SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA

OBLIGACIJSKO PRAVO SPLOŠNI DEL

1. OPREDELITEV OBLIGACIJSKEGA PRAVA IN OBLIGACIJSKEGA RAZMERJA
- obligacijsko pravo predstavlja zbir pravnih pravil, ki urejajo obligacijska razmerja
- obligacijsko pravno razmerje je tisto civilno pravno razmerje, ki je urejeno s splošnimi in
posebnimi pravili obligacijskega prava
- obligacijska razmerja uvrščamo na:

POSLOVNE OBVEZNOSTI NEPOSLOVNE OBVEZNOSTI

Pogodbene obveznosti Odškodninske obveznosti (delikti, kvazi
delikti)

Obveznosti iz enostranskega pravnega posla Neupravičena obogatitev (kvazi kontrkat

Poslovodstvo brez naročila

1.1. RAZVRSTITEV IZPOLNITVENIH RAVNANJ

 dajatev – pozitivna obligacija (izročitev stvari, plačilo denarne obveznosti)

 storitev – pozitivna obligacija oz. obligacija dela (predmet storitve je oprava posla)
 opustitev – negativna obligacija (pasivno izpolnitveno ravnanje)
 dopustitev – negativna obligacija (pasivno izpolnitveno ravnanje)
1.2. UČINKOVANJE OBLIGACIJSKOPRAVNIH RAZMERIJ
- obligacijskopravna razmerja učinkujejo med strankami tega razmerja (inter partes)
- pogodbeni učinki se praviloma ne raztezajo na tretje osebe, ki niso bile stranke pogodbe. Do
prehoda pravic in obveznosti pa vendar lahko pride v določenih z zakonom predvidenih
primerih
- s pogodbo dogovorjene pravice in obveznosti učinkujejo tudi:

 za univerzalne pravne naslednike (dediči vstopijo v celoti v pravni položaj pravnega

naslednika)
 za singularne pravne naslednike (v primeru odtujitve v zakup ali najem dane stvari, vstopi
novi lastnik na mesto zakupodajalca oz. najemodajalca) v primerih, ki jih izrecno določa
zakon
 prav tako se lahko s pogodbo ustanovi tudi pravica v korist tretjega (pogodba v korist
tretjega po 126. členu OZ)
1.3. RAZLIKOVANJE MED STVARNOPRAVNIM IN OBLIGACIJSKOPRAVNIM RAZMERJEM
- PRIMER: A proda, a ne izroči premično stvar B-ju. B zato ne pridobi lastninske pravice na
stvari, saj pridobitnega načina še ni bilo, prav tako se stranki nista izrecno in jasno dogovorili
za posestni konstitut, ki bi lahko nadomeščal pridobitni način (izročitev z izjavo). A in B sta
zaradi tega zgolj v obligacijskopravnem razmerju. Lastnik stvari je še zmeraj A, medtem ko
ima B le obligacijskopravni zahtevek na izročitev stvari, ki ga naperi zoper A-ja (actio in
personam). S prodajno pogodbo namreč prodajalec prevzame obveznost, da bo stvar, ki jo
prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil na njej lastninsko pravico. Obligacijskopravno
razmerje je relativno ter deluje le med strankama tega razmerja (inter partes). V kolikor
tretja oseba odvzame stvar A-ju, B nima nikakršnega zahtevka nasproti tretji osebi, saj ni
lastnik stvari ter s tem subjekt stvarnopravnega razmerja. Le A, ki je še zmeraj lastnik stvari in
s tem subjekt stvarnopravnega razmerja, lahko s stvarnopravnim zahtevkom, ki deluje erga
omnes, zahteva izročitev stvari (actio in rem) od tretje osebe. Takšen zahtevek se v stvarnem
pravo imenuje lastninski zahtevek (reivindikacijski zahtevek). Stvarnopravno razmerje je
torej, za razliko od obligacijskega, absolutno razmerje. Relativnost obligacijskega razmerja je
vidna tudi pri prenehanju razmerja. Obligacijsko razmerje preneha (praviloma) z izpolnitvijo,
t.j. ravnanjem pogodbene stranke, medtem ko stvarnopravno razmerje preneha npr. z
uničenjem stvari.
2. SISTEMATIKA OBLIGACIJSKEGA ZAKONIKA
- temeljni pravni vir za področje obligacijskega prava je OZ
- OZ je razdeljen na dve knjigi:

 splošni del (temeljna načela, nastanek obveznosti, učinki obveznosti, prenehanje

obveznosti, razne vrste obveznosti, sprememba upnika ali dolžnika)
 posebni del (29 osnovnih tipov nominatnih pogodb)
- prikaz razvrstitve nominatnih (zakonsko urejenih) pogodb:
Poimenovanje pogodbe Temeljni opis vsebine pogodbe:
in člen v OZ:
I. poglavje: PRODAJNA S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo
POGODBA prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico,
(435) kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

Podtipi:
Prodaja s predkupno
pravico (507)
Kup na poskušnjo (514)
Prodaja po vzorcu ali
modelu (518) Prodaja s
specifikacijo (519)
Prodaja z lastninskim
pridržkom (520)
Prodaja na obroke (522)
Akreditivna prodaja (527)
 Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti
II. poglavje: MENJALNA svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar,
POGODBA tako da bo ta pridobil lastninsko pravico.
(528)

S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila

III. poglavje: zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj,
PRODAJNO NAROČILO prodal za določeno kupnino v določenem roku, ali pa mu jo v
(STARINARSKA tem roku vrnil.
POGODBA) (530)

IV. poglavje: DARILNA Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo
POGODBA osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo
(533) pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja
obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.
Podtipi:
Darilo iz hvaležnosti
(534)
Mešano darilo (535)
Darilo ta primer smrti
(545)

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil

V. poglavje: POGODBA svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim
O IZROČITVI potomcem.
IN RAZDELITVI Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi
PREMOŽENJA izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po
(IZROČILNA zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci).
POGODBA) (546)

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik

(preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali
koga drugega
VI. poglavje: POGODBA (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse
O premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in
DOSMRTNEM premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin,
PREŽIVLJANJU (557) s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar)

zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko
VII. poglavje: pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se
POGODBA O zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti
PREUŽITKU (564) nudil določene dajatve in storitve.

VIII. poglavje: S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo

POSOJILNA posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino
POGODBA (569) drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo
po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino
Podtip: stvari iste vrste in kakovosti.
Namensko posojilo (578)
IX. poglavje: S posodbeno pogodbo se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu
POSODBENA izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo
POGODBA (579) stvar vrnil.

X. poglavje: ZAKUPNA Z zakupno (najemno) pogodbo se zakupodajalec

(NAJEMNA) (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku
POGODBA (587) (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu
bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino).
Podtip:
Podzakup (605)

S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel,

XI. poglavje: kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko
PODJEMNA POGODBA delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal.
(POGODBA O DELU)
(619)

Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec

zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil
določeno gradbo na določenem zemljišču ali da bo na takem
zemljišču oziroma na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga
XII. poglavje: gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal
GRADBENA določeno ceno. Z »gradbo« so mišljene v tem poglavju stavbe, jezovi,
POGODBA (649) mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge,
vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in
zahtevnejša dela.

S prevozno pogodbo se prevoznik zavezuje, da bo prepeljal na

XIII. poglavje: določen kraj kakšno osebo ali kakšno stvar, potnik oziroma pošiljatelj
PREVOZNE pa, da mu bo za to dal določeno plačilo.
POGODBE (666) X

XIV. poglavje: Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju

LICENČNA POGODBA licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega
(704) X izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta
pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.
Podtip:
Podlicenca (721)

XV. poglavje: S shranjevalno pogodbo se shranjevalec zavezuje, da sprejme stvar

SHRANJEVALNA od položnika, da jo hrani in mu jo vrne, ko jo bo ta zahteval.
POGODBA (729) X

Podtipi:
Nepristna hramba (739)
Hramba v sili (740)
Gostinska hramba (741)
 S skladiščno pogodbo se skladiščnik zavezuje, da sprejme in shrani
določeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za
XVI. poglavje: njegovo ohranitev v določenem stanju, ter da ga na zahtevo
SKLADIŠČNA položnika ali drugega upravičenca izroči, položnik pa se zavezuje, da
POGODBA (747) X mu bo za to dal določeno plačilo.

XVII. poglavje: S pogodbo o naročilu se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da

POGODBA O bo zanj opravil določene posle.
NAROČILU (MANDAT)
(766)

XVIII. poglavje: S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo

KOMISIJSKA (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več
POGODBA (788) X poslov, ki mu jih je zaupal komitent.

Podtipi:
Če komisionar sam proda
komitentu ali kupi od
komitenta (792) Del
credere komisija (798)

S pogodbo o trgovskem zastopanju se zastopnik zaveže, da bo ves

XIX. poglavje: čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim
POGODBA O naročiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in
TRGOVSKEM naročiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na
ZASTOPANJU račun naročitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu
(AGENCIJSKA bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo). Zastopnik po
POGODBA) (807) X prvem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba, ki samostojno
in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano
Podtip:
dejavnost.
Del credere zastopanje
(819)

S posredniško pogodbo se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval

XX. poglavje: najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za
POSREDNIŠKA sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za
POGODBA (837) X to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena.

XXI. poglavje: S špedicijsko pogodbo se špediter zavezuje, da bo za prevoz

ŠPEDICIJSKA določene stvari sklenil v svojem imenu na računa naročitelja
POGODBA (851) X prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil
druge običajne posle in dejanja, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo
Podtip: za to dal določeno plačilo.
Špedicija s fiksnim plačilom
(868)
 S pogodbo o kontroli blaga se ena pogodbena stranka (vršilec kontrole)
zavezuje, da bo strokovno in nepristransko opravila dogovorjeno kontrolo
XXII. poglavje: blaga in izdala o tem potrdilo (certifikat), druga stranka (naročnik kontrole)
POGODBA O pa se zavezuje, da bo za opravljeno kontrolo dala dogovorjeno plačilo.
KONTROLI
BLAGA IN
STORITEV
(871) X

S pogodbo o organiziranju potovanja se organizator potovanja zavezuje, da

bo priskrbel potniku skupek storitev, ki jih sestavljajo: prevoz, bivanje in
XXIII. poglavje: druge storitve, ki so z njima povezane, potnik pa se zavezuje, da bo
POGODBA O organizatorju za to plačal skupno (pavšalno) ceno.
ORGANIZIRANJ
U POTOVANJA
(883) X

S posredniško pogodbo o potovanju se posrednik zavezuje, da bo v imenu in

na račun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi
XXIV. poglavje: pogodbo o eni ali več posebnih storitvah, ki omogočajo neko potovanje ali
POSREDNIŠKA bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.
POGODBA O
POTOVANJU
(904) X

Z alotmajsko pogodbo se gostinec zavezuje, da bo dal v določenem času

turistični agenciji na razpolago določeno število ležišč v določenem objektu,
XXV. poglavje: nudil gostinske storitve osebam, ki jih pošlje agencija, in ji plačal določeno
POGODBA O provizijo, ta pa se zavezuje, da si bo prizadevala jih zasesti oziroma da bo
NAJETJU X gostinca v določenih rokih obvestila, da tega ne more, ter da bo plačala ceno
GOSTINSKIH opravljenih storitev, kolikor je izkoristila najete hotelske zmogljivosti.
ZMOGLJIVOSTI
(ALOTMAJSKA
POGODBA)
(909)

Z zavarovalno pogodbo se zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal

zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se
XXVI. poglavje: zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali
ZAVAROVALNA nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.
POGODBA
(921) X

Z družbeno pogodbo se dve ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi

XXVII. poglavje: prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je
DRUŽBENA določeno s pogodbo.
POGODBA
(990)

Če pripada kakšna pravica več osebam skupaj, se uporabljajo določbe tega

 XXVIII. poglavja, če zakon ne določa drugače.
poglavje:
SKUPNOST
(1003) - ni
pogodba

S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil

XXIX. poglavje: veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.
POROŠTVO
(1012)

XXX. poglavje: Z nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant),

NAKAZILO
drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj
(ASIGNACIJA)
določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa
(1035) – ni
pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.
pogodba

Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega

razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo
XXXI. spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in
poglavje: obveznosti.
PORAVNAVA
(1050)

3. TEMELJNA NAČELA OBLIGACIJSKEGA PRAVA

- temeljna načela so urejena v več predpisih, ki urejajo posamezne discipline civilnega prava
(OZ, SPZ, ZD, DZ ipd.)

 načelo (zasebne) avtonomije (3. člen OZ): subjekti se sami odločijo ali bodo sklenili
OR ali ne (izjema je obvezno zavarovanje avta ipd.)
 načelo dispozitivnosti (2. člen OZ): posledica avtonomije volje so dispozitivna pravna
pravila OZ. Stranke se lahko dogovorijo drugače kot je določeno v dispozitivni normi
 načelo enakopravnosti udeležencev (4. člen OZ): pravo zagotavlja pravno ne pa
ekonomsko enakopravnost (primer: splošni pogodbeni pogoji – 120. člen OZ)
 načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ): to načelo predstavlja generalna klavzula
našega pravnega sistema. PRIMER: pogajanja so kompromis med načelom
avtonomije in načelom vestnosti in poštenja
 načelo skrbnosti (6. člen OZ): postavlja kriterije za ravnanje subjektov v obligacijskih
razmerjih. PRIMER: A ne more izpolniti pogodbe o dobavi, ker mu je zaradi dotrajane
el. napeljave zgorelo skladišče z blagom.
 načelo »pacta sunt servanda« (9. člen OZ) oz. načelo pogodbene discipline: kršitev
tega načela je sankcionirana (neizpolnitev, neprava izpolnitev – zamuda, stvarna ter
 pravna napaka). Izjema: rebus sic stantibus (sprememba/prilagoditev pogodbe oz.
odstop od pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin).
4. PRAVNI POSEL
- pravni posel je opredeljen kot izjava volje vsaj ene stranke, usmerjena v pravno
posledico, ki jo priznava pravni red
4.1. RAZVRŠČANJE PRAVNIH POSLOV
- pravne posle razvrščamo na:

 enostranske (vrednostni papirji, javna obljuba nagrade, ponudba, oporoka)

 večstranske (pogodbe):
- popolne dvostranske (npr. prodajna pogodba)
- nepopolne dvostranske (posojilna pogodba, posodbena pogodba, darilna pogodba)

 obligacijskopravne (prodajna pogodba, manjalna pogodba, darilna pogodba)

 stvarnopravne (zemljiškoknjižno dovolilo, izročitev, cesija)
 družinskopravne (zakonska zveza)
 dednopravne (oporoka, odpoved dedovanju)
 zavezovalne (prodajna pogodba, menjalna pogodba, darilna pogodba, najemna
pogodba itd.)
 razpolagalne (zemljiškoknjižno dovolilo, izročitev, cesija, indosament)
 inter vivos (pravni posel, ki pridobi pravni učinek, ko ga subjekt izjavi; npr. prodajna
pogodba, menjalna pogodba, darilna pogodba, najemna pogodba itd.)
 mortis causa (pravni posel, ki pridobi pravni učinek, v primeru smrti subjekta; npr.
oporoka, darilna pogodba pa primer smrti)
 kavzalne (pravni posli z razvidno kavzo)
 abstraktne (pravni posli, pri katerih kavza ni razvidna)
 odplačne (onerozne)
 neodplačne (neonerozne)
 itd.
5. RAZVRSTITEV POGODB GLEDE NA SUBJEKTE POSLOVNEGA RAZMERJA
- pogodbe razvrščamo glede na subjekte poslovnega razmerja na:

 civilne pogodbe
 potrošniške pogodbe
 gospodarske pogodbe
5.1. POTROŠNIŠNIŠKE POGODBE
- potrošniška pogodba je pogodba, sklenjena med fizično osebo, ki pridobiva ali uporablja
blago in storitve za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti, na eni strani in
podjetjem na drugi strani
5.2. GOSPODARSKE POGODBE
- so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti
- za gospodarske subjekte štejejo predvsem gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki
opravljajo pridobitno dejavnost ter samostojni podjetniki posamezniki
- uporabljajo se pravila OZ, ki se nanašajo na pogodbe za vse vrste pogodb, če ni za
gospodarske pogodbe drugače določeno
5.3. CIVILNE POGODBE
- je pogodba, ki ni niti potrošniška niti gospodarska
- za civilne pogodbe se uporabljajo pravila OZ z izjemo tistih pravil, ki se uporabljajo za
gospodarske pogodbe
 PRIMERI RAZLIČNIH VRST POGODB GLEDE NA SUBJEKTE PRAVNEGA RAZMERJA

 pogodba, ki jo skleneta samostojni podjetnik (Pleskarstvo Koren, s.p.) in Banka, d.o.o.

