložniki
 Osrednjo vlogo pri razpošiljanju misionarjev prevzame krščansko središče v
Salzburgu
 Škof Virgil organizira razpošiljanje, za glavnega predstavnika misijonarjev pa določi
škofa Modesta – posvetil večje število cerkva – nenasilna irska misijonarska
metoda:
o Dopuščajo rabo jezika ljudstva
o Starim šegam in navadam dajejo krščansko vsebino
o Uvajajo posebno cerkveno dajatev, slovansko desetino
 Po Modestovi in Hotimirjevi smrti (789) – poganska vojjska preganja misijonarje,
vnamejo se verski boji, Franki pa pokristjanjujejo naprej
o Prvi samostani: Molzbich, Innchen
o Ustanovljena škofija Freising – 9. st nastanejo obrazci splošni spovedi, pridige
in molitev očenaš (opisujejo Brižinski spomeniki in Rateški rokopis)
 Franki konec 8. st. Uničijo Avare – konec irske misijonarske metode
o Konec 8. st. Se je začel potegovati za pravice misijonarjenja v Karantaniji tudi
Oglej – spor s salzburško škofijo (798 povišana v nadškofijo)

SPOR SALZBURG – OGLEJ

 V antiki koroško ozemlje Karantanije spada pod škofijo v Ogleju – pride do spora, ali
imajo nad Slovani versko oblast škofje v Ogleju ali v Salzburgu
 Oboji izvajajo pokristjanjevanje, gradijo cerkve in skrbijo za verski red
 811: Karel Veliki razsodi – meja postane reka Drava, južno je Oglej, severno je
Salzburg (meja ostane 1000 let nespremenjena)

5
  Spodnja Panonija: sprva spada pod nadškofijo v Salzburgu – v Frankovskem
kraljestvu je mejna grofija (vloga braniti državno mejo)
o Panonski knez Pribina naseljuje Slovane, da se krstiti in pusti Salzburgu, da
izvaja obsežno pokristjanjevanje
o Sin Kocelj ni zvest Frankom – zastopa to, da poleg salzburških misijonarjev
delujeta tudi brata Konstantin/Ciril in Metod
 Pri svojem delovanju uporabljata slovansko abecedo glagolico,
prevajata cerkvena besedila in uvajata bogoslužje v slovanskem jeziku
o Papež poviša Metoda v nadškofa, ki v Panoniji ustanovi samostojno škofijo –
ni pod nadzorom ne Salzburga, ne Ogleja – spori z bavarskimi škofi, doseže
umik Metoda iz Spodnje Panonije – ko se Metod umakne Madžari vdrejo v
Panonijo in Salzburg in Oglej izgubita potencialno novo ozemlje

Slovenski prostor in začetki zgodovinskih dežel

 Karantanija in Karniola izgubita vso samostojnost – ozemlje se poveže v
Vzhodnofrankovsko državo, poveže se v novo gospostvo – Amulfovo Kraljestvo
(središče Krnski grad, vojska Karantanci)
 Ko Amulf osvoji frankovski prestol, zavladajo današnjem slovenskem prostoru
Bavarci – uvedba fevdalizma

OTONSKA DINASTIJA

 10. st. Vdori Madžarov

 955: Leško polje, Oton I. Konča vpade
 Slovenski prostor skoraj v celoti vključen v Sv. rimsko cesarstvo
 976: Oton II. loči Karantanijo od Bavarcev – nastanek vojvodine Koroške
o Deli se jo na krajne/marke
o »velika Karantanija«: zajema Istro, Furlanijo, dele Benečije, Panonije,
sodobno slovensko etnično ozemlje
o Vlada ji koroški vojvoda, današnja Koroška je središče
o Je politična enota na meji velike Vzhodnofrankovske države
o Vladar nastavi zveste škofe
 Freisinški: Loka, Briksenški: Bled
 Salzburška nadškofija, krška škofija, oglejski patriarhat,
bamberška škofija
o Vladar podeli ozemlje posvetnemu plemstvu: Eppenstein, Spanheim,
Trangau, Weimar – Orlamünde
o Mejni grofje, vodilne funkcije v sodstvu, vojski, upravi
o Pridobijo pomembne položaje, za pomoč si pripeljejo ministeriale

