ELEMENTI DNEVNE RUTINE:

Dnevna rutina-proces, ki poteka po ustaljenih vzorcih brez poglobljenega razmisleka o

vzgojno izobraževalnih ciljih.
V dnevni rutini pride v ospredje prikriti kurikulum.
Elementi dnevne rutine v vrtcu so:
 prihod otrok
 jutranji krog
 obroki
 osebna higiena, nega
 bivanje na prostem
 počitek
 prehodi med aktivnostmi
 združevanje oddelkov
Dnevno rutino moramo oblikovati tako, da bo usklajen ritem življenja v vrtcu s potrebami
otrok, kar pomeni, da je potrebno zagotoviti menjavanje različnih aktivnosti

1. Prihodi otrok v vrtec:

Sprejem otroka naj bo oseben,
če otrok joče, naj ga vzgojitelj vzame v naročje in se z njim pogovori, ga skuša potolažit,
ugotoviti njegova čustva,
pomembno je, da se otrok počuti dobrodošlega, je toplo sprejet,
starši naj vzgojitelja informirajo o morebitnih posebnostih,
za vsakega otroka je treba ugotoviti, kaj mu najbolj usteza ob prihodu,
za prihode in odhode otrok, naj se porabi malo časa.

Naloge vzgojitelja pri prihodu v vrtec:

Pripravi prostor (I.),
sprejema prihajajoče otroke in starše ter jih navaja na samostojnost pri oblačenju (II.),
usmerja otroke v času prihajanja (III.),
skrbi za igre po želji otrok, ki so že v igralnici (IV.),
vzpostavi prijeten stik z otroki, ki prihajajo,
lajša slovo od staršev,
naveže stik s starši,
svetuje in informira starše,
vpliva na oblikovanje kulturnih navad (pozdravljanje).

2. Jutranji krog:

JUTRANJI KROG = prostor v vrtcu, kjer si skupina pove novice, zapoje pesmico, ... z
namenom, da skupaj začnejo nov dan. Pri otrocih razvija občutek pripadnosti in varnosti.
Jutranji krog pomaga načrtovati dan, je prostor, kjer lahko otroci in vzgojitelji delijo novice o
dogodkih v vrtcu in okolju.

3. Umivanje in oblikovanje higienskih navad:

Del dnevnega reda, ki poteka skozi cel dan,
vzgojitelj individualno opozarja na opravljanje fizioloških potreb (da ne pozabijo na wc
pred sprehodom, pred počitkom),
Nekatere otroke začnemo SEZNANJATI glede teh navad, pri drugih pa te navade
URIMO.
Načrtovano in z zgledom učimo in navajamo na osebno higieno (izredni pomen umivanja
rok!).
Rutino umivanja in oblikovanja higienskih navad organiziramo tako, da se otroci ne
prerivajo, hkrati pa lahko temeljito in brez hitenja opravijo higienske postopke.

POMEN:
Ohranjanje zdravja otrok,
oblikovanje higienskih navad za vse življenje (seznanjanje, utrjevanje, do stopnje, ko
postane navada avtomatizirana),
cilj urjenja teh navad je avtomatizem (o navadi, ki jo opravljamo več ne razmišljamo,
opravimo jo avtomatsko).

Higienski prostori in umivalnice:

Glavne higienske zahteve so zajete v Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih
pogojih za prostor in opremo vrtca.
 Pribor in prostori so zanimivi,
 nenavadni – prilagojeni otrokovi velikosti,
 prijetni,
  milo,
 papirnate brisačke,
 zobne ščetke.

4. Hranjenje:
Hranjenje oblikuje kulturne in higienske navade pri otrocih,
razvija odnos do hrane in posamezne jedi,
skupni obedi prispevajo k zbližanju otrok, navajanju na pomoč, deljenje,
poteka naj umirjeno, brez nepotrebnega čakanja, hitenja,
otrokom damo možnost izbire, otrok ne silimo,
otroci naj pomagajo pripraviti mize,
naj si postrežejo sami, ob pomoči vzgojitelja,
izogibamo se tekmovanju, primerjanju otrok ter upoštevamo različne diete.

