Rimsko Pravo Vaje 5

You might also like

Download as docx, pdf, or txt
Download as docx, pdf, or txt
You are on page 1of 4

Rimsko pravo vaje 5

STVARNE PRAVICE
-lastninska pravica
-služnost
-zastavna pravica
-stavbna pravica
-dedna zakupna pravica

SLUŽNOST
• Služnost je stvarna pravica na tuji stvari, zaradi česar ni mogoča služnost na
lastni stvari,

Izpitno vprašanje: katera načela veljajo za služnost?

prenehanje služnosti
-odpoved pravici
-neizvrševanje
-uničenje stvari
-osebna služnost preneha s smrtjo ali izgubo statusa

Služnostna tožba (actio confessoria)


-nasprotje negotorni tožbi
-tožnik zahteva od toženca, da naj prizna obstoj služnosti na svoji stvari
-odstranitev naprav, ko mu preprečuje izvrševanje služnosti; povrnitev skode, ki je nastala

Osebne služnosti:
-užitek (izvrševanje užitka na drugega – da stvar v najem ali zakup)
-raba (ni mogoče prenesti na drugega)
-služnost stanovanja
-delo tujih sužnjev ali živine

kadar zastavni upnik ob zastavitvi stvari ni dobil posest, je z


dospelostjo terjatve pridobil pravico, da od posestnika stvari zahteva
njeno prepustitev posest (to je uveljavljal z actio hypothecaria in rem–
takšno ime je dobila v Justinijanovem pravu, pred tem je bila actio
serviana).

• Actio pigneraticia in rem  to tožbo je imel zastavni upnik v primeru, ko je


izgubil posest zastavljene stvari  z njo je zahteval prepustitev zastavljene
stvari od njenega posestnika.
• Kadar zastavitelj stvari ni bil hkrati dolžnik, je lahko zastavnemu upniku
namesto prepustitve stvari ponudil izpolnitev dolžnikove obveznosti – ius
offerendi  zastavni upnik je tako ponudbo moral sprejeti.

• Actio pigneratica contraria– zastavni upnik je s to tožbo zahteval takojšnjo


izpolnitev obveznosti ali zastavitev primerne stvari. Zastavitelj je
zastavnemu upniku odgovarjal tudi takrat, če zastavljena stvar
zastavnemu upniku ni nudila ustreznega jamstva.
• Actio pigneratica directa– s to tožbo je zastavitelj zahteval vrnitev stvari iz
zastavne pogodbe

Lex commissoria  zastavni upnik se je dogovoril z zastaviteljem, da bo


stvar v primeru neizpolnitve obdržal  tak dogovor je od leta 320
prepovedan.

1.primer
1. možnost: če je še vedno lastnik ima še vedno služnostno pravico (tožbo: actio confesoria)
2. možnost: če pa ni več lastnik(če je prodal zemljišče) ker je služnost vezana na zemljišče. Ni
upravičen do zajemanja vode

2.primer
Načelo izvrševanja služnosti: v korist gospodujočega zemljišča; služnost mora biti izvrševa
obzirno.
-tožbe Bja: actio negatoria

3.primer
Obligacijsko pravno razmerje: dogovor
Stvarna služnost, služnost peš poti
-sin po smrti Aja ne bo mogel uporabljati poti. Razmerje bilo sklenjeno samo s strani Aja in
Bja ne pa dedičem.
-ajev dedič ne bo imel pravice prehajati

4.primer
Služnost ne moremo imeti na lastni stvari. Služnost bo prenehala zaradi združitve.

5.primer
Po klasičnem pravu služnost ugasne po 2 letih, po justinijanovem pravu pa po 10 letih
-neizvrševanje: priposestvovanje nepremičnine
-po klesične: služnost ugasne
-po justinijanu: ne ugasne služnost (actio confessoria – odstranitev ograje)

6.primer
Služnost prepovedi gradnje na določeno višino in služnost svetlobe
-sosed bo imel konfesorno tožbo. V kolikor gre za eno od služnosti takrat bo lahko z actio
confessorioa zahteval
-če ne gre za služnost potem lahko A prosto gradi

7.primer
Prepoved gradnje do določene višine. A ne sme graditi, C pa lahko. Služnost ugasne ker mu
ni več v korist Bju in s tem lahko gradi tudi A
8.primer
Z volilom se ustvari osebna služnost
-užitek (izvrševanje užitka na drugega – da stvar v najem ali zakup) lahko mleko proda
-raba (ni mogoče prenesti na drugega) za osebno rabo ne sme prodati. Mleko za osebno rabo

9.primer
Ne vemo ali gre za rabo ali užitev
Ne pri rabi ne pri užitku ne smemo spreminjati substance/ namen rabe stvari

10 .primer
Ticij utrpi škodo
Gre za nepravi užiteknastopi prenos lastninske pravice škodo utrpi užitkar

11.primer
Veljavno ne moremo zastaviti tuje stvari. Zastavitev tuje stvari je nična.
-če pridobimo lastninsko pravico pa lahko

12.primer
Ne, odraža se načelo predmet zastavne pravice je nedeljiv

13.primer
Ne, saj veljavno ne moremo zastaviti tuje stvari (zastavna pravica ne bo nastala), pogodba pa
je nastala

14.primer
Lahko se dogovorita z upnikom, da pridobiva te plodove, vrednost teh plotov se zmanjša z
obrestmi – pactum anticheretium (tiha antikreza)

15.primer
Gre za ročno zastavitev – nastane z izročitvijo stvari, tako da hrasti niso bili obremenjeni z
zastavno pravico.

16.primer
Gre za hipotekalni zastavitev stvari (ker C ni imel zemljišče v posesti) actio hipetecaria in rem

17.primer
Zahteva za takojšnjo izpolnitev obveznosti

18.primer
Da – actio pigneratico. Zastavna pogodba je veljavna kjub zastavljeni tuji stvari

19.primer
Actio pigneracito – izpolnitev obveznosti

20.primer
Ne moremo imeti nobenih zahtevkov, saj nismo v razmerju z zastavnim upnikom. Lahko pa A
izpolni obveznost, da obdrži zastavljeno stvar – ius offerendi
21.primer
Hipotetična zastavitev, sledi in rem. Pogodba je veljavna

22.primer
Ja C pridobi lastninsko pravico
-gre za ročno zastavitev
C pridobi lastninsko pravico

23.primer
Ne preneha, zaradi načela vse kar je trdno in trajno zastavljeno. Če pogori, prodamo, hiša je
še vedno obremenjena z zastavno pravico

24.primer
Zastavni upnik lahko zahteva

25.primer
Rimsko pravo to reševalo vse kar je bilo takrat v trgovini je bilo opredmet zastavne pravice

26.primer
Zastavitev tuje stvari je nična. S kupom dobimo lastninsko pravico, zastavna pravica ni
nastala (kar je enkrat nično, je za vedno nično)

27.primer
gre za ročno zastavitev
-starejši upnik bo imel prednost

28.primer
Gre za pravico ponudenja in nasledovanja (ius offerendi et succendi)

29.primer
Priviligirana terjatev Cju. Najprej torej C potem B in nakonci D

30 .primer
Pravne posledice če bi C kupil stvar, zastavna pravica pri večkratvni zastavitvi gre za izjemo
zastavna pravica na lastno stvar

You might also like