pleskanju poslovnih prostorov, je gospodarska pogodba;
 pogodba med gospodarsko družbo Štajergrading, d.o.o., ki se ukvarja z
gradbeništvom in opekarno Opeka, d.d. o nakupu opeke, je gospodarska pogodba;
 pogodba med družbo Lepe hiše, d.d., ki se ukvarja s proizvodnjo montažnih hiš in
špediterjem Spediatour, d.o.o. o organiziranju prevoza, je gospodarska pogodba;
 pogodba med fizično osebo s položajem potrošnika in banko o najetju hipotekarnega
kredita (hipotekarna kreditna pogodba), je potrošniška pogodba;
 pogodba med dvema fizičnima osebama o prodaji rabljenega kolesa, je civilna
(negospodarska) pogodba;
 pogodba med dvema s.p.-jema o dobavi hlodovine, je gospodarska pogodba.
6. OPREDELITEV GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVA, KOT PRAVNE PANOGE
ZASEBNEGA PRAVA
- gospodarsko pravo je del zasebnega prava (ius privatum)
- gospodarsko pravo se opredeljuje kot zbir pravnih pravil, ki urejajo pravni položaj
gospodarskih subjektov (statusno gospodarsko pravo) in gospodarsko-pravne posle (kamor
sodi tudi gospodarsko pogodbeno pravo). Med gospodarsko-pravnimi posli imajo
pomembno mesto gospodarske pogodbe. Poleg gospodarskih pogodb, ki so dvostranski
pravni posli, so predmet gospodarsko-pravnih poslov tudi enostranski pravni posli (npr.
ponudba, vrednostni papirji - menica, obveznica ipd.)
6.1. POSEBNOSTI, KI VELJAJO ZA GOSPODARSKE POGODBE
- zelo pomembno vlogo imajo pogodbe – dvostranski pravni posel, ki nastane s soglasjem
volj najmanj dveh strank
- gospodarske družbe so lahko organizirane kot:

 osebne družbe (d.n.o. – komanditna družba k.d.)

 kapitalske družbe (d.o.o., d.d., k.d.d. , SE)
- pridobitno dejavnost lahko opravlja na trgu fizična oseba kot:

 samostojni podjetnik – s.p. (ni pravna oseba)

- gospodarski subjekti morajo ravnati z višjo stopnjo skrbnosti (6. člen OZ)
7. POMEN RAZVRSTITVE POGODB NA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE
- pomen razvrstitve pogodb na gospodarske in negospodarske je zlasti v tem, ker veljajo v
našem pravu (pa tudi v primerjalnih pravnih redih) za gospodarske pogodbe v veliko primerih
posebna (drugačna) pravila, kot za negospodarske pogodbe.
8. NOMINATNE IN INOMINATNE POGODBE
8.1. NOMINATNE (imenske) POGODBE
- zakoni, ki urejajo pogodbena razmerja, normirajo le najbolj tipične in ustaljene pogodbene
tipe. Takšnim pogodbam pravimo nominatne pogodbe. To so predvsem prodajna pogodba,
menjalna pogodba, mandatna pogodba, pogodba o delu, gradbena pogodba, komisijska
pogodba, posredniška pogodba, skladiščna pogodba ipd.
8.2. INOMINATNE (brezimenske) POGODBE
- poslovna praksa, ki je običajno v svoji inovativnost, zaradi potreb poslovanja, zmeraj »korak
pred pravom«, lahko oblikuje tudi druga pogodbena razmerja oz. pogodbene tipe. Takšne
pogodbene tipe imenujemo inominatne pogodbe. To so pogodbe, ki niso urejene v zakonih,
saj zaradi njihovega nenehnega spreminjanja in prilagajanja potrebam prakse, niso primerne
za uzakonitev.
- za inominatne pogodbe je pomembno, da pogodbeni stranki čim bolj natančno uredita
pogodbeno razmerje, saj gre praviloma za mešane pogodbe, ki jih ni mogoče v celoti
podrediti nekemu nominatnemu, v zakonu urejenemu pogodbenemu tipu.
9. DRUGAČNA PRAVILA, KI VELJAJO ZA GOSPODARSKE POGODBE
- za gospodarske pogodbe pogosto veljajo drugačna pravila kot za negospodarske
- gospodarski subjekti so veliko bolj omejeni pri odstopu od pogodbe
- PRIMER: Pri prodaji blaga pride pogosto do tega, da je stvar, ki je predmet prodaje,
poškodovana, oz. da nima lastnosti, za katere sta se stranki dogovorili ipd. V takem primeru
gre za stvarno napako na blagu. Npr. prodajalec A, d.o.o. proda in dobavi kupcu B, d.d. deset
masivnih pisarniških miz, za katere se ob pregledu ugotovi, da imajo poškodovane predale
ter da so neustrezne barve. V 461. členu OZ je smiselno določeno, da mora kupec prejeto
stvar na običajen način pregledati, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče, in o
očitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, če gre za gospodarsko pogodbo pa
nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz naslova jamčevanja za stvarne napake. V
konkretnem primeru gre za očitne napake, ki jih je z običajnim pregledom mogoče opaziti.
Tako mora kupec ob prevzemu miz le-te pregledati ter prodajalcu poslati pisno obvestilo o
napakah ter od njega zahtevati, da jih bodisi odpravi bodisi dobavi druge mize, ki ustrezajo
naročenim ipd. Sicer je tudi izraz »nemudoma« zelo nedoločen (pravni standard), vendar pa
lahko ugotovimo, da pomeni nemudoma v vsakem primeru v roku, ki je pri normalnem teku
stvari krajši od osmih dni, saj velja osem dnevni rok za kupca iz negospodarske pogodbe. Če
bo kupec rok zamudil, se bo moral zadovoljiti z blagom, ki ima napake ter plačati polno
kupnino.
- na področju gospodarskega pogodbenega prava igrajo zelo pomembno vlogo t.i.
avtonomni viri prava (uzance ipd.)
- PRIMER: Če bo med pogodbenima strankama iz gospodarske pogodbe izostal dogovor o
roku plačila, bo prišla v poštev uzanca 177 SUBP, ki določa, da mora kupec plačati kupnino v
osmih dneh po prejemu fakture, če pa je blago dobil po prejemu fakture, pa v osmih dneh po
prevzemu blaga. Ali če npr. stranki dogovorita rok izročitve z besedo »takoj«, »nujno«,
»hitro«, »promptno« ali s podobnim izrazom, pomeni, da se mora blago izročiti v osmih
dneh od sklenitve pogodbe (uzanca 81 SUBP).
10. VIRI GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVA
10.1. ORGANIZIRANI IN SPONTANI (AVTONOMNI) VIRI
10.1.1. ORGANIZIRANI VIRI
- uvrščamo zlasti mednarodne pogodbe (konvencije) – imajo prednost pred nacionalnim
zakonom
- med organizirane vire spadajo tudi nacionalni zakoni
- med organiziranimi viri ima zelo pomembno vlogo na področju mednarodne prodajne
pogodbe Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga

10.1.2. SPONTANI (AVTONOMNI) PRAVNI VIRI

- so plod aktivnosti posameznih gospodarskih (trgovinskih) združenj ter so neposredni izraz
poslovne prakse
- med spontane vire uvrščamo predvsem uzance, poslovne običaje, splošne pogodbene
pogoje, pogodbene klavzule in termine
 UZANCE
- so zapisani poslovni običaji
- ločimo med splošnimi (širše področje) in posebnimi (ožje področje) uzancami
- pomembne so predvsem Splošne uzance za blagovni promet (SUBP)
- PRIMER: V uzanci 203 SUBP so urejena določena vprašanja v zvezi s fakturo ter dobavnico,
o čemer OZ ne določa ničesar: »Plačilni in drugi pogoji, ki jih prodajalec enostransko vpiše v
fakturo ali izročilnico (dobavnico), kupca tudi tedaj ne vežejo, kadar je fakturo ali izročilnico o
blago dobil, pa zoper njo ni ugovarjal.« Če bo npr. prodajalec na fakturo ali dobavnico
enostransko zapisal »prodano s pridržkom lastninske pravice«, pridržek ne bo učinkoval.
 POSLOVNI OBIČAJI
- so določena ravnanja profesionalnih udeležencev na trgu (gospodarskih subjektov), ki so
se zaradi večkratnega ponavljanja že tako ustalila v poslovni praksi, da lahko udeleženci
nanje računajo
- PRIMER: V 461. členu OZ je med drugim določeno, »da je kupec dolžan prejeto stvar na
običajen način pregledati…«. Ker se zakon sklicuje na običaj, je treba poiskati vsebino tega
običaja. Kakšen je običajen pregled kupljene stvari, je odvisno od vrste blaga. Splošno sprejet
običaj v zvezi s pregledom stvari je npr., da se pregled blaga, ki je v originalni embalaži, omeji
le na pregled embalaže. Ta običaj je zaradi svoje velike stopnje ustaljenosti našel mesto celo
v SUBP. Tako je v uzanci 148 SUBP določeno sledeče: »Če se izroči blago v originalni
embalaži, se ugotavljanje kakovosti omeji samo na pregled embalaže. Če pa se pozneje
ugotovi, da je izročeno blago imelo napake, je prodajalec odgovoren zanje kot za skrite
napake.« Glede originalne embalaže je sodna praksa zavzela stališče, da kartonske škatle, ki
so zalepljene z lepilnim trakom, niso originalna embalaža (sodba VGS Lj. P 153/69). To
pomeni, da v tem primeru pregleda blaga ni mogoče omejiti samo na pregled embalaže. Za
originalno embalaži pa lahko štejemo npr. razne zapakirane kozmetične proizvode, parfume
ipd.
- 12. člen OZ določa, da se b OR gospodarskih subjektov za presojo upoštevajo poslovni
običaji, uzance in praksa

 SPLOŠNI POGOJI POGODBE (SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA)

- so v naprej zapisani oz. formulirani pogodbeni pogoji, ki jih določi en pogodbenik.
Zapisani so bodisi v formularni pogodbi bodisi se pogodba nanje sklicuje.
- če se torej pogodbeni stranki glede določenega vprašanja dogovorita drugače, kot določajo
splošni pogodbeni pogoji, velja ta drugačen dogovor in ne določba splošnih pogodbenih
pogojev
- splošne pogoje običajno ponudi ekonomsko močnejša stranka, zato morajo biti splošni
pogoji pogodbe objavljeni na običajen način
- če je šibkejša to možnost imela pa se ni seznanila je sama kriva (duty to read)
- nejasni pogoji se razlagajo v korist šibkejše stranke
- nična so določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali
dobrim poslovnim običajem
- prav tako lahko sodišče zavrže uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi
stranki jemlje pravico do ugovora ali tiste, ki so nepravične
- PRIMER: če bi dobavitelj (prodajalec), ki posluje na podlagi splošnih pogojev pogodbe, vanje
zapisal, da mora kupec prejeto blago pregledati takoj in grajati stvarne napake najkasneje
naslednji dan, sicer izgubi pravice, ki mu gredo iz naslova jamčevanja za stvarne napake, bi
bilo takšno določilo splošnih pogojev neveljavno. Določilo se ocenjuje kot prestrogo, saj je
jamčevalni rok za grajanje napak bodisi 8 dni od izročitve blaga kupcu (pri negospodarskih
pogodbah) bodisi določen z izrazom »nemudoma« (pri gospodarskih pogodbah), pri čemer
tudi izraza nemudoma ne moremo interpretirati kot »najkasneje naslednji dan«, saj je takšen
rok pretirano strog in v preveliki meri jemlje pravice šibkejši stranki.
 GOSPODARSKO-PROMETNE KLAVZULE
- prevozne klavzule urejajo predvsem vprašanje prehoda nevarnosti. Pri mednarodni
prodaji blaga je namreč treba jasno dogovoriti, do katere točke nosi nevarnost
naključnega uničenja ali poškodovanja blaga prodajalec in od katere točne naprej kupec.
Prav tako urejajo prevozne klavzule vprašanja glede stroškov prevoza, obveznosti carinjenja
ter zavarovanja blaga. Pogodbeni stranki se morata za uporabo konkretne prevozne klavzule
zmeraj dogovoriti, s čemer izključita pravila OZ (ali drugega dispozitivnega pravnega vira;
npr. Dunajsko konvencijo). Odlika prevoznih klavzul pa je predvsem ta, da se s kratko
formulacijo klavzule uredijo mnoga vprašanja med pogodbenima strankama.
Temeljne značilnosti Incoterms 2010:

Klavzula Angleški Slovenski Glavni

Nakladanje Zavarovanje Razkladanje
(kratica) prevod prevod prevoz

franko tovarna
FCA Free franko K K K K
Carier prevoznik
FAS Free franko ob bok K K K K
Alongside ladje
Ship

FOB Free on franko ladja P K K K

Board

CFR Cost and cena in P P K K

Freight voznina

CIF Cost cena, P P P K

Insurance zavarovalnina
and in voznina
Freight

CPT Carriage voznina P P K K

Paid to… plačana do…
CIP Carriage voznina in P P P K
and zavarovalnina
Insurance plačana do…
paid to…

DAT Delivered dostavljeno P P P P

at na terminalu
Terminal
DAP Delivered dostavljeno P P P K
at Place na kraju

DDP Delivered dostavljeno, P P P P

Duty Paid carina
plačana
11. SKLEPANJE POGODB
11.1. UVOD
- pogodbe med pravnimi subjekti se ne sklepajo zmeraj v navzočnosti strank ter s
podpisovanjem pogodbene listine
- pomembno je, da pride do soglasja volj med strankama
- poleg soglasja volj je za veljavno sklenitev pogodbe potrebna:
1. PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST
2. MOŽNOST IN DOPUSTNOST PREDMETA IZPOLNITVE IN POSLOVNE PODLAGE
3. PISNA OBLIKA, V KOLIKOR JE PREDPISANA KOT POGOJ
 SOGLASJE VOLJ
- med strankama mora priti do konsenza glede vsebine pravnega posla, morata se
sporazumeti glede bistvenih sestavinah pogodbe (pri prodajni npr. cena in predmet)
- PRIMER: Če sta pogodbeni stranki sporazumni glede prodaje določenega tipa viličarja za
določeno ceno (ob izpolnitvi ostalih predpostavk), je pogodba sklenjena, čeprav ni v pisni
obliki.
- med strankama tudi ne sme biti nesporazuma, če je med njima nesporazum o naravi
pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena
 PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST
1. pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti:

 fizične osebe jo pridobijo s rojstvom

 gospodarske družbe pridobijo pravno sposobnost z vpisom v sodni register
2. poslovna sposobnost je sposobnost dajati pravno veljavne izjave volje ter s tem
pridobivati pravice in prevzemati obveznosti ter dolžnosti:

 fizične osebe pridobijo popolno poslovno sposobnost s 18. letom

 pravne osebe so poslovno sposobne, če so poslovno sposobne fizične osebe, ki
nastopajo v funkciji organov
 MOŽNOST IN DOPUSTNOST PREDMETA
- pogodba je nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali
nedoločljiv
- PRIMER NEMOGOČEGA: Izpolnitev bo nemogoča (objektivno), če se do gradbeno podjetje
zavezalo zgraditi 50 nadstropno stolpnico v enem tednu, kar je po trenutnem stanju tehnike
v gradbeni stroki dejansko nemogoče.
- PRIMER NEDOPUSTNEGA: Tako bo pogodba neveljavna, če bi se pogodbena stranka
zavezala izdelati in prodati določeno količino, vrsto in tip bojnega orožja, pa nima ustreznih
dovoljenj za proizvodnjo in promet z orožjem.
- PRIMER NEDOLOČLJIVOSTI: Pogodba bo neveljavna, če se bosta stranki dogovorili za
prodajo nepremičnine, ne bosta pa jo opredelili z zemljiškoknjižnimi podatki, pa tudi ne v
naravi dovolj določno, da bi se lahko vedelo, za katero nepremičnino je sploh šlo.
 OBLIKA
- na področju pogodbenega prava na splošno ni predpisana posebna pisna oblika kot pogoj
za veljavnost pogodbe
- oblika (zlasti pisna) je pogoj za veljavnost pogodbe, če tako določa zakon ali če se tako
dogovorijo pogodbene stranke. Za gospodarske pogodbe je pisna oblika, čeprav je zakon ne
zahteva, zelo pomembna. Pisna listina ima namreč v primeru spora izjemno dokazno moč.
- PRIMER NUJNE PISNE OBLIKE: Pisna oblika, kor pogoj veljavnosti (forma ad valorem), je
predpisana za nepremičninske posle. Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska
pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini,
mora biti sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). Naj posebej opozorimo na t.i. paritetno
pravilo, po katerem se pisnost pravnega posla, kot pogoja veljavnosti, zahteva tudi za
ponudbo in sprejem ponudbe (27. člen OZ), pooblastilo (75. člen OZ), predpogodbo (drugi
odstavek 33. člena OZ) ipd.
12. POGAJANJA
- pred sklenitvijo pogodbe lahko pride tudi do pogajanj
- pogajanja ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoče (20. člen OZ)
- od neobvezujoče faze pogajanj pa je treba ločiti situacije, ko pogajanja preidejo v
obvezujočo fazo, čeprav pogodba še ni sklenjena. Takoj ko stranka poda drugi stranki
ponudbo za sklenitev pogodbe, postane vezana na dano ponudbo ter jo ne more preklicati. V
tem trenutku že nastopi vezanost ponudnika na dano ponudbo. Če druga stranka (naslovnik)
ponudbo sprejme (akceptira), pride do sklenitve obveznostne pogodbe, ki zavezuje obe
pogodbeni stranki. S posredovanjem ponudbe torej ponudnik izčrpa svoje možnosti, ki jih je
imel na podlagi 20. člena OZ v fazi pogajanj, ko še ni bil zavezan.
13. PONUDBA, SPREJEM PONUDBE IN VABILO K PONUDBI
13.1. PONUDBA
- je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine
pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22.
člena OZ)
- PRIMER: A pošlje B-ju dopis z naslednjo vsebino: Na zalogi imamo večjo količino proizvodov
iz našega proizvodnega programa bele tehnike, kot izhaja iz priloženega kataloga,
opremljenega s posameznimi modeli, količinami in cenami. Ponudba velja za vsak posamični
proizvod, pri čemer vam nudimo količinske popuste kot izhaja iz kataloga. Naša ponudba
velja do 17.8.2004
13.2. SPREJEM PONUDBE (akcept)
- če naslovnik sprejme ponudbo (akceptira), v času ko ta še učinkuje (velja), je pogodba
sklenjena, ko ponudnik prejme od naslovnika izjavo o sprejemu (prvi odstavek 21. člena
OZ; prvi odstavek 28. člena OZ)
- čas sklenitve pogodbe se torej ravna glede na prejem akcepta (recepcijska teorija)
- kraj sklenitve pogodbe pa velja, da je pogodba sklenjena v kraju, v katerem je imel
ponudnik svoj sedež v trenutku, ko je dal ponudbo
13.3. VABILO K PONUDBI
- če je predlog za sklenitev pogodbe naslovljen na nedoločeno število oseb, ki vsebuje vse
bistvene sestavine, se šteje kot vabilo k ponudbi, če iz okoliščin ne izhaja kaj drugega (gl.
tretji odstavek 22. člena OZ). Prav tako se štejejo za vabilo k ponudbi poslani katalogi,
ceniki, oglasi v tisku, po televiziji ipd.
14. PREDPOGODBA
- s predpogodbo pogodbeni stranki prevzameta obveznost, kasneje skleniti glavno
pogodbo. Predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe (gl. 33. člen
OZ)
- če je za veljavnost glavne pogodbe predpisana oblika, mora biti tudi predpogodba sklenjena
v takšni obliki
- pogodbeni stranki v predpogodbi določita tudi rok, v katerem mora biti sklenjena glavna
pogodba
- PRIMER: Pogodbeni stranki sta sklenili predpogodbo za nakup nepremičnine, ker kupec še
ni pridobil državljanstva Republike Slovenije ter zato ne more kupiti nepremičnine v Sloveniji.
V takem primeru začne teči šestmesečni rok za sklenitev glavne pogodbe od trenutka, ko je
kupec pridobil državljanstvo Republike Slovenije.
15. UTRDITEV OBVEZNOSTI
15.1. ARA
- ara predstavlja institut utrditve obveznosti, kar se doseže tako, da ena stranka izroči
drugi stranki ob sklenitvi pogodbe nek znesek denarja v znamenje, da je pogodba
sklenjena. Ker je dogovor o ari t.i. realni kontrakt, se šteje, da je pogodba sklenjena takrat,
ko je ara dana
- PRIMER: Če se npr. prodajna pogodba utrdi z aro, se šteje, da je pogodba (prodajna)
sklenjena, ko je ara dana. Dokler ne bo izročena ara, prodajna pogodba ne bo veljavna. Če
pogodbeni stranki napišeta v prodajno pogodbo klavzulo o ari, pogodba ne bo veljavno
sklenjena, ko jo bosta stranki podpisali, ampak se poleg podpisa pogodbene listine zahteva
še izročitev zneska are. Ko sta opravljena oba akta, je prodajna pogodba veljavno sklenjena
- ara predstavlja neke vrste vnaprej dogovorjeno »odškodnino« za primer kršitve obveznosti
- PRIMER: Če je pogodbi zvesta stranka v zvezi s prodajno pogodbo, kot prodajalka
nepremičnine, prejela aro v višini 5.000,00 EUR ter vztraja pri izpolnitvi obveznosti (plačilu
celotne kupnine v višini 50.000,00 EUR), mora znesek are všteti v izpolnitev. To pomeni, da
lahko zahteva še 45.000,00 EUR.
- PRIMER: Če je prodajna pogodba, ki se utrdi z aro neveljavna, je neveljaven tudi dogovor o
ari ter mora stranka, ki je aro prejela le-to vrniti drugi stranki.
- Ara mora biti izrecno dogovorjena in se ne domneva. V dvomu je treba v naprej plačani
znesek šteti kot predujem (avans)
 NEIZPOLNITEV POGODBE
- če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka po
lastni izbiri bodisi (1) zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče in povrnitev škode,
aro pa mora všteti v izpolnitev ali v odškodnino. Lahko pa (2) se zadovolji s prejeto aro.
- če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro prejela, sme druga stranka po
lastni izbiri zahtevati bodisi (1) izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi (2) povrnitev
škode in vrnitev are, bodisi (3) vrnitev dvojne are
 ARA KOT ODSTOPNINA
- če ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je aro dala, odstopiti od pogodbe s
tem, da pusti aro drugi stranki. Prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da
plača dvojno aro (tretji odstavek 64. člena OZ).
- v takem primeru se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.
Če odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če pa odstopi stranka, ki je aro prejela, mora
plačati dvojni znesek are (gl. 68. člen OZ)
15.2. ODSTOPNINA
- pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico
odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino). Hkrati z izjavo o odstopu, je treba tudi
plačati odstopnino, sicer učinki razveze pogodbo ne razvežejo
PRIMER: Pogodbeni stranki sta sporazumni, da sme vsaka od njiju odstopiti od pogodbe, če
plača drugi pogodbeni stranki odstopnino v višini 20.000,00 EUR (z besedo: …………..).
Pogodbena stranka, ki odstopi od pogodbe, mora plačati odstopnino hkrati s podajo pisne
izjave o odstopu. V vsakem primeru pa pogodbeni stranki izgubita pravico odstopiti od
pogodbe, če zaideta v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti ali če začneta izpolnjevati oz.
sprejemati izpolnitev iz pogodbe.
15.3. POGODBENA KAZEN
- upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek
ali mu priskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če
zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen)
- PRIMER: Če A sklene z B-jem kot kupcem prodajno pogodbo, bo lahko dogovorjena
pogodbena kazen le za primer kršitve A-jeve nedenarne obveznosti. Tako se pogodbeni
stranki lahko dogovorita, da mora A v primeru, če zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti
glede izročitve blaga kupcu, plačati pogodbeno kazen v višini 100,00 EUR (z besedo: …………)
za vsaki dan zamude, vendar skupaj ne več kot 20 % pogodbene vrednosti.
15.4. UPNIKOVE PRAVICE
- če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko upnik zahteva bodisi (1)
izpolnitev obveznosti bodisi (2) pogodbeno kazen. Upnikova pravica izbire pa se izčrpa v
tem smislu, da izgubi pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, če je zahteval pogodbeno
kazen, ki je bila dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti.
- naša sodna praksa je v tej zvezi zavzela, da ni pretirano visoka pogodbena kazen za primer
zamude, ki znaša med 15 in 20 odstotki pogodbene vrednosti
15.5. POROŠTVO
- s poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in
zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (1012. člen OZ)
- poroštvena pogodba, ki jo skleneta upnik glavnega dolžnika in porok je enostransko obveznostna
pogodba. Zavezan je samo porok, medtem ko je upnik samo upravičen

- poroštvo sodi v sistem zavarovanj obveznosti med osebna zavarovanja

15.6. PATRONATSKA IZJAVA
- ni zakonsko urejena oblika osebnega zavarovanja
- predstavlja bolj moralno zavezo
- podana mora biti v pisni obliki
- poznamo mehke (nezavezujoče) in trdne (zavezujoče) patronatske izjave
- PRIMER MEHKE PATRONTSKE IZJAVE: Matična družba hčerinski družbi, z določeno izjavo
pripomore k pridobitvi kredita za hčerinsko družbo. Takšne izjave po navadi ne ustvarjajo
pravih zavez za patrona. Izjava materinske družbe: »Glede na naš ugled obravnavamo
obveznosti hčerinske družbe enako kot svoje lastne obveznosti.«

- PRIMER TRDNE PATRONATSKE IZJAVE: »Kot izjavitelj se zavezujemo, da bomo poskrbeli, da

bo naša hčerinska družba in kreditojemalka kapitalsko preskrbljena tako, da bo lahko vedno
izpolnila svojo obveznost iz kreditne pogodbe.«
15.7. PRISTOP K DOLGU
- podobno kot pri poroštvu skleneta pogodbo o pristopu k dolgu upnik in novi dolžnik, pri
čemer se slednji zavezuje upniku, da bo izpolnil dolžnikov dolg (glej 432. člen OZ)
15.8. NEODVISNA BANČNA GARANCIJA
- neodvisna bančna garancija predstavlja posebno obliko poroštva, s to razliko, da je
bančna garancija abstraktna (neakcesorna), medtem ko je poroštvo akcesorno glede na
temeljni posel
- banka vedno izpolnjuje svoje obveznosti denarno – banka torej ne izpolnjuje dolžnikove
obveznosti, kot je to primer pri poroštvu
15.9. Del credere JAMSTVO
- komisionar je komitentu odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika, če
je posebej jamčil, da jih bo ta izpolnil (del credere)
16. NAPAKA VOLJE
16.1. GROŽNJA
- če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil drugi stranki
utemeljen strah, tako, da je zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva
razveljavitev pogodbe
16.2. BISTVENA ZMOTA
- zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se
sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v
prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s
tako vsebino ne bi sklenila
- stranka, ki je v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe
16.3. PREVARA
- če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako
napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi
takrat, kadar zmota ni bistvena
17. NAVIDEZNA POGODBA
- navidezna pogodba nima učinka med strankama, če pa navidezna pogodba skriva kakšno
drugo pogodbo je veljavna, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost
- gre pri sklenitvi navidezne pogodbe za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo
pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim,
da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki torej hočeta, da (simulirani) posel
nastane le na videz, na zunaj, zanju pa ne velja
- PRIMER: stranki sprejmeta pogodbo za prodajo novega BMW-ja za samo 100€. Očitnno je, da gre
ne gre za prodajno pogodbo ampak za darilo, ki ga prodajalec podarja kupcu. Stranki sta s sklenitvijo
prodajne pogodbe poskusili prikriti darilo in dati videz, kot da gre za prodajo.

18. NEVELJAVNOST POGODB

- je skupni izraz za nične in izpodbojne pogodbe
18.1. NIČNOST
- pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom je nična
- če je nično le načelo pogodbe ni nična celotna pogodba, če lahko obstane brez ničnega
načela
18.2. IZPODBOJNE POGODBE
- pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so
bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem
tako določeno
- stranka lahko zahteva, da se pogodba razveljavi
- pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od
dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja
sile
19. IZPODBIJANJE DOLŽNIKOVIH PRAVNIH RAVNANJ
- vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, tudi ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija
pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov
- do tega pride, če dolžnik svoje premoženje tako zmanjša, da ne more upnik z prisilnimi
sredstvi izterjati dolžnika
- upnik lahko s tožbo prekine pravno razmerje med dolžnikom in tretjo osebo
- odpoved dediščini se šteje za neodplačno razpolaganje
20. RAZVEZA ALI SPREMEMBA POGODBE ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN
- če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene
stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni
meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po
splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je
izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more
uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe
- stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so
nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti
- če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, naloži na zahtevo druge stranke
stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi
razveze pogodbe nastala
21. ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE
- če je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank očitno
nesorazmerje, lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če za pravo
vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolžna vedeti
- pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po enem letu
22. ODERUŠKA POGODBA
- če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno
izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v
očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti
drugemu, je takšna pogodba nična
- oškodovanec lahko zahteva v petih letih, da se njegova obveznost zmanjša na pravični
znesek
23. PRENOS POGODBE (ODSTOP POGODBE)
- vsaka stranka v dvostranski pogodbi lahko prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki
postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe, če v to privoli druga
stranka
24. KRŠITEV OBVEZNOSTI
24.1. PRAVNE POSLEDICE NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI
- če katera od pogodbenih strank ne izpolni s pogodbo prevzete obveznosti (npr. kupec ne
plača kupnine, prodajalec ne izroči stvari), lahko druga stranka zahteva bodisi (1) izpolnitev
obveznosti bodisi (2) odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po
samem zakonu. Pogodbi zvesta stranka ima tudi pravico do odškodnine (gl. 103. člen OZ)
- pri fiksni pogodbi (določen rok) lahko oškodovana stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali
odstopi od pogodbe – če tudi v dodatnem roku obveznost ni izpolnjena je pogodba
razvezana
24.2. ZAMUDA PRI IZPOLNITVI OBVEZNOSTI
- če katera od strank ne izpolni obveznost v dogovorjenem roku, nastopi zamuda
- če rok za izpolnitev v pogodbi ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z
izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči
izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.
- če kupec zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne
obresti. V OZ je določeno, da znaša obrestna mera zamudnih obresti 8 % letno, če poseben
zakon ne določa drugače
- PRIMER: Če npr. dolguje dolžnik upniku plačilo glavnice 50.000,00 EUR ter že natečene
zamudne obresti v višini 5.000,00 EUR, lahko upnik ob vložitvi tožbe sešteje glavnico in
obresti ter s tožbo zahteva plačilo 55.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na
celoten znesek, in sicer od dneva vložitve tožbe pri sodišču. Tako vidimo, da lahko v tem
primeru tečejo zakonske zamudne obresti tudi na obrestni znesek 5.000,00 EUR
24.3. JAMČEVANJE ZA NAPAKE
- pri dvostranski (odplačni) pogodbi odgovarja vsak pogodbenik za stvarne in pravne napake
svoje izpolnitve
24.4. STVARNE NAPAKE
- najlaže si predstavljamo stvarno napako v primeru prodajne pogodbe, ko kupec kupi
določeno blago, ki je poškodovano
- PRIMER: Prodajalec dobavi kupcu 100 stolov, pri čemer je 20 stolov poškodovanih. Kupec,
ki prevzame blago ter opazi napako, mora o napaki obvestiti prodajalca ter zahtevati
odpravo napake, zamenjavo stvari ipd. Če je mogoče napako opaziti z običajnim pregledom,
govorimo o očitnih napakah. Lahko pa se napaka pokaže komaj kasneje. V takem primeru
govorimo o skritih napakah. Če bi leseni stoli čez nekaj časa po dobavi, zaradi slabega
lepljenja razpadli, bi šlo za skrite napake, ki jih ob prevzemu ni bilo mogoče opaziti. Tudi v
tem primeru mora kupec o napaki obvestiti prodajalca ter zahtevati odpravo napake.
- prodajalec pa ne odgovarja za napake, ki se pokažejo potem, ko mine šest mesecev, odkar
je bila stvar izročena, razen če je v pogodbi določen daljši rok (462. člen OZ)
- pri prodaji na prisilni javni dražbi pa je odgovornost za stvarne napake (očitne in skrite)
izključena že neposredno na podlagi zakona (467. člen OZ).
- kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko (1) zahteva od
prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake; (2) zahteva
znižanje kupnine; (3) odstopi od pogodbe
24.5. PRAVNE NAPAKE
- pri jamčevanju za pravne napake stvari odgovarja prodajalec, če ima na prodani stvari
kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico (lastninsko),
pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena
- PRIMER: Prodajalec (tat) proda kupcu ukradeno umetniško sliko. Ko pravi lastnik odvzame
stvar kupcu, je prodajna pogodba med prodajalcem (tatom) in kupcem avtomatično
razvezana. Kupec pa lahko zahteva od prodajalca (tatu) vračilo plačane kupnine.
25. POGODBENA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
25.1. SPLOŠNO
- o pogodbeni odškodninski obveznosti govorimo takrat, ko katera od pogodbenih strank
krši s pogodbo prevzeto obveznost ter zaradi tega nastane drugi pogodbeni stranki škoda.
Pomeni, da je pogodbena odškodninska obveznost obveznost stranke, da povrne drugi
stranki škodo, za katero je odgovorna.
- za nastanek odškodninske obveznosti morajo biti izpolnjene določene predpostavke. Te so
(1) kršitev pogodbe; (2) nastanek škode; (3) vzročna zveza med kršitvijo pogodbe in nastalo
škodo ter (4) odgovornost
- PRIMER: Prodajalec P je za 14 dni zamujal z dobavo blaga, ki ga je kupec K1 kupil za
nadaljnjo prodajo, kar je bilo prodajalcu znano. Zaradi prodajalčeve zamude je tudi kupec K1
zamujal z dobavo svojemu odjemalcu (nadaljnjemu kupcu K2). Ker je v tej nadaljnji prodajni
pogodbi bila dogovorjena pogodbena kazen za primer zamude, je moral K1 plačati K2
pogodbeno kazen v višini 10.000,00 EUR. Tako je K1 nastala škoda, ki se odraža v znesku
plačane pogodbene kazni. Ta škoda je nastala zato, ker je P kršil pogodbo s tem, da je
zamudil z izpolnitvijo obveznosti. Pomeni, da obstoji vzročna zveza med P-jevo kršitvijo
pogodbe in nastalo škodo, za kar je P tudi odgovoren.
25.2. OPROSTITEV ODGOVORNOSTI
- v določenih primerih lahko pride do tega, da ena pogodbena stranka ne izpolni obveznosti
ali zamudi z izpolnitvijo zaradi vzroka, za katerega ni odgovorna
- v 240. členu OZ je določeno, da je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni
mogel izpolniti svoje obveznosti oz. da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin,
nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne
izogniti
- gospodarski subjekti imajo precej ožji krog za oprostitev in se pri zgornjem primeru nebi
moral sklicevati kot se je K1 – lahko pa se sklicujejo na višjo silo
25.3. OBSEG ODŠKODNINE
- pogodbi zvesta stranka (upnik) ima pravico do povračila navadne (običajne) škode in
izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni
posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti
znana (prvi odstavek 243. člena OZ)
- PRIMER NAVADNE ŠKODE: Če bo prodajalec zamujal z dobavo kombajna, zaradi česar bo
kupec moral takšno storitev najeti in plačati, bo ta kupčev »izpad« predstavljal navadno
škodo
- PRIMER ŠKODE PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI: se je zavezal B-ju dobaviti repromaterial za
izdelavo izpušnih cevi za avtomobile znamke Citroën C 8. B je kooperant družbe Citroën, s
katero ima sklenjeno pogodbo za obdobje treh let. Ker je B zamujal s prvo dobavo izpušnih
cevi, in sicer zaradi tega, ker mu A ni dobavil repromateriala pravočasno, je družba Citroën v
skladu s pogodbo z B-jem, odstopila od pogodbe. B je zaradi tega izgubil dobiček, ki ga je
pričakoval iz te kooperacije, pri čemer je bilo A-ju znano, da je B kooperant družbe Citroën
ter da B nabavlja pri A-ju repromaterial za prav te izpušne cevi.
26. PRODUCENTSKA ODGOVORNOST
- kdor dá v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, škodno
nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za škodo, ki nastane zaradi take napake.
Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, če ni ukrenil vsega, kar je potrebno,
da škodo, ki jo je mogel pričakovati, prepreči z opozorilom, varno embalažo ali kakšnim
drugim ustreznim ukrepom (155. člen OZ).
- PRIMER: Družba A je kupila od proizvajalca gradbeni delovni stroj, ki je zaradi napake zgorel
v garaži kupca, zaradi česar je zgorela celotna garaža. V takem primeru bo proizvajalec za
uničenje gradbenega delovnega stroja odgovarjal tako po sistemu producentske
odgovornosti, kot tudi po sistemu jamčevanja ali garancije za brezhibno delovanje.
Oškodovanec ima v tem primeru pravico do izbire sankcij.90 Pomembno je ugotoviti, da je
producentska odgovornost strožja, kot odgovornost po sistemu jamčevanja za stvarne
napake
27. KOMPENZACIJSKI POSLI
27.1. ASIGNACIJA
- največkrat se kot kompenzacijski posel pojavlja asignacija. Pri asignaciji pooblašča dolžnik
(asignant) svojega dolžnika (asignata), da plača tretji osebi (asignatarju) namesto njemu
- Smisel nakazila je ta, da se s plačilom enega dolga poplačata kar dva dolga. Dolžnik
pooblasti svojega dolžnika, da izpolni dolg upniku, namesto njemu, svojega upnika pa
pooblasti, da sprejme izpolnitev od dolžnika.91 V tem »trostranem« razmerju je torej
dolžnikov dolžnik (asignat) tisti, ki izpolni namesto svojemu upniku, upnikovemu upniku
(asignatarju).
- PRIMER: A proda B-ju gotove izdelke, pri čemer je A kupil repromaterial od C-ja. Tako je A
dolžan C-ju, B pa je dolžan A-ju. Na podlagi asignacije bo B izvršil plačilo neposredno C-ju. Če
bi npr. želeli zapreti terjatve z menico, bi lahko A izdal trasirano menico, ki bi jo B akceptiral,
kot remitent pa bi bil naveden C. Vidimo torej, da gre pri asignaciji za zelo podobno razmerje,
kot ga poznamo pri trasirani menici.
28. NEUPRAVIČENA PRIDOBITEV IN POSLOVODSTVO BREZ NAROČILA
28.1. NEUPRAVIČENA PRIDOBITEV
- Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če
je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Z obogatitvijo je mišljena
tudi pridobitev koristi s storitvijo. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti
nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje
odpadla (glej 190. člen OZ)
28.1.1. KONDIKCIJA
- kondikcija nastane, ko ena stranka izpolni neobstoječi dolg in druga stranka v zmoti takšno
izpolnitev sprejme.
- tipičen primer je zajet v 190. členu, ki dejansko predstavlja najsplošnejšo opredelitev
neupravičene pridobitve: »kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je
prejeto dolžan vrniti«
- bodisi, da stranka plača isti dolg dvakrat, da plača preveč, da dobavi napačno blago ipd.
- condictio sine causa je splošni povračilni zahtevek zaradi pomanjkanja pravne podlage
- OZ določa 3 primere nedopustnosti kondikcijskega zahtevka:

 volenti non fit iniuria – kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati
nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da se izogne sili
 kondikcijski zahtevek je v nasprotju z moralo – ni mogoče zahtevati nazaj
neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega
zdravja ali smrti, če so bili plačani dobrovernemu prejemniku
- za uspešno uveljavljanje kondikcijskega zahtevka se zahteva zmota glede obstoja
obveznosti
28.1.2. VERZIJA
- če je prišlo do obogatitve ne glede na pravni posel ali ne glede na kakšno obveznost, ki
temelji na zakonu ali aktu državnega organa, govorimo o verziji
- stranka mora dokazati, da je prišlo do neupravičenega premika premoženja, zaradi
katerega je ena stranka prikrajšanja, druga stranka pa obogatena; med prikrajšanjem in
obogatenjem mora obstajati vzročna zveza
- Stranki verzijskega zahtevka sta prikrajšanec in okoriščanec.
- ko nekdo vgradi npr. tuj material v svojo hišo
28.2. POSLOVODSTVO BREZ NAROČILA
- naše pravo v 199. členu OZ določa, da se sme tujega posla kdo nepoklicano lotiti samo, če
ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist
- PRIMER: odsotnemu sosedu zagori gospodarsko poslopje ter je treba pogasiti ali omejiti
požar, evakuirati živino, reševati kmetijsko mehanizacijo in drugo premoženje
- ločujemo med:

 dopustno gestijo (tista ki je nujna ali koristna)

 nedopustno gestijo (ko ni nujna niti koristna)
- Če nekdo na primer najde izgubljeno in poškodovano domačo žival ter jo hrani in oskrbi
nujno veterinarsko pomoč, je sicer opravil posel brez naročila, vendar je upravičen od
lastnika živali zahtevati povračilo stroškov.
28.2.1. DOPUSTNA GESTIJA
- gestija je dopustna, če je nujna ali koristna
- nujna je, če je treba opraviti posel, ki ga ni mogoče odložiti ali v stiski (gorijo štale)
- koristna je, če je koristna za poslovnega gospodarja
28.2.2. NEDOPUSTNA GESTIJA
- je gestija, ki ni nujna ali koristna
- gestor nima pravice povrnitve stroškov in je odškodninsko odgovoren poslovnemu
gospodarju
- gestor je odgovoren za škodo, ki jo je povzročil z vmešavanjem v tuje posle tudi v primeru,
če je nastala brez njegove krivde
28.2.3. NEPRISTNO POSLOVODSTVO
- se obravnava kot nedopustna gestija
- kdor opravlja tuj posel z namenom, da obdrži zase dosežene koristi, čeprav vé, da je posel
tuj, mora na zahtevo tistega, čigar posel je opravljal, dati račun kot poslovodja brez naročila
in mu izročiti vse dosežene koristi (prvi odstavek 205. člena OZ).
- gestor pri nepristnem poslovodstvu namerno nepošteno ravna, zato nima pravic kot gestor
pri dopustni gestiji
28.3. OBVEZNOSTI IN PRAVICE POSLOVODJE BREZ NAROČILA
28.3.1. OBVEZNOSTI POSLOVODJE BREZ NAROČIILA
- poslovodja brez naročila mora ravnati v interesu poslovnega gospodarja, v nasprotnem
primeru bo odškodninsko odgovarjal
- poslovodja brez naročila mora takoj, ko je mogoče, obvestiti tistega čigar posel opravlja,
kolikor je to mogoče
28.3.2. PRAVICE POSLOVODJE BREZ NAROČILA
- ima pravico zahtevati, da ga poslovni gospodar oprosti vseh obveznosti, ki jih je zaradi posla
prevzel nase, oziroma da prevzame vse obveznosti, ki jih je gestor sklenil v imenu poslovnega
gospodarja
- če so gestorju v zvezi s poslom nastali stroški, lahko zahteva njihovo povračilo
28.4. KONVERZIJA GESTIJE V MANDAT
- če tisti čigar posel je nekdo opravljal, pozneje odobri tisto, kar je bilo opravljeno, se
poslovodja brez naročila šteje za prevzemnika naročila, ki je od začetka delal po njegovem
naročilu
- zgolj dejstvo, da gospodar vé, da nekdo opravlja njegov posel, še ne pomeni, da je nastalo
med strankama mandatno razmerje
- V kolikor pa pride do konverzije gestije v mandat, nastopijo pravni učinki mandata za nazaj,
saj se šteje, da je prevzemnik naročila od začetka delal po mandantovem naročilu
29. SODNI PENALI
- če dolžnik ne izpolni pravočasno kakšne svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s
pravnomočno odločbo, mu lahko sodišče na upnikovo zahtevo določi primeren dodatni rok
in, da bi nanj vplivalo, ne glede na kakršnokoli škodo izreče, da bo moral, če v tem roku ne
bo izpolnil svoje obveznosti, plačati upniku od dneva, ko izteče omenjeni rok, določeno
vsoto denarja za vsak dan zamude ali za kakšno drugo časovno enoto
30. PRENEHANJE OBVEZNOSTI
30.1. IZPOLNITEV
- Obveznost praviloma preneha z izpolnitvijo, kot najbolj »naravnim« načinom prenehanja
obveznosti
30.1. POLOŽITEV
- Če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali če je upnik
poslovno nesposoben, nima pa zastopnika, sme dolžnik položiti zanj dolgovano stvar pri
sodišču (prvi odstavek 302. člena OZ)
30.2. POBOT (KOMPENZACIJA)
- dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če
se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti
in če sta obe zapadli (311. člen OZ).
30.3. ODPUST DOLGA
- obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se
dolžnik s tem strinja. Za veljavnost tega sporazuma ni potrebno, da bi bil sklenjen v obliki, v
kakršni je bil sklenjen posel, iz katerega je obveznost nastala
- odpust dolga poroku ne oprosti glavnega dolžnika, z odpustom dolga glavnemu dolžniku pa
je porok prost
30.4. PRENOVITEV (NOVACIJA)
- obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost
nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno
podlago.
- prenovitev se ne domneva; če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost
ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še
naprej poleg nove (324. člen OZ).
30.5. ZDRUŽITEV (KONFUZIJO)
- obveznost preneha z združitvijo, če v njej ista oseba postane upnik in dolžnik. Če porok
postane upnik, obveznost glavnega dolžnika ne preneha
30.6. NEMOŽNOST IZPOLNITVE
- Obveznost preneha, če postane njena izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, za katere
dolžnik ne odgovarja (glej 329. člen OZ).
30.7. POTEK ČASA
- Trajno dolžniško razmerje z določenim rokom trajanja preneha, ko preteče rok, razen če
pogodba ali zakon določa, da je po tem roku dolžniško razmerje podaljšano za nedoločen
čas, če ni pravočasno odpovedano
- Če trajanje dolžniškega razmerja ni določeno, ga vsaka stranka lahko prekine z odpovedjo
30.8. SMRT
- S smrtjo dolžnika ali upnika preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne
lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika
31. ZASTARANJE
- Zastaranje ne povzroči prenehanja obveznosti. Z zastaranjem se iztožljiva (civilna)
obveznost spremeni v neiztožljivo obveznost (naturalno obveznost), To pomeni, da z
zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti
- Terjatve zastarajo v petih letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok
- Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih
(občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da
gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s
katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja
- Terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s
temi pogodbami, zastarajo v treh letih
- Terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih
- Terjatev zakupnine, najsi je določeno, da se plačuje občasno ali v enkratnem skupnem
znesku, zastara v treh letih
- Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec
zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil
- Če je bila škoda povzročena z dejanjem, na katerega je vplivalo neposredno ali posredno
ponujanje, dajanje, sprejemanje ali zahtevanje podkupnine ali katerekoli druge koristi ali
obljuba le-teh, ali z opustitvijo ravnanja, ki bi preprečilo dejanje korupcije, ali z drugim
dejanjem, ki po zakonu ali mednarodni pogodbi pomeni korupcijo, zastara terjatev v petih
letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru
pa v petnajstih letih, odkar je bilo dejanje storjeno
- v enem letu zastarajo:

 terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske

storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe
gospodinjstva;
 terjatve radijske in televizijske postaje za sprejem programov;
 terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot
tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih;
 terjatve za naročnino na občasne publikacije, šteto od takrat, ko je iztekel čas, za
katerega je bila publikacija naročena;
 terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja
uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja
spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih
radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih;
 terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove
terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.
- Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega
pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v
desetih letih
- Zastaranje ne teče med zakoncema; med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica;
med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom, dokler traja
skrbništvo in dokler niso dani računi; med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti
- Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Dolg lahko pripozna dolžnik ne le z upniku
dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da
zavarovanje.
32. ODSTOP TERJATVE S POGODBO (CESIJA)
- Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši
tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z
osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega
- poenostavljeno: Cesija je postopek, prek katerega upnik terjatev do dolžnika prenese na
tretjo osebo. Tako ta oseba postane nov upnik. Za sklenitev pogodbe ni potrebno soglasje
dolžnika.
33. PREVZEM DOLGA
- prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil
upnik
- S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost
obveznosti. Vendar v primeru, če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o
prevzemu dolga prezadolžen, upnik pa tega ni vedel in ni bil dolžan vedeti, prejšnji dolžnik s
tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k
dolgu. Med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med
prejšnjim dolžnikom in upnikom
34. PRISTOP K DOLGU
- S pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo
terjatev do dolžnika, stopi tretji v zavezo poleg dolžnika
- tretja oseba se zaveže, da bo izpolnila upnikovo terjatev do dolžnika
35. PREVZEM IZPOLNITVE
- Izpolnitev se prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta
dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.
STVARNO PRAVO
1. TEMELJNI POJMI IN INSTITUTI STVARNEGA PRAVA
- erga omnes (učinek proti vsem; načelo absolutnosti) je izraz, ki pove, da stvarne pravice
učinkujejo zoper vsakogar
- numerus clausus (načelo omejenega števila stvarnih pravic) je izraz, ki pove, da je število
stvarnih pravic natančno določeno z zakonom. Poznamo 6 stvarnih pravic: lastninska
pravica, zastavna pravica, zemljiški dolg, služnost, pravica stvarnega bremena in stavbno
pravico
- načelo publicitete (javne objave) pove, da morajo biti stvarne pravice na nepremičninah
objavljene v zemljiški knjigi, da so razvidne za vse, saj jih morajo vsi upoštevati
- domneva lastninske pravice pove, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je
vpisan v zemljiško knjigo
- načelo zaupanja v podatke v zemljiški knjigi pomeni, da kdor v pravnem prometu pošteno
ravna in se zanese na podatke v zemljiški knjigi, ne sme trpeti škodljivih posledic
- načelo specialnosti pove, da je lahko predmet stvarnih pravic samo individualno določena
samostojna stvar
- prednostno načelo pove, katera stvarna pravica med več stvarnimi pravicami ima prednost.
Prej pridobljena pravica ima prednost pred pozneje pridobljeno
- načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit; načelo enotnosti
nepremičnine) pomeni pravno povezanost zemljišča in objekta. Vse kar je po namenu trajno
spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine. Sestavina je
vse, kar se po splošnem prepričanju šteje za del druge stvari. Sestavine zemljišča so npr.
objekt, ki stoji na zemljišču, drevesa v sadovnjaku ter naravni plodovi teh dreves, dokler niso
ločeni od matične stvari (drevesa), lestenci, toplotna telesa (radiatorji), vrata in okna, ki so v
objektu itd.
- prirast – lastninska pravica na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala del
nepremičnine. Za notranjo prirast gre takrat, ko iz lastnikove stvari nastane nova stvar
(plod), na kateri pridobi bodisi lastnik bodisi dobroverni lastniški posestnik, užitkar ali
zakupnik lastninsko pravico z ločitvijo od matične stvari. Za zunanjo prirast pa gre, ko se
neka stvar spoji z drugo stvarjo, pri čemer stvari pripadajo različnim lastnikom (na primer pri
povečanju vrednosti nepremičnine iz 48. člena, pri spojitvi iz 55. člena SPZ, pomešanju iz 56.
člena SPZ in pri izdelavi nove premičnine iz 57. člena SPZ).
- vlaganje v tujo ali solastno nepremičnino – graditelj in lastnik se lahko dogovorita, da na
nepremičnini nastane solastnina. V takem primeru lahko graditelj na podlagi dogovora
zahteva od lastnika nepremičnine izstavitev listine (z zemljiškoknjižnim dovolilom) za vpis
solastninske pravice v zemljiško knjigo. Vendar pa je OZ za razliko od prej veljavnega ZOR (ki
je predvideval splošni petletni zastaralni rok) predvidel za te zahtevke posebni desetletni
zastaralni rok (350. člen OZ). Povečanje vrednosti nepremičnine je pogosto med sorodniki, ki
se sprva zelo dobro razumejo, odnosi pa se pogosto zaostrijo takrat, ko bi petletni zastaralni
rok za uveljavljanje obogatitvenega zahtevka že iztekel. Višina vlaganj (denarnih sredstev in
dela) ni nujno enaka povečani vrednosti nepremičnine, zato je lastnik nepremičnine lahko
neupravičeno obogaten le za toliko, kolikor se je predmetni nepremičnini v posledici vlaganj
graditelja povečala vrednost. Če graditelj zgradi, prizida ali izboljša zgradbo na tuji
nepremičnini brez soglasja lastnika, stvarnopravna posledica ne bo drugačna, kot pri
vlaganjih s soglasjem lastnika. V tem primeru že pojmovno ne bo mogoče govoriti o obstoju
dogovora, da na nepremičnini nastane solastnina.
- načelo o kavzalnosti pove, da je za veljaven prenos lastninske pravice potrebna veljavna
pogodba. Za pridobitev lastninske pravice se tako zahteva veljaven pravni posel, iz katerega
izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa
zakon. Pogodba mora vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo
- razpolagalni posel je posel stvarnega prava ter kot tak predstavlja sporazum med
prenosnikom in pridobiteljem, katerem prenosnik izjavi, da prenaša lastninsko pravico in
pridobitelj izjavi, da lastninsko pravico sprejema
- zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša,
spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo
- pravica v pričakovanju - da učinkuje prenos lastninske pravice v razmerju med
odsvojiteljem in pridobiteljem že z izstavitvijo in izročitvijo (veljavnega) zemljiškoknjižnega
dovolila pridobitelju
- posadna listina je zasebna listina, s katero se usklajuje zemljiškoknjižno stanje. Posadna
listina vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v
korist druge osebe
- zemljiškoknjižni vložek je institut vodene zemljiške knjige, ki smo ga uporabljali do novele
ZZK—1C, katera je to ukinila
- vknjižba je vrsta glavnega vpisa, s katerim se doseže nepogojna pridobitev stvarne pravice.
Tako npr. kupec nepremičnine vloži zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v
zemljiško knjigo
- predznamba je vrsta glavnega vpisa s katero se doseže pogojna pridobitev stvarne pravice.
Tako bo npr. kupec nepremičnine, ki še nima zemljiškoknjižnega dovolila (katerega mu bo
izstavil prodajalec, ko bo poravnal celotno kupnino), lahko predlagal predznambo pridobitve
lastninske pravice.
- zaznamba je vrsta glavnega vpisa, s katerim se vpisujejo v zemljiško knjigo pravna dejstva.
zaznambo postane določeno pravno dejstvo razvidno tudi za tretje osebe (publicitetni učinek
vpisa zaznambe). Vrste zaznamb:

 zaznamba podaljšanja roditeljske pravice,

 zaznamba odvzema poslovne sposobnosti,
 zaznamba stečaja,
 zaznamba vrstnega reda,
 zaznamba spora,
 zaznamba izrednega pravnega sredstva,
 zaznamba izbrisne tožbe,
- plomba je pomožni vpis, s katerim se v zemljiško knjigo vpisujejo spremembe podatkov o
nepremičninah (npr. parcelacije) ali osebah (npr. sprememba imena, naslov lastnika)
- stvar je v SPZ opredeljena kot samostojni telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje. Za
stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje.
Drugače povedano, stvari v stvarnopravnem pomenu zato niso tisti telesni predmeti, ki jih
pravni subjekti fizično ne morejo obvladovati (nebesna telesa). Stvari tudi niso na primer deli
človeškega telesa, čeprav jih je mogoče fizično obvladovati, vendar pa tega pravni red ne
dopušča. Za tiste stvari, ki ne morejo biti predmet stvarnopravnega razmerja pogosto
rečemo, da so zunaj pravnega prometa (res extra commercium)
- nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemljiške površine, skupaj s vsemi sestavinami.
Vse druge stvari se premičnine. Nepremičnina v smislu SPZ je torej zemljiška parcela, ki se
opredeli v skladu z identifikacijskim znakom, kot ga določa izvorna evidenca v zemljiškem
katastru.
- kataster je izvorna evidenca za dejansko stanje o nepremičninah. Kataster je zemljiški
kataster, kataster stavb ali druga evidenca o nepremičninah, ki je po zakonu, ki ureja
evidentiranje nepremičnin, temeljna evidenca podatkov o zemljiških parcelah ali stavbah in
posameznih delih stavb.
- zemljiška parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Parcela je strnjeno zemljišče
- pritiklina je premična stvar, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski
rabi ali olepšanju glavne stvari. V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari. Tipične pritikline
nepremičnine (kmetijskega gospodarstva) so na primer kmetijsko orodje, stroji in podobno.
Pritikline premičnine je na primer oprema v avtomobilu (ročna dvigalka, ključ za demontažo
koles in podobno).
- sestavina je lahko del premičnine ali nepremičnine. 8. členu SPZ, po katerem je vse, kar je
po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina
nepremičnine, razen če zakon določa drugače
- naravni plodovi (fructus naturales) so neposredni proizvod matične stvari (žive ali nežive),
ki nastajajo periodično, ne da bi se s tem poslabševala substanca matične stvari. V SPZ so
plodovi definirani kot neposreden proizvod stvari, ki so do ločitve sestavina stvari, z ločitvijo
pa postanejo samostojna stvar. Delimo jih na naravne in civilne. Naravni plodovi so npr.
sadeži dreves, mladiči, kravje mleko, posekana drevesa, gnoj, gramoz … Z ločitvijo od
matične stvari postanejo samostojna stvar. Civilni plodovi se v teoriji imenujejo tudi
posredni plodovi, ker ne nastanejo neposredni iz stvari, ampak jih stvar daje na podlagi
nekega pravnega razmerja, torej posredno.40 Civilni plodovi so tako na primer obresti,
najemnine, zakupnine, licenčnine, denarna nadomestila za uporabo tuje stvari (pri odplačnih
služnostih, stavbnih pravicah) in podobno
- priposestvovanje je izvirni način pridobitve lastninske pravice, ki nastopi po poteku
določene osebe, v okviru katere je imel priposestvovalec stvar v dobroverni lastniški posesti.
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ni vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari
v posesti kot svoje.
- zemljiško pismo je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi, ki se prenaša z
indosamentom. Zemljiško pismo je izdalo sodišče v zvezi z vpisom zemljiškega dolga
- zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah
na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami
- zemljiškoknjižno sodišče je Višje sodišče v Kopru, ki je izključno pristojno za odločanje o
vseh pritožbah v zemljiškoknjižnih zadevah
- izbrisna tožba. Če je vknjižba določene pravice neveljavna iz materialnopravnega razloga,
lahko tisti, čigar stvarna pravica ali obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena s
tožbo uveljavlja zahtevek, da sodišče ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se
vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov. Spor na podlagi izbrisne tožbe se javno
objavi z zaznambo izbrisne tožbe.
2. UREDITEV POSESTI V SPZ
2.1. UVOD
- čeprav posest ni pravica, pa vendar zagotavlja posestniku pravovarstveno upravičenje.
2.2. OPREDELITEV NEPOSREDNE IN POSREDNE POSESTI
 NEPOSREDNA POSEST
- neposredna posest je v prvem odstavku 24. člena SPZ opredeljena kot neposredna
dejanska oblast nad stvarjo. Neposredni posestnik je torej tisti, ki izvršuje fizično oblast nad
stvarjo
 POSREDNA POSEST
- posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima
neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest). Posredni posestnik
nima neposredne (navzven vidne) dejanske oblasti nad stvarjo; to ima neposredni posestnik,
ki to oblast izvaja osebno ali preko detentorja
- pravna razmerja,55 ki vzpostavljajo odnos posredne - neposredne posesti so npr. najem,
zakup, posodba, prevoz stvari, pogodba o delu, mandat, komisija, trgovsko zastopanja,
prodajno naročilo, pridržek lastninske pravice, fiduciarni prenos lastninske pravice,56 ipd. V
vseh primerih mora med udeleženci (posrednim in neposrednim posestnikom) obstojati
pravno razmeje.57 Ni nujno, da je to pravno razmerje tudi veljavno.
2.3. LASTNIŠKA IN NELASTNIŠKA POSEST
- kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik (prvi odstavek 27. člena
SPZ). Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast
posrednega posestnika, je nelastniški posestnik (drugi odstavek 27. člena SPZ).
 LATNIŠKA POSEST
- lastniška posest ni nujno pogojevana z neposredno fizično oblastjo na stvari. Tako je npr.
najemodajalec posredni lastniški posestnik, najemnik pa neposredni nelastniški posestnik.
 NELASTNIŠKA POSEST
- Če priznava npr. najemnik višjo oblast najemodajalca ter poseduje stvar brez volje imeti jo
za svojo, je nelastniški posestnik. V kolikor najemnik stvar zataji in jo po izteku najema ne
vrne lastniku ter jo začne posedovati za sebe (kot da je njegova), postane lastniški posestnik
2.4. DOBROVERNA POSEST
- posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen
SPZ)
- Dobroverna posest (bone fidei possessio) stvari se torej pojavlja v dveh oblikah, in sicer kot
(1) dobroverna lastniška posest ter kot (2) dobroverna nelastniška posest
3.5. POSEST DEDIČA
- dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti (29. člen
SPZ)
- tudi lastninska pravice se pridobi z dedovanjem v trenutku zapustnikove smrti (41. člen
SPZ)
- V trenutku zapustnikove smrti se lahko pridobi bodisi neposredna bodisi posredna posest.
Če je bil zapustnik posredni posestnik, bodo takšno obliko posesti podedovali tudi njegovi
dediči. V kolikor je bil zapustnik neposredni posestnik pa bodo postali dediči neposredni
posestniki.
- če je bil prednik dobroverni lastniški posestnik, bo praviloma takšno kvalifikacijo posesti
pridobil tudi dedič. Če je npr. dedič vedel, da je bila slika, ki jo je kupi njegov oče, ukradena,
pri čemer pa očetu to dejstvo ni bilo znano in tudi tega ni mogel vedeti, bo postal dedič s
trenutkom očetove smrti nedobroverni posestnik. To bo pomembno predvsem takrat, ko se
priposestvovalna doba treh let v korist zapustnika še ni iztekla. Podobno velja tudi za
dobroverno nelastniško posest. Če je bil prednik dobroverni nelastniški posestnik, bo tudi
dedič praviloma pridobil takšno posest na zapustnikovi stvari. Tudi tukaj je možna situacija,
da je dedič vedel, da je imel zapustnik v nelastniški posesti (npr. v najemu) ukradene
premičnine
- Če je bil zapustnik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno
(gl. tudi četrti odstavek 45. člena SPZ). To pomeni, da se slabovernost posestnega prednika
avtomatično ne podeduje, kar je logično, saj je vprašanje slabovernosti oz. dobrovernosti
subjektivno naravnano, poleg tega velja domneva dobre vere. Lahko pa se seveda dokaže, da
tudi dedič ni dobroveren. Če je npr. dedič podedoval po zapustniku ukradeno sliko, pa je bilo
zapustniku to znano, dedič pa tega ni vedel in tudi ni mogel vedeti, bo dedič v trenutku
zapustnikove smrti postal dobroverni lastniški posestnik. V takem primeru bo komaj v
trenutku zapustnikove smrti pričela teči priposestvovalna doba v korist dediča, saj v korist
zapustnika, zaradi njegove slabovernosti, sploh ni mogla teči.
2.6. SAMOPOMOČ KOT SUBSIDIARNA OBLIKA POSESTNEGA VARSTVA
- Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest
ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in
nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost 31. člen
SPZ).
- Varstvo posesti je že tradicionalno zagotovljeno na dva načina. Kot sodno varstvo posesti in
kot samopomoč. Primarna oblika posestnega varstva, je sodno varstvo posesti
- V pravni teoriji se navajata dve obliki samopomoči: (1) defenzivna samopomoč in (2)
ofenzivna samopomoč. Za defenzivno samopomoč gre takrat, ko posestnik vrši
samoobrambo svoje posesti, za ofenzivno samopomoč pa gre takrat, ko posestnik odvzame
kršilcu posest nazaj.
- pogoji so, (1) da je prišlo do neupravičenega posega v posest, kar sočasno terja, da je
oseba, ki uveljavi samopomoč, posestnik ter da je poseg v posest protipraven.
- Edina izjema velja za detentorja, ki lahko za posestnega gospodarja izvršuje samopomoč,
čeprav on sam ni posestnik
2.7. SPOR ZARADI MOTENJA
- sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v
tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v
enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
- Glede na 33. člen SPZ daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo
motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Tudi
posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do
varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta
izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega zakona. Posestnik pa nima pravnega
varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.
- Le v primeru dovoljene samopomoči, bo lahko v posestni pravdi, ki jo je sprožil viciozni
posestnik, okradeni uveljavljal ugovor viciozne posesti (exceptio vitiosae possessionis ab
adversario)
3. LASTNINSKA PRAVICA
- lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na
najobsežnejši način ter z njo razpolagati.
- lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla; dedovanja; zakona; odločbe
državnega organa
3.1. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINI NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA
- za to vrsto pridobitve se zahteva, da je prenosnik imetnik razpolagalnega upravičenja
- naslednji pogoj je veljavni zavezovalni pravni posel (npr. prodajna pogodba) ter
razpolagalni pravni posel, ki je izražen s klavzulo intabulandi in vpisom v zemljiško knjigo
- Na področju nepremičnin se za pridobitev lastninske pravice na temelju pravnega posla
zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno
dovolilo
3.2. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNI STVARI
3.2.1. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE PREMIČNINE NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA
- lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja (traditio
vera)
- izročitev stvari ima takšno vrednost kot ima vpis v zemljiško knjigo pri nepremičninah
- po drugem odstavku 60. člena SPZ se izročitev premičnine šteje za opravljeno tudi z
izročitvijo listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z
izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomeni
njeno izročitev
- v 60. členu so urejeni primeri izročitve z izjavo (traditio fictiva) – to so: izročitev na kratko
roko, posestni konstitut in izročitev na dolgo roko
- Če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil
tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). S tem prenosnik
prenese svojo posredno posest na pridobitelja (četrti odstavek 60. člena SPZ).
- Če je pridobitelj že neposredni posestnik premične stvari (na primer na podlagi posodbe,
najema in podobno), zadostuje za prenos lastninske pravice (poleg zavezovalnega pravnega
posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico) sporazum (razpolagalni
pravni posel) o prenosu lastninske pravice. Pri tem načinu izročitve se sočasno nelastniška
neposredna posest preoblikuje v lastniško neposredno posest
- Če je bila premičnina izročena, ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati, to pravico pa
je pridobil kasneje, je takrat pridobljena tudi lastninska pravica (prvi odstavek 61. člena SPZ).
- Pravni prednik (prenosnik) ne more opraviti veljavnega prenosa lastninske pravice na
podlagi pravnega posla, če nima razpolagalnega upravičenja. Če na primer prenosnik v času,
ko je stvar prodal in izročil pridobitelju, še ni bil njen lastnik, tudi pridobitelj ne pridobi
lastninske pravice, čeprav mu je bila premičnina izročena v neposredno posest
- Če je bila premičnina tako izročena več osebam, je lastninsko pravico pridobil tisti, ki mu je
bila stvar prvemu izročena
3.2.2. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINAH NA PODLAGI ZAKONA
 PRIODBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINI OD NELASTNIKA
- pridobitev lastninske pravice od nelastnika (a non domino)
- splošna pogoja za pridobitev lastninske pravice od nelastnika sta, da je pridobitelj v dobri
veri in da je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla
 PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE S PRIRASTJO
- lastninska pravica se razširi na nepremičnino, ki je postala sestavina premičnine
- pravna pravila, ki urejajo lastninskopravne položaje na premičninah so pravila o prirasti
- pravila o prirasti so spojitev, pomešanje, izdelava nove premičnine
1. SPOJITEV
- pri spojitvi dveh ali več premičnih stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, moramo ločevati
primere, ko nastane povsem nova stvar ter primere, ko se stvari spajajo z neko glavno
stvarjo
- če se premičnine, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojijo, da postanejo sestavine
enotne premičnine, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer
v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi
2. POMEŠANJE
- primer bi bil pomešanje dveh sort pšenice, zlitja dveh sort vina, nafte v tankerju in
podobno. Ker bi bili stroški ločitve bodisi nesorazmerno visoki bodisi ločitve sploh ne bi bilo
mogoče izvesti, je smiselno, da pravo določi lastninskopravni režim tudi za takšne primere
- na novi stvari nastane solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z
vrednostjo, ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi
3. IZDELAVA NOVE PREMIČNINE
- kdor iz svojega materiala izdela ali si dá izdelati novo premičnino, pridobi na njej lastninsko
pravico
- V SPZ je sprejeto tako imenovano produkcijsko načelo, ki daje prednost izdelovalcu. Če si
nekdo iz tujega materiala izdela ali si dá izdelati novo premičnino, pridobi na njej lastninsko
pravico, če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala
- kot izdelava nove premične stvari se šteje tudi obdelava površine s pisanjem, risanjem,
slikanjem, tiskanjem, graviranjem ali na drug podoben način
 PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PLODOVIH
- lastninska pravica na plodovih, ki jih daje stvar, pripade lastniku glavne stvari, razen če
zakon določa drugače
- lastninsko pravico na plodovih pridobita z njihovo ločitvijo od glavne stvari tudi dobroverni
lastniški posestnik, kot tudi stvarnopravni upravičenec (na primer užitkar) ali
obligacijskopravni upravičenec (na primer zakupnik).
- vsakdo sme pridobiti lastninsko pravico na gozdnih sadežih, gobah in drugih prostorastočih
rastlinah
 PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z NAJDBO IN OKUPACIJO
1. NAJDBA
- najditelj, ki je izpolnil obveznosti iz 51. člena, pridobi v skladu z 52. lastninsko pravico na
najdeni premičnini po izteku enega leta
- posebej je urejena tudi najdba zaklada
- zaklad je opredeljen kot stvar večje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več mogoče
najti njenega lastnika – najdbo je najditelj dolžan prijaviti policiji
- zaklad po enakih delih pripade v last najditelju in lastniku premičnine ali nepremičnine, v
kateri je bil najden
2. OKUPACIJA
- na premičnini, ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki stvar vzame v posest z
namenom, da si jo prilasti (okupacija)
- Okupacijo po navadi povezujemo z opustitvijo, kot načinom prenehanja lastninske pravice
na premičnini (102. člen SPZ). Opuščena stvar postane z opustitvijo nikogaršnja stvar
oziroma stvar brez lastnika (res nullius), kar pomeni, da je možno pridobiti na njej izvirno
lastninsko pravico s prilastitvijo oziroma okupacijo na podlagi 50. člena SPZ
4. STAVBNA PRAVICA
- stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino
- pojem zgradbe se razlaga široko (to so lahko stavbe, mostovi, ceste, varovalni zidovi,
balkoni, ki segajo v zračni prostor tuje nepremičnine ipd.)
-stavbna pravica lahko nastane samo na podlagi pravnega posla
- v prvem odstavku 257. člena SPZ je določeno, da se za nastanek stavbne pravice zahteva
poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico
(zavezovalni pravni posel), še zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) in vpis v
zemljiško knjigo
- V prvem odstavku 257. člena SPZ je določeno, da se za nastanek stavbne pravice zahteva
poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico
(zavezovalni pravni posel), še zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) in vpis v
zemljiško knjigo
- ker predstavlja stavbna pravica za upravičenca pravico imeti (začasno) v lasti zgradbo na tuji
nepremičnini, gre za odmik od načela povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo
cedit).
- SPZ ureja več načinov prenehanja stavbne pravice. Tako lahko stavbna pravica preneha
zaradi poteka časa, za katerega je bila ustanovljena – redno prenehanje. Pred potekom časa
(predčasno prenehanje), pa lahko preneha bodisi na podlagi sporazuma strank (prenehanje
na podlagi pravnega posla) bodisi zaradi kršitev imetnika stavbne pravice
- V 258. člen SPZ je določeno, da se lahko zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini,
obremenjeni s stavbno pravico, razdeli v etažno lastnino, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih
določa ta zakon. V tem primeru imajo lastniki posameznih delov stavbno pravico po idealnih
deležih
5. SLUŽNOST IN STVARNO BREME
5.1. SLUŽNOSTI
- služnost je stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika upravičuje, da uporablja tujo stvar ali
da od lastnika tujo stvar zahteva, da opusti ravnanja, ki bi mu bila sicer dovoljena
- najbolj temeljna delitev je na stvarne ali realne (servitutes reales) ter na osebne ali
personalne (servitutes personales)
 STVARNE SLUŽNOSTI
- se ustanovijo v korist določene nepremičnine oziroma v korist vsakokratnega lastnika
gospodujoče nepremičnine, na podlagi česar je lastnik služne stvari (služeče nepremičnine)
dolžan trpeti določena ravnanja lastnika gospodujoče stvari ali posestnika te stvari ali
opuščati določena ravnanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati
- delimo jih na pozitivne in negativne služnosti
- pravni posel o ustanovitvi stvarne služnosti mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, kar je
značilnost vseh pravnoposlovnih načinov pridobitve stvarnih pravic
1. POZITIVNE SLUŽNOSTI
- pozitivna stvarna služnost je pravica lastnika gospodujoče nepremičnine, izvrševati za njene
potrebe določena dejanja na služeči nepremičnini
- tipičen primer je potna služnost. Upravičenec lahko uporablja pot na ta način, da po njej
hodi, vozi in podobno. Le pozitivne stvarne služnosti je mogoče priposestvovati.
2. NEGATIVNA SLUŽNOST
- služnost je negativna, če upravičenec ne izvršuje določena aktivna ravnanja na služeči
nepremičnini (fizično ne uporablja služeče nepremičnine)
 OSEBNE SLUŽNOSTI
- osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja
- osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar (nepremičnino) ali izkorišča
pravico in traja najdlje do svoje smrti
5.2. STVARNO BREME ALI PREUŽITEK
- stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k
bodočim dajatvam ali storitvam, pri čemer odgovarja (vsakokratni lastnik) z vrednostjo
nepremičnine za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena.
- Stvarna bremena delimo na prava (osebna ali personalna) in neprava (stvarna ali predialna)
stvarna bremena. Prava stvarna bremena se ustanovijo v korist določene osebe (fizične ali
pravne), neprava pa v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine.
- Izpolnitve pri stvarnem bremenu so lahko določene bodisi v obliki naturalij (obveznost
dajati produkte nepremičnine) bodisi v obliki periodičnega plačevanja določenega
denarnega zneska (300,00 EUR mesečne rente) bodisi v obliki določenih storitev (prevoz
upravičenca in podobno)
- PRIMER: Če se ustanovi za upravičenca osebna služnost rabe določene nepremičnine, ki
daje naravne plodove, mu mora lastnik te nepremičnine dovoliti, da jo upravičenec na ta
način rabi in opuščati vsaka dejanja, ki bi upravičencu preprečevala, da stvar rabi. Če pa se
ustanovi za upravičenca stvarno breme glede teh plodov, mu jih mora lastnik tako
obremenjene nepremičnine priskrbeti (obrati in izročiti) z aktivnim ravnanjem.
6. ZASTAVNA PRAVICA
- zastavna pravica na nepremičnini se imenuje hipoteka (138. člen SPZ). Vrste hipotek so: (1)
navadna hipoteka (141. člen SPZ), (2) notarska hipoteka (142. člen SPZ), (3) skupna hipoteka
(145. člen SPZ) in (4) maksimalna hipoteka (146. člen SPZ).
- zastavna pravica je pravica upnika, da se v primeru nevračila dolga s strani dolžnika lahko
poplača iz vrednosti zastavljenega predmeta
 NAVADNA HIPOTEKA
- nastane na podlagi zasebne listine in z overjenim podpisom zastavitelja na
zemljiškoknjižnem dovolilu
- hipotekarni upnik tako ne sme izkoriščati pod hipoteko zastavljene nepremičnine. Med
trajanjem hipoteke zastavljena nepremičnina ostane v posesti zastavitelja.
 NOTARSKA HIPOTEKA
- Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen v obliki neposredno izvršljivega
notarskega zapisa, v katerem zastavitelj soglaša, da se terjatev zavaruje z vknjižbo
hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo
terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo in izpraznitev ter izročitev nepremičnine v enem
mesecu po prodaji.
 MAKSIMALNA HIPOTEKA
- Hipoteka se lahko ustanovi tudi tako, da se določi najvišji znesek, do katerega za
zavarovane terjatve jamči nepremičnina (maksimalna hipoteka)
 SKUPNA HIPOTEKA
- za zavarovanje iste terjatve se namreč lahko hipoteka ustanovi na več nepremičninah.
Hipotekarni upnik lahko v tem primeru zahteva poplačilo svoje terjatve s prodajo
nepremičnine vsakega od zastaviteljev, in to v kakršnemkoli vrstnem redu
- skupna hipoteka se vpiše tako, da se:

 hipoteka vpiše pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so

predmet skupne hipoteke in
 ena od nepremičnin iz prejšnje točke določi kot glavna nepremičnina.
6.1. AKCESORNOST ZASTAVNE PRAVICE
- pomembna značilnost zastavnih pravic je njihova odvisnost od zavarovane terjatve
- Akcesornost pride najbolj do izraza pri prenosu zastavne pravice. Samostojni prenos
zastavne pravice ni možen. Njen prenos na novega upnika je možen samo v primeru, če je
zastavni upnik nanj prenesel terjatev, ki je zavarovana z zastavno pravico
- Zaradi akcesornosti ni mogoče obstoječo zastavno pravico uporabiti za zavarovanje neke
nove terjatve (izjema velja pri maksimalni hipoteki).
- Če na primer upnik zavarovane terjatve odstopi od kreditne pogodbe z učinki ex tunc,
preneha zaradi akcesornosti tudi zastavna pravica.
6.2. PRENOS HIPOTEKE
- s cesijo zavarovane terjatve na novega upnika, preide nanj tudi zastavna pravica
6.3. EKSTENTIVNOST HIPOTEKE
- hipoteka obsega nepremičnino v celoti, kot tudi vse njene sestavine in plodove, dokler niso
ločeni od glavne stvari (prvi odstavek 140. člena SPZ). To pomeni, da se hipoteka v času
trajanja razširi na ves prirast, kar povečuje njeno praktično vrednost.
6.4. PREPOVEDANI DOGOVORI PRI HIPOTEKI
- Za zastavno pravico na splošno velja, da so v zvezi z njo prepovedani vsi dogovori, ki
nasprotujejo naravi zastavne pravice. Najbolj znana sta pactum commissorium ter pactum
antichreticum
- Pactum antichreticum se nanaša na uporabo zastavljene stvari ter je pri hipoteki
popolnoma prepovedan (ničen je dogovor, s katerim si hipotekarni upnik izgovori pravico
do pobiranja plodov, ki jih daje nepremičnina, ali da bo nepremičnino kako drugače
izkoriščal; 152. člen SPZ).
- Nično je tudi določilo zastavne pogodbe, da bo zastavljena stvar prešla v last upnika
(pactum commissorium), če njegova terjatev ob zapadlosti ne bi bila poravnana, in
določilo, da bo v tem primeru upnik lahko po naprej določeni ceni prodal zastavljeno stvar
POSEST IZ KNJIGE RENATO VRENČUR
1. UVOD
- čeprav posest ni pravica, pa vendar zagotavlja posestniku pravovarstveno upravičenje
- varuje se torej dejanska oblast nad stvarjo in ne pravica
- V 24. členu SPZ sta opredeljeni neposredna in posredna posest. V skladu s prvim
odstavkom 24. člena SPZ, je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna
posest). V skladi z drugim odstavkom 24. člena SPZ ima posest tudi tisti, ki izvršuje dejansko
oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega
naslova (posredna posest).
- bistveno pa je, da je posest le tisto razmerje fizične oblasti nad stvarjo, ki ustreza
naslednjim kriterijem: zunanjo vidnost, trajnost, izključujočnost in dostopnost stvari
posestniku
1.1. RAZLIKOVANJE MED SUBJEKTIVNO IN OBJEKTIVNO KONCEPCIJO POSESTI
- na področju posesti sta se oblikovali dve koncepciji. Najprej je bila v pravu sprejeta t.i.
subjektivna koncepcija posesti, po kateri je bil posestnik tisti, ki je imel dejansko oblast nad
stvarjo (corpus possessionis) ter voljo imeti stvar za svojo (animus domini oz. animus rem sibi
habendi)
-po objektivni koncepciji, kjer se zahteva le objektivni element, t.j. dejanska oblast nad
stvarjo, je zakupojemalec neposredni posestnik stvari ter je tudi pravno varovan kot
posestnik stvari
- naše pravo ne priznava posestnega varstva v zvezi z izvrševanjem negativnih stvarnih
služnosti
1.2. OPREDELITEV NEPOSREDNE IN POSREDNE POSESTI
 NEPOSREDNA POSEST
- neposredna posest je v prvem odstavku 24. člena SPZ opredeljena kot neposredna
dejanska oblast nad stvarjo. Neposredni posestnik je torej tisti, ki izvršuje fizično oblast nad
stvarjo.
- posest se ne izgubi zaradi ne izvrševanja
 POSREDNA POSEST
- posest ima tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima
neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova (posredna posest)
- Posredni posestnik nima neposredne (navzven vidne) dejanske oblasti nad stvarjo; to ima
neposredni posestnik, ki to oblast izvaja osebno ali preko detentorja
- Posredni posestnik ima ekonomski interes, da se stvar, ki se mu kasneje vrača, ohrani, in
prav zato mu je tudi iz čisto praktičnih razlogov priznano tudi posestno varstvo
- Za razmerje posredne - neposredne posesti mora obstajati volja posedovati stvar kot npr.
najemnik, zakupnik, itd., kar z drugimi besedami pomeni, da mora neposredni posestnik
priznavati nekomu drugemu (posrednemu posestniku) neko višjo posest
- odnos posredne - neposredne posesti so npr. najem, zakup, posodba, prevoz stvari,
pogodba o delu, mandat, komisija, trgovsko zastopanja, prodajno naročilo, pridržek
lastninske pravice, fiduciarni prenos lastninske pravice
1.3. PRIDOBITEV POSREDNE IN NEPOSREDNE POSESTI
- ločimo med originarno in derivatno pridobitev posesti
- V prvi vrsti je treba pojasniti, da mora pri derivativnem prenosu posesti obstajati tako volja
za prenos (Abgabewille) posesti prejšnjega posestnika kot tudi volja za pridobitev
(Erwerbswille) posesti pridobitelja
- Neposredna posest se pridobi s telesno predajo stvari, ki se pojavlja kot resnična dejanska
predaja stvari (traditio vera)
- Posredna posest se praviloma pridobi, ko neposredni posestnik izroči stvar neki drugi osebi
v neposredno posest na podlagi najema, zakupa, posodbe, lastninkega pridržka, itd
- Bodisi posredna bodisi neposredna posest se lahko pridobi tudi v trenutku smrti zapustnika
(t.i. posest dedičev – gl. 29. člen SPZ
1.4. SODNA PRAKSA
 NI POSESTI PRAVICE IN NEGATIVNE SLUŽNOSTI
- Negativne služnosti služnostni upravičenec ne izvršuje, v njej ni nobenega aktivnega
ravnanja in ni prisotnih objektivnih zaznavnih znakov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o
njenem obstoju
 NAČIN IZVAJANJA DEJANSKE OBLASTI NAD STVARJO
- Neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki mora biti izkazana v korist posestnika v smislu
določbe 1. odstavka 24. člena SPZ, ne predstavlja le tudi navzven izkazanega aktivnega
ravnanja posestnika na način, da na stvari, ki jo ima v posesti ali soposesti, nekaj počne,
- Za posest namreč ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstaja trajen fizičen kontakt,
bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati in jo uživati.
Zato ni pomembno, ali je tožeča stranka stanovanje uporabljala redno ali le občasno,
opustitev posesti stanovanja bi bila izkazana le, če bi tožeča stranka odnesla vse stvari,
oddala ključ stanovanja in opustila vsako voljo, da stanovanje uporablja za kakršenkoli
namen.
- Zgolj enkratna nočitev v stanovanju brez kakršnihkoli osebnih predmetov še ne predstavlja
izvajanja posesti, ki mora biti, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, trajna in
navzven vidna oblast nad stvarjo
- Kot enega od bistvenih dokazov za posest stanovanja šteje razpolaganje s ključi
stanovanja. S prepričljivostjo je ugotovilo, da so tudi toženci do 3. 6. 2011 razpolagali s
ključi spornega stanovanja, saj so bili le ti na razpolago v t.i. utiliti sobi.
 PERIODNIČNO IZVRŠEVANJE POSESTI
- Tožnik pot, ki je predmet tega motenjskega spora, uporabljal tedaj, ko je šel s kombajnom
žet pšenico. Ker tožnik kolobari, je bilo to vsaki dve leti. Šlo je torej za periodično
izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo za posebej določen namen ter v opisanem obsegu.
Pritožbeno sodišče soglaša, da to v konkretnem primeru ustreza standardu posesti v
navedenem obsegu
 POSEST ELEKTRIKE, VODE
- Onemogočena uporaba električne energije je torej poseg v posest stanovanja, saj je s tem
stanovanje izgubilo svojo osnovno funkcijo.
- Ker voda ni stvar, na kateri bi bila posest mogoča, se posestno varstvo uporabe vode
uresničuje tako, da se zahteva varstvo posesti na stvari, v katerih se voda uporablja na
primer na hiši ali zemljišču.
 POSEST PARKIRIŠČ
- Stanovalci stanovanjskih blokov na parkirnih površinah pred stanovanjskimi bloki, ki so
dostopne vsakomur, nimajo posesti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo
parkirni prostor.
 PRENOS POSESTI NEPREMIČNINE
- Pri pravnoposlovnem prenosu posesti nepremičnin je namreč treba dati voljni
komponenti predaje posesti bistven pomen in priznati prenos posesti tudi zgolj na podlagi
sporazuma o prenosu posesti, ki ga skleneta pogodbeni stranki, če je pridobitelj v položaju,
da lahko izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Nepremičnin namreč ni mogoče
izročati v posest tako kot premičnin, zato je prenos posesti lahko opravljen tudi na način,
da se izroči ključ ali da stranki izjavita voljo za prenos posesti
2. SOPOSEST
2.1. SPLOŠNO
- Posest lahko izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih
izključno poseduje določen del stvari
- SPZ je v celoti ukinil posest pravice, kar pa ne pomeni, da izvrševalec posesti, ki ustreza
npr. stvarni služnosti, nima posestnega varstva
2.2. SOPOSEST
- V okviru soposesti loči npr. nemška pravna teorija še skupnoročno soposest in navadno
soposest
- PRIMER SKUPNOROČNE POSESTI: bi bil, če lahko npr. oseba A odpre bančni sef le skupaj z
bančnim uslužbencem, ki ima tudi svoj ključ sefa, sef pa je mogoče odpreti le z obema
ključema
- PRIMER NAVADNE SOPOSESTI: bi bil, če več oseb izvršuje dejansko oblast samostojno,
vendar drug poleg drugega
2.3. DELNA POSEST
- Posest je lahko omejene le na določen del stvari. Če npr. izvršuje posestnik posest na
določenem prostoru stanovanja ali hiše (na eni sobi), gre za delno posest
- Vsak delni posestnik uživa posestno varstvo na delu stvari, ki ga ima v delni posesti, tako
naproti tretjim, kot tudi v razmerju z drugim delnim posestnikom
2.4. UJEMANJE VEČOSEBNIH POSESTNIH POLOŽAJEV Z LASTNINSKIMI
- Tako lahko solastnika ali skupna lastnika soposest z dogovorom spremenita v delno posest.
Npr. zakonca, ki sta solastnika ali skupna lastnika dvostanovanjske hiše, se dogovorita, da
bosta soposest razdelila tako, da bo vsak od njiju izključno posedoval del hiše. Lastninsko
stanje se s tem ne bo spremenilo, spremenila se bo le oblika posesti in s tem način
izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
- skupni lastniki lahko izvršujejo dejansko oblast v obliki navadne soposesti ali v obliki delne
posesti
2.5. PRAVNI UČINKI DOGOVORA O UPORABI STVARI (o izvrševanju posesti na stvari)
- Če se npr. solastnika dogovorila, da sme eden solastnik neodplačno uporabljati
nepremičnino v obsegu, ki presega njegov solastniški delež, ima tak dogovor proti solastniku,
ki je dopustil uporabo, kot tudi proti njegovemu singularnemu ali univerzalnemu pravnemu
nasledniku, značilnost prekarističnega razmerja, ki ga lahko solastnik oz. novi pridobitelj
solastniškega deleža kadarkoli prekliče
- Primer bi bil zlasti ta, ko si solastnika katerih delež je enak (vsakemu solastniku pripada npr.
½ celote), razdelita izvrševanje posesti zemljiške parcele, ki obsega 1000 m² tako, da vsak od
solastnikov (delnih posestnikov) izključno uporablja 500 m² zemljiške parcele
2.6. SODNA PRAKSA
 SPLOŠNO
- Za soposest gre tedaj, če poseduje stvar več oseb skupaj tako, da lahko vsak od
soposestnikov izvršuje dejansko (integralno) oblast na celotni stvari ali pa če vsak od njih
poseduje določen del stvari.
- Posestno varstvo uživa tudi delni posestnik. Ta ne izvršuje dejanske oblasti nad stvarjo
skupaj z drugimi posestniki (soposest); temveč jo izvršuje samostojno ter izključno na delu
stvari.
 DOGOVOR O UPORABI STVARI
- Že sama narava solastninske pravice (ki je razdeljena lastninska pravica na nerazdeljeni
stvari; stvar sama ni razdeljena) torej praviloma narekuje solastnikom določeno
sporazumevanje glede solastne stvari, kar je nenazadnje razvidno tudi iz citiranih
zakonskih določb. Najpogostejši so tako dogovori o ureditvi razmerij med solastniki
(uporabi, uživanju in upravljanju)
- Za dogovor o načinu uporabe solastne nepremičnine, zadošča ustni (neobličen) dogovor
- sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in
v breme pravnih naslednikov posameznega solastnika
 POSEST SLUŽNOSTI JE DEJANSKO SOPOSEST SLUŽEČE NEPREMIČNINE
- V SPZ namreč ni določbe o posesti (stvarne) služnosti, kot jo je poznal prej veljavni ZTLR v
tretjem odstavku 70. člena; po SPZ gre v takšnih primerih za (so)posest (določenega) dela
stvari
- Po vsebini je s posestnim varstvom služnosti danes primerljiv institut varstva soposesti
(25. in 35. člen SPZ). Sodišče druge stopnje se osredotoča na pojem soposesti in ne na
delno posest, ki pomeni izključno posedovanje določenega dela stvari, kar ni uporabno za
predmetno zadevo. Soposest pa je varovana na enak način kot posest.
- Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega
položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo
 ODTUJITEV STVARI, O KATERI TEČE POSESTNA PRAVDA
- V posestnem sporu se 190. člen ZPP in s tem relevančna teorija upošteva, če tožeča
stranka odtuji med pravdo nepremičnino, na kateri zahteva posestno varstvo, in novi
lastnik prevzame stvar tudi v posest. V takšnem primeru je tožeča stranka dolžna
prilagoditi tožbeni zahtevek novonastali situaciji.
 NAPAKA V ZAPISU PARCELNE ŠTEVILKE
- Sama številka parcele, na kateri se je motenje posesti dogajalo, ni bistveni element
zakonskega dejanskega stanu iz 33. člena SPZ in po vsebini ne gre za spremembo tožbe, saj
med strankama ni spora o lokaciji zatrjevanega motilnega ravnanja
3. IMETNIŠTVO
3.1. SPLOŠNO
- Kdor izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolžan ravnati po njegovih
navodilih, v skladu s 26. členom SPZ nima posesti (je t.i. imetnik). Ne glede na dejstvo, da
imetnik ni posestnik, lahko za posestnika izvršuje samopomoč.
- Detentor je oseba, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega ter se je tudi
