Navodila GoSoft

NAVODILA ZA UPORABO
INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Nova Gorica, november 2016

UVOD
Poslovno proizvodni informacijski sistem GoSoft® je namenjen proizvodnim podjetjem vseh
velikosti kot tudi ostalim podjetjem in ustanovam. Omogoča spremljanje poslovanja od ponudb in
naročil proizvodnji, preko tehnične dokumentacije (kosovnice, tehnološki postopki, risbe) in nabave
materiala z materialnim poslovanjem do planiranja materialnih potreb in proizvodnih kapacitet ter
odpreme in fakturiranja izdelkov. Omogoča tudi vodenje trgovinskega poslovanja, klasificiranja
artiklov, kakor tudi urejenega pisanja dopisov in pošiljanja dokumentov po internetu. Podpira
računovodske funkcije, ki bodo zadovoljile tako proizvodna, kot tudi druga podjetja, pa tudi
računovodske servise, saj omogoča vodenje več podjetji v istem sistemu. V sistem kot celoto je
povezan tudi obračun osebnih dohodkov s kadrovsko evidenco.
Posebna skrb je namenjena funkcijam za planiranje (MRP-II, Manufacturing Resources Planning),
povezavi finančnega poslovanja z internetom (plačevanje računov, prenos bančnih izpiskov prek
interneta) in obračunu osebnih dohodkov s tako odprtim sistemom, da omogoča obračun v vseh
vrstah podjetji in ustanovah, brez spreminjanja programa.
o216939
Celoten informacijski sistem je povezan v skupni bazi in temelji na interaktivnih vnosih, kar
omogoča takojšen pregled vseh podatkov pri vseh uporabnikih sistema. V sistem lahko vstopajo
samo pooblaščene osebe, ki imajo dovoljenja za delo na svojem področju. Opis informacijskega
sistema je glede na funkcije razdeljen na 9 delov:
FAQ – POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

I. SPLOŠNO O UPORABI PROGRAMA
splošen prikaz dela s programom – okna, tabele, razvrščanje, urejanje podatkov ....
II. OSNOVNI – GLAVNI PODATKI
opis osnovnih podatkov (poslovni partnerji, artikli, osebe) in delo z njimi
III. KOMERCIALA
opis dokumentov nabave in prodaje ter razni pregledi in nastavitve
IV. PROIZVODNJA
opis tehničnih podatkov (kosovnice, tehnologija, klasifikacija), kalkulacije cen, planiranje
materialnih potreb in spremljanje proizvodnje ter kontrola kakovosti, matični list, fino
planiranje in drugi podatki vezani na proizvodnjo
V. RAČUNOVODSTVO
opis finančnega računovodstva, obračuna plač, vodenje osnovnih sredstev, blagajna
VI. SISTEMSKI PODATKI
opis raznih nastavitev in konfiguracije sistema
VII. ANALIZE
opis modulov za izdelavo raznih analiz in pregledov podatkov za celoten sistem
VIII. INTRANET IN INTRANET MODULI
Opis Intranetnega dela programskega paketa Gosoft
Navodila lahko služijo samo kot pripomoček pri uporabi programskega paketa, posamezni deli
navodil lahko odstopajo od dejanskih funkcij. Za natančnejša navodila in novosti se je potrebno
posluževati skrbnikov sistema ali/in spletne strani za spremljanje novosti podjetja GOinfo, d.o.o.
FAQ - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
SPLOŠNO O PROGRAMU:
V: Kako naredim upgrade programa?
O: Podrobna navodila s slikami.
V: Ali obstajajo postopki za izdelavo?

O: Postopke za izdelavo najdete tukaj.
V: Kako dobim na seznam samo tiste izpise, ki jih potrebujem?

O: Vsak uporabnik si nastavi priljubljene izpise. Več o nastavitvi najdete tukaj Navodila za nastavitev priljubljenosti
izpisov.
V: Kaj dela oziroma prikazuje kakšen izpis (akcija)?

O: Postavite se na ikono vprašaj (desno od naziva) in pokaže se vam oblaček z opisom izpisa. Z dvoklikom se vam
tudi fiksno odpre.
V: Kako brišem artikel?

O: Kaj vse moramo pobrisati, da bo dovolilo brisati tudi same osnovne podatke artikla, se vidi s pomočjo akcije na
seznamu artiklov: Uporaba artikla. Nato gremo na vsak zavihek, in kliknemo ikono Briši zapis. Celoten postopek
si lahko ogledate tukaj - Postopek brisanja artikla.
V: Kako kreiramo nov ključ (podnivo) v klasifikacijskem drevesu?

O: Na oknu klasifikacija v tehničnih podatkih ALI na posameznem objektu, ki omogoča klasificiranje na zavihku
Klasifikacija. Z desnim klikom na ključ, ki mu želimo dodati podnivo izberemo opcijo Spreminjanje, ki odpre novo
okence. Spodaj desno nato izberemo gumb Dodaj podrejeni zapis. Izpolnimo podatke novega podnivoja in vpišemo.
Za podrobjejša navodila glej dokumentacijo klasifikacij.
V: Kako dodamo novo klasifikacijo na posamezen objekt (Artikel, Osebo, Partnerja,...) ?

O: Na posameznem objektu, ki omogoča klasificiranje na zavihku Klasifikacija. V spodnjem levem delu z miško
kliknemo in držimo želeni ključ, ter ga potegnemo v zgornji del. Za uveljavitev spremembe kliknemo še Vpiši spodaj
desno.
V: Status dokumenta je rdeč in ne dovoljuje spreminjanja. Zakaj?

O: Dvoklik na Status vam pove zakaj.
V: Pri kreiranju PDF dokumenta ali pošiljanju po e-mailu mi javlja, da ni PDF tiskalnika.
O: Namestiti je potrebno PDF tiskalnik. Poglejte si podrobna navodila za namestitev.
V: Kako poiščem pojem v dokumentaciji Gosofta (F1) npr. iskanje nizov 'CMR', 'EUR'?
O: Iskalni niz vpišite v zgornje filtrirno polje okna Vsebina in kliknete preberi oz. Enter.
RAČUNOVODSTVO:
V: Zakaj se na Bančnih izpiskih - Prenos pojavi napaka: Računa ni na podjetju?
O: Pojavi se takrat ko izberemo bančni izpisek na katerem ni takega poravnalnega/komercialnega računa kot je na
privzetem bančnem izpisku. Bančni izpisek moramo privzeti (včitati) na izbranem podjetju na katerega se nanaša.
V: Zakaj se na Blagajna, Potni nalogi - Prenos pojavi napaka: Datum Per ni v odprtem obdobju?
O: - Ali imate odprto obračunsko obdobje na Sistem, Skupni šifranti, Obračunske skupine? ALI
- Preglejte, če je na dokumentu datum iz predhodnega leta!
V: Zakaj dobim na izdanih fakturah napako: Datum per ni v odprtem obdobju?

O: V Prodaja / Dokumenti preberite vse izdane fakture s statusom Za prevzem (ostale filtre pobrišite npr. Datum od)
in poiščite, katera ima datum v predhodnem letu.
V: Kako najti vse račune, ki so likvidirani na prevzemnico?

O: - Preko standardnih izpisov na seznamu prevzemnic: 335 Prevzemnica - likvidacija ali 540 Prevzemnica z likv.
računi po identih ALI
- Preko zavihka Povezave na Dokumentih dobimo seznam računov s katerimi je prevzemnica likvidirana.
V: Kako se odlikvidirajo postavke prevzemnice z računom?

O:
I.) Gremo na okno: Logistika - Nabava - Likvidacija računov - Zavihek Prevzemnice (Na zavihku Račun ni važno
kaj je prebrano).
V polje Št. dokumenta vpišemo številko prejema, ki ga želimo odlikvidirati.
POZOR: pazite na iskalne filtre (glej status, dobavitelj,..)
Na seznamu se postavimo na ustrezen dokument, ter se premaknemo na zadnji zavihek Pregled likvidacije.
II.) Zavihek Pregled likvidacije:
POZOR: Ker smo na zavihek Pregled likvidacije prišli iz zavihka Prevzemnice, moramo najprej izbrati polje Račun
(in ne polje Prevzemnice)! Ko na seznamu dobimo povezavo med računom in prevzemnico se nam z dvoklikom na
izbran dokument postavimo na zavihek Likvidacija, kjer je povezava med računom in prevzemnico.
III.) Zavihek Likvidacija - Obdelava: Odlikvidiraj postavke.
Akcija za prebrane vrstice odlikvidira postavke. Po akciji je potrebno potrditi z vpisom!
Ker je lahko prevzemnica likividiran z več računi je potrebno zgornji postopek iskanja računov, ki so vezani na
prevzemnico ponoviti toliko krat, kolikor je računov.
OSNOVNA SREDSTVA:
V: Zakaj dobim napako: Datum PER ni v odprtem obr. obdobju?
O: - Preverite ali imate odprte obračunske skupine, ter ali
- imate odprto obdobje na VD-ju. Preverite na Sistem/ Skupni šifraniti / VD => Modul: Osnovna sredstva, ne v
računovodstvu npr. OSN, samo za tekoče leto.
V: Obračun amortizacije javi: Obdelave ne morete sprožiti! Predhodno leto mora biti zaključeno in
zaključeno obdobje na VD=OSN.
Preverite obdobje obračunske skupine Osnovna sredstva, za katero želite obračunati amortizacijo
Preverite obdobje na vrsti dokumenta OSN (Modul: Osnovna sredstva). Izberite ' zavihek 'Uporaba'. Datum polja
Odprto od: ne sme biti iz predhodnega leta. Na primer obračunavamo amortizacijo za leto 2014 , pravilen vpis
datuma Odprto od: 1.1.2014.
V: Kako kontroliram vrednosti registra osnovnih sredstev z bilanco stanja s konti razreda 0?
Stanje na kontih vrednosti osnovnih sredstev in popravka vrednosti kontroliramo z registri osnovnih sredstev. To so
izpisi katerih naziv izpisa prične s tekstom 'Osnovna sredstva...'. Na primer izpis številka 1854 Osnovna sredstva -
na dan. Čeprav imamo na teh izpisih tudi kolono obračunane amortizacije, ta ni primerljiva s podatki v bilanci (če
smo osnovno sredstvo izločili in je v obdobju, ki ga kontroliramo še imelo obračune; če smo v kontroliranem
obdobju osnovno sredstvo imelo nove otvoritve) .
V: Kako kontroliram obračunano amortizacijo z bilanco stanja, konti stroškov razreda 4?

Promet na kontih razreda 4, kjer imamo knjiženo amortizacijo kontroliramo z izpisi, ki zajemamo samo podatke
obračunov (amortizacija, pospešena amortizacije,...). To so izpisi katerih naziv izpisa prične s tekstom 'Obračun...' .
Na primer: Izpis številka 418 Obračun osn.sredstev po kontnih skupinah.
INTRASTAT:
V: Zakaj ne prenese določenega prejema v Odtoke?
O: 1. Na Partnerju ni določena država.
2. Na državi ni določeno da ju EU, ali pani vpisan datum vstopa v EU
3. V komentarju na prejemu je določeno, da je Prejemnik partner, ki ni tujina. Prejemnik prevlada nad partnerjem.
V: Zakaj ni carinskih tarif na postavki?

O: Na artiklu nimate vpisane cartinske tarife.
MATERIALNO POSLOVANJE:
V: Zakaj ne morem knjižiti dokumenta: Obdobje zaprto?
O: Preverite kdo v firmi sme odpirati obdobja pod Sistem, Skupni šifranti, Obračunske skupine in ga povprašajte
zakaj je obdobje zaprto.
V: Zakaj program zavrne vpis postavke: Suma izdaj različna od količine)?

O: Ročno ste popravljali izdaje (dvoklik na količino) in sedaj vsota teh ročno izbranih prejemov ni enaka količini
postavke. Če ne gre drugače, pobrišite tako postavko in jo dodajte kasneje ponovno (pazite, da povežete z izvornim
dokumentom).
V: Zakaj program zavrne vpis postavke: Suma zapiranja različna od količine?

O: Spreminjali ste količino po tem, ko ste že zaprli izvorni dokument ali obratno: spremenili ste količino, ki zapira
izvorni dokument, ta pa ni enaka količini postavke. Popravite količino posavke ali količino na povezavi.
V: Kako na izdajnici popraviti izdajo artikla iz drugega prejema?

O: Dvoklik na količino; v spodnjem delu pobrišemo ustrezen prejem, in novega izberemo v zgornjem delu ter v
spodnjem po potrebi ustrezno popravimo količino in prenesemo.
PRODAJA / NABAVA:
V: Zakaj na Prodaja, Pregledi in analize ne dobim takega rezultata kot sodelavec na svojem računalniku?
O: Najpogostejši vzrok je napačna izbrana Valuta = € in Skupna valuta = €, kar pomeni, da ni zajetih postavk npr. v
$ ali funtih, ali imate (presledek) blank v filtru: UC. Morda uporabljate različen Tip termina, ali tip Artikla: z avansi,
ali Tip=Odprto+delno.
V: Prejemnik ne dobi PDF priponke!

O: Preverite ali je bila v odjemalcu pošte priponka pripeta na mail, ter preverite, da je tip priponke res PDF. Če ima
pripeta priponka ime Winmail.dat, potem pomeni, da ni pravilno nastavljen odjemalec pošte za pošiljanje priponk
PDF. Za podrobnejše nastavitve glejte tudi Outlook nastavitve za delovno postajo.
PROIZVODNJA:
V: Nov delavec v proizvodnji: kaj mu moram nastaviti za knjiženje v i-net aplikaciji?
O: Na seznamu oseb imamo akcijo, ki olajša postopek: Dodelitev pravic za dostope od inet aplikcije za delo s
črtno kodo. Vhod so izbrane osebe. Parametri za izbor dostopa do inet aplikacij WebPhp za knjiženje s črtno kodo
(to je klasifikacija na zaščitah Z#WI__). Če izbrana oseba nima user_code (kode za prijavo) se mu doda
(MatSt=user_code). Če izbrana oseba nima gesla intranet (user_pass) ga avtomatsko generiramo - dolžine 4 znaki!
(funkcija za generiranje gesla intranet je radnom!).
Izbranim osebam dodeljujemo, brišemo oz. brez spreminjanja navedene klasifikacije oz. dostope do PHP web
aplikacij za delo s črtno kodo.
V: Zakaj preplaniranje javi napako - ni urnika ali zanka...?

O: Dodali ste novo delovno mesto, katero še nima urnika; Vpišite urnik preko Proizvodnja, planiranje, Delovni
koledar, zavihek Pogoji, Gumb Obdelave: Vpiši urnik.
V: Zakaj je razlika med ceno, ki jo dobim v kosovnicah in pregledih (npr. izpis 167,..) ter
Predkalkulativno (izpis 215)?
O: Najpogosteje je razlika v kalkulativni seriji Artikla (najpogosteje na podrejenih), saj v kosovnicah in pregedeih
računamo vse za količino vhoda, medtem ko predkalkulacija računa za vsak artikel s svojo kalkulativno serijo, ki je
vpisana na osnovnih podatkih. Pogosta napaka uporabnika je, da te serije za podrejene ne določi, ali pa je različna
od nadrejene (kar je tudi namen - ekonomična serija npr).Tudi material, če ima zelo majhno ceno (pod 0.1), bi
moral imeti ustrezno kalkulativno serijo, za katero se cena izračunava, da je ta točna. Velikokrat vpliva tudi faktor
zaokroževanja, če je enota mere nedeljiva (v predkalkulaciji se tudi to upošteva, v kosovnicah in pregledih pa ne).
JAVNA NAROČILA:
V: JR zunanji partnerji; Zakaj na seznamu ne najdem ustreznega JR?
O: Razlog je v večini primerov ta, da imamo v iskalnih poljih vpisane napačne podatke. Ponavadi je dovolj, da
izberemo pravilno fazo razpisa (1. faza, 2. faza, OP-PZP) in kliknemu gumb Najdi. Če je razpisov preveč, lahko
vpišemo tudi pravo šifro razpisa v polje šifra JR in kliknemo Najdi. Če še vedno ne dobimo želenega razpisa,
kontaktiramo ustanovo, ki rapisuje iskan razpis. Oni vam pomagajo, oziroma vas usmerija na nas.
V: Kje se na ceniku JN (PO) pogleda do kdaj velja cena? (zgodovina - datum do)?
O: Postavimo se na ustrezni cenik, kliknemo tab stran zgodovina in na prvem zapisu (z vrha) pogledamo v polje
datum do. Do takrat velja cena, ki jo vidimo na seznamu cenikov pod cenikoma JN ali PO.
PLAČE:
V: Zakaj ne izračuna bolniškega nadomestila v breme ZZZS?
O: Preverite, ali imate vpisano bruto urno postavko - osnovo za izračun boleznine na dodatnih podatkih delavca.
V: Zakaj ne izdela virmana za plače za enega delavca?

O: Preverite vpis podatka Procent OD na osebah, na zavihku Računi.
V: Pripravila sem podatke M-4 za podjetje DELO d.o.o.. Ko pa sem jih uvozila v ZPIZ, mi napiše napako –
ni pravilna registrska številka podjetja (1234567890). Kje se to popravi?
O: Registersko številko je potrebno popraviti v uporabniških nastavitvah v ključu PAY_Reg_st. Če nimate dostopa do
uporabniških nastavitev se obrnite na skrbnika za plače.
V: Pri prenosu ur na ZPIZ mi javi napako, da fond ur ne ustreza letnemu fondu ur (2088)?
O: Preverite ali imate pravi fond ur za zavenca vpisan v tabelo M4.
V: Ali lahko ponavljam prenos podatkov za dohodnino za isto leto?

O: Lahko ponavljate prenos, v primeru, da želite podatke za isto obdobje pobrisati, postavite kljukico na akciji za
prenos podatkov Brišem stare zapise.
V: Kako lahko izberem le nekatere podatke (za analizo) po delavcih za določen obračun?
O: Pregled po delavcih je možen na zavihku statistika. Tam je možnost izbire različnih podatkov za obračun plače za
celotno podjeje oz. za enega delavca po posameznih obračunih.
Lahko si nastavite tudi lastne vzorce pregleda. Možnost prenosa tabele v excel tabelo.
V: Oddaja REK obrazca (xml datoteka pri obračunih OD) v eDavkih javi napako pri uvozu.
O: Naj pošlje xml datoteko meni pri kateri javi napako in sporoči na katerem obračunu naredi datoteko in skopira
napako iz eDavkov.
V: Obračun OD; ne morem vnesti vrednosti v določeno postavko.
O: Sploh ne dovoli vnesti, ali ne dovoli vnesti samo določene vrednosti (razlog: vpisana vrednost je izven "obsega"
polja).
V: Na obračunu OD so pri vnosu vsa polja siva.

O: Datum izplačila obračuna mora biti enak ali večji današnjemu datumu.
V: Kakšen je postopek pri prezaposlitvi delavca?