6
  Podrejanje svobodnih kmetov v podložniški stan
o Po propadu Karantanije manjši del Kosezov preide med plemstvo, ostanejo
svobodni kmetje s posebnimi pravicami do 13. st. – te po izgubi notranje
avtonomije Karantanije postanejo tlačani z vsemi dolžnosti
o Zaradi uvajanja kapitalističnih oblik proizvodnje in neagrarnih dejavnosti na
podeželji – razslojevanje kmečkega prebivalstva
 GRUNTARJI – bogati kmetje, obdržali celo kmetijo, nudili možnost
dodatne zaposlitve za revnejše kmete (dnina)
 POLGRUNTARJI+ČETRTGRUNTARJI – imeli so premalo zemlje,
zato so se morali ukvarjati z dnino in neagrarnimi dejavnostmi
 KAJŽARJI (15. stol.) – kajža in malo zemlje (ohišnica), zato so se
morali ukvarjati še z dnino in neagrarnimi dejavnostmi
 BAJTARJI – brez zemlje, a imajo stalno prebivališče, zato so se prav
tako ukvarjali še z dnino in neagrarnimi dejavnostmi
 GOSTAČI (16. stol.) – brez zemlje in stalnega bivališča, zato so
potujoča delovna sila (npr. viničarji – v zameno za delo v vinogradu
lahko stanovali v zidanici)
 Kolonizacija
o Razlog: premalo delovne sile
o notranja kolonizacija – preselijo kmete iz drugih delov svojega gospostva
o zunanja kolonizacija – naselijo kmete iz drugih delov države
o posledice: nastanek jezikovnih otokov, krčenje gozdov, nove vasi,
vzpostavitev germanske kulture

7
 4 FAZE KOLONIZACIJE:

1. FAZA: naselitev Slovanov, 6. – 9. st.

 Po umiku Langobardov
 Isti predeli, kot v antiki
 Naselja imajo v imenu »selo« - gručastega tipa, v gričevnem in že obdelanem
svetu

2. FAZA: 10. do 12. st., nižinska

 Pretežno notranja, na Sorškem in Dravskem polju zunanja

 Jezikovni otoki: Dravsko polje, Apaška kotlina, Sorško polje
 Naselja imajo v imenu »vas« ali »dorf«
 Triletno kolobarjenje, njive v obliki prog, krčenje gozdov, plug
 Dolge, obcestne, vrstne, središčne vasi

3. FAZA: 13. in 14. st., višinska

 Pohorje, Kozjak, Mežiška dolina, Gorenjska

 Največkrat notranja, ponekod zunanja (Kočevje, dolina Bače, Seliška in Kanalska
dolina)
 Naselja v višjih predelih (nad 1000m), v imenih imajo besede »rovt, brda, spodnji,
zgornji«
 Naselijo samotne predele
4. FAZA: po 15. st., turški vpadi

 Naselijo uskoke (= kmetje v času miru, vojaki v času vpadov, v zameno imajo zemljo in
privilegije)
 Neagrarno gospodarstvo (fužine, rudarji)
 Begunci iz južnoslovanskih predelov
 Naselijo Belo krajino, dolino Krke, Kras, Dravsko polje

LOKALNA OBLAST

 vojvode in grofi imajo lastne vojake, skrbijo za KRALJ

red in mir – kujejo denar, ustanavljajo mesta,
izoblikuje se rodbina
 Javna oblast: vladar
DEŽELNI KNEZ
Dejanska oblast: lokalni knezi

 Dolžnosti deželnega plemstva so napisane v

deželnem privilegiju DEŽELNI ZBOR

(deželno plemstvo + visoka
8 duhovščina+predstavniki mest)
  Iz Velike Karantanije so se od leta 1002, ko je prenehala obstajati, začele razvijati
zgodovinske dežele (niso bile etnične tvorbe):
1) ŠTAJERSKA z glavnim mestom Gradec (12. st.): iz Karantanske, Podravske in
Savinjske krajine
2) KOROŠKA z glavnim mestom Celovec (16. st.): nekdanja vojvodina Koroška,
Prednja grofija Goriška
3) KRANJSKA z glavnim mestom Ljubljana (14. st.): Kranjska krajina, Dolenjska
ob Krki (Slovenska marka)
4) GORIŠKA z glavnim mestom Gorica (14. st.): spodnje Posočje, Kras, zgornje in
spodnje Posočje
 Istra pod nadoblastjo Benečanov, Prekmurje bilo Ogrsko
 Vzpostavitev dežel povezana z vzponom Habsburžanov, ki so v 16. st. Postali deželni
knezi v vseh naštetih deželah

