ZADNJE VAJE: primer izpita: Marec 2018

Dva dela:
1.teoretični: kratke opraktične naloge
2 praktični: en malo daljši primer ali pa iz dveh primerov

Do 4 vprapšanja

1. pojasni teoretično razlikovanje med zavedno in nezavestno malomarnostjo?

>razlika je v komponenti zavedanja, oz. zavestnosti. Pri zavedni mal. storilec ve da lahko
nastane prepovedana posledica. Kaj je element hotenja? Zavedna komponenta je enaka
eventualnemu naklepu. Pri eventualnem naklepu se sprijazni da posledica lahko nastane. Pri
zavedni mal. pa lahko misli da lahko nastane. Pri nezavedni pa se on sploh ne spomni da
lahko posledica nastane. Iz česa krpamo, kaj je krivdni učinek pri nezavedni mal.? pri
nezavedni mal. se vprašamo ali bi storilec moral ravnati drugače, to so ti objektivni kriteriji,
ko se pa sprašujemo po subjektivnih kriterijih pa kaj točno on, ta oseba mogel storiti. Kaj
pomeni v okviru krivde? Gre za vprašanje intenzivnosti krivde. Temu služijo znotraj
sistematike krivde. Dovolj je da opozorimo na komponento ki se nazevuje na zavedanje
storilca, prej preveč napisano.

2. kako presojamo prištevnost, krivdo, čas izvršitve, zastaranje, starost storilca pri trajajočem
kd. (odg v 2 stavkih, mi smo daljše napisali)
>trajajoči delikt – kaj je tipični trajajoči delikt? Odvzem prostosti, še bolj pa ugrabitev. Kje je
element trajajočnosti? Traja dlje časa, več dni smo ugrabljeni. Čes čas se posledice lahko
spreminjajo. Imajo neko točno formalnega dokončanja, v smislu zavržnosti delikta je
pomembno da nekaj časa traja in se na neki točni zaključi – materialno dokončanje. Znotraj
tega obdobja se lahko zadeve, okoliščine spreminjajo. Naše vprašanje je kako obravnavati te
okoliščine? Kako obravnavati prištevnost in krivdo? Storilec je lahko vmes pijan, zagrodiran,
lahko je nekaj časa bistveno neprišteven potem nekaj prištevan. Katero točno potem vzet?
Vzame se točka formalnega dokončanja, kar je načeloma res. Kaj se pa tiče prištevnosti in
krivde pa je pomembno, da vzamemo tisto točko ko je bil prišteven.
>čas izvršitve v smislu časovne veljavnosti KZ-1. vzamemo točko materialnega dokončanja.
Vzamemo tudi za problematiko zastaranja. Kar je jasno, če ne bi se lahko zgodilo npr. 15-20
let imam osebo zaklenjeno, in zaradi tega je točka materialnega dokončanja, ker če ne se
lahko zastara
>starost storilca – tudi točka materialnega dokončanja. Nemore se sklicevat na to da je bil
mladoleten ko je ugrabil, zdaj pa je 23 let. Vzamemo točko ki je manj ugodba za storilca.

3.pojasni razliko med hipotetično vzročnostjo in alternativno ravnanje skladno s predpisi. In

navedi praktični primer
>vprašanje vzročne zveze. Alternativno ravnanje skladno s pravom kaj je to, zakaj je
pomembno? Vzročne zveze ni , storilec lahko reče tudi če bi ravnal skladno s pravom, je
skoraj gotovo da bi posledica nastala. Primer: prehitra vožnja: neko posledico nebi mogli
preprečit tudi če bi vozili po predpisih. Vzročna zveza je lahko odpade, vendar tudi če bi
vozili po predpisih nebi preprečili posledice.
>hipotetične vzročne zveze – to je če jaz rečem ja to osebo sem povezil, vendar za mano je
peljal avto isto kot jaz, in če ga nebi jaz povozil bi ga on. Ni vzročne zveze.