O: 1. V šifrantu oseb se naredil novo matično številko in doda iste klasifikacije oseb, kot jih je imela 'stara' matična
številka.
2. Novi matični številki dodamo NOVO uporabniško ime in geslo.
3. Obnovimo zaščite
4. Kopiramo zaščite iz 'strega' uporabnika na novega uporabnika (z akcijo na zaščitah - kopiraj pravice drugega
uporabnika).
5. 'Starega' uporabnika odkljukamo, da NI več uporabnik.
6. Poženemo akcijo Brisanje VSEH zaščit za izbrano osebo, ki ni več uporabnik.
7. Popravimo vsa stikala (uporabniške nastavitve), če je je imela oseba na stari matični številki v kateri od akciji
nastavitve za uporabnika oz. je bila uporabljena za kakšno avtomatsko polnjenje podatkov in jo zamenjamo z novo
matično številko (predvsem za pošiljanje kakšnih sporočil, meilov).
Uporaba programa - osnovni napotki
I. SPLOŠNO O UPORABI POGRAMA

1. Osnovni pojmi
2. Glavni zaslon
2.1 Glavni menu
2.2 Delo z orodno vrstico
2.3 Delo s seznami - tabelami
2.3.1 Grupiranje
2.4 Delo z okni za vnos podatkov
2.5 Navigator
2.6 Iskanje določenih znakov ali besed
2.7 Iskanje ali zamenjava določenih znakov ali besed
2.8 Obdelave podatkov
3. Zaščite
4. Potrebna strojna ter programska oprema
SPLOŠNO O UPORABI PROGRAMA
Programski paket GoSoft zajema vse glavne poslovne funkcije proizvodnega podjetja ali javnega zavoda.
Temelji na enkratnem interaktivnem vnosu podatkov in povezavi vseh funkcij v enoviti informacijski sistem.
Proizvodna podjetja:
Namen uporabe je povečevati produktivnost in zniževati pretočne čase in stroške.
Sistem GoSoft sestavlja več modularnih podsistemov, ki so tako grajeni, da omogočajo postopno obvladovanje
celotnega proizvodnega procesa. Poleg proizvodnih funkcij, pa je v paket integriran tudi modul za obračun osebnih
dohodkov s kadrovsko evidenco in paket za vodenje računovodstva in financ.
Moduli ki jih GoSoft zajema so:
Osnovni podatki Temelji za vse poslovne funkcije sistema (artikli, poslovni partnerji, osebe,...).
Upravljanje zalog Modul za določanje skladišč in prometa materiala.
Komerciala in trgovina Modul je razdeljen na nabavo in prodajo, osnova je delo s poljubno nastavljivimi
dokumenti.
Tehnični podatki Modul obsega razvoj izdelkov in njihovo definicijo.
Kalkulacije Omogoča določitev različnih vrst cen z vodenjem zgodovine.
Načrtovanje materialnih Podjetju zagotavlja hitro in učinkovito načrtovanje potrebnih artiklov.
potreb
Spremljanje proizvodnje Modul nudi kompleten nadzor in upravljanje proizvodnih aktivnosti.
Nadzor proizvodnje - MES Modul je uporaben predvsem za spremljanje delovanja strojev.
Finančno računovodstvo Omogoča učinkovito spremljanje poslovanja z zajemanjem in prikazovanjem podatkov
o poslovnih dogodkih.
Plače in kadrovska Je odprt podsistem za obračun plač in vodenje osnovnih podatkov o zaposlenih.
evidenca
Javni zavodi:
Namen uporabe je zagotavljanje zmanjšanja administrativnega dela, ter povečanje preglednosti nad stroški
naročanja in porabe materiala. Poleg osnovnih poslovnih modulov ima GoSoft integrirane tudi module za učinkovito
spremljanje materialnih tokov v javnih zavodih ter modul za javne razpise. Prednost takega celovitega
informacijskega sistema je predvsem enovita podatkovna zbirka, ki omogoča enkraten vnos podatkov, s tem pa nudi
vsem uporabnikov iste informacije (skladišča – lekarne, računovodstvo, služba za javne razpise, nabavna služba,
strokovni kader).
Predstavitev delovanja programa
1. Osnovni pojmi
2. Glavni zaslon
3. Zaščite
1. Osnovni pojmi
V tem delu je na kratko opisano in obrazloženo nekaj računalniških izrazov in funkcij, ki se večkrat pojavijo v
dokumentaciji.
Osnovne funkcije:
Levi oz. desni klik

(left, right click)
Kratek pritisk na levi ali desni gumb na miški. V paketu GoSoft z levim gumbom sprožamo obdelave, izbiramo opcije
in označujemo polja. Z desnim gumbom dobimo hitri pomožni menu.
Dvojni klik
(double - click)
Dvojni klik je hiter dvakratni pritisk na levi gumb miške. Tak pritisk deluje kot nekakšna bljižnica, saj določen objekt
hkrati izberemo in sprožimo. Tako nas na primer, dvojni klik v glavnem seznamu prenese v masko za vnos
podatkov.
Povleci in spusti
(drag'n drop)
Puščico postavimo na željen objekt, ter pritisnemo in držimo levo tipko. Miško povlečemo do nove pozicije in gumb
spustimo. Tak pritisk nam služi za premikanje in preoblikovanje oken ter izbiro več objektov naenkrat.
Funkcijske tipke
F1 - pomoč
F2 - kalkulator na numeričnih poljih
F3 - nadaljuj z iskanjem (kadar nekaj iščemo po tabelah in so že vpisani parametri)
Shift + F3 - sprememba malih tiskanih v velike in obratno (tekst označimo in izvedemo ukaz)
F4 - briši zapis
F5 - kopiraj zapis
F6 - preberi
F7 - v računovodstvu izračun zneskov
F8 - dodaj nov zapis
F9 - odpri okno za podrobnost
F10 - kurzor se postavi na meni (standard Windows)
F11 - prikaži seznam izpisov
F12 - vpiši v bazo.
Kako deluje kalkulator

Kalkulator, ki ga aktiviramo s funkcijsko tipko F2, deluje samo na numeričnih poljih z decimalnimi vrednostmi. V
kalkulator se vpiše trenutna vrednost polja, delujejo vse osnovne funkcije (+,-,*,/), po izračunu pa s tipko ENTER
prenesemo rezultat v trenutno polje.
Glej tudi točko 2.2 Delo z orodno vrstico.
Objekti na oknu:
Kazalec strani
Kazalec strani se nahaja pri vrhu okna in kaže na trenutno stran na oknu (tudi zavihek, tab). Omogoča različne
izbire na enem oknu. Običajno je prvi zavihek seznam, ostali pa detajlni podatki izbranega zapisa.
Tekstovno okence
(single line edit)
Tako okence je namenjeno ročnemu vnosu podatkov, parametrov itd. Tekstovna okenca se nahajajo na maskah za
vnos podatkov, vnos parametrov ali vnos vhodnih podatkov za izpise.
Tekstovno in izbirno polje

Polje z modro zapisanim nazivom služi za vnos podatkov, parametrov in istočasno z dvoklikom odpira okno šifranta
(npr. Šifrant poslovnih partnerjev, Artikli, Delovni nalogi, ...) odvisno od naziva polja.
Za ta polja je tudi omogočeno samodejno ponujanje zapisov, ko vtipkamo tri znake naziva ali dodatnega naziva se
nam v spustnem seznamu pojavi prvih n objektov (odvisno od nastavitev maksimalnega števila zapisov pri iskanju),
ki ustrezajo rezultatu.
V primeru, da vas spustni seznam moti (in npr. idente in partnerje vedno izbirate po šifri, katero poznate); lahko to
izklopite v stikalu: AutoComplete. Možen je tudi izklop določene liste objektov (primer /ExcludedBO=Ident,Partner).
Funkcionalnost ne dela na nekaterih majhnih oknih zaradi tehničnih omejitev. Zapise, ki jih ponudi AutoComplete,
lahko tudi filtriramo z dodatnim pogojem v stikalu AutoComplete (/Filter_<ime>=). Za nastavitve se obrnite na
skrbnika (opis pogoja je zapisan v opisu stikala).
Okenca s padajočimi seznami

(drop down list box)
Preko takih okenc izberemo opcijo ali podatek s seznama, ki se prikaže, če kliknemo na desno puščico. Taka polja
lahko imajo tudi možnost ročnega vnosa.
Potrditvena polja
(checkbox)
S tem poljem vključimo ali izključimo določeno opcijo. Če je kvadratek prazen, je opcija izključena, če pa je v njem
kljukica ali križec, potem pa je vključena.
Izbirna polja
(radio button)
Ta polja delujejo podobno kot potrditveno, le da se lahko odločimo le za eno možnost med danimi.
Ukazni gumbi
(button)
S temi gumbi sprožimo različne obdelave, kot so: zapis podatkov v bazo, ponovno branje, start obračuna ...
Z gumbom Preberi ponovno preberemo podatke na seznamih.
Gumb Obdelave nam ponudi seznam obdelav podatkov za različne namene. Z dvoklikom na tekst obdelave,
poženemo posamezno obdelavo. Glej tudi: Obdelave podatkov.
Splošni prikaz: Splošno o uporabi programa
2. Glavni zaslon
Ko se uspešno prijavimo v program (kodo za prijavo in geslo zagotovi skrbnik sistema v podjetju ali odgovorni
skrbnik iz podjetja izvajalca), se na ekranu prikaže glavni zaslon.
Barvo ozadja lahko poljubno nastavimo ali vključimo 2.5 Navigator v ozadju. Barvo ozadja nastavljamo v
Sistem->Uporabniške nastavitve, stikalo: Program_ozadje in v vrednost vpišemo RGB kodo barve. Barvo
ozadja lahko nastavimo za posameznega uporabnika, za podjetje ali za celotno bazo.
Druga možnost je (generalna nastavitev barve), da na ikoni za aktiviranje programa izberemo lastnosti (desni klik
-> lastnosti) in na koncu vrstice Cilj, vpišemo barvo v obliki /Ozadje=16769152 (med zadnjim ukazom in /
mora biti presledek).
V nadaljevanju so opisane posamezne sestavine glavnega menija in njihova uporaba.
Shranjevanje velikosti okna

Vsa okna v programski opremi je možno z načinom 'Povleci – spusti' prilagoditi velikosti ekrana in potrebam
uporabnika. Tako izbrano velikost osnovnega okna, kakor tudi ostalih oken je možno shraniti. Z levim klikom na
ikoni 'Goinfo' skrajno levo zgoraj, izberemo opcijo 'Shrani velikost'.
Tiskanje okna
Vsa okna je možno natisniti tako, da na oknu, ki ga želimo natisniti, kliknemo z levim klikom na ikoni 'Goinfo'
skrajno levo zgoraj in izberemo opcijo 'Natisni okno'.
2.1 Glavni menu

2.3 Delo s seznami-tabelami
2.3.1 Grupiranje
2.5 Navigator
2.8 Obdelave podatkov
Osnovni prikaz: Splošno o uporabi programa
2.1 Glavni menu
Glavni meni vsebuje naslednje izbire:

Zapisi
Računovodstvo
Plače
Prodaja
Logistika
Tehnični podatki
Proizvodnja
Analize
Sistem
Okna
Pomoč
Na levi strani je drevesni meni za izbor ustreznega okna. Nivoje odpiramo s klikom na znak + ali z dvoklikom,
zapiramo pa s klikom na znak - oz. dvoklikom. Razpored je enak kot na zgornjem osnovnem meniju. Meni
odpiramo/zapiramo s trikotnikom levo zgoraj (v orodni vrstici).
V sistemu GoSoft je omogočeno tudi enostavnejše izbiranje funkcij s pomočjo navigatorja, ki je opisan v točki 2.5 -
Navigator.
Menu zadnjih izbir - Priljubljene

Ta meni hrani osem zadnjih izbir na glavnem meniju, tako da so ob ponovnem zagonu paketa hitreje dostopne.
Zadnje izbire lahko fiksiramo, tako da imamo na seznamu vedno iste možnosti. Izbire fiksiramo z desnim klikom,
tako da izberemo možnost 'Spremeni tip v fiksen' (naziv povezave se v tem primeru podčrta). Če želimo izbiro
brisati pa izberemo možnost 'Briši'. Fiksne izbire so podčrtane. Če želimo fiksno izbiro spremeniti v dinamično, z
desnim klikom ponovno izberemo možnost 'Spremeni tip v fiksen'. Bližnjice lahko tudi premikamo levo desno in si
tako ustvarimo vrstico priljubljenih izbir.
Orodna vrstica
Glej točko 2.2 - Delo z orodno vrstico.
Okno
Vsako okno je zaključen objekt, na katerem se nahajajo strani, potrebne za pregled, vnos, popravljanje in obdelavo
določene vrste podatkov.
Statusna vrstica
V tej vrstici je prikazano trenutno stanje paketa. Prikazani so naslednji podatki:
kratka sporočila o aktivnosti paketa (Pripravljen, Berem...)
prosti spomin
uporabniško ime prijavljenega uporabnika
številka vrstice / število vrstic na trenutnem seznamu
ura in datum
Glej tudi:
2. Glavni zaslon
Orodna vrstica je bližnjica do največ uporabljanih funkcij na oknih. Gumbi so lahko neaktivni (sivi) ali barvni
(aktivni). Ko je miška pozicionirana na ikoni, se prikaže okence z opisom funkcije posamezne ikone.
GUMBI V ORODNI VRSTICI
Od leve proti desni so naslednji gumbi:

Meni stranski - prikaži/skrij
Klik na gumb prikaže stranski meni, ponoven klik pa ga skrije.
Sporočila
Odpre okno za pregled in pošiljanje internih sporočil. Siva ikona - ni novih sporočil, rumena ikona - čakajo
neprebrana sporočila.
Kalkulator
Aktivira interni kalkulator.
GoSoft-WEB
Odpre povezavo na spletni vmesnik - GoSoft-WEB različica.
Vstavi zapis
S tem gumbom vrinemo novo vrstico v trenutno aktivni seznam.
Kopiraj
Vrini novo vrstico in skopiraj podatke od trenutno označene. Ta opcija je namenjena lažjemu vnašanju velikega
števila skoraj enakih vrstic.
Briši zapis
S tem gumbom zbrišemo trenutno aktivno vrstico.
Vpis v bazo
Zapiši spremembe podatkov v bazo.
Ponovno preberi podatke iz baze
Klik na ta gumb ima isti učinek kot gumb 'Preberi'.
Sortiraj
Omogoča sortiranje po poljubnih poljih. Glej točko 2.3 Delo s seznami – tabelami.
Filtriraj
Omogoča izbor podatkov po poljubnem polju. Glej točko 2.3 Delo s seznami – tabelami.
Filtriraj po stolpcih
Na vseh stolpcih v tabeli doda spustni meni (dropdown) za filtriranje.
Grupiraj
Na tabelah omogoča grupiranje podatkov, delne vsote ipd.
Na začetek
Omogoča skok na začetek seznama, prvo stran izpisa. Deluje tudi na zavihkih seznama (npr. osn. podatki).
Nazaj
Povzroči skok na predhodni zapis oz. predhodno stran na izpisih.
Naprej
Povzroči skok na naslednji zapis oz. naslednjo stran na izpisih.
Na konec
Omogoča skok na konec seznama, zadnjo stran izpisa.
Povečaj
Vsak klik na gumb poveča znake na pregledu in izpisih.
Pomanjšaj
Vsak klik na gumb pomanjša znake na pregledu in izpisih.
Senčenje
Omogoča izmenično senčenje vrstic na seznamih in izpisih (vklop/izklop).
Poročila
Odpre okno s poročili (izpisi), ki so povezani s trenutno odprtim seznamom.
Zapri vsa okna
Zapre vsa okna, ki jih imamo odprta (če je odprto samo eno okno, gumba ni v orodni vrstici).
Izhod iz programa
Zapre vsa okna in program GoSoft, isto kot X levo zgoraj v glavnem oknu.
GUMBI NA IZPISIH
Ko je v GoSoft-u aktivno okno z izpisom, se v glavi okna prikaže orodna vrstica z gumbi za upravljanje izpisov.
Prikažejo se samo ikone, ki so aktivne. Za izpise delujejo tudi aktivne ikone iz osnovne vrstice (npr. naprej, nazaj,
povečaj, pomanjšaj ...)
Natisni poročilo
Prikazano poročilo natisnemo na papir. Odpre se okno za osnovne nastavitve tiskanja.
Pošiljanje po elektronski pošti
Vsa poročila lahko pošljemo tudi po elektronski pošti v različnih formatih. Nekatera poročila so posebej
pripravljena za različne formate. Pri pošiljanju lahko naslove izbiramo iz seznama oseb, poslovnih partnerjev ali
svojega imenika (Adress book).
Generiraj datoteko za e-poslovanje
Poročilo po nastavljenih pravilih pripravi in pošlje. Pravila delovanja nastavi skrbnik sistema.
Predogled tiskanja
Prikaže poročilo, kot bo natisnjeno na papirju.
Ravnila
Ob robu poročila se izpiše ravnilo v centimetrih.
Opis izpisa
Prikaže kratek opis izpisa (parametre in vsebino).
Glej tudi:
2. Glavni zaslon
2.3 Delo s seznami - tabelami
Osnovni tip prikaza podatkov v paketu GoSoft so seznami ali tabele. Prva stran okna, s katerim delamo, je zato
normalno seznam podatkov. Taka stran vsebuje naslednje elemente:
okenca za parametre
ukazni gumb Preberi ponovno
tabela s podatki
Tekstovna okenca za parametre:

Stran lahko vsebuje eno ali več okenc ali gumbov za omejitev prikaza. To so lahko navadna tekstovna okenca,
okenca s padajočim seznamom ali izbirni gumbi. V ta okenca vpišemo ali izberemo parametre, po katerih bomo
podatke filtrirali.
Primer: Na seznamu delavcev vtipkamo kot ime delavca 'Janez'. Prikazani bodo samo tisti delavci, ki imajo v imenu
besedo 'Janez'. Tudi npr. 'Janezek' ali 'Janeznik'. Pri vnosu podatkov lahko nadomestimo neznane črke z znakom _
(podčrta), neznane skupine znakov pa z % (odstotek). Če iščemo npr. vse kar je "rdeče", napišemo %rdeče,
program izbere npr. vino rdeče, kolo rdeče, rdeče blago ... Kadar nismo prepričani ali iščemo npr. Gadnik ali Gatnik,
pa v iskalne parametre vpišemo Ga_nik, program vrne vse, ki ustrezajo napisanim črkam in imajo poljuben znak za
črko a (npr. Gačnik, Gadnik, Gasnik ....).
Gumb Preberi ponovno (F6):

S tem gumbom ponovno preberemo podatke iz baze. To je potrebno, če smo kak podatek zbrisali, dodali ali
spremenili in hočemo videti novo stanje. Tabela se ne osvežuje avtomatično. V primeru, da je podatkov veliko (tisoč
vrstic in več), bi bil nekaj sekundni zastoj ob vsakem vpisu ali spremembi zelo moteč.
Tabela s podatki - razvrščanje, premikanje, prilagajanje širine:

Na tabeli je horizontalno prikazanih nekaj glavnih podatkov za vsako vrstico. Vse funkcije opisane v nadaljevanju
delujejo na trenutni tabeli in se lahko ohranijo tudi po zaprtju okna (razvrstitev, širina in položaj kolone).
Vrstni red vrstic lahko spreminjamo direktno na tabeli in sicer na dva načina:
1.Levo kliknemo na ime polja, po katerem želimo seznam urediti. Ob prvem kliku bo seznam urejen po
naraščajočem vrstnem redu (ime se obarva modro), po drugem po padajočem (ime se obarva rdeče), po tretjem pa
se urejanje izklopi.
2.Desno kliknemo na ime polja. Ob tem se odpre menu s štirimi izbirami:
• Dodaj na konec zaporedja - s to izbiro dodamo polje na konec sortirnega zaporedja

• Dodaj na začetek zaporedja - polje dodamo na začetek sortirnega zaporedja
• Izloči kolono iz sorta - že izbrano polje izločimo iz zaporedja
• Obrni zaporedje kolone - obrnemo urejanje s naraščajočega v padajoče in obratno
Vrstico izberemo tako, da nanjo levo kliknemo. Če na vrstico dvojno kliknemo, potem pridemo v masko za vnos in
popravljanje podatkov.
Posamezne kolone lahko premikamo poljubno, tako da sočasno vidimo v oknu želene podatke. Če želimo neko
kolono premakniti v želeni položaj, uporabimo način 'Povleci spusti', tako da primemo ime polja v tabeli in ga
premaknemo levo ali desno na želeno mesto in spustimo.
Kolone lahko tudi poljubno širimo, kadar je vsebina podatkov daljša od predvidene. Tudi to akcijo izvedemo v glavi
tabele, tako da se pozicioniramo na mejo med dvema nazivoma kolon, utripalka spremeni obliko (puščica
levo/desno), nato uporabimo funkcijo 'Povleci in spusti' in na ta način poljubno razširimo kolono.
Shranjevanje nastavitev tabele:

Ko tabelo uredimo, imamo možnost shraniti razpored in razvrstitev stolpcev. Nastavitve shranimo tako, da na tabelo
kliknemo z desno tipko in izberemo "Razpored in razvrstitev stolpcev".
Odpre se novo okno s štirimi možnostmi shranjevanja tabele ter možnost shranjevanja nastavitev za vse uporabnike
sistema ali samo za trenutnega uporabnika.
Razpored stolpcev Shranimo trenutni razpored in širino stolpcev.
Trenutna Shranimo trenutno razvrstitev (sort) podatkov v stolpcih.
razvrstitev
Prikaz celotnega V tabeli prikažemo celotni tekst. Če ni označen, se prikaže samo del teksta. Tako se izognemo
teksta različnim višinam vrstic in pridobimo na prostoru.
Brez opcijskih Prikažemo tabelo brez opcijskih kolon. S tem lahko omogočamo hitrejše branje podatkov.
kolon
Nastavitve lahko nastavimo na trenutnega uporabnika (vidi samo uporabnik, ki je trenutno prijavljen) oz. za vse
uporabnike sistema.
Dodajanje in spreminjanje zapisov:

Na tabelah lahko dodajamo zapise na različne načine:
• z desnim klikom na podatkih v tabeli, odpre se okno z različnimi možnostmi, izberemo opcijo "Dodaj nov
zapis"
• z izbiro ikone za dodajanje zapisov iz osnovne orodne vrstice
• iz izbiro na meniju: Zapisi - Dodaj
• s pritiskom na funkcijsko tipko F8
Vse zgoraj opisane akcije so enakovredne in povzročijo prikaz prazne maske za vnos podatkov. Po vnosu podatkov
običajno kliknemo še na gumb "Vpiši v bazo" ali funkcijsko tipko F12.
Pri spreminjanju ali pregledu zapisov je postopek podoben:
• dvokliknemo na izbrani zapis v tabeli

• z izbiro ustreznega jezička na oknu, ki prikazuje tabelo (pregled različnih podatkov izbranega zapisa)
• s pritiskom na tipko ENTER
Brisanje zapisov pri nekaterih podatkih ni dovoljeno, načeloma pa se podatki brišejo iz tabele z
naslednjimi ukazi:
• z desnim klikom na zapisu in izbiro opcije "Briši zapis"

• z izbiro ikone za brisanje iz osnovne orodne vrstice
• z izbiro na meniju: Zapisi - Briši
• s pritiskom na funkcijsko tipko F4
Pri pomembnejših podatkih, kjer spreminjanje in dodajanje zapisov poteka na posebni maski (zavihek), je tudi
brisanje izvedljivo iz maske za vnos. Na oknu je gumb 'briši zapis', po brisanju pa moramo še brisanje zapisati v
bazo z gumbom 'Vpiši v bazo' - F12.
Na desnem kliku miške imamo možnost povrnitve brisanih zapisov (ki pa še NISO shranjeni v bazi! - se pravi,
preden brisane zapise vpišemo!)
Dostop do te opcije: Povrni brisane...
- dobimo okno z prikazanimi zapisi, ki smo jih brisali
- z crtl + levi klik (modro označimo) katere zapise želimo povrniti (možnost imamo izbor vseh vrstic z gumbom
Izberi vse)
- ko imamo en ali več zapisov označenih (modro) se 'aktivira' gumb Povrni brisane
S tem dobimo zapise nazaj na ekran...
Ctrl + Dvoklik odpre osnovne podatke v novem oknu; drugače nam dvoklik odpira podatke vedno v istem oknu (če
klikamo na različne šifre dokumentov npr). S tem omogočimo npr. primerjanje v dveh oknih.
Desni klik na podatkih:

Desni klik na tabeli povzroči prikaz možnih akcij, ki so običajno dosegljive tudi z drugimi funkcijami (orodna vrstica,
funkcijska tipka ipd.). Sledi primer možnih akcij za vzorčno tabelo:
Pri večini tabel so možnosti podobne kot na sliki, kar omogoča dodajanje in brisanje zapisov, kakor tudi prikaz
celotnega teksta (kadar je le ta daljši od predvidenega prostora) in shranjevanje podatkov v drugi obliki (EXCEL,
DBF, TEXT ...). Vsaka tabela ima različne akcije, zato so za posamezno tabelo opisane specialne akcije.
Razdelitev tabele na 2 dela

Za lažji pregled podatkov na tabelah z veliko količino stolpcev, lahko tabelo razdelimo na dva dela in pregledujemo
podatke iz različnih področij tabele (ni potrebno premikanje z drsnikom levo/desno). Ko ne gredo vsi stolpci v
tabelo, se spodaj pojavi drsnik, v levem spodnjem vogalu, pred drsnikom, pa črn pravokotnik. Za delitev okna z
miško postavimo razdelitev (primemo črn pravokotnik) na želeno mesto.
Napredno delo s tabelami:
Do dodatnih opcij za delo s tabelami dostopamo preko menija ali orodne vrstice.
Sortirno okno:
V tem oknu lahko poljubno določimo vrstni red in grupiramo zapise v trenutno izbranem seznamu. Sortiramo lahko
po poljubni kombinaciji polj na seznamu, tako da polja povlečemo in spustimo z levega dela sortirnega okna na
desni del. Polje izključimo s sorta tako da storimo obratno. Zraven polja na desni strani se pojavi še gumb, s
katerim sortiramo polje po naraščajočem ali padajočem vrstnem redu.
Primer: Na seznamu hočemo imeti skupaj zbrane vse delavce, ki stanujejo v istem kraju in imajo enak status
zaposlitve (zaposlen, bivši zaposlen ...). Iz seznama delavcev odpremo sortirno okno. Na desno stran povlečemo
najprej polje 'kraj' in nato se polje 'status_del_od'. Seznam bo sedaj sortiran po krajih, v okviru krajev pa po
statusu. Če polje 'status_del_od' postavimo nad 'kraj', pa dobimo seznam sortiran po statusu in v okviru tega po
kraju bivanja.
Če na polje dvojno kliknemo, se nam odpre še okno za pisanje formul. Podatek lahko tukaj z danimi funkcijami
transformiramo in nato sortiramo po rezultatu. Ta del programa za povprečnega uporabnika ni zanimiv, saj zahteva
predznanje PowerBuilder-jevih funkcij in delovanja.
Filtrirno okno:
Podatke navadno filtriramo s tekstovnimi okenci, ki se nahajajo v glavi seznama. Če hočemo prikaz še bolj omejiti si
lahko pomagamo s filtrirnim izrazom – kliknemo na gumb Filter. Prikazane bodo samo tiste vrstice, za katere je
filtrirni izraz resničen. Na prvi strani (Na strežniku) imamo lahko nekatere predpripravljene filtre (ki jih pripravi
administrator, ker je za to potrebno nekaj znanja o SQL jeziku). Na drugi strani (Lokalno) pa je okno za ročno
sestavljanje filtra. Pri sestavljanju izraza lahko uporabljamo večino matematičnih, transformacijskih in pogojnih
funkcij. Kolone po katerih lahko filtriramo imamo na podstrani Kolone (spodaj). Z dvoklikom izberemo kolono. Na
naslednji podstrani izberemo operator, nato pa nadaljujemo z vpisom vrednosti filtra v zgornjem oknu (za
operatorjem). Vrednosti začnemo in zaključimo z enojno navednico (').
Primeri:
1.Izpiši samo delavce iz Nove Gorice
Izraz bo: kraj='NOVA GORICA'
2. Izpiši delavce starejše od 40 let

Za to je potreben bolj kompleksen izraz: (DaysAfter( dat_roj , Today())/365)>40
DaysAfter nam izračuna število dni od datuma rojstva do trenutnega datuma. Te dni delimo s številom dni v letu in
kot pogoj postavimo, da je rezultat večji od 40.
3. Prikaži samo artikle, ki imajo dimenzijo X = 1100

Izraz bo: dim_x = '1100'
Sorodne teme:
2.3.1 Grupiranje
Glej tudi:
2. Glavni zaslon
2.3.1 Grupiranje
Na posameznih kolonah seznamov lahko izvedemo grupiranje podatkov preko desnega klika na ime kolone.
V okviru grupiranja imamo tri funkcije in sicer dodaj v SUMO, dodaj PREŠTEJ in dodaj AVG. Prva funkcija prikaže
vsoto vrednosti, druga možnost seštevek vrstic in tretja možnost povprečje za posamezno grupo v izbrani koloni.
Postopek grupiranja je sledeč:
Kliknemo (z desnim gumbom miške) na ime kolone po kateri hočemo Grupirati:
izberemo Dodaj Novo Grupo:
Če hočemo za to Grupo vsoto nekaterih vrednosti, kliknemo (z desnim gumbom miške) na kolono (kjer je prikazana ta vrednost) in
izberemo Grupe, ime pravkar dodane grupe, Dodaj v SUMO.
Tako smo npr. za nek ident naredili vmesno vsoto za količino.
Če hočem za to Grupo še povprečje oz. seštevek določenih kolon, kliknemo (z desnim gumbom miške) na kolono (kjer
je prikazana ta vrednost) in izberemo Grupe, ime pravkar dodane grupe, Dodaj PREŠTEJ/Dodaj AVG.
Tako smo npr. za ta ident še prešteli DN in vzeli povprečje norme.
Sedaj lahko dodamo še eno vmesno grupo npr. datum:

Tako dobimo za ident vmesni seštevek količine po dnevih:
Če smo z rezultatom zadovoljni, lahko shranimo in naslednjič nam tega postopka ni potrebno več ponavljati.
Odpre se novo okno v katerega vpišemo ime grupiranja.
Shranjeno grupiranje dobimo preko ikone Grupiraj, kjer izberemo željeni shranjen način in kliknemo Izvedi:
o216939
Če želimo, vključiti shranjeno grupiranje kot privzeto pri branju podatkov okna , moramo stikalo shraniti tako,
da na koncu ni podvezaja in zapor. št. grupiranja.
Če postavimo kljukico na Drevesni prikaz, nam bo detaljne podatke pokazalo šele s klikom na znak + pred
grupo, s čimer lahko pridobimo na preglednosti.
Glej tudi:
2. Glavni zaslon
Večina vnosa in popravljanja podatkov se vrši preko vnosnih mask. Vsako polje je na maski predstavljeno s
tekstovnim okencem, okencem s padajočem seznamom, ali izbirnim gumbom. Polja na maski pripadajo enemu
zapisu ali vrstici na glavnem seznamu. Če je polj preveč, da bi bila vsa na eni strani, obstaja ponavadi še ena ali več
strani z dodatnimi podatki.
Podatke vnašamo ročno, ali pa jih izbiramo z miško v oknih s padajočim seznamom, med polji se premikamo z
uporabo tipk Tab ali Enter. Podatke vpišemo s klikom na ukazni gumb Vpis v bazo, če pa podatkov nočemo vpisati,
kliknemo na Prekini.
Uporaba tipk Tab in Enter:

Če se nahajamo v filtrirnih poljih seznama, se med polji premikamo s tipko Tab, tipka Enter pa je enakovredna kliku
na gumb Preberi. Če se nahajamo na postavkah seznama, nam tipka Enter odpre podrobnejši prikaz podatkov za
vnos na katerem se nahajamo. Znotraj seznama osnovnih podatkov nekega vnosa pa se med polji premikamo tako
s tipko Tab kot Enter (razen v poljih, ki so namenjena daljšemu opisu, kjer tipka Enter pomeni skok v novo vrstico).
Pri delu z maskami moramo paziti na:
Obvezna polja in preverjanje vrednosti:

Nekatera polja na maski so lahko obvezna. Označena so z zvezdico rdeče barve, na desni strani polja (*). Če ima
tako polje fokus, ga ne moremo zapustiti, dokler nismo vpisali veljavnega podatka. Enako se zgodi tudi, če hočemo
v polje vpisati neveljaven podatek.
Polja z dodatnimi opcijami:

Taka polja prepoznamo tako, da imajo naziv napisan v modri barvi in/ali dodaten tekst na desni strani. To so
večinoma polja s šiframi ali datumi. Z dvojnim klikom na tako polje odpremo seznam vezan na ta podatek, s
katerega lahko nato izberemo želeno šifro. Če je polje že napolnjeno, dvoklik odpre okno z osnovnimi podatki. Če je
tako okno že odprto, prikaže nove podatke v istem onu. Če želimo v takem primeru odpreti novo okno, pritisnemo
tipko Ctrl in potem dvokliknemo.
Če na takem polju desno kliknemo, se v hitrem meniju nahaja tudi opcija Detajl, do katere pridemo tudi, če na polju
pritisnemo funkcijsko tipko F9. Detajl nam izpiše osnovne podatke šifre, pri datumih pa prikaže okno s koledarjem.
Na poljih, ki lahko vsebujejo dolge tekstovne nize (razni opisi, opombe ipd.), nam dvojni klik odpre enostaven
urejevalnik besedil.
Glej tudi:
2. Glavni zaslon
2.5 Navigator
Navigator je posebej pripravljen meni z izbranimi akcijami. Meni je izdelan v HTML obliki in si ga lahko uporabniki
izdelajo po svojem okusu. V standardnem programu, je pripravljen splošen navigator, ki omogoča hiter dostop do
najpomembnejših funkcij v sistemu s pomočjo preglednega menija. Standardni osnovni meni prikazuje slika.
o216939
Navigator se vključi tako, da se v meniju Sistem - Konfiguracija vpiše HTML datoteka, ki se uporablja za
navigator. Lahko pa damo tudi v Switch: Program_navigator, za lažje nastavljanje različnih navigatorjev različnim
uporabnikom (nivo switcha: uporabnik).
Za standardni program je primer prikazan na sliki. Če je okno prazno, se navigator ne prikazuje.
Za izdelavo navigatorja se lahko uporabi vsa standardna orodja in ukaze za izdelavo HTML strani. Izdelana stran se
lahko shrani na klienta ali na strežniku, važno je, da je ime in lega datoteke vpisana v polje Navigator URL. V tej
datoteki so lahko tudi povezave na internet strani, tako da je iz programa omogočen direkten pregled podatkov iz
svetovnega omrežja .
Za aktiviranje GoSoft programov pa je potrebno upoštevati naslednja navodila:
V Hyperlik povezavo vpisati pot po menijih v obliki: #MENU:=Ime_Menija;Ime_podmenija;... (imena menijev so
napisana v posebni prilogi, primer za tabelo artiklov: #MENU:=m_proizvodnja;m_tehnicnipodatki;m_Artikel).
Pred tem je potrebno vpisati pozicijo (Bookmark) kjer bo program za navigator pozicioniran po zaključku izbranega
programa. Ime "Bookmark" je enako "hyperlink" imenu.
Specialni klici imajo svoje ime npr.:
Zgodovina: #COMM:=HIST
Izhod iz programa: #COMM:=EXIT
Pomoč se definira za vsako področje posebej: #HELP:="Topic_iz_pomoči"
Primer Navigatorja s tekstom in primer Navigatorja z gumbi (dela samo na starih verzija IE).
Primera lahko shranite (desni klik na link in Shrani povezavo kot) na svoj disk in si naredite povezavo v Sistem,
Konfiguracija.
Delovanje/težave:
- Če se Navigator.htm nahaja v področju 'Omejena mesta' (preveri preko desni gumb miške, Lastnosti) ga lahko
premaknemo preko CMD, primer:
notepad W:\Welcome.html:Zone.Identifier
[ZoneTransfer]
ZoneId=2
- Če web aplikacija zahteva prijavo(npr. VnosDela, ki je integriran v navigator) je potrebno spletno mesto dodati
med Zaupanja vredna mesta
- V kolikor se vam ob kliku na kateri koli gumb navigatorja ne zgodi, nič omogočite Dovoli posodabljanje vrstice
stanja s pomočjo skripta.
Ta nastavitev se nahaja na:

1.odprite brskalnik (obvezno) windows explorer.
2.greste na orodja
3.izberete internetne možnosti,
4.zavihek "varnost"
5.izberete nastavitve za Internet
6.nato gumb "raven po meri"
7.na varnostnih nastavitvah poiščete področje za "skriptno izvajanje"
8.omogočite "Dovoli posodabljanje vrstice stanja s pomočjo skripta"
Glej tudi:
2. Glavni zaslon
Iskanje določenih znakov ali besed
1. V meniju Zapisi kliknite Išči tekst oz. na desnem kliku izberite Najdi (Ctrl+F).
2. V polje kaj naj išče vnesite znake ali besede, ki jih želite poiskati.
3. Kliknite Najdi.
4. Če želite najti samo besedilo z malimi in velikimi črkami, kakor ste določili v polju Iskanje, potrdite polje
Upoštevaj velike/male črke.
5. Določite lahko smer iskanja v dokumentu v polju Iskanje: Naprej/Nazaj. Če želite iskati od mesta
vstavljanja proti začetku, v okvirju Iskanje kliknite Nazaj. Če želite iskati od mesta vstavljanja proti koncu,
kliknite Naprej
Glej tudi:
2. Glavni zaslon
Iskanje ali zamenjava določenih znakov ali besed
1. V meniju Zapisi kliknite Zamenjaj test oz. na desnem kliku izberite Zamenjaj (Ctrl+H).
2. V polje kaj naj išče vnesite znake ali besede, ki jih želite poiskati.
3. V polje Zamenjaj z vnesite nadomestno besedilo.
4. Če želite zamenjati vse ponovitve iskanega besedila, kliknite Zamenjaj vse. Če želite zamenjati vsako
ponovitev besedila posebej, kliknite Najdi naslednjo, nato pa še Zamenjaj.
Glej tudi 2.6 Iskanje določenih znakov ali besed.
Zamenjava malih tiskalnih z velikimi tiskanimi črkami in obratno: Shift + F3
Glej tudi:
2. Glavni zaslon
2.8 Obdelave - osnove
Obdelave (akcije) so ponujeni ukazi, ki omogočajo različne izvedbe obdelave podatkov, ki se izpišejo pri kliku na
gumb Obdelave. Nahajajo se na večini oken, kjer so mišljene razne izvedbe ukazov (obdelave) za določeno
področje.
Primer akcij na spodnji sliki:
Na seznamu je poleg imena obdelave tudi znak ? - dvoklik na vprašaj prikaže opis akcije (opis se prikaže
tudi, če zadržimo miškin kazalec na vprašaju). Akcijo zaženemo z dvoklikom na vrstico - ime obdelave.
Nekatere akcije se direktno izvedejo, nekatere pa pred izvedbo zahtevajo še potrditev ali vnos
parametrov.
Če pred izbiro akcije držimo tipko Ctrl (torej Ctrl+dvoklik ali Ctrl+Enter), se nam po izvedeni akciji,
ponovno odpre seznam navedenih akcij. Takšna možnost je uporabna takrat, ko želimo uporabiti več akcij
zaporedoma ali isto večkrat.
Za skrbnike sistema
Skrbniki sistema (dovoljenje za zaščite), lahko na seznamu akcij urejajo zaščite. Na istem seznamu
skrbnik vidi tudi vklop zaščit za obdelave - Zaščitene in ikono ključ za urejanje zaščit.
Ko kliknemo na ključ, se odpre okno za urejanje zaščit za obdelave.