Pomen hranjenja:
Prehranjujemo se iz zdravstvenih razlogov,
Lakota je lahko ovira za opravljanje aktivnosti,
Oblikujemo kulturne navade hranjenja in kulturno obnašanje za mizo,
Oblikujemo otrokov odnos do hrane in posamezne jedi.

Naloge vzgojitelja:
Hrani se skupaj z otroki – daje zgled,
navaja otroke na samostojnost pri hranjenju,
otroka ne sili z jedjo,
navaja na raznovrstnost prehrane,
navaja otroke na določen tempo hranjenja,
skrbi za mir pri jedi (govorjenje, nagajanje, jemanje hrane),
navaja na pravilno uporabo pribora,
navaja na umivanje rok pred in po jedi,
navaja na umivanje obraza in zob po jedi.
 5. Počitek:
Potreba po počitku je individualna in zato pri različnih otrocih zelo različna.
Čim mlajši so otroci in čim bolj zgodaj so morali zjutraj vstati, tem pomembnejši je počitek.

Pogoji za počitek:
Igralnica ni primeren prostor za počitek, ker lahko otroke dekoncentrira – igrače, zabavni
spomini... ampak je pa edini možni prostor.
ležalniki, blazina in odeja so označeni z znaki, da ima vsak otrok svoj komplet za počitek
otrokom dovolimo „ninice“ ki jim dajo občutek varnosti in domačnosti..

Naloge vzgojitelja pri organizaciji počitka:

Vzgojitelj mora omogočiti otrokom počitek, pred počitkom otroke umiri tako, da jim prebere
pravljico, posreduje umirjeno glasbo, zaigra na instrument itd.
Za otroke, ki ne morejo zaspati pripravimo mirne aktivnosti (risanje, knjige…).
Otrok s spanjem ne silimo (otroci imajo različne potrebe po spanju).
Tudi če otroci spijo, ne smejo biti prepuščeni sami sebi, nadzorstvo pa ne sme biti vsiljivo,
pač pa naravno in prijetno.

6. Bivanje na prostem:
POMEN:
Obvezna, vsakodnevna sestavina dnevnega reda;
svež zrak je nujen, da se otroci sprostijo,
omogoča intenziven telesni razvoj,
veča odpornost in telesno zmogljivost,
omogoča uresničevanje nalog iz različnih področij,
otroci pridobijo nove vtise,
nabirajo materiale.

Otroci naj bi vsak dan preživeli na prostem 1-2 uri dnevno.

Pogoji bivanja na prostem:
Vzgojitelj mora upoštevati letni čas,
upošteva vreme,
zagotavlja varnost,
definira vsebino in trajanje dejavnosti,
upošteva zdravstveno stanje otrok,
se prepriča o ustrezni obutvi in oblačilih otrok.

Možnosti (oblike) bivanja na prostem:

 Letovanje, zimovanje (plavanje, smučanje, drsanje, sankanje),
 športna značka in druge športne aktivnosti,
 Ciciban planinec,
 sprehodi,
 pohodi,
 izleti,
 ekskurzije,
 obiski različnih ustanov (knjižnica, banka, policija),
 zunanji prostori vrtca (atrij, igrišče, peskovnik).

Naloge vzgojitelja za organizacijo bivanja na prostem:

Načrtuje bivanje na prostem (tedensko, mesečno),
izogiba se istim potem (enoličnost),
obvesti otroke o cilju poti (razen, če je cilj presenečenje),
otrokom zagotovi varnost,
otroke seznanja z nevarnostmi, da se jim znajo izogniti (promet, strupene rastline),
skrbi za organizirano hojo v vrsti,
izkorišča različne možnosti, ki mu jih nudi bivanje na prostem  sproti spremeni cilj in namen
ter je fleksibilen.

7. Prehodi med dejavnostmi:

Prehode poimenujemo čas med dvema dejavnostima, npr. zaključuje se kosilo, pričel se bo
počitek.
Prehodi naj potekajo mirno, postopno, brez naglice!
Čim bolj je treba omejiti čas čakanja, pospravljanja, neaktivnosti
Vzgojitelj naj bo pri naznanjanju prehoda k novi dejavnosti ustvarjalen (npr. pri prehodih
lahko pomaga lutka, ki otroke motivira za dejanja).
Pospravljanje je pogosto najdaljši prehod dneva.
Ob pospravljanju igrač otroci razvijajo veščine samopomoči in občutka odgovornosti za svoje
okolje.
Med pospravljanjem otroci stvari razvrščajo in jih spravljajo na svoje mesto, zlagajo
pripomočke na police, lahko združijo pospravljanje z igro vlog (ko npr. z avtomobili in letali
popeljejo igrače na svoje mesto, v zaboje).