4.praktični primer: očetu ki živi skupaj z duševno umsko zdravi hčerko, ona živi da nima
njeno smisla in da se želi ubiti, oče jo skuša najprej preprečit vendar se z njo strinja, prereže
si hčerka zapestje in jo položi v vročo vodo. Pokliče rešilce. Kako obravnavat očeta?
>on ni aktivno povzročil smrti. Če nebi prišlo do smrt bi prišlo do posebnih opustitev
(opustitev pomoči). Tukaj je prišlo do smrti zaradi njegovega opuščanja. Oče ve da z
opuščanjen dolžnostnih ravnanj lahko pride do smrti. Dolžnostno ravnanje je če ona reče da
si bo prerezala zapestje, je treba gtakoj poklicat rešilce. Očitek da je opuščal neko ravnanj.
Garantni položaj. Gre lahko za kd uboja. Tu ne gre za malomarnost. Druga stvar je da si on ni
želel njene smrti. Se je sprijaznil s tem. Eventualni naklep se v enem trenutku zlomi in
pokliče rešilce. Gre o prostovolnjem odstopu od kd. Kaj če reševalci pridejo prepozno? Gre
za neuspeli odstop, naša subjektivna komponenta se je v nekem trenutku zlomila, v
objektivnem smislu pa je do posledice vseeno prišlo. Kako se to obravnava, pomeni da nebo
kazni? Do smrt je vseeno prišlo ker ni pravolano poklical. Rečemo da zaradi njegove
opustitve je vseeno prišlo do posledice, pravo ne dela nobenih izjem. Vendar lahko to
upoštevammo pri odmeri kazni, nič mu pa ne moremo odpustit. Izjeme so nekavzalni odstopi.
Torej v nepravi opustitveni obliki gre za uboj, gre za očeta ki ima garantno dolžnost nekaj
naredit, to ne naredit kazneje ampak takoj. Oče je zavestno opuščal svoja garantna dolžnosti.

5.drugi oraktični primer

Študent marko je sovražil prof, janjo saj je 5 krat padel njen izpit. Spoznal je da bi bilo
najbolj ugodno če bi izpit pisal pri drugem prof. vendar bi moral se znebit prof. vedel je da je
avtomat za pitno vodo in pravtako je vedel da janja vsak dan pije vodo iz avtomata. Zato
študent marko damuta.... ko že vsi odidejo iz fakultete zvečer nalije strup ki ga dobi od
prijatelja jana ki je tudi študent prava. Reče mu da hoče strup za staro mamo. Jan da strup
markotu, markotu se ta laž zdi bodična saj stare mame nebo nikoli zastrupil. Dvomil je. Ko se
je pripravil da nasuje strup se je vsak dan spomnil da vsakdan pije vodo tudi katja, ki je
prijazna... marko goji močna čustva do katje, vseeno pa v solzami v očeh vseeno nasuje strup
v balon, ker si katjine smrti resnično ne želi, bi skoraj vse naredil da bi ona ne spila, vendar
janja pa mora spiti, naslednji dan obe spijeta vodo pri čem katja umre, prof. janja pa ima v
sebi neko čudaško imuno bolezen, ki otežuije življenje, vendar prednost je da bakteije so
odporne na strup. So še trije študenti od katerega en spije in umre. Kako bi začeli to reševat?
>jan ki da strup, kako to kvalificiramo? Sprašujemo se ali gre za pomoč. Bi jan odgovarjal?
DA, kakšne so omejitve pri pomoči? Sprašujemo se pri akcesnornosti pri pomoči. Kakšen
naklep rabi pomočnik, ali lahko odgovarja iz malomarnosti? Pomočnik odgovarja specifično
v mejah svojega naklepa in v mejah akcesornosti. Moremo se vprašat kakšen je bil naklep, če
sta se ona specifično dogovorila da bo kd za točno določeno osebo. Marko je šel v nasprotju z
naklepom ki ga je imel jan. Kakšen je bil dogovor, ali je bil splošen ali je pa specifičen? Gre
za specifični dogovor. Tukaj je potrebno opazit POMOČ!!! Pomoč ni bila nekaj zelo, saj je
bil strup za podgane. Pomembno je da pomočnih odgovarja v mejah nakleopa in
akcesornosti. Ne odgovarja za dejanja za katere se ni dogovoril. Treba vidit ali gre za splošni
ali specifični naklep. Namen je da opazimo napake, in to posebej preverit kakšen je naklep
osebe. Pravnilna odločitev je da oseba ne odgovarja. Nas moti, da je <marko uporabil strup za
neko drugo kd. Jan ni ravnal dovolj zavržno da bi kazensko pravo to razpravljalo. Naklep je
bil zelo specifičen, ni bil splošen, da bi strup uporabil za druge še. Omejitvi odgovornosti za
pomoč, to je tu potrebno preučit!! Jan načeloma nebo odgovarjal
>potem Marko, zakaj on lahko odgovarja? Za uboj Katje po 115/1. členu KZ-1, ni si
specifično želel. Potrebno opozorit da gre za eventualni naklep, ni direkten naklep, da bo
njegova simpatija mogla umret, vendar ocena je ocena. Janja ki pa ni umrla pa za poskus
uboja po 115/1 členu. Za drugega študenta patreba preverit ali smo v zavedni malomarnosti?
Drugi tudi to vodo pijejo 118/1.člen pride v poštev. Ker to vodo vsi pijejo je to povzročitev
splošne nevarnosti po 414.členu. ko nalije vodo smo pri prvem odstavku ko pa umre še drug
študent pa imamo delikt kjer je hujša posledica smrt – 314/5.člen. vprašamo se po stekih,
kako bi rešili steke? Smrt študenta erazmus je zajeta v 5 odstavku 314.člena – povzročitev
smrti iz malomarnosti. Zakaj ta člen ne zajame naklepne smrti? Ker gre za malomarnost.
Kadar imamo opravka z kd ki je kvalificirano v hujši posledici (smrti), moramo vedeti da te
posledice nastanejo iz malomarnosti, ne pa z naklepnim ubojem. Marko bi odgovarjaz za 3
delikte: uboj katje, študenta in poskus uboja janje.