Plemiške rodbine na Slovenskem in oblikovanje dinastičnih ozemelj

 SPANHEIMI – Koroška, Kranjska, LJ, frankovski izvor
 EPPENSTEINI – Koroška, Pomurje
 TRAUNGAVCI – štajerski vojvode, bavarski izvor
 BABENBERŽANI – avstrijski vojvode, štajerski vojvode po izumrtju Traungavcev
 ANDEŠKI – bavarski izvor, Istra, Kranjska (Kamnik), Dolenjska
 AUERSPERGI – Turjaški grofje, Kranjska, bavarski izvor
 GORIŠKI GROFJE – Goriška, Kranjska, Istra
 VIŠNJEGORSKI GROFJE – Dolenjska, Savinjska krajina
 ŽOVNEŠKI – kasnejši Celjski grofje
o Začetek v 14. st: habsburški vazali
o 1341: naziv »Celjski«
o Edina plemiška rodbina s sedežem na slovenskih tleh
o Kulturni meceni, najemniški vojaki, mitnine, brodnine, poroke
o Bitka pri Nikopolju – Herman II. Celjski reši življenje Sigismundu
Luksemburškim
o Največji obseg celjske posesti: Štajerska, Kranjska, Koroška, jug Ogrske,
Hrvaška, Slavonija, polovica otoka Krka
o 1423: Habsburžani se odpovedo gospostvu nad Celjskimi
o 1436: Sigismund tastovo rodbino povzdigne v deželne kneze – Habsburžani se
uprejo
o Vojne s Habsburžani do leta 1443
 HABSBURŽANI – od 16. st. Dalje, vse dežele
o Interregnum (13. st.) – Otokar I. Premysl združi ozemlje od Češke in Jadrana,
oblast razširi še v vojvodino Avstrijo
o S podporo nižjega plemstva l. 1270 pridobi še Koroško in Kranjsko
o L. 1273 za cesarja izvoljen nepomemben plemič Rudolf I. Habsburški –
državljanska vojna, konča jo bitka na Moravskem polju/bitka pri Suhih Krutih

9
 o Do 14. st. preko porok dobijo pod svoj nadzor še Kranjsko, Koroško in Trst
o 15. st.: Habsburška rodbina se razcepi na AVT in ŠPA vejo
o Kratko obdobje Habsburške šibkosti

DEDNA POGODBA

 Konec vojn med Celjskimi in Habsburžani

 Rezultat: neodločeno
 Celjski obdržijo naslov, izgubijo deželo
 Dedna pogodba: če ena rodbina izumre, druga podeduje njeno dediščino

 ULRIK II.
o Friderikov sin, zaplete se v boje z rodbinama Habsburžanov in Hunyadi
o Boj glede skrbništva nad ogrskim mladoletnim kraljem Ladislavom
Posmrtnim
o 1456: Osmani napadejo Ogrsko, Ulrik II. se vmešava v ogrsko politiko,
Ladislav Hunyadi
 Posledice: Habsburžani podedujejo celjsko ozemlje, 1382 si podredijo Trst, 1500
Goriško, 1515 Tolminsko in Bovško

Srednjeveška mesta in kultura na Slovenskem

 Razlogi za nastanek: trgovina na dolge razdalje (uprava po beneškem zgledu),
politika in korist deželnega kneza (npr. Kamnik, KR, Ptuj, MB, Gorica in CE nudijo
finančno korist), obramba pred Turki (Kočevje, Krško, Višnja Gora)
 Ureditev mest:

15. st.: vsa celinska mesta pridobijo

pravico do MESTNEGA SODNIKA in
MESTNEGA SVETA – skrbita za
sodstvo in upravo

Zunanji svet: drugi

Notranji svet: trgovci in bogatejši
vplivnejši, bogati obrtniki
10
trgovci
  Trg – mestna naselbina, ki nima mestnih pravic (npr. pravica do obzidja, sejma,
privilegij ali statut ipd.), so tudi večja in bolj srnjena od trgov
o Največkrat se jih povzdigne v mesta zaradi gospodarske uspešnosti ali zaradi
vojne nevarnosti
KULTURNA DEJAVNOST NA SLOVENSKEM