Navodila za vzgojitelja:
1. Pospravljanje je veliko lažje, ko otroci in odrasli vedo, kam igrače sodijo  police,
zabojčke in škatle smiselno označimo s primernimi oznakami.
Npr.: prave lego kocke nalepimo na škatlo, obrišemo materiale na zabojčke, slike predmetov
zalepimo na police ...
2. Otroke spodbujamo, da pospravljajo že med igro (dejavnostjo).
Npr.: otrok se ne želi več igrati v kotičku kuhinja in se ostalim pridruži v igri z lego kockami.
Takega otroka spodbudimo, da kotiček pospravi in se nato začne igrati novo igro.
3. Med pospravljanjem sledimo otrokovim interesom.
Npr.: otroci se igrajo igro vlog, da so kužki. Vzgojitelj jih med igro spodbuja, da za seboj
spravljajo na način, da igre ne prekinja: „Kužek Janko  v v roke mu damo igračo  dajem ti
kost, da jo lepo pospraviš, če najdeš še kakšno kost, jo prav tako pospravi.“

8. Odhodi domov in popoldanske aktivnosti:

Otrok naj na starše čaka v prijetnem vzdušju,
omogočimo mu igre po želji (zunaj ali v igralnici),
omogočimo, da otrok v miru pomalica.

Naloge vzgojitelja pri odhodih domov:

Vzgojiteljica otroke opomni, naj pospravijo igrače,
pospremi otroka do vrat,
ga vljudno pozdravi,
izvede pogovor s starši, starše obvesti o dnevnih posebnostih, o dejavnostih, ki so jih izvedli.
 9. Združevanje oddelkov:
Oddelki v vrtcu se združujejo v zgodnjih jutranjih urah, ko prihajajo prvi otroci v vrtec in ko
odhajajo otroci domov..
Združevanje oddelkov je potrebno zaradi racionalizacije dela.
Dolžnost vsakega vzgojitelja je, da si prizadeva, da spozna tudi otroke iz drugih skupin. Le na
ta način se zmanjša stiska otrok pri združevanju oddelkov, manjša je tudi možnost strokovnih
napak.
Pri združevanju vzgojitelj organizira primerne dejavnosti za različne otroke ali dopusti prosto
igro po izbiri otrok.

PROSTOR KOT ELEMENT KURIKULA

- organizacija zdravega, prezračenega in varnega prostora

- funkcionalnost, preglednost, urejenost prostora zagotavljala spodbudno učno okolje za
najrazličnejše dejavnosti otrok
- zagotavljanje zasebnosti in intimnosti,
Je pomemben element kurikula in naj bi omogočal upoštevanje načela individualizacije ter
dajal možnost umika otroka – npr. v šotor.
- zagotavljanje fleksibilnosti in stimulativnosti prostora
Fleksibilnost prostora za izvajanje dejavnosti se kaže v tem, da so na voljo paravani,
pregradne stene, da lahko večji prostor pregradimo v več manjših delov, kotičkov.
V stalnih kotički so na voljo različne igrače, knjige, slike, nestrukturiran material (ogledalo,
blago, obleke za igre vlog).
Nizke in odprte omare, da je vse na dosegu otrokovih rok.
-otrok je sooblikovalec prostora;
Omogočena naj bi bila organizacija prostora, ki otroku omogoča, da se vključi kot aktiven
sooblikovalec prostora – prostor je opremljen z izdelki otrok, prostor se naj spreminja glede
na starost otrok, letni čas, posebne dogodke (praznike) in glede na potrebe.
-širjenje prostora
dejavnosti se prenašajo iz igralnice v druge prostore vrtca in v prostor zunaj vrtca (na teraso,
na igrišče, na travnik/gozd).
 PRIPRAVA OTROKA NA VRTEC - POSTOPNO
UVAJANJE OTROKA V VRTEC

Vstop v vrtec je za otroka stresen dogodek.