dolžan ravnati po njegovih navodilih. Detencija - imetništvo pomeni samo določeno
pooblastilno razmerje do stvari.
- tipični primer detentorja je npr. prodajalec v trgovini. Detentorju ni priznano posestno
varstvo.
- Nima torej posestnega varstva za sebe, izvršuje pa lahko po izrecni določbi drugega
odstavka 26. člena SPZ samopomoč, vendar za posestnika (t.i. posestnega gospodarja
- Temeljni predpostavki za opredelitev imetništva sta dve. (1) da določena oseba izvaja
dejansko oblast na stvari za drugega in (2) da to izvajanje izhaja npr. iz delovnega ali
podobnega razmerja ali se izvaja v gospodinjstvu ter da obstoji dolžnost ravnati se po
navodilih drugega (posestnika)
- Detentor se mora pri izvajanju dejanske oblasti nad stvarjo obnašati, kot da je instrument
gospodarja (posestnika), ki v pogledu stvari ne more postopati brez gospodarjevih navodil. V
razmerju gospodar - detentor, je treba gospodarja šteti za neposrednega posestnika, saj se
šteje, kot da on izvaja neposredno dejansko oblast nad stvarjo (ki jo sicer izvaja preko
detentorja).
3.2. PREKARIST JE DETENTOR?
- Prekarij je posebna vrsta posodbe, kjer je dovoljena uporaba stvari do preklica (t.i.
neobvezna posodba do preklica).
- To pomeni, da lahko dajalec prekarija (posodnik oz. komodant) kadarkoli zahteva od
prekarista (komodatarja oz. izposojevalca) vračilo stvari
- Prav tako je bistvena značilnost prekarija, kot posebne oblike posodbe, neodplačna
prepustitev rabe tuje stvari
- Prekarij je urejen tudi v našem pravu, in sicer v tretjem odstavku 583. člena OZ, v okviru
posodbe. Če namreč čas trajanja in namen uporabe stvari nista določena, lahko posodnik
zahteva stvar, kadarkoli hoče.
3.3. VARSTVO DETENCIJE
- Iz vidika varstva posesti ne gre detentorju nikakršno posestno varstvo. On ni posestnik.
Nima ga niti naproti svojemu posestniku ter tudi ne napram tretjim. Ima pa po izrecni
določbi drugega odstavka 26. člena SPZ pravico do samopomoči
- Prav tako za detentorja ne velja domneva lastninske pravice iz 11. člena SPZ
3.4. DETENCIJA KOT PRIVID LASTNINE
- Možno pa bi bilo priposestvovanje lastninske pravice na premičnini, pridobljeni od
detentorja
3.5. OGRANI PRAVNIH OSEB
- Tudi pravna oseba je lahko posestnik
- Posestnik je torej izključno pravna oseba, medtem ko organi pravne osebe ali družbeniki
nimajo posesti. Vendar pa organ, ki je upravičen za vodenje pravne osebe, izvaja posest
zanjo.
- Direktor družbe ni posestnik družbinih stvari, to je družba sama, medtem ko njen organ
izvaja dejansko oblast zanjo. Organ (npr. direktor) torej ni posestnik
3.6. SODNA PRAKSA
 DETENCIJA OZ. IMETNIŠTVO
- Razlika med nelastniškim neposrednim posestnikom in imetnikom je v tem, da imetnik
dejansko oblast na stvari izvršuje za drugega in po njegovih navodilih, nelastniški
neposredni posestnik pa izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava
posrednemu posestniku neko višjo posest.
- Kot tipičen primer detentorja tako štejejo prodajalci v trgovini, uradniki, policisti in vojaki
(glede uniforme in nošnje orožja).
 PREKARIJ
- Glede na nesporno dejstvo, da toženec za bivanje v hiši ni nikoli plačeval najemnine, saj
lastniki tega tudi niso zahtevali, je šlo kvečjemu za brezplačno uporabo. V primeru, ko čas
trajanja uporabe ni določen, gre le za začasno dovoljenje, ki ga lastnik lahko kadarkoli
prekliče
- Prekarist ne uživa posestnega varstva, ker je bistvo (takega) imetnika zavedanje, da
dejansko izvršuje tujo oblast.
- Za prekarij gre, kadar se raba stvari prepusti neodplačno, bistveno pa je tudi, da je dano
dovoljenje do preklica,!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
 POSEST ORGANA
- Posestnik je lahko le pravna oseba oz. pravni subjekt, ki lahko glede na pozitivnopravno
ureditev samostojno nastopa v pravnem prometu, ne pa tudi organi takšnega pravnega
subjekta
- Posest ima le pravna oseba, zato je sodišče upravičeno odreklo sodno varstvo zakonitemu
zastopniku (direktorju) pravne osebe.
4. LASTNIŠKA IN NELASTNIŠKA POSEST
4.1. SPLOŠNO
- Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik (prvi odstavek 27. člena
SPZ). Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava višjo pravno oblast
posrednega posestnika, je nelastniški posestnik
4.2. LASTNIŠKA IN NELASTNIŠKA POSEST
 LATNIŠKI POSESTNIK
- Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik
- Tako je npr. najemodajalec posredni lastniški posestnik, najemnik pa neposredni nelastniški
posestnik
 NELASTNIŠKI POSESTNIK
- Če priznava npr. najemnik višjo oblast najemodajalca ter poseduje stvar brez volje imeti jo
za svojo, je nelastniški posestnik
- Bistvena je torej volja posestnika - tako bo tudi tat lastniški posestnik
- Na nepremičninskem področju velja domneva za tistega, ki je vpisan v zemljiško knjigo, na
premičninskem področju pa za lastniškega posestnika.
- »Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik.«
4.3. SODNA PRAKSA
- Dobroverni lastniški posestnik je le tista oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik
stvari, torej je o tem dejstvu v opravičljivi zmoti
5. DOBRA VERA POSESTNIKA
5.1. SPLOŠNO
- Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (28. člen
SPZ)
- Dobroverna posest (bone fidei possessio) stvari se torej pojavlja v dveh oblikah, in sicer kot
(1) dobroverna lastniška posest ter kot (2) dobroverna nelastniška posest
- A, ki je npr. kupil in dobil v posest premično stvar, za katero je vedel ali mogel vedeti, da je
ukradena, ne postane dobroverni lastniški posestnik. Mogel bi npr. vedeti, da je stvar
ukradena, če jo je kupil za bistveno nižjo ceno od realne tržne vrednosti stvari
5.2. POSEBNI PRIMERI PRIDOBITVE
- Dobroverni lastniški posestnik premične stvari je tudi npr. kupec, ki je kupil stvar od osebe,
ki ni imela pravice razpolagati s stvarjo
- Vendar pa je razlika v primerjavi s priposestvovanjem ta, da priposestvovalčeva kasnejša
slaba vera škoduje, kar pomeni, da postane priposestvovalec slaboveren, če izve za
okoliščino, ki izključuje njegovo dobrovernost
5.3. DOBRA VERA PRAVNE OSEBE, POSESTNEGA NASLEDNIKA IN SOLASTNIKA
- Dobra vera pravne osebe se presoja bodisi po dobrovernosti organov pravne osebe bodisi
po dobrovernosti drugih oseb, za katere je glede na njihovo delovno področje pomembno,
da stvar pripada pravni osebi
- Dobrovernost posestnega naslednika (npr. dediča) se presoja samostojno. To bo
pomembno zlasti pri priposestvovanju. Če naj se pridobi s priposestvovanjem solastnina, se
dobra vera presoja glede vsakega solastnika
5.4. SODNA PRAKSA
- Vpis v zemljiško knjigo ni neizogiben pogoj za dobroverno lastniško posest in pravna
teorija ter praksa dopuščata izvenknjižno priposestvovanje
6. PRIDOBITEV POSESTI DEDIČA
6.1. SPLOŠNO
- Dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti
- Pri posesti dedičev gre za primer posesti brez dejanske oblasti in brez volje posestnika (t.i.
spiritualizirana posest)
- Tudi lastninska pravice se pridobi z dedovanjem v trenutku zapustnikove smrti
6.2. KAKŠNO POSEST PODEDUJE DEDIČ?
- V trenutku zapustnikove smrti se lahko pridobi bodisi neposredna bodisi posredna posest.
Če je bil zapustnik posredni posestnik, bodo takšno obliko posesti podedovali tudi njegovi
dediči. V kolikor je bil zapustnik neposredni posestnik pa bodo postali dediči neposredni
posestniki
- Če je bil zapustnik soposestnik ali delni posestnik, bodo tudi dediči omejeni s takšnim
izvrševanjem dejanske oblasti nad stvarjo.
- Če je bil prednik dobroverni lastniški posestnik, bo praviloma takšno kvalifikacijo posesti
pridobil tudi dedič. Če je npr. dedič vedel, da je bila slika, ki jo je kupi njegov oče, ukradena,
pri čemer pa očetu to dejstvo ni bilo znano in tudi tega ni mogel vedeti, bo postal dedič s
trenutkom očetove smrti nedobroverni posestnik
- Če je bil prednik dobroverni nelastniški posestnik, bo tudi dedič praviloma pridobil takšno
posest na zapustnikovi stvari. Tudi tukaj je možna situacija, da je dedič vedel, da je imel
zapustnik v nelastniški posesti (npr. v najemu) ukradene premičnine.
- Če je bil zapustnik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja
samostojno
7. IZGUBA POSESTI
7.1. SPLOŠNO
 PRENEHANJE NEPOSREDNE OBLASTI
- Neposredna posest se izgubi, če posestnik neha izvrševati dejansko oblast nad stvarjo.
Izguba neposredne posesti ima za posledico tudi izgubo posredne posesti. Posredna posest
se ne izgubi, če prejšnji neposredni posestnik postane posredni posestnik
- Posest preneha bodisi prostovoljno (izguba posesti zaradi prenosa na drugega; derelikcija)
bodisi neprostovoljno (uničenje; izguba, brez upanja, da se stvar najde)
 PRENEHANJE POSREDNE POSESTI
- Posredna posest preneha z izgubo posesti neposrednega posestnika s prenosom
posredne posesti na temelju izročitve na dolgo roko; z uresničitvijo odložnega pogoja (pri
pridržku lastninske pravice); z vrnitvijo v najem dane stvari, zaradi prenehanja najemnega
razmerja; s spremembo nelastniškega posestnika v lastniškega,92 ipd.
7.2. SODNA PRAKSA
- Oseba, ki je imela garsonjero v neposredni posesti, je garsonjero izpraznila in pustila ključ
v vratih z namenom, da jo prevzame posredna posestnica
8. SAMOPOMOČ KOT SUBSIDIARNA OBLIKA POSESTNEGA VARSTVA
8.1. SPLOŠNO
- Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo
posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč
takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja
nevarnost
- Varstvo posesti je že tradicionalno zagotovljeno na dva načina. Kot sodno varstvo posesti in
kot samopomoč
- V pravni teoriji se navajata dve obliki samopomoči: defenzivna samopomoč in ofenzivna
samopomoč. Za defenzivno samopomoč gre takrat, ko posestnik vrši samoobrambo svoje
posesti, za ofenzivno samopomoč pa gre takrat, ko posestnik odvzame kršilcu posest nazaj
8.2. SAMOPOMOČ MORA BITI TAKOJNŠNJA
- Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki
segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino,
če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine
8.3. SODNA PRAKSA
- Zato pomeni dejanje, ko oseba, ki se posluži samopomoči, na ta način, da povsem prepreči
izvrševanje soposesti soposestniku, prekoračitev dovoljene samopomoči.
- Zakon ne predpisuje roka, po izteku katerega bi samopomoč štela za nedovoljeno.
Samopomoč je treba izvršiti takoj, ko je to objektivno mogoče. V nasprotnem primeru je
izvršitev samopomoči nedopusten poseg v posest. Kriteriji za dovoljeno samopomoč
morajo biti izpolnjeni kumulativno
9. SPOR ZARADI MOTENJA
9.1. SPLOŠNO
- Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v
tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v
enem letu od dneva, ko je motenje nastalo
9.2. PRAVNA NARAVA ROKOV ZA VLOŽITEV TOŽBE ZARADI MOTENJA POSESTI
- Za sodno varstvo posesti, kot temeljno obliko posestnega varstva, je pomembno, da je
hitro. Tako je v 425. členu ZPP določeno, da mora sodišče v pravdah zaradi motenja posesti
pri določanju rokov in narokov vselej posebno paziti na to, da je treba zadevo po naravi
vsakega posameznega primera hitro rešiti.
9.3. VERBALNO MOTENJE POSESTI
- Kot motenje posesti je v naši sodni praksi opredeljeno tudi verbalno motenje, vendar le, če
pomeni resno grožnjo, zaradi katere moteni opusti izvrševanje posesti.
- PRIMER: A zagrozi sosedu B-ju, da ga bo ustrelil, če bo stopil iz hiše, zaradi česar B opusti
izvrševanje posesti na svoji nepremičnini, gre za pravno priznano obliko verbalnega motenja
posesti.
9.5. SODNA PRAKSA
 ROK ZA VLOŽITEV TOŽBE
- Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30
dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na
njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na
materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno.
 SPREMEMBA TOŽBE
- Sprememba tožbenega predloga je namreč še vedno sprememba tožbe. Odločilno je, ali
sta tožnika s spremembo tožbe zahtevala drugačen oziroma bistveno večji obseg motenja
posesti.
 PONAVLJAJOČE SE IN NADALJEVANO MOTILNO RAVNANJE
- V teh primerih pa ne gre za nadaljevano motilno dejanje temveč za ponavljajoča se
motilna dejanja in torej teče rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti od vsakega
motilnega dejanja posebej dalje
- Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje je,
ali to ravnanje poteka nepretrgoma daljše časovno obdobje, pri čemer prvotno stanje v
vmesnem času ni ponovno vzpostavljeno
10. POSEBNOST SODNEGA VARSTVA POSESTI
- Glede na 33. člen SPZ daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo
motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Tudi
posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do
varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta
izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega zakona. Posestnik pa nima pravnega
varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.
- Tožbo zaradi motenja posesti je mogoče vložiti tudi zoper univerzalnega pravnega
naslednika osebe, ki je neopravičeno posegla v posest. Po stališču pravne teorije pa jo je
dopustno vložiti tudi zoper singularnega pravnega naslednika osebe, ki je neopravičeno
posegla v posest, če je singularni pravni naslednik vedel ali mogel vedeti za neopravičenost
posega v posest svojega singularnega pravnega prednika. Ne more pa biti tožen s posestno
tožbo detentor, ker ni posestnik, ampak izvršuje dejansko oblast na stvari za posestnega
gospodarja, kateri ima status posestnika
10.1. UGOVOR V POSESTNI PRAVDI
- Glede na to, da v posestni pravdi ni dopustno postaviti ugovorov, ki so utemeljeni na pravici
do posesti, se je treba posluževati tistih ugovorov, ki se nanašajo na dejansko stanje posesti.
Tako bodo prišli v poštev predvsem naslednji ugovori:

 da posest sploh ni bila motena

 da ni šlo za neupravičeno poseganje v posest
 da tožnik sploh ni bil posestnik stvari v zvezi s katero zahteva sodno varstvo
 da je bila posest pridobljena na viciozen način
 da je tožba vložena prepozno
10.2. PROTIPRAVNOST POSEGA V POSEST
- Motenje posesti mora biti protipravno
- Zato posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu
10.3. VARSTVO POSREDNE IN NEPOSREDNE POSESTI
- Tudi posredni posestnik je upravičen do posestnega varstva naproti tretjemu, ki moti ali
odvzame posest neposrednemu posestniku proti njegovi volji
- Neposredni posestnik ima nadalje posestno varstvo z zahtevkom tudi zoper posrednega
posestnika. Prav tako mu npr. nemška teorija in sodna praksa priznava tudi pravico do
samopomoči
10.4. INTENZITETA POSEGA V POSEST IN EKONOMSKI INTERES TOŽNIKA
- Vsako poseganje v posest še ne pomeni tudi posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. To je
(lahko) le takšno ravnanje, ki posestnika znatneje ovira pri izvrševanju posesti. Poseg v
posest mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje posesti.
10.5. TOŽBENI ZAHTEVEK
- V pravdi zaradi motenja posesti tožeča stranka nima pravnega interesa za ugotovitveni del
tožbenega zahtevka
10.6. SODNA PRAKSA
 SPLOŠNO O VARSTVU POSESTI
- vedno se ugotavlja zadnje stanje posesti pred nastalim motenjem!!!
- Do sodnega varstva pred motenjem posesti je upravičen tisti, ki dokaže, da je imel pred
motenjem posest stvari, da je bila posest zares motena, da je bila tožena stranka tista, ki je
v posest posegla, da njeno ravnanje res pomeni motenje in da je to protipravno
- Posestno varstvo ima tudi tisti, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo
zaupanja, razen nasproti tistemu, proti kateremu je na tak način prišel do posesti, če je ta
izvrševal dovoljeno samopomoč
- Tudi prepovedane imisije so motenje posesti, zato lahko posestnik zaradi čezmernega
hrupa ali drugih imisij uveljavlja tudi posestno varstvo.
- Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri čemer je vsebina takšne posesti
predvsem v tem, da posestnik rabi oziroma uživa stvar v skladu z njenim namenom.
Uporaba stvari mora biti taka, da ima posestnik od nje določene koristi. Le takšna posest je
lahko predmet posestnega varstva.
 INTENZITETA POSEGA V POSEST IN EKONOMSKI INTERES DOLŽNIKA
- Vsako poseganje v stvarno služnost še ne (more) pomeni(ti) tudi posega, ki bi opravičeval
sodno varstvo. To je (lahko) le takšno ravnanje, ki služnostnega upravičenca znatneje ovira
pri izvrševanju njegove omejene stvarne pravice; poseg mora biti takšen, da bodisi
preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti. Zato se za pravno
upoštevno motenje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v dotedanji način izvrševanja
služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva; vsaka (neznatna) sprememba dejanskega stanja
še ne pomeni motenja ali odvzema posesti v pravnem smislu
- S tem, ko naj bi toženka 14. 6. 2010 rezala in ščipala poganjke na živi meji ter s koso kosila
travo in podrast južno od žive meje, bi bil tožnik le v neznatnem delu lahko oviran v
izvrševanju posesti žive meje. Oblikovanje žive meje po svojem okusu in uporaba
pokošene trave v konkretni zadevi zagotovo ne izkazujejo ekonomskega in s tem pravnega
interesa
- V sodni praksi144 je sprejeto stališče, da posestno varstvo ni utemeljeno oz. ga ni moč
zahtevati, če stranka nima ustreznega ekonomskega interesa za tako varstvo. Tega pa
nima, če je poseg v njeno posest nebistven oziroma zanjo nima praktičnega pomena
- Odsotnost ekonomskega interesa ne pomeni nujno odsotnosti pravnega –
pravovarstvenega interesa, ker je ekonomski interes ožji pojem od pravnega interesa.
Pravnega interesa za vložitev motenjske tožbe, kot je navedeno zgoraj, pa tožnici ni
mogoče odrekati. Ker zakon zagotavlja posestno varstvo, morajo za odrekanje tega varstva
obstajati zakoniti razlogi. Med drugim tudi zato, ker posest ni nepomembno dejstvo.
 MOTENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
- Ker je tožena stranka odklopila električno energijo kljub veljavni Pogodbi o prodaji in
najemu električne energije, je bil odklop izveden protipravno in je s tem tožena stranka
motila mirno posest tožeče stranke. Tožena stranka bi morala najprej doseči odpoved
Pogodbe o prodaji in najemu električne energije, sklenjene s tožečo stranko, da bi lahko
nato (zakonito) odklopila električno energijo.
 POSESTNO VARSTVO NA JAVNEM DOBRU
- Posestno varstvo na javnem dobru je izključeno
 IZKLJUČITEV PROTIPRAVNOSTI POSEGA
- le zakon lahko izključi protipravnost posega
- Protipravnost motenja je izključena, kadar je tako eksplicitno navedeno v zakonu ali
kadar je dejanje (ravnanje) opravljeno na podlagi podzakonskega predpisa, pod pogojem,
da je ta sprejet na zakonski podlagi oziroma zakon nanj prenaša pooblastilo za
(podrobnejšo) ureditev pravnih razmerij
 AKTIVNA IN PASIVNA LEGITIMACIJA
- V motenjski pravdi ni pasivno legitimiran le tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši, pač
pa tudi tisti, ki dejanje naroči, ga odobri ali je opravljeno v njegovo korist.
 TOŽBENI ZAHTEVEK
- tožbeni zahtevek je tisto kar tožnik zahteva - pravna posledica!!!
- Tako je ugotovitveni del zahtevka v motenjskih pravdah, kjer je za varstvo motene
posesti bistvo odrediti prepoved nadaljnjega motenja posesti oz. vrnitev odvzete posesti
ter morebitne druge potrebne ukrepe, nepotreben in da sodi ugotovitev, da je bila posest
motena, v obrazložitev odločbe.
- Z motenjsko pravdo lahko posestnik zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja,
kot ga zatrjuje. Ker pa je tožnica zatrjevala le, da je nepremičnino imela v posesti tako, da
je na njej kosila travo, je dolžnost toženke, da vzpostavi takšno posestno stanje, ki bo
omogočalo zatrjevani način izvrševanja posesti
 NEDOPUSTNA KUMULACIJA ZAHTEVKOV
- V postopku zaradi motenja posesti tudi ni dopustna kumulacija zahtevkov, kot to
dopušča 182. člen ZPP, zato se poleg tožbenega zahtevka iz naslova motenja posesti ne
sme obravnavati tudi zahtevek iz naslova negatornega varstva lastninske pravice
 MOTENJE PO NAVODILIH NAROČNIKA
- Tožbeni zahtevek zoper izvajalca, ki je dejanje opravil v okviru svoje dejavnosti, po
naročilu lastnika, brez koristi od spremembe posestnega stanja, brez očitne protipravnosti
naročila in brez možnosti vzpostaviti prejšnje posestno stanje, je pravilno zavrnilo.
11. OBSEG SODNEGA VARSTVA
11.1. SPLOŠNO
- Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved
nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe,
potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem
- Pri motenju posesti poseg v posest ni tako intenziven kot pri odvzemu posesti. Motilec s
svojim posegom ne gre tako daleč, da bi posestnika v celoti izključil iz izvrševanja posesti,
ampak ga z motilnimi dejanji vznemirja.
- Tudi prepovedane imisije predstavljajo motenje posesti. Tako lahko posestnik zaradi
prekomernega hrupa uveljavlja tudi posestno varstvo.
- obstaja tudi verbalno motenje posesti
- tožbeni zahtevek je praviloma tridelen:

 ugotovitveni zahtevek: zahteva ugotovitev motenja ter način s katerim je bilo

motenje povzročeno – novejša sodna praksa zavrača saj je mogoče samo iz 181. člena
ZPP
 restitucijski zahtevek: vzpostavitev pejšnjega stanja
 prepoved nadaljnjega motenja posesti
11.2. SODNA PRAKSA
 SPLOŠNO
- Vrnitev odvzete posesti v konkretnem primeru ne pomeni zgolj prepustitev zemljišča v
nadaljnjo obdelavo tožeči stranki, temveč mora tožena stranka tožniku omogočiti takšno
posest, kot jo je ta imel pred motenjskim posegom.
 IZREK SKLEPA O MOTENJU POSESTI
- Izrek sklepa o motenju posesti, s katerim sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, ima
tradicionalno tri dele. Prvi je ugotovitev posesti in motilnega dejanja, drugi odredba
tožencu, da vzpostavi prejšnje posestno stanje, tretji pa vsebuje prepoved takšnega ali
drugačnega motilnega dejanja tudi v bodoče
 TOŽBENI ZAHTEVEK
- Tako je ugotovitveni del zahtevka v motenjskih pravdah, kjer je za varstvo motene
posesti bistvo odrediti prepoved nadaljnjega motenja posesti oz. vrnitev odvzete posesti
ter morebitne druge potrebne ukrepe, nepotreben in da sodi ugotovitev, da je bila posest
motena, v obrazložitev odločbe
- V primeru tožb zaradi motenja posesti je pomembno tudi, da so ugotovitveni zahtevki z
dajatvenim delom vedno povezani in torej ugotovitveni del pojasnjuje dajatvenega. Gre
torej za zahtevek, ki ga je treba obravnavati enotno, zavrženje zgolj ugotovitvenega dela
pa bi praviloma povzročilo tudi to, da je dajatveni del nejasen
- Ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti je
nepotreben oz. nedovoljen.
 ZAČASNA ODREDBA
- Ker tožnik lahko dostopa do vinograda po drugi poti in ga obdeluje, niso izkazane
okoliščine, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe.
- S predlagano začasno odredbo tožnik ni zahteval lastnega električnega priključka, temveč
zgolj takšno ravnanje oz. opustitve toženk, ki bi zagotovile dobavo električne energije v
njegovo stanovanje v zgornji etaži hiše na enak način, kot je potekala, preden je prišlo do
odklopa s strani dobavitelja električne energije
 ZAMUDNI SKLEP
- Zamudna sodba (enako velja za zamudni sklep), s katero sodišče ob izpolnjenih pogojih iz
prvega odstavka 318. člena ZPP brez obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu
zahtevku, temelji na domnevi, da toženec priznava tožnikove dejanske trditve. Takšna
domneva pa je dopustna samo takrat, ko je že iz tožbenih trditev mogoče sklepati, da
tožnik utemeljeno uveljavlja s tožbo zahtevano pravno varstvo
12. VARSTVO MED VEČ POSESTNIKI
- V razmerju med več posestniki iste stvari se šteje za motilno vsako ravnanje, ki
samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti!!
- Posestnik uživa poleg posestnega varstva naproti tretjim, tudi posestno varstvo v
medsebojnem razmerju, ko je oblikovana soposest
- Če bosta npr. zakonca izvrševala soposest na skupnem stanovanju, bo šlo za motenje
soposesti, če bo eden izmed zakoncev s samovoljno zamenjavo ključavnice drugemu zakoncu
preprečil vstop v stanovanje
- Nekoliko bolj zapletena je na prvi pogled (so)posest dedičev. Dedič pridobi na zapustnikovih
stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti (29. člen SPZ). Če je dedičev več, nastane
praviloma soposest
12.1. SODNA PRAKSA
- razmerju med soposestniki šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali
ovira dotedanji način izvrševanja soposesti (primerjaj 35. člen SPZ) ter da je lastnik služeče
nepremičnine v izvrševanju oblasti nad svojo stvarjo omejen z upravičenčevim pravilnim
izvrševanjem služnosti.
- govorili o motenju soposesti, mora biti podana taka sprememba dejanskega stanja, ki bi
tožeči stranki onemogočila izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo oziroma v znatni meri
spremenila dotedanji način izvrševanja posesti na njej.
- Dejstvo, da sta bili na fasadi že pred zatrjevanim motilnim ravnanjem nameščeni dve
klimatski napravi pa kaže, da je bilo tudi nameščanje klimatskih naprav na fasado med
soposestniki fasade uveljavljen način izvrševanja dejanske oblasti nad fasado. Z
namestitvijo nove klimatske naprave zato toženki vsebinsko nista spremenili dotedanjega
načina izvrševanja (tožnikove) soposesti fasade. Okoliščina, da klimatske naprave na
tistem mestu prej ni bilo, ne omogoča nasprotnega zaključka, saj tožnik ni imel delne
posesti stvari, to je izključne dejanske oblast na delu stvari. Za soposest, katere varstvo
zahteva tožnik, pa je značilno, da vsak od soposestnikov izvršuje dejansko oblast na celotni
stvari
13. VARSTVO AN TEMELJU PRAVICE
13.1. SPLOŠNO
- Ne glede na spor zaradi motenja posesti (32. člen) je mogoče zahtevati sodno varstvo
posesti iz naslova pravice do posesti (
- Kljub teku postopka zaradi motenja posesti, lahko vzporedno teče tudi petitorni postopek,
v okviru katerega se razpravlja o pravici do posesti. Oba postopka se po pravni naravi
razlikujeta. V posesornem postopku se daje sodno varstvo glede na zadnje stanje posesti in
nastalo motenje. Ne upošteva pa se pravica do posesti in dobrovernost posestnika
- Če npr. kupec samovoljno vzame prodajalcu stvar, ki je bila predmet prodaje, ker jo
prodajalec v skladu s prevzeto zavezo ni izročil kupcu, je s tem kupec protipravno posegel v
posest prodajalca. Res je, da bi prodajalec moral kupcu izročiti stvar v dogovorjenem roku,
vendar je to stvar petitorne pravde, ki je utemeljena na prevzeti obligacijski obveznosti.
13.2. SODNA PRAKSA
- S tem, ko je bilo odločeno o meji, pa je bilo odločeno tudi o pravici do posesti nad
spornim območjem ob meji med zemljišči, navedena odločitev pa je postala pravnomočna
med predmetnim postopkom. Pri tem ni odveč poudariti, da je namen posestnega varstva
v začasni in provizorni ureditvi, ki traja do tedaj, dokler nekdo v pravdi ne dokaže, da ima
do posesti pravico (pravilo petitorium absorbet possessorium)
- uporaba pravila petitorum absorbet possesorium pravilna. Prišlo je namreč do situacije,
ko je moralo sodišče v posestni pravdi izjemoma upoštevati ugovor pravice.
- Odločba v posestnem sporu, čeprav postane pravnomočna in izvršljiva, je zgolj začasen
ukrep in velja le, dokler se v rednem postopku (petitorni pravdi) ne odloči o sporni pravici.
To pomeni, da bo posestnik varovan toliko časa, dokler mu nasprotnik ne dokaže, da ima
pravico do posesti on. Če ob vzporednem teku petitorne in posesorne pravde pride prej do
pravnomočne odločitve v petitorni pravdi, ima prednost pravica in ne zadnje stanje posesti
(pravilo petitorium absorbet possessorium)
- V posestnem sporu se tožena stranka izjemoma lahko sklicuje na svojo pravico do
posesti, in to samo v primeru, da je tisti, ki naj bi posest motil, pravico do posesti pridobil
na podlagi pravnomočne sodne odločbe.!!!!!!!
- Če ob vzporednem teku petitorne in posestne pravde prej pride do pravnomočne
odločitve v petitorni pravdi, lahko tožena stranka v posestni pravdi ugovarja, da je
pridobila pravico do posesti. V takih primerih ima prednost pravica in ne več zadnje stanje
posesti. Tožbeni zahtevek iz posestne pravde je treba zavrniti.!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!