Drugi del primera: v popolnoma ločeni zadevi sta prijatelja borut in tomaž pravtako istega
dne obiskala javno ihšo. Povedala sta mu da sta prišla zabavo in da sta za pravo žensko
pripralvjena plačat 200e. Damjan je silil in grozil ženskam, je posodil borutu ukrajinko ki se
je upirala spolnim odnosim, mu je povedala da bo dobil aids, vendar se mu je to zlagala. On
je prenehal in šel k damjanu da mu vrne denar. Tomaž je tudi fizično obdeloval bolgarko, ona
se je upirala, vendar je mislil da je to del šova, govorila je da vendar ni znala študentko.
Damnjan ji je rekel naj pove da ko jo bo tomaž vprašal ali želi? Kako tako adevo obravnavat?
>imamo damjana, ki je zvodnik in za nas je pomembno da tu pa tam izvaja nasilje nad
ženskami in grozi. Imamo boruta ki se je prišel zabavat, in pri njem se odpira vprašanje
poskusa posilstva. Borut je malo jo že pretepel in ko je rekla da ima aids je od svojega
dejanja odstopil žaloste. Tomaž ni bil razočaran on se je zabavat, odpira se vprašanje
posilstva. Posilstvo za katerega je imel soglasje.
>kako obravnavamo zvodnika? Ali je prostitucija v slo legalna? Ali lahko imamo bolgarke,
javno hišo? Kazniva je zloraba prostitucije po 175/1. členu. Vsloveniji ni kaznivo da je
prostitucija kazniva če ženska sama je kot »podjetnica«. To ni prepovedano, načeloma ni
prepovedano da iščemo te storitve in s tem nebomo narediti nič kar je kazensko pravno
preganjano. To zajema usluge prostitutk ki so zlorabljene. Kar je kaznivo je zloraba
prostitucije. damjan odgovarja po 175/1.členu. nebo odgovarjal za vsako osebo posebej, vse
se združi 3 odstavek. Treba se je zavedat da so ravnanja vzeta v zlorabi prostitucije (uporaba
sile, da se oseba prostituira, groženje,...). vsi ti delikti so zajeti v smislu steka v 175.členu –
zlorabe prostitucije. pri damjanu ostanemo pri 3 odstavku 175.členu
>borut, nesrečen večer je bil grozen za njega.ali je on že vstopo v fazo poskusa ali ne? Danes
je to sporno, do prenove ja pomeni ja pa ni bilo. Zdaj je to sporno ker nasilje ni zakonskiu
znak delikta, popolno vseeno je ali nasilje obstaja pri posilstvu. Poskus se zčne takrat ko se
ravnanje neposredno nasloni na spolno ravnanje. Ali je borut bil blizu spolnega akta, ali ne ,
da ni še vseh oblačil iztrgal? Treba razumet kazensko pravo. druga zadeva je če zavzamemo
stališče da je šlo za poskus, ali je odpira kakša zagata, kaj je s tistim aidsom? Ona reče da ima
aids, borut preneha z ravnanjem, če vzamemo stališče da je šlo za poskus, moramo preverit,
ail je bil odstop prost. Ne ni bil ker se je ustrašil zaradi verbalne obrambe. Nemoremo
nagradit borotua ker je ustrašil da bo dobil aids.
>tomaž, kaj je problem pri njem? Ni šlo za svobodno privolitev. Sprašujemo se ali lahko gre
za posilstvo če je oseba dajala privolitev, vbistvu pa privolitev ni bila dana? Imamo problem
zmote, navzven izražene volje, kakšna privolitev mora biti? Svobodna, in navzven izražena,
ta privolitev nikoli ni bila dana. Vendar vsak povprečen človek bi rekel da je imel privolitev.
Odprira se vprašanje dejanske zmote. Zmota o tem kaj je želela sporočat- dejanska zmota, ki
izključuje NAKLEP storilce. Posilstvo nemore biti malomarnostno izvršeno. Ni kazinvo, saj
oseba nemore odgovarjat za kd posilstva. Vprašanje, do kod v praksi postavlja neko
dolžnostno ravnanje neke osebe da preveraja ali je soglasje prist o, zadeva ki jo bo morala
soočit praksa. Bolj kot silimo v soglasje bolj potiskamo delikt k malomaknosti. Gre za
dejanske zmote v tem primeru.