Otroku vstop olajšamo s pripravo na vrtec.
Otoku beremo slikanice na to temo, gremo na dan odprtih vrat, ki jih organizira vrtec,
obiščemo vrtec, da otrok opazujemo otroke iz vrtca, …
Otroku vstop olajšamo s postopnim uvajalnim obdobjem.
Starši in vrtec morajo sodelovati.

Pred vstopom: starši naj vzgojitelji posredujejo vse pomembne informacije o otroku: kakšne
navade ima, kako se ga najlažje potolaži, kakšne spalne navade ima, kaj mu je prijetno, s čim
se najraje igra, ...
Prvi dnevi (uvajalni) v vrtcu naj za otroka potekajo v prisotnosti enega od staršev. V teh dneh
otroku dovolimo, da ima ob sebi svojo najljubšo igračko, dudo ali stekleničko.

Pravila uvajanja - kaj mora vzgojitelj upoštevati pri uvajanju:

1. Otrok naj prvi dan vzgojitelja zgolj opazuje in obratno; starša naj se z vzgojiteljem
pogovarjata, saj tako otrok lažje pridobi zaupanje; prvih nekaj dni, naj bo otrok v
vrtcu manj kot 4ure.

2. V naslednjih dneh naj se bivanje otroka v vrtcu podaljšuje; starši so prisotni, dokler z
vzgojiteljem ne ocenijo, da lahko otroka zapustijo za nekaj minut; ta čas nato
podaljšujejo (za pol ure, za eno uro,...); z vzgojiteljem se dogovorijo, da jih pokliče, če
bo za otroka prehudo.

3. Otrok naj prvi mesec prihaja v vrtec redno, saj ga je v nasprotnem primeru potrebno
ponovno uvajati.

4. Uvajanje naj ne traja dlje kot 1 mesec.

Prilagoditvene težave novincev - lahko trajajo tudi 1 mesec:

 Ob ločitvi od staršev jokajo (separacijska anksioznost),
 se držijo staršev,
 so občutljivi, nemirni in utrujeni,
 težje zaspijo,
 imajo slab apetit,
 dobijo vročino,
  lahko odklanjajo starše (občutek, da ga starši ne marajo).

Prilagoditvene težave so bolj intenzivne pri otrocih, ki jih starši težko prepustijo v varstvo. Za
take starše pravimo, da so otroke pretirano navezali nase.
Če sprejmemo otroka v oddelek od 1-3 leta starosti, moramo upoštevati:
pred dopolnjenim 1. letom doživlja strah pred tujci,
malo po 1. letu pa strah pred ločitvijo od staršev.

Pravila ravnanja vzgojitelja z novincem:

 Podpirati mora občutek varnosti,
 zelo pomemben je jutranji sprejem,
 otroka večkrat pokličemo z osebnim imenom, mu večkrat spregovorimo na oseben
način, mu namenimo več časa,
 vzgojitelj mora imeti pregled nad dogajanjem (nadzor), da priskoči na pomoč, ko je to
potrebno,
 izbiramo načine dela, da bodo otroci, ki se uvajajo, doživeli čim več veselja, potrditev
in priznanj,
 otrok iz odnosa z vzgojiteljem oblikuje interes za sodelovanje z vrtsniki in odnos do
vrtca.

Spremembe za otroka:
Vstop v vrtec spremeni ritem in vsebino otrokovega življenja:
Otrok spremeni življenjski ritem, saj mora vse delati ob določenem času (zbujanje,
načrtovane dejavnosti).
Spremeni se tudi vsebina otrokovega življenja (doma se je lahko ves dan igral z lego
kockami, v vrtcu pa se z njimi lahko igra le določen čas, ker je tekom dneva vključen v
različne aktivnosti).
Otrok potrebuje zadosten počitek in spanje, saj starši ne vedo vedno, kakšnim naporom bo v
vrtcu izpostavljen.
Zaradi vseh sprememb lahko pride do velikih čustvenih kriz (posebej, če otroka ne pripravimo
na vstop v vrtec), katerih posledica sta lahko agresija ali odpor do staršev.