Na seznamu so prikazane vse obdelave, opis in v stolpcu Izključeni, prikazani klasifikacijski ključi oseb, ki
teh obdelav ne vidijo. V stolpcu Izbor izbiramo obdelave, ki jih želimo ščititi (izključiti za določeno skupino
uporabnikov). Ko izberemo določene obdelave, na oknu desno izberemo še klasifikacijsko skupino, za
katero bo veljala zaščita. Ko smo izbrali oba podatka, lahko z gumbom Dodaj zaščite izbranim,
zaključimo postopek. Zaščitene operacije imajo vpisane v polju Izključeni klasifikacijsko skupino oseb, ki
ne vidijo več teh obdelav.
Brisanje zaščit poteka na enak način, le da na koncu kliknemo na gumb Briši zaščite izbranim.
Oseba z dostopom do menija Sistem - Uporabniške nastavitve, lahko tudi poljubno barva tekst posamezne
obdelave ali uporabi argumente za krepko pisavo, podčrtano, italic ali prečrtano. V nastavitvah za izbrano
obdelavo vpišemo:
HeaderAtr:=BIUP; B - Bold, I - Italic, U - podčrtano, P - prečrtano
HeaderColor:=FF0000; koda željene barve (RGB), default je črna
3. Zaščite
Podroben opis zaščite v programu je opisan v poglavju: Zaščite in dovoljenja.
Osnovni prikaz: Splošno o uporabi programa
4. Potrebna strojna ter programska oprema
Gosoft klient:
Minimalna zahtevana strojna in programska oprema:
Operacijski sistem: Windows XP (32 bit ali 64 bit) SP3

Disk: Sybase programske datoteke približno: 300 MB, Gosoft programske datoteke približno: 250 MB
Procesor: Intel Pentium D 2.66 GHz ali 100% združljiv
RAM: 1GB
Zaslon: 800x600 z 256 barvami (majhna pisava)
Omrežje: 100 Base-TX (100 mbps) ali hitrejše, Protocol: TCP/IP. Če uporabljate brezžično povezavo - 802.11g ali
hitrejše
OBVESTILO: V primeru prekinitve povezave z brezžičnim omrežjem boste izgubili povezavo z podatkovno bazo
Gosoft.
Dodatna programska oprema: Microsoft .NET Framework 4.0., poštni odjemalec (MS Outlook 32-bit, Mozilla
Thunderbird, Windows Live Mail)
Priporočena strojna in programska oprema:
Operacijski sistem: Windows 7 (32 bit ali 64 bit) SP1, Windows 8.1 (32 bit ali 64 bit), Windows 10 (32 bit ali 64
bit)*
Disk: Sybase programske datoteke približno: 300 MB, Gosoft programske datoteke približno: 250 MB
Procesor: 3.1 GHz (64-bit procesor) ali hitrejši več-jedrni procesor
RAM: 2GB ali več
Zaslon: 1024x768 ali višje z 32-bit barvami (majhna pisava)
Omrežje: 100 Base-TX (100 mbps) ali hitrejše, Protocol: TCP/IP. Če uporabljate brezžično povezavo - 802.11g ali
hitrejše
OBVESTILO: V primeru prekinitve povezave z brezžičnim omrežjemboste izgubili povezavo z podatkovno bazo
Gosoft.
Dodatna programska oprema: Microsoft .NET Framework 4.0., poštni odjemalec (MS Outlook 32-bit, Mozilla
Thunderbird, Windows Live Mail)
*deluje, vendar še ni uradno podprto
Gosoft server:
Minimalna zahtevana strojna in programska oprema:
Operacijski sistem: Windows server 2003 SP2, Linux: Red Hat Enterprise Linux 5 ali novejši (kernel 2.6.18), SUSE
Linux Enterprise 11 ali novejši (kernel: 2.6.27), Ubuntu 10.04 ali novejši (kernel: 2.6.24)
Disk: Kapaciteta 20GB ali več 1*
Procesor: procesor Intel® Dual Core kompatibilen (ali hitrejši) 2*
RAM: 4GB
Omrežje: 100 Base-TX (100 mbps) ali hitrejše, Protocol: TCP/IP
1* Zahtevana kapaciteta trdega diska je odvisna od velikosti podatkovne baze Gosoft
2* Zmogljivost procesorja se določi na podlagi predvidene ocene obremenjenosti
Priporočena strojna in programska oprema:
Operacijski sistem: Windows Server 2008 R2, Windows Server 2012, Linux: Red Hat Enterprise Linux 6 (kernel
2.6.32), SUSE Linux Enterprise 12 (kernel: 3.12.28), Ubuntu 12.04 (kernel: 3.2.0)
o216939
Disk: Kapaciteta 50GB ali več 1*
Procesor: Intel Xeon 2.40 GHz (ali hitrejši) 2*
RAM: 8GB
Omrežje: 100 Base-TX (100 mbps) ali hitrejše, Protocol: TCP/IP
1* Zahtevana kapaciteta trdega diska je odvisna od velikosti podatkovne baze Gosoft
2* Zmogljivost procesorja se določi na podlagi predvidene ocene obremenjenosti
Pri načrtovanju informacijskega sistema nujno predvidite:

- zunanji lokalni, mrežni trdi disk ali backup strežnik za izdelavo rezervnih kopij baz podatkov
- sistem za brezprekinitveno napajanje (UPS)
- antivirusno ter spyware zaščito (za celotno omrežje)
- nadgrajevanje operacijskega sistema (za celotno omrežje)
Glavni podatki
II. GLAVNI PODATKI

1. POSLOVNI PARTNERJI
1.1 Poslovni partnerji - osnovni podatki
1.2 Poslovni partnerji - komercialni podatki
1.3 Poslovni partnerji - računi
1.4 Poslovni partnerji - osebe
1.5 Poslovni partnerji - banka
1.6 Poslovni partnerji - klasifikacija
1.7 Poslovni partnerji - konto kartica
1.8 Poslovni partnerji - sporočila
1.9 Poslovni partnerji - analize
1.10 Poslovni partnerji - E-poslovanje
1.10.1 Postopek za nastavitev in delovanje eletronskega pošiljanja izdanih računov
1.11 Poslovni partnerji - dodatni podatki
1.12 Poslovni partnerji - garancije
1.13 Poslovni partnerji - identi
1.14 Poslovni partnerji - poslovalnice
1.15. Poslovni partnerji - dokumenti
2. OSEBE
2.1 Osebe - opis osnovnih podatkov
2.2 Osebe - seznam oseb
2.3 Osebe - osnovni podatki
2.4 Osebe - klasifikacija
2.5 Osebe - partnerji
3. KONTI
3.1 Konti - seznam kontov
3.2 Konti - osnovni podatki
3.3 Konti - dodatni podatki
3.4 Konti - klasifikacija
3.5 Konti - konto kartica
3.6 Konti - tuji nazivi konta
3.7 Konti - otvoritve
4. ARTIKLI
4.1 Artikli - osnovni podatki
4.2 Artikli - podatki za nabavo
4.3 Artikli - podatki za prodajo
4.4 Artikli - podatki za planiranje proizvodnje
4.5 Artikli - tuji nazivi
4.6 Artikli - variante artikla
4.7 Artikli - partnerjevi nazivi artiklov
5. STROŠKOVNA MESTA
5.1 Stroškovna mesta - seznam
5.2 Stroškovna mesta - osnovni podatki
5.3 Stroškovna mesta - klasifikacija
GLAVNI PODATKI
Preden pričnemo z uporabo informacijskega sistema, je potrebno pripraviti nekatere podatke, ki so skupni
celotnemu sistemu. Ti podatki povezujejo sistem v celoto in so v sistemu zapisani samo enkrat. Tvorijo pa temelj za
vse nadaljnje poslovanje.
Podatki v sistemu Gosoft so določeni z različnimi šifriranji. Pri šifriranju ne priporočamo naslednjih znakov #$%&/(),
prepovedana pa sta znaka \ in '.
Glavni šifranti:
1. Poslovni partnerji
2. Osebe
3. Konti
4. Artikli
5. Stroškovna mesta
1. POSLOVNI PARTNERJI
Baza poslovnih partnerjev je namenjena za shranjevanje podatkov o dobaviteljih in kupcih. Te podatke uporabljamo
v nekaterih delih programa, ki so vezani na zunanje dogodke (naročilnice, fakture, prejemnice, dobavnice, finančno
poslovanje ipd.) ali kot samostojne podatke o strankah s katerimi poslujemo (katalog, naslovi, telefonske številke
ipd.) zato je pomembno, da so podatki točno izpolnjeni. S tem delom programskega paketa dobimo urejeno bazo
podatkov poslovnih partnerjev, enostavno iskanje podatkov o partnerjih po različnih kriterijih, lahko pa si izpišemo
tudi kataloge, nalepke ali uporabimo za pošiljanje dokumentov po elektronski pošti.
Do vzdrževanja in pregleda poslovnih partnerjev dostopamo na menijih:

Računovodstvo - Finančno računovodstvo - Šifranti - Poslovni partnerji.
Sistem - Skupni šifranti - Poslovni partnerji.
Na osnovni tabeli poslovnih partnerjev, lahko omejimo izbor podatkov, kot je razvidno iz slike, glede na naziv,
transakcijski račun poslovnega partnerja, tip, šifro, kraj (iskanje je iz polja vpisanega na partnerju-Kraj in tudi iz
Naziva PTT), državo, klasifikacije in davčne številke. Lahko pa izberemo tudi vse partnerje, ki pripadajo istim
klasifikacijskim skupinam. S potrditvenim poljem Aktivni izbiramo, ali želimo prikaz aktivnih poslovnih partnerjev,
tistih ki so iz uporabe ali obojih.
Z izbiro Tip partnerja lahko izbiramo med naslednjimi ponujenimi možnostmi (Izberemo Tip in kliknemo na tipko
Preberi):
Glavni partnerji - dobimo seznam vseh partnerjev, ki niso poslovalnice in niso parnerji za plače ali banke.
Glavni + poslovanice - dobimo seznam vseh glavnih partnerjev in vseh poslovalnic.
Poslovalnice - dobimo seznam partnerjev, ki so vnešeni v sistem kot poslovalnice, kar pomeni, da imajo pod
osnovnimi podatki, vnešenega tudi glavnega partnerja.
Glej 1.1 Poslovni partnerji-osnovni podatki
Partnerji za plače - dobimo seznam partnerjev, ki imajo pod komercialnimi podatki obkljukano možnost Partner za
OD. Glej tudi: 1.2 Poslovni partnerji-komercialni podatki
Banke - dobimo prikaz partnerjev, ki so vnešeni kot banke in sicer imajo vnešene podatke pod zavihkom Banke.
Glej tudi 1.5. Poslovni partnerji-banka
Vsi partnerji - dobimo seznam vseh vnešenih partnerjev.
Če ne vpišemo nobenih kriterijev, se po kliku na tipko Preberi prikaže prva stran vseh poslovnih partnerjev, sicer
pa samo tisti, ki ustrezajo izbranim kriterijem.
Obdelave na tabeli omogočajo skupinsko urejanje partnerjev. Omogočeno je dodajanje klasifikacijskih ključev
skupini in brisanje le teh ter prikaz, v katerih tabelah je že uporabljen zapis izbranega poslovnega partnerja.
Sorodne teme:
Partnerji WEB
Glej tudi:
Postopek za vnos novega partnerja
1.12 Poslovni partnerji - garancije
1.13 Poslovni partnerji - identi
1.15 Poslovni partnerji - dokumenti
Davčne blagajne - Registracija poslovnega prostora
V bazi poslovnih partnerjev se nahajajo osnovni podatki o strankah s katerimi poslujemo.

Šifra poslovnega To je oznaka partnerja, na katero se sklicujemo pri uporabi programov. Sestavljena je poljubno,
partnerja vendar pa lahko z ustrezno izbiro šifre dosežemo različne delitve (npr.: kupci - dobavitelji).
Nazivi partnerja Ime poslovnega partnerja oz. naziv organizacije. Naziv je sestavljen iz dveh delov. Prvi naziv je
namenjen za osnovno oznako podjetja, drugi del-Dodatni naziv, pa za kompleten naziv. Pri
izpisu dokumentov (ponudbe, fakture, naročilnice ipd), se običajno izpisujeta oba naziva.
Dodatni naziv Vpišemo še nek dodatni naziv partnerja za lažje vodenje evidence.
Naslov (Ulica, Naslov partnerja, ki vsebuje ulico s hišno številko in kraj, kjer ima poslovni partner sedež
Kraj) podjetja. Naslov se uporablja pri izpisu vseh dokumentov.
Država Določimo iz katere države je poslovni partner. Šifro izberemo iz šifranta držav.
Poštna številka V okviru države določimo poštno številko poslovnega partnerja. Šifrant poštnih številk je urejen
(Ptt) po državah, pri vnosu se kontrolira ali poštna številka pripada izbrani državi.
Davčni zavezanec Vsakemu partnerju določimo ali je davčni zavezanec. Na izbiro sta dve možnosti: Je davčni
zavezanec in Ni davčni zavezanec.
ID DDV (davčna Polje je namenjeno za vnos davčne številke občana ali pravne osebe, ki je nujno potrebna na
identifikacijska vseh izdanih in prejetih računih. Ikona na desni strani davčne številke omogoča za slovenske
številka) pravne osebe prenos podatkov iz registra pravnih oseb: Naziv, naslov, MŠ ... (prenos je preko
Goinfa iz registra DURSA vsako noč), za tuje pravne osebe, pa kontrolo davčne številke v
registru VIES in v primeru novega poslovnega partnerja tudi Naziv in Ulica (v podatek 'Ulica'
prenese 30 znakov iz polja Naslov v registru). Po vnosu davčne številke na klik ikone , se
prenesejo podatki iz registra, za tuja podjetja se prikažejo tudi osnovni podatki iz registra (te
podatke lahko prekopirate v osn. podatke tega partnerja) ali zapis 'Ta davčna številka v registru
VIES ne obstaja'.
EORI Oznaka EORI (Economic Operator Registration and Identification oz. sistem registracije in
identifikacije gospodarskih subjektov). Pri slovenskih podjetjih je enaka kot ID DDV.
Uporaba Vpišemo oziroma izberemo uporabo partnerja za lažji pregled in iskanje. Izbiramo med
naslednjimi možnostmi: V razvoju, Aktiven (označimo tistega partnerja, s katerim sodelujemo),
Iz uporabe (so tisti partnerji s katerimi ne sodelujemo (lahko samo začasno) in jih želimo še
vedno imeti v seznamu.
Glavni partner Program omogoča vodenje poslovalnic. Poslovalnice definiramo tako, da pri posameznemu
partnerju – poslovalnici, v to polje (glavni partner) vpišemo osnovnega – glavnega partnerja. To
nam omogoča izbiranje poslovalnic za posameznega partnerja in razne funkcijske možnosti v
okviru poslovanja (dokumenti, računi, prejemi).
Dejavnost Partnerje lahko opredelimo tudi glede na njihovo dejavnost. Posamezne dejavnosti lahko
razvrščamo v skupine in s tem omogočimo pregled partnerjev glede na njihovo dejavnost (lahko
tudi šifra dejavnosti). Glej tudi: Šifrant partnerjevih dejavnosti
Matična številka Omogoča vnos matične številke poslovnega partnerja. Številka je določena za vsako podjetje v
republiki Sloveniji in jo določa Zavod republike Slovenije za statistiko.
Elektronska pošta Za poslovnega partnerja lahko vpišemo tudi E-naslov (E-mail), kar omogoča direktno pošiljanje
dokumentov po elektronski pošti ali pisanje sporočil poslovnemu partnerju s pritiskom na znak.
URL Za posameznega poslovnega partnerja lahko vpišemo tudi internet naslov njegovih spletnih
strani. Na te strani se lahko povežemo s pritiskom na znak.
Telefon, telefaks Za vnos telefonske številke in številke telefaksa sta na razpolago dve polji.
Opomba Opomba služi za vnos dodatnih komentarjev, kontaktnih oseb, zaznamkov ali opažanj, ki se
nanašajo na izbranega poslovnega partnerja.
Priponke Z gumbom v spodnjem desnem vogalu lahko vstopimo v pregled in urejanje pripetih datotek.
Osnovni prikaz: Poslovni partnerji

Poleg splošnih podatkov o poslovnih partnerjih, so v sistemu tudi specifični podatki za komercialo. Ti podatki so
namenjeni lažjemu sporazumevanju in grupiranju komercialnih dogodkov.
Podatki poslovnega partnerja, ki sledijo so vezani na dokumente v komerciali in se definirajo vnaprej za vsakega
poslovnega partnerja, kar omogoča enolično poslovanje oziroma evidenco pogojev poslovanja po poslovnih
partnerjih (kupcih - dobaviteljih). Podatke moramo vpisovati posebej za kupce in posebej za dobavitelje. Če je en
poslovni partner istočasno kupec in dobavitelj, mu lahko določimo privzete vrednosti za vsako funkcijo.
Dni za plačilo Pri pisanju dokumentov je to privzeta vrednost za določitev plačilnega roka (računi, ponudbe
ipd.). Plačilni rok je lahko v številu dni ali opisno (30 dni po dobavi). Rok plačila se računa od
datuma dokumenta ali datuma dobave. Določene oznake imajo poseben pomen:
- KM+nn - Konec Meseca - kar pomeni, da je rok plačila nn dni od dneva dobave in nato
zaokrožen na konec meseca. Primer: če je datum dobave 1.7. in nn=33, se prišteje 33 dni,
dobimo 2.8. in to zaokroži na 31.8. (običaj pri poslovanju s strankami iz Italije).
- TM+nn - Tekoči mesec + število dni: kar pomeni, da je rok plačila nn dni od zadnjega
dneva meseca v katerem je bila izvršena dobava. Primer: če je datum dobave 20. v mesecu
in nn=30, najprej izračunamo konec meseca temu datumu nato prištejemo 30 dni.
- ROG - Receipt Of Goodsse - za začetni datum upošteva datum dobave, pri vseh izračunih,
ne glede na nastavitev na VDju
- NETnn - začetni datum + nn dni
- nnEOM - End Of Month - datum plačila je nn dni po koncu meseca, po 25. v mesecu pa še
1 mesec kasneje.
- ENM – end of next month - konec naslednjega meseca
- NM + nn (Next month + dan ) – v naslednjem mesecu na dan nn. (npr NM15 -> naslednji
mesec 15tega v mesecu)
Popust Pri poslovnih partnerjih (kupcih) lahko določimo stalen popust, ki se upošteva pri vseh
dokumentih komerciale. Seveda lahko ta podatek na samem dokumentu spremenimo.
Popuste lahko definiramo tudi za različne prodajne programe. Najprej je potrebno definirati
prodajne programe, nato pa na gumbu Popusti po PP odpremo okno, kjer vpisujemo za
posamezen prodajni program popust za izbranega poslovnega partnerja.
Pozor! Če partnerju dodamo popust moramo določiti na šifrantu popustov vsaj en popust
kot tip P, sicer se popust ne prenaša v komerc. dokument. TEkst gumba se obarva rdeče, če
obstaja vsaj en zapis popusta z apozicioniranega partnerja. Enako na gumbu za Količinske
popuste.
Transport Način transporta izbiramo med možnostmi, ki smo jih navedli v šifrantu transportov (npr.:
Osebni prevzem, Kamionsko, Po pošti, Z vlakom, Z letalom, Ostalo). Glej poglavje III točko
1.7 Šifranti - komerciala.
Plačilo Način plačila izbiramo med možnostmi, ki smo jih navedli v šifrantu Načinov plačil (npr.:
Plačilni nalog, Akreditiv, Kredit, Kompenzacija, Avans, Po dogovoru). Glej poglavje III točko
1.7 Šifranti - komerciala.
Dobava Način transporta izbiramo med možnostmi, ki smo jih navedli v šifrantu Načinov dobave
(npr.: Osebni prevzem, Storitev, Storitev pri izvajalcu, FCO kupec, Ostalo). Glej poglavje III
točko 1.7 Šifranti - komerciala.
Cenik Določimo iz katerega cenika (glej poglavje IV točka 4.1 Ceniki) se prenesejo cene na
postavke dokumenta. Cene lahko naknadno spreminjamo. Če izbiramo cene po več cenikih,
se na dokumentu zapiše zadnji izbrani cenik. Pri novem dokumentu se cenik prebere iz vrste
dokumenta, če je določen na partnerju pa iz šifranta poslovnih partnerjev.
Boniteta Kot vse podatke, lahko tudi poslovne partnerje razdelimo po ABC analizi in tako določimo
prioritetne dobavitelje oziroma ločimo dobre kupce / dobavitelje od nezanesljivih. Polje nima
šifranta, zato so lahko oznake poljubne (npr: A odličen poslovni partner, B dober, C
zadovoljiv ...).
Koda namena Namenjeno ustreznemu izpolnjevanju plačilnih nalogov. Več v poglavju 1.4 Plačilni nalogi-
UPN.
Tip davka Iz seznama izberemo privzeti tip DDV, ki velja za poslovnegapartnerja (kupca oz.
dobavitelja).
Vzorec knjiženja Preko vzorca knjiženja vodimo izstopno davčno evidenco za kupca in vstopno davčno
evidenco za dobavitelja.
Partner in Občina za Podatek se uporablja pri izračunu plač in označuje tiste pravne osebe v šifrantu, ki jih
OD* uporabljamo tudi pri izračunu plač.
Z oznako pri partnerju za OD tako določimo, da je šifra namenjena partnerju oz. banki
za izplačilo plač ali odbitkov iz plač. Tako lahko na seznamu s filtrom izbiramo le šifre
partnerjev za plače.
Tudi Občina za OD je pomembna pri obračunu prispevkov in izbiri občine pri vnosu podatkov
za delavca na osnovnih podatkih. Podjetje ima odprto eno občino kateri pripadajo delavci.
Relacija Relacija služi za pisanje potnih nalogov. Pri vnosu podatkov potnega naloga izberemo
poslovnega partnerja, iz katerega se prepiše relacija in predvideni kilometri. Relacije so
določene v šifrantu relacij. Glej: Potni nalogi
Grupa realizacije Vse komercialne dokumente lahko razvrščamo v določene skupine, ki jih imenujemo Grupa
realizacije. Pri raznih pregledih in analizah lahko na tej osnovi pregledujemo vrednosti po
teh skupinah za različne tipe dokumentov (fakturna realizacija, naročene vrednosti,
ponudbene vrednosti...). Partnerje razdelimo v take skupine, da nam skupina predstavlja
neko celoto (npr. pogodbeni partnerji, naključni partnerji, domači partnerji ....).
Ne računamo Če izberemo polje pomeni da za poslovnega partnerja ne bomo obračunavali obresti.