 Od 9. st. si oblast delita oglejski patriarhat in salzburška nadškofija, meja med

njima poteka po reki Dravi
 1461 – ustanovitev ljubljanske škofije, neposredno podrejena papežu
 Pomembno vlogo imajo samostani – kulturn, verska, gospodarska središča
 Najpomembnejši srednjeveški samostani:
o Benediktinski (Gornji Grad)
o Cistercijanski (Stična, Kostanjevica)
o Kartuzijanski (Žiče, Jurklošter, Bistra, Pleterje)
o Dominikanci (Ptuj)
o Minoriti (GO, KP, CE, MB, Ptuj)
o Nemški viteški red (LJ, Metlika)
o Frančiškani (Lj, Ce, Ptuj, Mb)
o Avguštinci (Velikovec na Koroškem, LJ)
 Šolanje, samostanske knjižnice, pismenost
 Arhitekturna sloga: romanika in gotika
 Samostani – gospodarski pomen: ukvarjali so se s poljedeljstvom, vinogradništvom,
sadjarstvom in obrtjo

11
Turški vpadi
 15. st.: zasedajo območja Balkanskega polotoka, pridejo v bližino Sv. rimskega
cesarstva – izvajajo plenilske naadem, širijo islamsko vero in vsiljujejo svojo vojaško
organizacijo in kulturo
o Ne gre za verske vojne, ampak zgolj za širitev njihove države, verske
skupnosti smejo obdržati versko svobodo, v zameno za letni davek sultanu
o L. 1463: podredijo si Bosno in Hercegovino

TURŠKA VOJSKA

AKINDŽIJE JANIČARJI

 Pripadniki posebnega roda vojske,  Jedro tradicionalne

sestavlajo lahki konjeniški odred osmanske vojske
 Turki jih pošiljajo na ozemlje  Fantje, ki so jih Osmani
nasprotnika – ropajo in ustrahujejo ukradli družinam
prebivalstvo napadenih območij in
 Kruti do civilnega prebivalstva prevzgojili v islamsko
vero
 19. st.: janičarski upor

FAZE TURŠKIH VPADOV

PRVA FAZA (1408 – 15) DRUGA FAZA (1469 – 83)

 Redki vpadi in ropanja  Intenzivni vpadi iz Bosne, Kranjska

 Prvi vpad l. 1408 v Metliko, nato v je močno prizadeta
Črnomelj in Ljubljano  Obdobje Mehmeda osvajalca (vpadi
 Po 1415 sledi zatišje zaradi akindžij)
uspehov albanskega fevdalca  V tem obdobju nastanejo mesta iz
Skenderberga in sorodstvenih obrambnih razlogov
povezav s Celjskimi grofi  Premirje po zaslugi vojaških uspehov
Matije Korvina

TRETJA FAZA (1520 – 32)

ZAKLJUČNI BOJI
 Vlada Sulejman Veličastni
 I. Lenković in H. Turjaški uspešno
 Premaga Ogrsko, leta 1529 odbijata vpade v 16. st.
napadejo Dunaj (sneg jih prežene)
 1564: premirje
 Nato spopadi s Perzijo
 1593: zadnja bitka, Bitka pri Sisku

12
OBRAMBNI REDOVI

 V njih so vključeni vsi, ki imajo v deželi posest

 Reforme: kres kot sistem obveščevanja, obnova mestnih obzidij, reorganizacija vojske
(vključeni tudi podložniki), subvencija posameznih posesti
 Izoblikuje se črna vojska – kmečka vojska, postanejo redna vojska, ki pridobi
pomembne vojaške izkušnje (pridobijo sposobnosti organiziranja in povezovanja –
kmečki upori)
 Izoblikujejo se grmade, obveščanja preko topov, zvonenja – gradijo tabore (obrambne
naselbine) – navadno so to obzidane cerkve, stavbe s stolpom

VOJNA KRAJINA

 Posebna vojaška pokrajina Habsburške monarhije na meji s turško državo

 Zajema Banat, Bačko, Slavonijo, Sisek in ozemlja do Kvarnerskega zaliva
 Skoraj v celoti jo financirajo lokalni deželni stanovi – s tem si dobijo še več
politične moči

USKOKI

 Pretežno pravoslavno prebivalstvo balkanskega polotoka, ki je pobegnilo na sever v

času turških vpadov
 Istočasno slovensko prebivalstvo pobegne iz opustelih kmetij (pustot) – te dobijo v
last uskoki, naselijo Notranjsko, Kras, Furlanijo, Žumberak in Spodnje Posavje

KULTURNE POSLEDICE

 Sprva demonizacija Turkov v ljudskem slovstvu

 Ko se razmere umirijo pride v višjih slojih do interesa za osmansko kulturo
(priljubljena snov povseti, dram, oper, orientalskega pohištva...)

Kmečki upori
VZROKI

 Razsaja kuga, več slabih letin, vojn in turških vpadov

 Višanje obstoječih in uvajanje novih dajatev – v gospodarstvu tudi spor z meščani
(podeljevanje privilegijev trgovanja)
 Fevdalci imajo več dominikalne zemlje – povečajo tlako, zaradi vojn naraste potreba
po obnovitvenih delih in dajatvah
 Turški vpadi, dinastični boji in večanje socialnih razlik

ORGANIZACIJA KMEČKIH UPOROV

13  Kmečka zveza/bund – uporniška organizacija, ki je združevala uporne kmete in vodila
upor z napadi na gradove in zemljiške gospode
 Sklicevanje na staro pravdo – dajatve, kot jih velevajo urbarji
HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR (1573)

 Zajema Štajersko, Spodnje Posavje, Hrvaško Zagorje – začne se kot lokalni upor
 Vodje: Ilija Gregorić, Matija Gubec, Ivan Pasanec, Ivan Mogalić – delujejo kot dobro
organizirana vojska
 Cilj: ustanovitev kmečke države pod okriljem cesarja, svobodno trgovanje, sodelovanje
pri pobiranju dajatev
 Februar 1573: bitka pri Stubici, usoden poraz kmečke vojske, vodje so usmrčeni v
Zagrebu

DRUGI VSESLOVENSKI KMEČKI UPOR (1635)

 Zajema Štajersko in Kranjsko

14  Zatre jih plemiška vojska in vojska Vojne krajine, mesta gredo na stran fevdalcev
 Kljub porazu dobijo kmetje pravico do pritožbe
TOLMINSKI KMEČKI UPOR (1713)

 Zadnji večji organiziran kmečki upor na Slovenskem – zajema Goriško in zahod

Kranjske
 Nastane zaradi nasilnega pobiranja davkov in novih dajatev, kmetom se pridružijo
rudarji – prvi upor, ki cesarja vidi kot nasprotnika
 Uniči jih cesarska vojska in čete Vojne krajine

 Vzroki za kmečke poraze so bili:

o Slaba vojaška organizacija
o Pomanjkanje primernega orožja in konjenice
o Neenotnost kmetov
o Zaupanje v cesarjevo pravičnost
o Odsotnost programov s primernimi cilji

Reformacija na Slovenskem
 1461: nastanek ljubljanske škofije
 Širjenje idej humanizma in reformacije: Koper – Peter Pavel Vergerij, Trst – Peter
Bonomo, LJ – Krištof Ravbar
 Ideje širijo tudi študentje iz nemških univerz, trgovci, rudarji in delavci v tujini –
največ privržencev med plemstvom in meščanstvom
 Slovenski humanisti: PRELOKAR, PERGER, TYFERNUS, HVALE, PERLAH,
HERBERSTEIN, GALLUS, SLATKONJA
 Kriptoreformacija – začetnik Trubar (Abecednik, Katekizem, Cerkovna ordninga –
1548 prestopi v luteranstvo), širi se na skrivaj
 Deželni stanovi protestantizmu naklonjeni – graška verska pomiritev (1572,
svoboda vesti in bogoslužja za štajersko plemstvo) – bruška verska pacifikacija
(1578, svoboda vesti in bogoslužja za plemstvo in meščanstvo notranjeavstrijskih
dežel)
 Pomen reformacije: temelji slovenskega knjižnega jezika, graditev narodne identitete,
ustanovitev prve tiskarne (1575)

15
  Slovenski reformatorji: Trubar, Dalmatin (prevod Biblije), Bohorič (Zimske urice),
Krelj (Otročja Biblija), Megister (štirijezični slovar)

Protireformacija na Slovenskem
 Karel II. je ob napadu na oblast šibek deželni knez, zaveznikom popušča, da mu
pomagajo v obrambi pred Turkom
 Vojna krajina je velik uspeh, Karel dobi podporo prebivalstva kot varuh pred Turki,
vojska in manjši plemiči ga vidijo kot vrednega oblasti
 Karel II. dobi položaj, da začne uveljavljati temeljna načela Augsburškega verskega
miru – on je oblast, zato morajo vsi pod njim biti katoliki
 1579 – izžene protestante na Goriškem, izžene Mandelca in njegovo tiskarno,
protestante umika iz javnega življenja
 Sin Ferdinand nadaljuje očetove teze, v letu 1628 izžene protestantsko plemstvo
 Jezuitski kolegij – nastane 1596, cilj je izobraževati katoliško duhovščino
 Protireformatorji: HREN, BASAR, HIPOLIT, ROMUALD
GOSPODARSKE IN KULTURNE POSLEDICE:

 Izgon številnih bogatih protestantov povzročil odtok denarja

 Prevlada italijanskih trgovskih družb
 Nadaljevanje gospodarske krize
 Upočasnitev slov. kulturnega razvoja

 Baročna umetnost: cerkve, ljubljanska stolnica, Robbov vodnjak, cerkev sv. Trojice
 1693: ustanovljena AKADEMIJA DELAVNIH LJUBLJANČANOV – nastala prva
javna knjižnica na Slovenskem
 Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske
 Janez Svetokriški: Na noviga lejta dan

Reforme Marije Terezije in Jožefa II.

 Oče Marije Terezije nima moškega naslednika, zato izda dokument Pragmatična
sankcija
 Ob prevzemu oblasti je državna blagajna prazna, vojska nesposobna – Prusija s
pomočjo Francije in Bavarske odtrga Avstriji z rudami bogato pokrajino Šlezijo

16
 REFORME MARIJE TEREZIJE IN JOŽEFA II.
ŠOLSKE REFORME:
 Splošna šolska obveznost
 Kumerdej predlaga ustanovitev javnih šol za
poučevanje v maternem jeziku
 Pred reformami večina ljudi nepismena
 Nove šole: trivialke (enorazredne), glavne
šole (trirazredne), normalke (štirirazredne)
VOJAŠKE REFORME:
 Do tedaj stalna najemniška vojska, potem
stalna redna
 Izvajanje popisa prebivalstva in določanje
hišnih številk (oproščeni uradniki, zdravniki,
odvetniki, trgovina, obrt, priviligirani sloji)
 Služenje dosmrtno
SODNE REFORME:
 Poenotenje zakonov, odprava mučenja in
čarovniških procesov
 Višja državna sodišča – deželna sodišča –
okrožna sodišča
 Jožef II.: ukinitev fevdalnih sodišč
VERSKE REFORME:
 Tolerančni odlok – Jožef II. dovoli svobodo
vsem veroizpovedim, državna vera katoliška
 Ukine jezuite in oglejski patriarhat
 Sam ustanavlja nove župnije
17
UPRAVNE REFORME:
 Centralizacija uprave
 Državni svet na Dunaju, deželne vlade v
vsaki deželi, okrožni nadzor/kresije (pod
Jožefom II. pa gubenije)
DAVČNE REFORME:
 TEREZIJANSKI KATASTER: določa
obdavčitve zemljiškega gospostva (davek
se plača glede na količino dominikalne in
rustikalne posesti)
 JOŽEFINSKI KATASTER: enaka
obdavčitev kmečke in plemiške zemlje –
davek od posesti plačujejo tudi plemiči
GOSPODARSKE REFORME:
 Ukinitev notranjih carin
 MERKANTILIZEM – nove obdelovalne
površine, srenjska zemlja se podeli
kmetom, nove kulturne rastline, nova
živina, razvoj čebelarstva
 FIZIOKRATIZEM
o Robotniški patent – tlako se
omeji na 3 ali 4 dni v tednu
o Nejvolniški patent – kmet dobi
osebno svobodo
Slovensko nacionalno oblikovanje
Začetki slovenskega narodnega gibanja
 ČAS MARIJE TEREZIJE
o Marko Pohlin napiše v tridesetih letih več del, kot jih je bilo prej v 200 letih
o Japelj, Kumerdej – prevedeta Biblijo
o Linhart, Vodnik, Zois
o Vega, Janša, Gruber
 Jezikoslovci ugotovijo, da se na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem govori podoben
jezik
 Kopitar, slovnica slovanskega jezika (1808) – »kranjščina«, »vindiščina«
 Vodnik – Zgodovina vojvodine Kranjske (1809)
 Linhart – ena jezikovna skupnost, razkosana na več dežel, predniki so Karantanci
 1814 – ponovna vključitev Ilirskih provinc v Avstrijsko cesarstvo – določene
ugodnosti glede uporabe slovenščine
 Črkarska pravda: bohoričica, danjčica, metelčica
 BLEIWEIS: KMETSKE IN ROKODELSKE NOVICE, GAJICA

18