obresti
Način obračuna Iz seznama izberemo kakšno obrestno mero upoštevamo pri poslovnemu partnerju.
obresti
Dodatna šifra Omogoča vnos dodatne šifre za posameznega poslovnega partnerja. Uporaba je lahko
poljubna, mora pa biti enolična.
EAN GLN Global Location number, številka podjetja pri EAN organizaciji, ki se uporablja za generiranje
bar kod.
DUNS Data Universal Numbering System je univerzalna devetmestna številka podjetja, ki jo izdaja
podjetje Dun & Bradstreet. Številka je enolična in se lahko dodeli kateremu koli podjetju na
svetu.
Terjamo/Dolgujemo Prikazujemo odprte postavke, ne glede na datum Valute računa. Za pravilen prikaz
dokumentov, poglejte nastavitve Kontnega plana-se vodi saldo partnerja; aktiven ali pasiven.
(v primeru OTV naj vam vaš skrbnik preveri stiklao: PartnerSaldo_odLeta)
Limiti Program omogoča tudi prikaz trenutnega stanja dolgov in terjatev partnerja. Nastavitve izvrši
skrbnik. Program omogoča tudi vnos limitov, do katerih program omogoča poslovanje s
posameznim partnerjem. Npr. nastavimo, da je maksimalen dolg partnerja 50.000 EUR
(vpišemo v polje Terjamo – Limit), na določeni vrsti dokumenta, pa vpišemo kontrolo, če
limit presega trenuten znesek 'Terjamo', ni mogoč vnos dokumenta. Tako lahko zaščitimo, da
se ne izdaja novih dobav slabim plačnikom ipd. Funkcije se lahko 'poljubno' nastavlja
(blokada, opozorilo). Za opozorilo ali blokado na Vrsti dokumenta, kjer to želimo vključimo
kontrolno proceduro: KontrMrpDok_PartnDolgujeTZ

Transakcijski računi poslovnega partnerja. Lahko jih je poljubno mnogo. Za Privzet račun označimo tistega, ki ga
običajno uporabljamo pri plačevanju izbranemu poslovnemu partnerju. Ob transakcijskih računih se kot banka
prikazujejo tisti poslovni partnerji, ki so označeni kot banke.
V koloni Blokiran, se prikazuje ali je račun na AJPESU blokiran. Za ažurnost podatka mora biti priklopljena nočna
obdelava (Batch_PartnerTRRZap), ki na AJPESU za slovenske račune preverja ali je račun zaprt/blokiran.
Omogočen pa je tudi ročni vnos. Vrednost iz tega polja se prikaže tudi na Seznamu plačilnih nalogov poleg kolone
"Račun prejemnika".
Račune poslovnega partnerja lahko vnašamo ročno ali avtomatsko:

- Ročen vnos: Vnesemo ustrezno IBAN kodo ali drugo obliko računa in izberemo banko, ki pa mora biti že vnešena v
šifrant partnerjev (Desni klik->dodaj nov zapis->Vnos IBAN kode->Izbor Banke iz drsnega seznama). Banka se na
osnovi nastavitve pri podatkih banke v polju začetni račun avtomatkso predlaga. Glej :Poslovni partnerji-banka
- Avtomatski vnos: Preverjamo preko banke Slovenije. Pod gumbom Obdelave lahko izberemo akcijo Prenesi
račune iz AJPES preko GOinfo, ki v seznam računov zapiše vse račune izbranega partnerja, v kolikor ti pri
poslovnem partnerju še niso zapisani.
V primeru vnosa tujega transakcijskega računa je potrebno račun vnesti ročno, ker preko programa nimamo
podatkov o tujih transakcijskih računih.
Vsakemu poslovnemu partnerju lahko določimo poljubno številko kontaktnih oseb. Kontaktne osebe morajo biti
vpisane v skupnem šifrantu OSEBE.
Ko dodamo nov zapis, izpolnimo polje Tip (funkcija, ki jo oseba opravlja v izbranem podjetju - tipe nastavljamo v
Sistem - Uporabniške nastavitve, ključ=DDLB_OSEBE_TIPDM) in izberemo osebo iz šifranta oseb (po potrebi
določimo novo osebo) in vpišemo podatke. V vrstici se prikazujejo podatki iz šifranta oseb (telefonska številka,
telefonska številka mobitela in e-mail). Če želimo za to podjetje določeni osebi dodati drugačne podatke, izberemo
jeziček Osnovni podatki in vpišemo podatke, ki veljajo za izbrano osebo na izbranem poslovnem partnerju. Za
prikaz velja pravilo: če so vpisani podatki v Osnovni podatki Partner-osebe, se prikazujejo ti podatki, sicer pa iz
tabele Osebe. Če potrebujemo ene in druge podatke na seznamu (tabele oseb in partner-oseb), se je potrebno
dogovoriti s skrbnikom, da opravi te nastavitve. Na seznamu ali osnovnih podatkih lahko vpišemo tudi številko
telefaksa in poljubno opombo (poljubni dodatni podatki).
Stolpec Modul je oblikovan kot spustni meni v katerem izberemo modul dokumenta pri katerem želimo, da se oseba
prikaže kot privzeti kontakt v glavi dokumenta. Npr. če želimo, da se na računu kupca vedno prikaže ista kontaktna
oseba, v stolpcu izberemo modul prodaja. Na vseh prodajnih dokumentih se ob vpisu partnerja, ta oseba samodejno
vpiše v polje kontakt. V posameznem modulu je lahko za partnerja izbrana samo ena oseba (ne moremo imeti dveh
privzetih kontaktov za prodajne dokumente). Če želimo isto osebo dodati kot privzeti kontakt v dveh modulih,
potem jo moramo vnesti dvakrat na istega partnerja Z RAZLIČNIM TIPOM (npr. za nabavo izberemo tip osebe
'Kontakt nabava' za prodajo pa 'Kontakt Prodaja').
Ko določena oseba ni več kontaktna oseba na določenem partnerju, podatka ne brišemo, ampak postavimo status
osebe na neaktivna.
Banke vnašamo kot vse ostale partnerje.
Dodaj nov zapis in vpišete Osnovne podatke banke.

Nato pa še na na zavihku Banke vpišete Naziv banke in BIC banke- to je SWIFT koda banke. V polje Začetni račun
račun banke vpišete prvi del računa, ki pripada tej banki (oznaka banke). S to oznako banke, si zagotovimo predlog
banke pri ročnem vnosu računa na zavihku Računi.
BRISANJE BANKE iz šifranta bank - z gumbom Briši zapis (ikona oz. desni klik na miški)
Na ostalih partnerjih lahko nato vnašamo pod zavihek Račun, Banke partnerjev.
Klasificiranje poslovnih partnerjev

Klasificiranje poslovnih partnerjev omogoča razvrščanje le teh v poljubne skupine. Predhodno je potrebno določiti
skupine, ki jih je lahko več, en poslovni partner pa lahko spada v več skupin. Glej tudi poglavje IV točka 5
Klasifikacija. Klasifikacijske skupine partnerjev lahko izdelujemo poljubno in lahko delijo partnerje v različne skupine
po različnih kriterijih (zemljepisno področje, načini sodelovanja, komercialistih, solidnosti...). Ko izdelamo ustrezne
ključe, jih s funkcijo povleci in spusti prenesemo iz spodnjega okna, ki prikazuje ključe, v zgornje okno, ki prikazuje
katerim klasifikacijskim skupinam pripada izbrani poslovni partner. V primeru na sliki pripada izbrani poslovni
partner skupini Domači partnerji, na razpolago pa je tudi skupina Tuji partnerji. Po določitvi ključev moramo
obvezno vpisati podatke v bazo.
SLOVENIJA - spremembe poročanja STATISTIKE FINANČNIH RAČUNOV Banki Slovenije s 1.1.2014
I. KLASIFIKACIJA POSLOVNIH PARTNERJEV - Klasifikacija sektorjev
PRVA MOŽNOST - briše se klasifikacije sektorjev na vseh poslovnih partnerjih in prenese se novo klasifikacijsko
drevo:
1. na meniju Sistem>Obdelave>Uporabniške obdelave poženemo akcijo na gumbu Obdelave 'Prenesi SKIS

klasifikacijo iz Goinfa'. Akcija POBRIŠE celotno klasifikacijsko drevo PS (klasifikacija sektorjev veljavno do
31.12.2013) in pobriše vse klasifikacije PS na poslovnih partnerjih.
2. na seznamu poslovnih partnerjev pod gumbom Obdelave poženemo akcijo ' Klasificiraj PARTNERJE SKIS -
prenos iz Goinfo'. Ta akcija klasificira domače partnerje iz podatka sektorska pripadnost (SKIS) iz Poslovnega
registra Slovenije (www.ajpes.si), partnerje iz tujine pa glede na to, ali je v poslovnem partnerju vpisana
država, ki ni Slovenija (ni šifra 705) in je v EU oziroma v EMU. Informacija o državi članici EU ali EMU je na
šifrantu držav, zato preverite ali imate šifrant držav urejen pravilno.
Ostali partnerji, ki spadajo v gospodinjstva in neprofitni izvajalci (Klasifikacija S.14 Gospodinjstva in S.15 Neprofitni
izvajalci storitev gospodinjstva), niso v poslovnem registru nacionalnih subjektov in ostanejo neklasificirani .
Opozorilo: ti partnerji po izvedeni akciji 'Klasificiraj PARTNERJE SKIS - prenos iz Goinfo' ostanejo neklasificirani .
Predpostavljamo da so to samo gospodinjstva, lahko pa je prišlo tudi do napake pri vpisu poslovnega partnerja: npr.
partner iz Slovenije nima vpisane davčne številke.
Kako poiščemo kateri parterji so/ ali niso klasificirani
- Na seznamu Poslovnih partnerjev v polje 'Klasifikacija' vpišemo +PS in izvedemo ukaz 'Preberi'. Na ekranu se nam
izpišejo vsi klasificirani partnerji.
- V orodni vrstici izberemo ikono 'Filtriraj'. V polje 'Brez kalsifikacije' vpišemo PS, potrdimo z gumbom 'Izvedi' in na
seznamu 'Preberi'.
Na ekranu se nam izpišejo vsi NEklasificirani partnerji. Če imajo vsi ti prebrani neklasificirani partnerji lastnost PS14
Gospodinjstva, izberemo vse vrstice in pod gumbom Obdelave izberemo akcijo 'Dodaj klasifikacijo'. V polje ključ
vpišemo 'S14' in vsem izbranim partnerjev bo dodeljena klasifikacija S14 (PS14 Gospodinjstva).
DRUGA MOŽNOST - briše se klasifikacija sektorjev na vseh poslovnih partnerjih, razen klasifikacije PS14
Gospodinjstva in PS15 Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva in prenese se novo
klasifikacijsko drevo:
1. na meniju Sistem>Obdelave>Uporabniške obdelave poženemo akcijo na gumbu Obdelave 'Prenesi SKIS

Klasifikacijo nova klas. sektorjev s 1.1.20104 iz Goinfo'. Akcija POBRIŠE klasifikacijsko drevo PS (klasifikacija
sektorjev veljavno do 31.12.2013) RAZEN klasifikacije PS14 Gospodinjstva in klasifikacije PS15 Neprofitni
izvajalci storitev gospodinjstva in doda novo klasifikacijsko drevo PS veljavno od 1.1.2014, razen klasifikacije
PS14 in PS15, ki je nismo brisali.
2. na seznamu poslovnih partnerjev pod gumbom 'Obdelave' poženemo akcijo 'Klasificiraj PARTNERJE SKIS -
prenos iz Goinfo '. Akcija klasificira domače partnerje iz podatka sektorska pripadnost (SKIS) iz Poslovnega
registra Slovenije (www.ajpes.si) , partnerje iz tujine pa glede na to ali je v poslovnem partnerju vpisana
država, ki ni Slovenija (ni šifra 705) in je v EU oziroma v EMU. Informacija o državi članici EU ali EMU je na
šifrantu držav, zato preverite ali imate šifrant držav urejen pravilno. Po izvedeni obdelavi se prikaže Poročilo
obdelave. Bodite pozorni na poročilo in preverite razlike med že prej klasificiranimi partnerji PS14 in PS15 in
morebitnimi spremembami. Na primer: razlike: S22188 Stara:PS14 - Nova:PS2111. Preverite poslovnega
partnerja, verjetno ima vpisano državo ki ni Slovenija.
3. nazive klasifikacij PS14, ki so se s 1.1.2014 spremenile, morate popraviti ročno.
Če za izbranega poslovnega partnerja na tabeli pritisnemo na kazalec strani Konto kartica, program v oknu prikaže
dokumente poslovnega partnerja. Na tabeli so različni podatki in možnosti, ki so opisane podrobneje pri posebnem
oknu za prikaz konto kartice. Glej točko 3.5 Konto kartica.
Vsakemu poslovnemu partnerju lahko dodajamo dogodke v obliki sporočil. Lahko se uporabljajo za različne namene:
beleženje dogovorov in razgovorov, opomnike za dogovorjene sestanke, lahko pripenjamo dokumente ipd.
Glej poglavje VI točko 3. Sporočila splošno.
Splošno prikaz: Poslovni partnerji
Na strani Analize, ki je razdeljena na dve podstrani (Prodaja in Nabava) imamo hiter vpogled v ključne podatke o
partnerju.
Podatke prikazujemo v mreži, na katero se lahko poljubno dodajajo standardni ali namenski elementi.
PRODAJA (podatki se nanašajo na partnerje, ki so 'kupci')
Komercialni podatki Osnovne karakteristike partnerja (prodaja). Podatki o terjatvah se polnijo in

izračunavajo iz dodatnih podatkov partnerja (#TZ).
TOP 10 najbolj prodajnih TOP 10 najbolj prodajanih artiklov in storitev po vrednosti

artiklov
Promet partnerja po letih Promet partnerja za zadnjih 5 let (izdane fakture).*

Promet partnerja po Promet partnerja za zadnjih 12 mesecev (izdane fakture).*
mesecih
*Upoštevamo promet partnerja na kontu 12%.

Upoštevamo promet partnerja iz glave dokumneta na kontu 12% (konto mora imeti nastavitev Konto kupca ali dobavitelja = K; konti.kupdob
= 'K'). Naberemo dokumente, dobimo vrednost na pripadajočem kontu in tej vrednosti odštejemo konte davka, na kontih 26% knjižene v
Dobro (kontni plan, če je Konto davka Izstopni davek; konti.davcni='2'), da dobimo realizacijo brez davka.
Dobropisi so tudi prikazani, če so ustrezno knjiženi in sicer, na kontu 12% mora biti vrednost knjižena z negativno vrednostjo v breme. Pazi
konti obresti (npr. 18%),... niso prikazani!
NABAVA (podatki se nanašajo na partnerje, ki so 'dobavitelji')
Komercialni podatki Osnovne karakteristike partnerja (nabava). Podatki o obveznostih se polnijo in

izračunavajo iz dodatnih podatkov partnerja (#DZ).
TOP 10 najbolj kupljenih TOP 10 najbolj kupljenih artiklov po vrednosti.

artiklov
Promet partnerja po Promet partnerja za zadnjih 5 let (prejeti računi).*

letih
Promet partnerja po Promet partnerja za zadnjih 12 mesecev (prejeti računi).*

mesecih
* Upoštevamo promet partnerja na kontu 22%.

Upoštevamo promet partnerja iz glave dokumnta na kontu 22% (konto mora imati nastavitev Konto kupca ali dobavitelja = D; konti.kupdob =
'D'). Naberemo dokumente, dobimo vrednost na pripadajočem kontu in tej vrednosti odštejemo konte davka 16% knižene v Breme (kontni
plan, če je Konto davka Vstopni davek; konti.davcni='1') in prištejemo konte davka na 26% knjižene v Dobro (kontni plan, če je Konto davka
Izstopni davek; konti.davcni='2'), da dobimo realizacijo brez davka.
Dobropisi so tudi prikazani, če so ustrezno knjiženi in sicer, na kontu 22% mora biti vrednost knjižena z negativnim predznakom v dobro. Pazi
konti obresti (npr. 28%),... niso prikazani!
Več o polnitvi dodatnih podatkov: Limite in blokade partnerja
Glej tudi: Poslovni partnerji - dodatni podatki

B2B
Na tem zavihku dodajamo dogovorjene izmenjave dokumentov s partnerjem. Glejte tudi naslednje postopke:
Postopek za nastavitev in delovanje eletronskega pošiljanja izdanih računov
I. Postopek za enostavno izdelavo, e-podpis in izvoz e-računa

II. Pošiljanje izdanih računov in prilog preko bančnih poti - E-računi
III. Popravljanje že izdelanih e-računov (način Vpiši zaključi)
Uvoz E-računov:
Postopek za uvoz e-računov (preko obdelave na seznamu računovodskih dokumentov ali preko uvoza datotek)
Za izmenjavo računov je po zakonu potrebno imeti podpisan dogovor. Primer dogovora za izmenjavo po e-pošti
dobite tukaj. Za izmenjavo preko bančnega kanala (kjer se navede transakcijski račun banke preko katere se bodo
dokumenti prenašali) dobite tukaj.
Za vsako vrsto dokumenta VD (npr. RA - Račun), ki bo vključen v e-poslovanje, je potrebno

določiti/vnesti naslednje podatke:
VD Vrsta dokumenta (npr. RA - Račun)
Standard Standard izmenjave (npr. E_slog, ki ga je določila Gospodarska zbornica Slovenija), ali pa VDA
standard avtomobilske industrije, kjer je sicer lahko nekaj izjem za posameznega kupca, kjer ima
potem lahko vsak za nekatera polja svoje zahtevke. Standardi so vnešeni v Šifrant EDI standardov
(Sistem-Obdelave-Standardi e-poslovanja). Standarde , ki jih boste uporabljali vključite na oknu:
Sistem, Obdelave, Standardi E-poslovanja. Tistemu, kateremu postavite kljukico Aktiev, se pojavi v
Drop down meniju.
Način Načini izmenjave oz izhoda datoteke:
EDIGosoft:
Uporablja se poseben spletni servis, ki se inštalira pri obeh strankah, ki imata gosoft in bi rade med
seboj komunicirale. Za inštalacijo servisa se obrnite na skrbnika, ki vam bo razložil naslednje
korake. Poleg samega servisa potrebujemo tudi certifikat stranke s katerim se avtentificiramo, da je
komunikacija oz. izmenajva varna.
DISK, FTP , HTTP:

mapa v katero odložimo datoteke (mapa mora biti zapisana tako, kot jo vidi strežnik Baze)npr:
\\ime_računalnika\mapa (odvisno tudi od operacijkega sistema strežnika) ali FTP.podjetje.si. Iz te
mape npr. drugi program prevzame datoteko.
Pri HTTP načinu gre običajno za naslov WEB servisa, ki ga stranka uporablja za izmenjavo datotek. Tu
so potrebne še dodatne namenske nastavitve.
Halcom ali Banke paket:

Gre za t.i. bančni kanal, kjer lahko E-račun po E-slogu oddate s pomočjo Halcomovega programa (ki ga
uporabljate za izvoz in uvoz plačil), prehodno vam mora vaša banka to (brezplačno ) vključiti. Plačati
pa je potrebno le prenos oz. uvoze. Tako lahko uvažate (Račune dobaviteljev) ali izvažate vaše. TRR na
katerega se pošlje E-račun, mora biti na izbran v spustnem (drop down) meniju , v vrstici na zavihku
E-poslovanje (okno Partnerji).
Oba načina sta priporočljiva za pošiljanje E-računov proračunskim uporabnikom, če nimate za to

posebnega programa za B2B (način Odex). Kdo od partnerjev je proračunski uporabnik lahko ugotovite
s pomočjo akcije na seznamu partnerjev (glej opis akcije: Obdelave - Prenesi oznake za
proračunske uporabnike iz UJP). Možen je tudi priklop kontrole (KontrPartn_OznakeUJP, priklop
na KontrPartn, oboje na vzorcu), ki ob vpisu partnerja doda klasifikacijo P#P tistemu partnerju, ki je
proračunski uporabnik. V povezavi s proračunskimi uporabniki pa je možna še dodatna kontrola:
KontrMrpDok_ArtKlasP#P (opozorilo ob vpisu dokumenta, da je partner klasificiran s klasifikacijo
P#P = proračunski uporabnik).
Način Halcom in Banke paket se razlikuje le v pripravi končne oblike/poimenovanj datotek.

Z gumbom Vpiši zaključi ali z delom preko generiranja datotek (rumena puščica) se samo izdelajo
priponke xml in pdf računa (oziroma glede na nastavitve). Ročno lahko dodamo tudi dodatne priponke.
Paziti pa morate da imajo Skupino DK (Dokumenti EDI). Nato je potreben še izvoz računov z obdelavo
Izvoz e-računov in priponk za uvoz preko bančnih kanalov.
Način Halcom: za izbrane račune se izdelajo ovojnice (za vsak račun), xml in pdf računi, ter
pripadajoče priloge. Pri uvozu v Halcom označimo ovojnice in uvozimo. Pripadajoči xml in pdf računi,
ter priloge se avtomatsko uvozijo.
Način Banke paket: za izbrane račune se izdela .zip datoteka, ki vsebuje ovojnico za vse račune v
xml in pdf obliki, ter pripadajoče priloge. V banko uvozimo pripravljen dokument.
Trenutno so nam potrdile naslednje banke: SKB, Banka Koper, Deželna Banka Slovenije, Delavska
hranilnica, NKBM. Za ostale še čakamo stranke, da izvedejo test oz. podpišejo pogodbe.
Stranke, ki imate veliko število VD (vrst dokumentov), si lahko na seznamu poslovnih partnerjev pri
vnosu nastavitev na zavihku e-poslovanje pomagate z obdelavo na zavihku seznam poslovnih
partnerjev - Obdelave - Za izbrane partnerje dodamo zapise v Partner_EDI (za nastavitve glejte
opis akcije).
Odex:
Gre za primere, ko zunanji programi (Npr. Odex ali kak drugi) pošiljajo naprej datoteko, ki jo Gosoft
predhodno shrani v dogovorjeno mapo (v stikalu: EDI_Parametri, v vrstici: /IzhodnaMapa=), Pot mora
biti taka kot jo vidi strežnik baze.
UJPnet B2B:
Namenjeno le Proračunski uporabnikom - gre za pošiljanje dokumentov (izdanih računov) Upravi RS za
javna plačila (http://www.ujp.gov.si/). UJPnet B2B je strežniška povezava, ki je namenjena paketni
izmenjavi podatkov oziroma prevzemanju in pošiljanju datotek, za kar potrebujete predhodno certifikat
Sigen-ca ter prijavo na: https://ujpnet.gov.si/Prva/ Več v dokumentaciji.
E-pošta:
Gre za pošiljanje dokumentov preko e-pošte (neposredno iz baze) na e-mail naslov vpisan v polje
cilj/naslov.
V primeru, da imamo v kontrolnih podatkih tega načina vpisano /KontaktPartner=1, se dokument
pošlje na e-mail naslov osebe, ki jo imamo v dokumentu kot kontakt (primer: naročilnico v neko
podjetje pošiljamo na različne email naslove - odvisno od naročenega materiala).
Spremni tekst (vsebino e-maila) vpišemo v stikalo (primer: Tekst_dokument), ki ga moramo
definirati na osnovnih podatkih izpisa, v parametru: /Email_text=
Možna je uporaba prednastavljenih spremenljivk, ki se polnijo preko stikala SQL_EDI_Mail_Vsebina.
Kot Pošiljatelj takega e-maila se navede e-mail odgovorne osebe dokumenta (če ima na osnovnih
podatkih osebe vpisan e-naslov), drugače je oseba, iz stikala: Baza_mail iz parametra: /FromMail=
Lahko pa za določeno pravilo (partnerja in VD) v kontrolne podatke vpišemo /FromMail=x, kjer je x
e-naslov, ki bo prikazan kot pošiljatelj. Uporabno ko dokumente za istega partnerja kreira več
odgovornih oseb, Prejemnik pa mora v svojem sistemu zabeležiti pravilo iz katerega e-naslova bo
prejemal E-račune, in to je lahko le 1 E-naslov.
Če pa želimo da se neglede na odgovorno osebo prikaže mail osebe, ki je poslala (pognala obdelavo);
potem na VDju v kontrolne podatke vpišemo: /EdiMailFROM=PRIJ, kar pomeni da bo From mail od
prijavljene osebe, ki je pognala pošiljanje.
Lahko pa za določeno vrsto dokumenta (VD) nastavimo tudi fiksne (skrite) E-naslove, na katere še
dodatno pošljemo ta dokument: /EdiMailFixBCC= <fiksen nalov> ali več, ločeni z ; ter
parameter: /EdiMailBCC= ODG ali KONT ali oboje, ločeno z , kjer kot ODG : na mail odgovorne
osebe dokumenta ali KONT: na mail kontaktne osebe dokumenta
Uporabno, če želimo v nekem Epoštnem računu imeti vsa poslana sporočila.
Akcija - obdelave:
Datoteko bomo odložili za izbrane dokuemnte s pomočjo akcije oz. obdelave na dogovorjeno mesto
(lahko ga ročn izberemo).
Standardna akcija je na seznamu dokumentov: (Akcija_DokumMRP_32): Kreiranje in podpisovanje xml
za izbrane dokumente.
Omenjeno akcijo lahko uporabimo ko uvažamo e-račune (samo uvoz xml) preko Portala UJPeRačun.
Omenjen način uporabljajo podjetja, katera mesečno pošiljajo manjše število računov proračunskim
uporabnikom (do 5 mesečno).
Cilj/naslov Cilj, imenik ali e-naslov na katerega se pošlje / shrani datoteko. Če moramo poslati isto datoteko na
več naslovov, vpišemo oba naslova v isto polje med njima pa damo podpičje kot ločilo. Pri tem velja
omejitev 50 znamkov na polje. Dodaten način za pošiljanje iste datoteke na več naslovov pa je, da
kreiramo več zapisov z istim VD-jem in vsakemu zapisu dodamo svoj cilj/naslov.
Url naslov in IP uporabljamo v primeru, ko za izmenajvo datoteke uporabljamo npr. WEB servis, ki je
na tem naslovu stranke npr.
Št.izpisa Z navedbo številke izpisa določimo kateri izpis bomo za katero vrsto dokumenta izpisovali za tega
partnerja. Koristi v kombinaciji s PDF. Za istega partnerja in isti VD lahko navedeno tudi dve vrstici in 2
različna izpisa, ki se bosta istočasno odprla (s klikom na gumb Vpiši Zaključi). Če uporabljamo za
večino parnerjev, s katerimo bomo poslovali elektronsko, isti izpis, je smiselno nastaviti številko izpisa
v nastavitvah na osnovnih podatkih VD (Vrstah dokumenta), Privzeti izpis za izbran VD. Izjeme pa
vnesemo v zavihku E-poslovanje.
Končnica Zapišemo končnico datoteke (xml, pdf, ...)
Digitalni Postavimo kljukico, če se ta datoteka tudi elektronsko podpisuje (npr. PDF ali XML vendar le po
podpis E-slogu). Če postavimo kljukico za format oz. standard, ki ni predviden, se pojavi sporočilo ob
vpisu: Tip datoteke ni predviden za E-podpis! Obvezno to vključite, če boste pošiljali E-račune npr.
Proračunskim uporabnikom * Inštalacija digitalnega podpisa Uporabnika glej nižje.
Kontrolni Polje za vnos morebitnih posebnih nastavitev pri izmenjavi/pošiljanju elektronskih dokumentov.
podatki Primer:
/VD=x; x je tisti vd, iz katerega pošlje pošiljatej; npr naročnik pošlje svojo NA1. Za dobavitelja je to
NR1. Pri naročniku vpišemo NR1, pri dobavitelju pa NA1
E-račun - referenčni dokument (pogodba)

Nekateri proračunski uporabniki zahtevajo vpis referenčnega dokumenta (pogodbe) v e-račun. Številko
pogodbe in datum podpisa pogodbe zapišemo pod /Pog_S= in /Pog_D= (v obliki DD-MM-LLL).
Primer:/Pog_S=2015-10051/Pog_D=15-05-2015
Omenjeni kontrolni podatek zapišemo le za xml datoteko.
Certifikat
V to polje prilepimo vsebino certifikata stranke s katero naj bi se vzpostavila varna komunikacija. Gre
za strežniški certifikat običajno, ki ga stranka sama naredi na strežniku in pošlje ostalim, ki bodo z njo
B2B komunicirali.
TRR Izberemo TRR preko katerega posredujemo E-račun po bančnem kanalu (glej način:Halcom/Banke
paket). Za ostale način TRR ni potrebno izbrati. Gre za TRR partnerja - kupca, kateremu račun
posredujemo na banko pri kateri ima odprt izbran TRR.
Pazi! Če ima proračunski uporabnik, kateremu pošiljamo e-račune, VEČ odprtih računov pri Banki
Slovenije, je potrebno v tem polju izbrati enega.
Primer uporabe:
A) Če imamo vključen gumb Vpiši zaključi na dokumentu, nam ta odpre ustrezen izpis, zgenerira ustrezne datoteke
in odpošlje (če ustreza statusu). Glej shemo.
B) Ko imamo predogled izpisa, lahko kliknemo na rumeno ikono (puščico) in nam program zgenerira datoteko(e) ter
odloži v definiran cilj.
C) Lahko imamo procedure, ki preverjajo ali je bil določen dokument že obdelan, in če še ni bil, se glede na status
dokumenta zgenerira ustrezna datoteka ter odloži ali pošlje po ustreznem dogovorjenem kanalu. Lahko sprožimo z
akcijami, npr. za UJP ali za Paket, ki ga pošljemo po bančnem kanalu (način Halcom).
Za elektronsko pošiljanje računa in dobavnice uporabite standard E-slog Račun, za naročila in potrditev
naročila pa GS1. Za naknadno potrditev naročila obstaja akcija na seznamu naročila. Pri izmenjavi naročil med
strankami, ki imajo Gosoft se uporablja standarda: Gosoft_NAR in Gosoft_NAR_pot za potrditev.
Dokument se uvozi pri drugi stranki v Sistem - Uvoz datotek, in če je za to vrsto datoteke pripravljen protokol
(postopek - stikala za standard in status): se prožijo procedure, ki dokument poknjižijo: npr. kreirajo v
računovodstvu prejeti račun (npr. Vd=RP).
Če je še dodatna nastavitev na partnerju, se ta račun tudi lahko že poknjiži v glavno knjigo na ustrezne konte (in
lahko tudi na SM), glede na predhodni račun (ali drugi vzorec) istega partnerja.
Za pošiljanje e-računov proračunskim uporabnikom (javnemu sektorju), ki je po zakonu s 1.1.2015 obvezno,

vam lahko pomaga akcija na seznamu partnerjev (Sistem-Skupni šifranti-Poslovni partnerji): Obdelave - Prenesi
oznake za proračunske uporabnike iz UJP. Akcija vpiše klasifikacijo P#P partnerjem, ki so na spletni strani UJP
označeni kot proračunski uporabniki. S pomojo filtra klasifikacije (+P#P) dobite le take na seznam in jim ustrezno
uredite zavihek E-poslovanje.
Pogoj, da gre dokument po enem izmed standardov po eni izmed izbranih poti do drugega partnerja je: status
dokumenta mora biti večji od 0 (ne Prost) in mora biti vpisa Status Zaključen (brez vodnega tiska). Če je zahteva po
podpisu, mora biti priponka podpisana (uporabnik ki potrjuje mora imeti certifikat za E-podpis). V primeru, da je
dokument vključen v DMS, mora biti status dokumenta enak ali višji statusu potditve v DMS (nastavitve teh
statusev so na VDju). Običajno vključimo na Vrsti dokumenta Zaključevanje, s čimer se pojavi dodatni gumb Vpiši
Zaključi, ki prikaže izpis, zgenerira podpisan PDF, ter morebitni XML npr, doda priponke dokumentu ter poskuša
poslati.
Pošljejo pa se še vse preostale datoteke (priponke) vezane na ta dokument, ki sopadajo v skupino DK (Dokumenti
edi) in imajo status prazen ali Za pošiljanje; kot npr. razne XLS ali DWG datoteke.
NAMESTITEV DIGITALNEGA PODPISA uporabnika, ki bo dokumente podpisoval, poteka v treh korakih:

- Certifikat, ki ga pridobimo pri verodostojni agenciji npr SI-GEN, najprej namestimo na spletni brskalnik (po
navodilih izdajatelja). Če certifikat ni ustrezno nameščen na spletni brskalnik, elektronsko podpisovanje ne bo
možno.
- Po uspešni inštalaciji inštaliramo še program s katerim Gosoft podpisuje, dobimo ga med datotekami na podpori
(kjer so datoteke za nove verzije: Namestitveni program za generiranje PDF in e-podpis) . Knjižnico vsebuje
tudi najnovejša datoteka: Namestitveni program za delovno postajo (dostop imajo skrbniki podjetij). Paziti
moramo da nastavimo tudi stikalo PDF_GEN, da je v njem vsebina: /Nacin=TRACKER-SOFTWARE. Ukinjamo
uporabo Ghoscripta! Paziti tudi, da program namestimo v mapo: C:\Program Files\Goinfo\PBShared in
NE C:\Program Files!!
Možne Ključ ni veljaven za uporabo v navedenem stanju, moramo certifikat ponovno namesiti in vpisati tudi
napake geslo.
Ni instaliran .NET ver4 klient, pomeni, da nimate ustreznega Dot.NET okolja in je potrebno (običajno na
starejših operacijskih sistemih) to dodatno doinštalirati preko Winws update (obrnite se na skrbnika vašega
hardvera).
Ni instalirana programska knjižnica gosoftClasLib: potrebno je namestiti program, ki ga dobite na

našem serverju, kjer so datoteke za nove verzije: Namestitveni program za generiranje PDF in e-podpis)
. Knjižnico vsebuje tudi najnovejša datoteka: Namestitveni program za delovno postajo
V primeru obvestila: Ni datotek za prenos: nimate nastavljenega pravila za to Vrsto dokumenta na

partnerju
V primeru take napake ob generiranju (in podpisovanju PDFja) je potrebno ponovno namestiti
certifikat v spletni brskalnik:
Ob generiranju XMLja lahko javi: Struktura XML vsebuje napake; Erro initializing XML Service->
Namestite najnovejši Namestitveni program za delovno postajo
Ob generiranju in podpisovanju XML lahko javi tole napako: izbericertifikatizwin; Ponovno

namestite najnovejši Namestitveni program za delovno postajo; Pazite nujno morate ob inštalaciji imeti
Administratorske pravice, da lahko prorgam registrira ustrezne knjižnice, ki so potrebne npr. za E-podpis.
NAPAKA - pošiljanje maila, koda = 104 : Napaka ob pošiljanju E-pošte iz baze. Morda so se spremenile
nastavitve na mail strežniku in zahteva avtentifikacijo. Preverite nastavitvev stikalu: Baza_Mail
V dokumentaciji je natančnejši opis napake: Server error; response not understood. For example, the
message is poorly formatted, or the server is not SMTP. This error is also returned if you specify the
smtp_auth_username and smtp_auth_password to xp_startsmtp, and the server does not support the SMTP
authentication capability. Običajno zadostuje, da dodate parameter: SMTPUser= /SMTPGeslo= v stikalo:
Baza_mail
V priemru, da imate Uporabniško in Geslo že definirano, dodajte Certifikat. Primer je na stailu nivo=vzorec.
Certifikat mora nareidti tisti, ki je skrbnik tega mail strežnika.
NAPAKA - inicializacija mail pošiljanja, koda = 100 Napaka ob pošiljanju maila, nekatere nastavitve v
Baza_mail niso prave. Popravite.
NAPAKA - pošiljanje maila, koda = 554 Napaka ob pošiljanju E-pošte iz baze. Morda so se spremenile
nastavitve na mail strežniku in zahteva avtentifikacijo. Preverite nastavitvev stikalu: Baza_Mail
Originaeln opis napake za kodo: Smtp relay access denied. Običajno zadostuje, da dodate parameter:
SMTPUser= /SMTPGeslo= v stikalo: Baza_mail
Pri generiranju XML-a (e-podpis se n izvrši) lahko javi to napako : če so v podatklih znaki ki jih XML ne
sprejme. Napka j prikazan na začetku opozorila napake.
NAPAKA: V programu je prišlo do napake:

Koda napake = 14.
Opis = Error opening DLL library xcpro40.dll for external function at line 3 in function of_pxcp_init of
object n_ole_pxccomlib..
Izvorni objekt/menu = n_ole_pxccomlib.
Napaka v objektu n_ole_pxccomlib.
Napačno inštaliran Program za TRacker Softvare (generiranje in združevanje ter podpisovanje PDF): Paziti
da program namestimo v mapo: C:\Program Files\Goinfo\PBShared in NE C:\Program Files!!

Predstavitev E-poslovanja v Gosftu preko prosojnic.
Shema možnega procesa.
1.10.1 Postopek za nastavitev in delovanje elektronskega pošiljanja izdanih

računov
E-račun lahko nadomesti papirnat račun, če je le ta elektronsko podpisan. V ta namen si pridobite elektronski
podpis, ki ga vsak lahko brezplačno pridobi na svoji upravni enoti (izdajatelj Sigen-ca). Tega si po navodilih
izdajatelja namestite v internetni brskalnik.
Kdor bo podpisoval, si na računalniku namesti program za generiranje in podpisovanje PDFja. Paziti, da program
namestimo v mapo: C:\Program Files\Goinfo\PBShared in NE C:\Program Files!!
V Stikalu PDF_gen (sistem, uporabniške nastavitve) je potrebno za takega uporabnika (ali kar za celo podjejte
(nivo=paket), če se vsem, ki generirajo PDFje, namesti ta program) postavi vrednost, ki je v stikalu na
nivoju=Vzorec (/Nacin=TRACKER-SOFTWARE)
S partnerjem s katerim hočete e-poslovati morate podpisati soglasje. Primer soglasja dobite tukaj. To soglaje nato
morda pripnete kot priponko doseglivo na osnovnih podatkih Partnerja. PriporočamoTip priponke=Pogodbe.
Nato na temu partnerju, na zavihku e-poslovanje, dodate zapis – pravilo za vsak VD (vrsto dokumenta) ter na kateri
naslov oz. način se izmenjuje (več lahko preberete na tem zavihku pod F1);
Za istega partnerja lahko dodate npr. PDF in XML (XML koristi za uvoz, da ni potrebno pretipkovati podatkov na
računu); oba sta po zakonu veljavna , če sta elektronsko podpisana s certifikatom.
Najpogostejši način, najcenejši in najenostavnejši je e-pošta. Če je partner proračunski uporabnik izberete: Halcom
ali Banke paket. Predhodno morate z banko podpisati dogovor o uporabi bančnega kanala preko katerega boste
pošiljali E-račune Proračunskim uporabnikom. Predlagamo Paketni način s katerim lahko z enim uvozom uvozite več
računov in njihovih prilog hkrati.
Da to potem deluje enostavno pri izdaji računa, pa je potrebno na Vrsti dokumenta nastaviti še Zaključevanje:
Po tej nastavitvi se pri vpisu dokumenta spodaj desno pojavi gumb Vpiši zaključi (račun lahko večkrat popravljate
in vpisujete, ko pa ste ga dokončno uredili in hočete da se odpošlje pritisnite ta gumb):
ki zgenerira in podpiše PDF izpisa (lahko tudi XML) ter odpošlje na nastavljen naslov.
Enako se izvede tudi če kliknete na Rumeno puščico (ko imate predogled katerega koli izpisa). Če naknadno
popravljate in hočete ponovno poslati, gumba Vpiši zakljujči pa ni več, lahko izvedete predogled izpisa in nato klik
na rumeno puščico.
Za pošiljanje preko Bančnega kanala je na seznamu Računov na voljo Obdelave - Izvoz izbranih računov v ZIP /
ZBS, ki za izbrane dokumente izdela datoteko, ki jo potem v Bančnem programu (običajno spletnem) uvozite.
Enako velja za Proračunske uporabnike, za uvoz na UJP net.
V primeru, da referent, ki izdeluje račun, nima E-podpisa, ali on ni pooblaščen, se uporabi modul DMS - dokumentni
sistem, v katerem nadrejena oseba potrjuje (podpisuje) e-dokumente (tako izdane kot prejete lahko).
Shemo poteka oz. pogoji za generiranje, podpisovanje ter pošiljanje priponk dokumenta si lahko ogledate tukaj.
Uspešno poslani so potem vidni na seznamu dokumentov v koloni Edi-Status kot zeleno obarvani s statusom
Poslano.
Hkrati je tak poslan dokument tudi v priponki dokumenta pod Skupina=DK, kar velja tudi kot arhiv, ki se po zakonu
mora arhivirati 10 let. Pazite, da redno backupirate (arhivirate) Bazo iz mape SAve, ter mapo Priponke, v kateri se
dejansko nahajajo izdani in prejeti E-računi. Za to skrbi tisti, ki je zadolžen v podjetju za server in mrežo! Za
Backupiranje (arhiviranje) ne skrbi Goinfo!! Redno preverjajte tudi, kaj se arhivira, ker boste v primeru, da gre na
serverju kaj narobe, ob arhiv in s tem ob vse E-račune.
V primeru napake pri pošiljanju, se status EDI obarva rdeče in izpiše Napaka. Dvoklik v koloni priponke dokumenta,
nam odpre okno s priponkami, kjer v koloni Opomba piše celotna napaka, ki jo server ob pošiljanju javi (beri
dokumentacijo zgoraj: možne napake). Ko napako odpravimo, lahko s pomočjo akcije na seznamu dokumentov
(Odpošlji pripete datoteke EDI) za označene, ponovno odpošljemo priponke.
Glej tudi: Poslovni partnerji - E-poslovanje

Predstavitev E-poslovanja v Gosftu preko prosojnic: http://prezi.com/hhliqukrkux_/e-poslovanje/
Glava seznama Dodatnih podatkov:

Tip podatkov Izbiramo prikaz določene skupine podatkov ali vse.
Pogled po Izbiramo med pregledom podatkov enega partnerja ali tabelaričnim prikazom za vse partnerje.
partnerjih
Samo vneseni Izberemo lahko prikaz samo tistih podatkov, ki imajo vrednost
Pri vklopu potrditvenega polja Pogled po partnerjih, se pojavi tudi gumb Obdelave z
naslednjimi akcijami:
Obnovi statistične podatke: Akcija obnovi vrednosti dodatnih podatkov.
Obnovi statistične podatke vseh partnerjev: Akvija obnovi vrednosti dodatnih podatkov za
vse partnerje.
Podatki v oknu Dodatni podatki partnerja, ki se polnijo preko stikala - Partner_Zapadle:

#TZ Zapadle terjatve Vsota zapadlih terjatev.
#TD Najstarejša terjatev Datum najstarejše zapadle terjatve.
#TL Zapadle terjatve nad lim. Skupen znesek zapadlih terjatev nad limitom
#DL Zapadle obvez. nad lim. Skupen znesek zapadlih obveznosti nad limitom
#DZ Zapadle obveznosti Vsota zapadlih obveznosti
#DD Najstarejša obveznost Datum najstarejše zapadle obveznosti.
Pomembno! Zgoraj navedeni podatki se ažurirajo s sprožitvijo akcije na zavihku Seznam in sicer s klikom na
gumb Obdelave - Vpis ZAPADLIH terjatev in obveznosti v partnerje. Obdelava ažurira podatke vseh poslovnih
partnerjev.
Podatke o zapadlih terjatvah in obveznostih najdemo tudi na zavihku Analize.
1.12 Poslovni partnerji - Garancije
Na poslovnem partnerju na zavihku Garancije je omogočen pregled garancij. Tukaj ne moremo dodajati,spreminjati
ali urejati garancij.
Vnos garancij je na meniju Računovodstvo-Finance-Garancije.
Glej tudi: Bančne garancije

1.13 Poslovni partnerji - Identi
Partnerju lahko priredimo poljubno identov. Podobna možnost je tudi na identu, kjer poteka delo v obratni smeri.
Identom lahko kreiramo posebne šifre in nazive glede na partnerja. Ti nazivi se bodo v izpisih dokumentov izpisovali
namesto osnovnih. Enako bo mogoče uporabiti tudi v raznih namenskih izpisih. Ta zavihek je še posebej priročen za
nabavno službo, saj omogoča naročanje potrebnega materiala pri določenem dobavitelju z njihovo (dobaviteljevo)
šifro in nazivom.
Splošno velja pravilo, da najprej upoštevamo podatek 'Po Identih' nato 'Po artiklih' in nazadnje osnovne podatke
artikla.
Ident Z dvoklikom pridemo do okna Artikel in izberemo ident, ki ga želimo dodati.
Partnerjeva šifraIdentifikacijska številka za izbrani artikel, ki jo uporablja poslovni partner.
Cenik V spustnem seznamu izberemo cenik.
Nazivi kolon:
Naziv, Naziv2 Kratek osnovni naziv artikla in daljši opis, ki ga uporablja poslovni partner.
Oznaka Oznaka artikla, iz osnovnih podatkov artikla

Var Checkbox določa, ali se parterjevemu nazivu1 v izpisih pripne pripona vezana na variantni del
ali ne.
Prioriteta Določa prioriteto izbora dobavitelja, poljubna oznaka za specialne izpise in analize.
Dobavni rok Za vsakega poslovnega partnerja lahko vpišemo drugačen dobavni rok za izbrani artikel. Za
izračun pretočnih časov in planiranje se uporablja dobavni rok iz 'Nabavnih podatkov artikla'.
Dodatni podatki Lahko vpišemo dodatne podatke, ki so vezani samo na ident in služijo različnim namenom po
želji uporabnika.
Spremenjeno, Program spremlja datum zadnje spremembe in osebo, ki je spremebo opravila na teh
Spremenil podatkih.
V zavihku poslovalnice, se izpišejo vse poslovalnice izbranega podjetja. Pogoj za izpis poslovalnic na tem zavihku, je
določen Glavni partner, na zavihku Osn. podatki, vsake poslovalnice.
1.15. Poslovni partnerji - dokumenti
V zavihku Dokumenti (Sistem - Skupni šifranti - Poslovni partnerji) lahko pregledujemo vse dokumente, ki so vezani
na izbranega partnerja.
Dokumente lahko pregledujemo po naslednjih filtrih: Datumu, VD (vrsti dokumenta), Modulu in Odgovorni
osebi.
Vrednost - ta kolona je le informativnega značaja

POZOR, vsak dokument ima lahko več različnih vrednosti, na seznamu prikažemo najpogosteje uporabljeno!!!
Natančne 'uradne' podatke dobimo le z vpogledom v dokument.
2. OSEBE splošni opis
Osebe so osnovni šifrant vseh udeležencev v informacijskem sistemu GoSoft. Ta šifrant je osnova tako za
uporabnike sistema, delavce v proizvodnji, za obračun plač in kadrovsko evidenco, kot tudi za določitev odgovornih
oseb za dokumente, tehnične podatke, likvidacijo ipd. Tabela se nahaja na meniju Sistem - Skupni šifranti -
Osebe. Razdeljena je na več zavihkov: Seznam, Osnovni podatki, Klasifikacija, Partnerji, Računi in Dodatni
podatki.
Glej tudi točke:

2.6 Osebe - računi
2.7 Osebe - dodatni podatki osebe
Podatki o osebah se v bazi hranijo na več različnih nivojih glede na namen in pravico do uporabe. Oseba ima lahko
samo nekaj osnovnih podatkov za potrebe medsebojnega komuniciranja, lahko pa o osebi vodimo tudi precej
obsežne podatke za potrebe poslovanja (npr: kadrovska evidenca, osebni dohodki, ...). Vse osebne podatke je
potrebno preko modula avtorizacije pred uporabo ustrezno zaščititi v skladu s predpisi. V nadaljevanju so opisani
tako imenovani splošni oziroma javni podatki, ki se hranijo v centralnem registru vseh oseb v programu.
Vpis nove osebe
Ko želimo dodati novo osebo, se z miško postavimo na spodnji del okna (tabela s podatki) kliknemo z
desno tipko miške in izberemo Dodaj nov zapis ali izvedemo isti ukaz preko tipke za dodajanje novega
zapisa (F8).
Odpre se nam okno za vnos osnovnih podatkov nove osebe.

Matična Številka ali oznaka osebe v podjetju, obvezen enolični podatek (predlagana štirimestna številka z
številka vodilnimi ničlami).
Možnosti številčenja oseb:

1. Osnovna nastavitev številčenja - brez inkrementiranja (/Osebe=0). Ko dodamo novo
osebo, nam program ne ponudi številke. V takem primeru jo sami določimo in vpišemo.
2. Predlog šifre glede na vse zapise v bazi (/Osebe=Z). Preveri vse zapise v seznamu oseb
in predlaga naslednjo številko glede na vse obstoječe šifre v bazi.
3. Predlaga nam naslednjo šifro glede na vpisan pogoj (območje), npr. matično številko
(/Osebe=R)) . Primer vnosa nove osebe: Vpišemo matično številko 11 in dodamo novo
osebo. Predlaga nam naslenjo prosto številko od 11. Enako lahko dosežemo, če se v
seznamu oseb postavimo na matično številko osebe (npr. 11).
4. Predlaga nam naslednjo prosto šifro od selektiranega zapisa naprej (/Osebe=N).
Ime Ime osebe, obvezen podatek.
Priimek Priimek osebe, obvezen podatek.
Naziv Naziv osebe (npr: Doktor, Dr, Mag.).
Vzdevek Vzdevek, možnost hranjenja vzdevka, v primeru več enakih imen in priimkov pa enolično določa
osebo. Enoličnost kombinacije: ( Ime + Priimek + Vzdevek ) se lahko vključi v nastavitvi:
Osebe_Kontrola_Ime.
Pripona Pripona k imenu (npr: Ing. strojništva, ...).
Ulica Ulica in številka stalnega prebivališča.
Kraj Kraj prebivališča.
PTT Poštna številka, kontrolirano s šifrantom pošt (odvisnost od izbrane države). Če želimo, da se nam
izpiše tudi pošta kot kraj, vpišemo tudi državo v naslednjem polju.
Za prikaz poštne števike in naziva pošte je pomembno, da ima oseba vpisano državo. Če so osebe
vpisane ne da bi bila izbrana država, se v takem primeru kraj pošte ne izpiše.
Država Država, kontrolirano s šifrantom držav, privzeta je domača država nastavljena v programu.
Predlagamo, da se država pri osebi izpolni. Izbere se država kraja prebivališča.
Država vpisana v osnovnih podatkih osebe je pomembna pri izdelavi plačilnih nalogov za izplačilo
dohodkov.
Za dodajanje države že vpisanim in označenim osebam na seznamu oseb lahko uporabite akcijo
na gumbu Obdelave - Vpiši državo osebe=705 Slovenija. S tem se boste izognili ročnemu
popravljanju in dopolnjevanju države po osebah.
Telefon Telefon službeni
Tel.doma Telefon domači
Tel.Mob Telefon mobilni
Tel.IP Naslov internetne telefonije
Fax Telefonska številka telefaksa.
Elektronska Elektronski naslov (E-mail) osebe, za pošiljanje sporočil preko elektronske pošte. S klikom na
pošta znak se odpre program za pošiljanje elektronske pošte (če je instaliran na računalniku) in se vpiše
naslov prejemnika.
Uporaba Prikaz statusa osebe. Ta je lahko aktiven, v razvoju ali iz uporabe.
Kadrovska Če želimo za osebo voditi KE - kljukica, sicer pustimo prazno (brez kljukice).
evidenca (KE) Podatki ime in priimek se iz osebe prenesejo v kadrovsko evidenco.
Naslov osebe se v kadrovsko evidenco prenese z akcijo - Prepis naslova v kadr. evidenco. (Plače -
Kadrovska evidenca - gumb Obdelave).
Začasno Oznaka, ali je naslov osebe stalni ali začasni. Pomembno pri prepisu naslova v KE z akcijo
bivališče (prejšnja točka). Kljukica - zapisani naslov je začasen. V tem primeru se pri prepisu naslova v
kadrovsko evidenco vnese naslov pod začasno bivališče. V kadrovski evidenci lahko nato dopišemo
še stalni naslov.
Prevoz Za potrebe potnih nalogov vpišemo običajno prevozno sredstvo za osebo (njegov osebni
avtomobil, običajen službeni avtomobil ali drugi način prevoza, ki ga izbrana oseba koristi). Tipe
prevozov vnašamo v šifrantu prevozov (glej poglavje Šifranti za potne naloge) in služi samo kot
privzeta vrednost pri vnosu podatkov na potnih nalogih.
Partner Kadar oseba pripada nekemu poslovnemu partnerju (npr. vpisujemo podatke oseb svojih
poslovnih partnerjev). To omogoča pregled oseb po poslovnih partnerjih in podatke posameznikov
v zunanjem podjetju. Uporablja pa se tudi za knjiženje v glavno knjigo pri potnih nalogih.
Alt. ID Podatek je namenjen alternativni identifikacijski številki osebe. Lahko se uporablja za različne
namene.
Opombe so namenjene raznim dodatnim podatkom za osebe (številka mobilnega telefona,
dodatnega telefona doma ipd.).
Priponke Pripenjanje datotek osebam na splošnem skupnem nivoju.
Glej tudi točko 2.2 Osebe.
Na seznamu so prikazani glavni (javni) podatki iz šifranta oseb. Omogočeno je iskanje (filtriranje) in razvrščanje
zapisov preko vpisa priimka ali imena osebe, matične številke in klasifikacije osebe, ter z izbiro potrditvenih polj
Aktivni in Samo iz akt. podjetja.
Aktivni
• Kljukica: prikaže aktivne osebe (podatek "uporaba" na osnovih podatkih osebe)

• Prazen kvadratek: neaktivne osebe
• Siva kljukica: oboje
Samo iz akt. podjetja
• Kljukica: prikaže samo osebe, ki so delavci trenutno izbranega podjetja.

• Siva kljukica: prikaže vse osebe aktivnega podjetja in tudi tiste, ki niso v nobenem podjetju in niso pripete
nobenemu partnerju. Pri odpiranju okna iz partnerjev je stikalo kot privzeti izključeno.
Slike
Z izborom polja Slike, omogočimo prikaz slike pripete na dokument (npr. pripet PDF). Za vklop prikaza je
potrebno nastaviti stikalo DWPic:d_osebe_seznam.
Glej tudi točko 2. Osebe.
Akcija za uvoz oseb iz preglednice
Akcija Vpis oseb iz CSV datoteke se nahaja na seznamu oseb (vzorec) - glejte tudi opis obdelave.
Primer datoteke se nahaja na Goinfo na naslovu (glej xls datoteko Primer za pripravo datotek - zavihek Osebe).
Navodila za ustrezno pripravo pa najdete v datoteki Dokumentacija za pripravo datotek.
Povezava do vzorcev za UVOZ EXCEL podatkov
Datoteko vam lahko pošlje skrbnik ali ja si jo prenesete s klikom na zgornjo povezavo. Ime datoteke je poljubno, le
vrstni red mora biti obvezno tak, kot je v vzorcu.
Ko uvažamo, mora biti datoteka zaprta.

----------------------------------------------------------------------------------
- Obvezni podatki(na sliki z rdečim); matična številka, priimek, ime.
- Če kateri izmed teh podatkov manjka, se tak zapis ne uvozi.
- Matična številka se lahko v preglednici pojavi samo 1x, sicer se vsi zapisi z večkratno matično št. ne uvozijo.
- Če oseba z matično št. v gosoftu že obstaja, se podatki v gosoftu prepišejo.
- Podatek kadrovska evidenca-KE (kar_evid); če želimo za osebo vodit tudi kadrovsko številko, vpišemo številko ena
->"1". Če pustimo prazno se KE za osebo ne vodi.
Pregled, dodajanje in urejanje osnovnih podatkov oseb. Avtorizacija strani je odvisna od nastavitev. Če je oseba tudi
delavec v podjetju samodejno dobi večji nivo zaščite (vpogled in urejanje je v tem primeru dovoljeno samo
pooblaščenim uporabnikom za kadrovske zadeve).
Posebnosti:
Matična številka mora biti enolična, sistem številčenje je nastavljiv (priporočamo štirimestno številko z vodilnimi
ničlami).
Kombinacija: Ime, Priimek, Vzdevek mora biti enolična.
Elektronska pošta
Elektronski naslov (E-mail) osebe, za pošiljanje sporočil preko elektronske pošte. S klikom na znak se odpre
program za pošiljanje elektronske pošte (če je instaliran na računalniku) in se vpiše naslov prejemnika.
Priponke
Na zavihku Priponke, lahko vidimo priponke vezane na osebe.
Več o priponkah: Priponke.
Razni dokumenti
Glej točko poglavje 3. točka 1.10 - Razni dokumenti.
Glej tudi:
Točko 2.2 Osebe,
točko 2.2.1 Osebe - opis osnovnih podatkov
Osebe WEB
Vse osebe lahko s pomočjo klasificiranja razvrščamo v skupine (glej poglavje IV točka 5. Klasifikacija). Nekatere
ključe lahko poljubno določamo, nekateri pa so določeni v programu in jih ne moremo spreminjati, saj imajo
poseben pomen. Imenujejo se sistemska klasifikacija in imajo oznako #. Tako so vsi sistemski ključi na začetku
označeni z O#, črka ki sledi pa ima poseben pomen in se uporablja za kontrolo oseb: K - konstrukterji, L -
likvidatorji, P - prodajni referenti. Vsaka oseba, ki na primer želi likvidirati račune, mora imeti vpisano
klasifikacijsko številko O#L...
Osebi dodamo skupino tako, da izberemo na spodnjem oknu ustrezen klasifikacijski ključ in ga s funkcijo povleci in
spusti prenesemo v zgornje okno. Na spodnjem oknu lahko ključe tudi urejamo.
Glej tudi točko 2.2 Osebe
Stran je namenjena povezavi oseb s poslovnimi partnerji.

Poleg pregleda, je tu omogočeno tudi dodajanje in urejanje. Tovrstne povezave se običajno dodaja in ureja na oknu
partnerjev v zavihku osebe. Glej točko 1.4 Kontaktne osebe poslovnega partnerja.
Glej tudi točko 2.2 OSEBE.
2.6 Osebe - računi
V računih so vpisani osebni računi oseb z bankami. Ti podatki so potrebni za izdelavo plačilnih nalogov in ostalih
izpisov, kateri se izpisujejo iz obračunov plač, drugih dohodkov ali potnih nalogov.
Dostop do zavihka Računi imajo le pooblaščene osebe, katere delajo na področju plač, računovodstva oz. kadrovske
evidence.
Šifra: V to polje vpišemo poljubno zaporedno številko

Tip: IBAN - v tej obliki se zapisujejo vsi računi oseb in je oblika računa tudi kontrolirana
Tuji - namenjen je vpisu osebnega računa oseb, katere imajo odprt račun v tuji banki
TRR - zapis računa v obliki TRR
Račun: Osebni podatki osebe za nakazilo vseh dohodkov in nakazil.
Model: Model je prvi del sklica na plačilnem nalogu. Navadno je to dvomestna številka, katera je skupaj z
drugim delom sklica kontrolirana (00,05,19,99,...)
V primeru, da je v modelu vpisana številka 00 Akcija za izdelavo plačilnih nalogov v sklic naloga vpiše
datum izplačila plače iz obračuna.
Sklic: V to polje se vpisuje drugi del sklica, kateri se izpisuje na plačilnem nalogu. Pri nakazilu direktnih
odoboritev sklice določi banka. Sestavljen je iz oznake banke, konta in šifre 903 katera je oznaka za te
vrste nakazil.
Banka: Izbere se banka, kjer ima oseba odprt račun. Banka mora biti odprta v šifrantu partnerjev ter mora imeti
oznako, da je Partner tudi banka (Poslovni partnerji - Računi). Z dodajanje te oznake sem odprejo polja
za vnos BIC kode in naziv banke. Šifra partnerja za plače ima oznako PLC. Banka se na osnovi
nastavitve pri podatkih banke v polju začetni račun avtomatkso predlaga. Glej :Poslovni partnerji-banka
Aktiven: Če se osebni račun spremeni, starega označimo kot neaktiven (odstranimo kljukico) in program ga ne bo
upošteval.
Aktivnih je lahko več računov, vednar je pomembno kako smo določili procent razdelitve plače po
posameznih računih.
Privzet: Oznaka, da je račun privzet je zelo pomembnen pri nakazilu pribitkov iz obračunov plač. Pribitki se
namreč nakazujejo na račune, kateri imajo to oznako. Privzet je lahko le en račun osebe.
Procent: Če se delavcu nakazuje plačo na en račun vnesemo 100.
Vpišemo % za razdelitev nakazila plače na posamezen račun delavca. Pri vnosu se kontrolira, da
seštevek procenta ne more biti večji od 100. V kolikor Procent ni 100 bo plača nakazana le v procentu,
kateri je zapisan.
Če želimo delno izplačati plačo v gotovini, potem tam zapišemo zmanjšan % (27.12.2011 sprememba
zakona o gotovinskem izplačilu dohodkov iz delovnega razmerja Ur.l.101/2011)
Pri nakazilu množičnih plačil (paketno plačevanje) bo nakazilo Končnega izplačilo plače (neto - odbitki +
pribitki) na posamezen račun odvisen od vpisanega Procenta pri računu.
Kontrolni Izpis 1076 - Izpis oseb z bankami za aktivno podjetje. Možnost izbira za vse osebe na bazi.
izpis:
Glej tudi 2.2 OSEBE
2.7 Osebe - dodatni podatki osebe
Glava seznama:
- Tip podatkov
Izbiramo prikaz določene skupine podatkov ali vse.
- Pogled po osebahIzbiramo med pregledom podatkov enega (identa,partnerja) ali tabelaričnim prikazom za vse.
- Samo vneseni
Izberemo lahko prikaz samo tistih podatkov, ki imajo vrednost
Obdelave:
Zaenkrat ni nobene akcije
Seznam:
- Šifra Šifra dodatnega podatka
- Naziv Naziv dodatnega podatka
- Podatek Vrednost (vsebina) dodatnega podatka
Nastavitve strukture, polnjenja in obnavljanja dodatnih podatkov v dokumentaciji za skrbnike:

Dodatni podatki - nastavitve
Glej tudi 2.2 OSEBE
3. KONTI
Osnova za nastavitev kontnega plana je zakonsko predpisani kontni plan. Uporabnik programa pa se sam odloči,
koliko mestni konto bo uporabljal. Največja možna dolžina konta je osem mest. Kontni plan je skupen za vsa vodena
podjetja. Razdeljen je na več zavihkov: Seznam, Osnovni podatki, Dodatni podatki, Klasifikacija, Konto
kartica in Tuji nazivi.
Glej tudi točke:

Do seznama kontov dostopamo preko menija Računovodstvo - Finančno računovodstvo - Šifranti - Konti. Na
seznamu so prikazani glavni podatki iz šifranta kontov, omogočeno iskanje in razvrščanje zapisov, kakor tudi
dodajanje in spreminjanje podatkov. Iskanje je omogočeno po kontu, nazivu in klasifikaciji - če želimo prikaz kontov
brez določene klasifikacije v okno Klas. vpišemo - in željeno klasifikacijo (npr. -KS11->prikaže kontre ki nimajo
klasifikacije KS11). Ponujena so nam tudi druga polja za lažje iskanje in razvrščanje: Aktivni (ponudi nam samo
aktivne konte), Izvenbilančni, Evidenčni, Po partnerjih, Po prof.c, Za knjiženje (ponudi nam samo konte za
knjiženje) in Po SM.
Obdelave
Akcija Uporaba konta prikaže vse vezave označenega konta v bazi.
Akcija Dodaj klasifikacijo pa nam omogoča hitro dodajanje klasifikacije izbranim kontom.
Prehod na nov enoten kontni načrt za leto 2013 v Sloveniji
A. NOV KONTNI NAČRT
PREDEN PRIČNETE Z DELOM JE POTREBNA OBNOVA PROGRAMA !
A1. NASTAVITEV NOVEGA KONTNEGA NAČRTA(PLANA/MODELA)

Na meniju Sistem/Uporabniške nastavitve preverite ključ DDLB_Modeli_KP, preverite ali imate ključ na novo paket
ali podjetje. V primeru, da je na nivo paket ali podjetje, morate stikalo ročno urediti - dopišite Stand. 2013==ST13;
A2. ODPIRANJE NOVEGA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 2013

Na novem obdobju 2013 obračunske skupine računovodstvo izberite ta kontni plan Stand. 2013 in leto otv. 2013.
Bodote zelo pozorni, DA BO TO PRAVILNO PRIKLOPLJENO !
A3. KOPIRANJE STAREGA KONTNEGA NAČRTA (plana/modela) V NOVEGA v letu 2013
IZBRANO LETO MORA BITI 2013 !
Kopiranje prejšnjega modela (na primer DR07, ST07, ...) v nov model ST13. Izberemo leto 2013 in na seznamu
kontnega plana pod gumbom obdelave izberemo akcijo 'Kopiranje KONTNEGA PLANA na trenutni MODEL_KP', ki
skopira celoten kontni plan , ki smo ga izbrali za kopiranje v nov model ST13, ki ga vidimo v izbranem letu 2013. V
letu 2013 kontni plan urejamo na nove konte veljavne za leto 2013.
A4. KOPIRANJE KLASIFIKACIJE STAREGA KONTNEGA NAČRTA (plana/modela) V NOVEGA

Z izborom akcije 'Kopiranje KALASIFIKACIJE kontov na trenutni MODEL_KP' se prepiše še klasifikacija kntov.
B. OTVORITVENO STANJE 1.1.2013
UREDITEV POVEZAVE STAR KONTO NOV KONTO - IZBRANO LETO 2012 !
B1. IZBRANO LETO MORA BITI 2012 !

Določitev povezave starega konta novega konta. V izbranem letu 2012, kjer imamo star konti plan na matičnem
podatku konta na zavihku 'Otvoritve', vpišemo kam se bo ta konto prenesel v nov konto novega kontnega plana leta
2013.
B2. VRSTA DOKUMENTA OT Otvoritev

ODPRETI je potrebno obdobje vrste dokumenta VD=OT (meni Sistem/Skupni šifranti/Vrste dokumentov) zavihek
Uporaba od 1.1.2013 do 1.1.2013.
B3. VZPOSTAVITEV OTVORITVENEGA STANJE 1.1.2013

Na seznamu kontov pod gumbom obdelave sta dve akciji :

-Otvoritev ODPRTE za NOV model Kontnega plana
-Otvoritev SALDO za NOV model Kontnega plana
'Otvoritev odprte' vzpostavi otvoritveno stanje kontov, ki se zapirajo na dan 1.1.2013 na novih kontih, 'Otvoritev
saldo' pa ostalih- finančnih kontov. Akciji poženemo, ko je stanje za leto 2012 usklajeno. Na primer 'Otvoritev
odprte' takoj ko uskladite odprte postavke že januarja, 'Otvoritev saldo' pa ko oddate bilanco.
Ni nujno, da obdelavi poženemo istočasno (na isti dan) , verjeno bomo prej imeli urejene odprte postavke in bomo
prej naredili otvoritev odprtih postavk kot ostalega.
AKCIJI POŽENETE SAMO ENKRAT !
Akciji se požene samo enkrat, v nasprotnem primeru se otvoritvena stanja podvojijo,..
Glej tudi točko:
3.KONTI
Za dodajanje, spreminjanje ali pregled osnovnih podatkov se prikaže okno na sliki z naslednjimi podatki:
Konto Je identifikacijska številka konta, ki je lahko poljubna številka (v okviru zakona), ki določa konto.
Naziv Vsebinsko opredelimo konto.
Uporaba Polje Uporaba nam ponuja možnosti določanja uporabnosti konta. Izberemo lahko med Aktivnim
(uporaben), Iz uporabe (ga ne uporabljamo več), V razvoju (možnost ni uporabna).
Za knjiženje Oznaka ali se na ta konto lahko knjižijo dokumenti.
Za zapiranje Opredelimo ali bomo na tem kontu zapirali postavke pri pogoju, da je ta konto po poslovnih
partnerjih.
Po partnerjih Določimo ali se konto vodi po poslovnih partnerjih. Glede na to oznako pri knjiženju dokumentov
program kontrolira, ali je dokument pravilno izpolnjen - ali smo vnesli poslovnega partnerja pri
kontih, ki ga zahtevajo. Izbiramo lahko med izbirami: Ni vnosa (vnos partnerja ni potreben),
Obvezen vnos (vnos partnerja je obvezen), Lahko (partnerja lahko vnesemo ni pa obvezen). V
primeru, da določimo obvezen vnos partnerja in želimo voditi konto po saldu (to določimo
s potrditvijo kljukice v polju Se vodi saldo partnerja) moramo določiti tudi, ali je konto aktiven ali
pasiven, s tem določimo, ali se konto prišteva k Terjatvam ali Obveznostim. Na ta način bo v šifrantu
Patnerja v Komercialnih podatkih prikazan znesek odprtih postavk kot Terjatev ali kot Obveznost
izbranega partnerja.
Otvoritev Določimo ali se odprte postavke, ali stanje na kontu upošteva v novo obračunsko obdobje kot
otvoritev. Izbiramo med možnostmi: Ni prenosa (ne upoštevamo npr. R 4), Odprte postavke
(upoštevamo samo odprte postavke), Konto saldo (upoštevamo salde na kontu), Partner saldo
(upoštevamo partnerjeve salde).
Konto davka Določimo, ali je konto davčni. Izbiramo med: Ni davčni konto, Vstopni davek, Izstopni davek.
KompenzacijaKompenzacijo določimo, če izvajamo kompenzacije s partnerji. Izbiramo med možnostmi: Brez,

Obveznost, Terjatev.
Kredit partnerja: Konto A/P, Se vodi saldo partnerja

Na poslovnih partnerjih se vodi obveznosti in terjatve (aktiva/pasiva), tako da se na kontu določi, kateri
zneski se seštevajo v ti dve polji (Se vodi saldo parnerja in Aktiva/Pasiva). Poleg tega lahko na partnerju
določimo tudi limite, ki omogočajo opozorilo pri prekoračitvi limitov. Za ta namen je potrebno na VD
vključiti testiranje limita (kontrolni podatki /TestLimit= A-aktiva, P-pasiva). Ko poskušamo vpisati tak
dokument s partnerjem, ki ima prekoračen dovoljeni limit, se izpiše opozorilo. Vpis je kljub temu
omogočen.
Glej tudi:
3. KONTI
V seznamu Dodatni podatki lahko kontom določimo še detajlne podatke.
Devizni Določimo ali je konto devizni.
Po stroškovnih Določimo, če se konto vodi po stroškovnih mestih. Izbiramo med: Ni vnosa, Obvezen vnos,
mestih Lahko.
Po projektih Določimo, če se konto vodi po projektih. Izbiramo med: Ni vnosa, Obvezen vnos, Lahko.
Rok plačila Določimo, če se konto vodi po roku plačila. Izbiramo med: Ni vnosa, Obvezen vnos, Lahko.
Vrsta postavke Vrsta postavke nam daje možnost na kontu uporabiti poseben šifrant (le-tega določimo na
Splošnih šifrantih). Na ta način moramo pri uporabi konta, ki smo mu določili uporabo Lahko
ali Obvezen vnos, izbrati v šifrantu določen sklop na vsakem Dokumentu. Vr. pos. se nam
pojavlja na vsakem dokumentu v računovodstvu, v spodnjem delu dokumenta.
Vrsta potavke Vrsta postavke konsolidacije nam tako kot Vrsta postavke, daje možnost na kontu uporabiti
konsolidacije poseben šifrant, vendar le ko gre za potrebe konsolidacijske bilance.
Tip stroška Tip stroška nam tako kot Vrsta postavke in Vrsta postavke konsolicaije, daje možnost na kontu
uporabiti poseben šifrant, vendar le ko gre za potrebe ločevanja stroškov.
Konto kupca (K)

ali dobavitelja (D)
Konto povezanih Označimo konte, ki se knjižijo za povezana podjetja.
podjetij
Izvenbilančni Označimo tiste konte, ki jih ne uporabljamo v bilanci.
Evidenčni konto Uporabljajo se za Proračunske uporabnike.
Knjiženje na Vpišemo šifro konta, na katerem naj bi se knjiženje izvršilo.

evidenčni konto
Glej tudi:
3. KONTI

Omogoča razvrščanje kontov v kontne skupine. Glej poglavje IV točka 5. Klasifikacija.
SLOVENIJA - spremembe poročanja STATISTIKE FINANČNIH RAČUNOV Banki Slovenije s 1.1.2014
II. KLASIFIKACIJA KONTOV - klasifikacija finančnih instrumentov in sektorjev
Ob obnovi programa se klasifikacija sektorjev K#F, ki je bila pod sistemsko klasifikacijo, prestavi v nesistemsko
klasifikacijo KF, če ta KF še ne obstaja.
V primeru, da ste tudi klasifikacijo sektorjev imeli urejeno pod sistemsko K#S, se tudi ta prestavi v nesistemsko
klasifikacijo KS, če ta KS še ne obstaja.
Klasifikacijska drevesa na kontih, ki so prestavljena iz sistemskega K# na KS in KF (če ste imeli zasedeno je ostalo
na sistemskem) morate sami ročno urediti in jih tudi ustrezno spremeniti oziroma urediti. Klasifikacije urejate na
seznamu kontov, preko akcij pod gumbom 'Obdelave' akciji 'Dodaj klasifikacijo' in 'Briši klasifikacijo'. Ali pa s s
funkcionalnostjo primi/nesi/spusti na zavihku 'Klasifikacija' za vsak posamezen konto. Opozorilo: Po končanem
urejanju, mora imeti konto samo eno klasifikacije finančnega instrumenta KF in če konto nima lastnosti, da je po
partnerjih še eno klasifikacijo sektorja KS.
Glej tudi:
3. KONTI
Konto kartico razdelimo na dva dela: glavo dokumenta in postavke.
GLAVA DOKUMENTA:
Od datuma Vnesemo datum od katerega dalje, želimo prikaz postavk. Če pustimo ta datum prazen, nam prikaže
samo promet tekočega leta.
Do datuma Vnesemo datum do katerega želimo prikaz postavk.
Detajlno od Vnesemo datum od katerega dalje želimo detajlen prikaz postavk. To pomeni, da do tega datuma
bomo dobili promet prikazan v eni postavki, po tem datumu po postavkah.
Zaprto od Vnesemo datum od katerega dalje nam program prikaže zaprte postavke kot odprte.
Zaprto do Vnesemo datum do katerega nam program prikaže zaprte postavke kot odprte.
Status S statusom določimo katere postavke naj nam program prikaže. Izbiramo lahko med:
Vse - program nam prikaže vse postavke.
Odprte - prikaže nam samo odprte postavke.
Odprte in delno zaprte - prikaže nam odprte in delno zaprte postavke.
Zaprte in delno zaprte - prikaže nam zaprte in delno zaprte postavke.
Zaprte - prikaže nam samo zaprte postavke.
Konto Vnesemo šifro konta, za katerega želimo videti Kontno kartico.
Partner Vnesemo šifro partnerja, za katerega želimo pregledovati podatke.
Po SM V kolonah nam doda še oznako Stroškovnega mesta na katerega so knjiženi podatki.
Po Projektih V kolonah nam doda še zapis Projekta.
Z dat. dok. V kolonah doda še datum dokumenta.
Z rok. plač. V kolonah nam doda še rok plačila.
Z dav. obd. V kolonah nam doda še zapis davčne obdavčitve.
Devizna V kolonah nam doda še zapis deviznih zneskov.
Detajlna Prikaže nam izpis po postavkah.
vrstica
Finančna Ne prikaže nam zneske odprtih postavk.
Vsote Prikazani so vsi seštevki.
POSTAVKE KONTO KARTICE:
Konto Šifra konta. Dvojni klik na to polje, nam odpre dokument konta.
VD (vrsta Oznaka dokumenta. Dvojni klik na to polje, nam odpre dokument dokumenta.
dokumenta)
Številka Številka dokumenta. Dvojni klik na to polje, nam odpre dokument.
dokumenta
Datum PER Datum obdobja dokumenta.
(obdobja)
Valutacija Datum valutacije.
SM (Stroškovno Oznaka stroškovnega mesta.
mesto)
DEV breme Devizni znesek v breme.
(devizna)
DEV dobro Devizni znesek v dobro.
(devizna)
Valuta Prikazana Valuta zneska. Za pravilno prikazovanjo OTV salda mora biti vpisana Valuta 'Vse', če
ne iščemo točno določene valute. (v ozadju je branje po konto kartica in ne konto kartica
devizna).
Breme Znesek v EUR v breme.
Dobro Znesek v EUR v dobro.
ZP (Zapiranje) Stanje zapiranja. Dvojni klik na polje, odpre tabelo v kateri je prikazan celotni znesek, delni
znesek znesek plačila ter ostanek za plačilo ter nam prikaže veze zapiranja.
Odprto breme Znesek odprte postavke v breme.
Odprto dobro Znesek odprte postavke v dobro.
V (Plačilni nalogi) Z dvojnim klikom na to polje, označi postavke za prenos v izpis plačilnih nalogov.
K (Kompenzacija) Označuje konte, ki se izvršijo preko kompenzacije.
DEV odprto Znesek odprte devizne postavke.
Partner Šifra partnerja. Dvojni klik na to polje, nam odpre dokument partnerja.
Tekst dokumenta Prikazan je tekst dokumenta.
Tekst postavke Prikazan je tekst postavke.
Naziv Ime partnerja.
Država(ISO) ISO koda države partnerja. Seznam vseh kod je dostopen v šifrantu držav, prek menija Sistem
- Skupni šifranti - Države.
Zunanja številka Številka dokumenta.
Vr. pos. Vrsta postavke.
FUNKCIJSKI GUMBI:
Delno, Odpri, Zapri, Stotinska izravnava, Tečajna razlika, AutoDK, AutoZAP. Za podrobnejsi opis gumbov Glej tudi:
1.3 Zapiranje ali 1.1.2 Dokumenti - Konto kartica
Osnovni prikaz: 3. KONTI
Omogočen je vnos tujih nazivov za poljuben jezik in drugačna šifra konta.
Glej tudi:
3. KONTI
Polja uporabljamo v primeru prehoda na nov kontni plan. V prejšnjem kontnem planu v polju Nov konto otvoritve:
navedemo na kateri konto v novem kontnem planu se bodo prenesle računovodske postavke.
Če ostane konto isti, ni potrebno vpisovati.
Nov konto otvoritve 2 se uporablja pri prehodu valute na primer iz SIT(slovenski tolar v EUR), kjer se postavke na
deviznem kontu razdeli na dva konta. Kar je v EUR postave domača valute (konto ne bo devizni), kar je v drugi
valuti pa ostane tuja valuta in torej je konto devizni (konto otvoritve 2).
Glej tudi točko:

3.KONTI
Šifrant vrste prometa PE
Namenjen je za Izpise PE7 ter PE17:

- 1619 Evidenca blaga, odpeljanega iz Slovenije - PE-7
- 1620 Evidenca blaga, prejetega v Slovenijo - PE-17
Za več informacij glej opise izpisov.
Evidenci v skladu s 85/2 in 3 ZDDV-1 . Posesebne evidence PE-7 in PE-17 morajo davčni zavezanci voditi, kadar
blago v svoji lasti odpeljejo z ozemlja Slovenije na območje drugih držav članic, ne da bi nastala obveznost za
obračun ddv (PE7). Ter kadar z območja drugih držav članic pride blago v Slovenijo, pa pri tem ne nastaen
obveznost za obračun slovenskega ddv (PE17).
Glej tudi: 3.7 Šifranti - Nabava
4. ARTIKLI seznam
Matični podatki artikla so poleg risbe osnovni tehnični dokument, ki definira izdelek. Skupaj s strukturnimi podatki
tvorijo kosovnice in zato predstavljajo temelj za planiranje proizvodnje, pa tudi za upravljanje zalog in naročanje
materiala. Baza matičnih podatkov artiklov se posredno ali neposredno navezuje na vse module sistema. Osnovni
matični podatki so obvezni za vse artikle, ki nastopajo v poslovanju (naročanje, prodaja, fakturiranje, tehnologija,
zaloge, kosovnice ….). Za posamezne funkcije sistem so na voljo dodatni podatki: cene artiklov, prodajni podatki
artiklov, planski podatki artiklov. Matični podatki artiklov so razdeljeni v naslednje skupine: osnovni, prodajni,
nabavni, proizvodni, dodatni nazivi, tuji nazivi, variante, cene in klasifikacije artiklov.
Vsi podatki o artiklih (materialih, izdelkih, blagu, storitvah ipd.), se vzdržujejo na tabeli artiklov. Pred pričetkom
vnosa podatkov je potrebno določiti tudi tiste šifrante, ki jih pri artiklih potrebujemo.
Tabelo za pregled in vnos podatkov o artiklih dobimo na meniju Tehnični podatki - Artikli. Na tabeli so poleg
podatkov o artiklih tudi ostali tehnični podatki, ki se navezujejo na artikle:
Priklop za prikaz slik artikla. S klikom na potrditveno polje Slike, se glede na nastavitve (primer nastavitev:
DWPic:d_artikli_seznam) prikažejo slike artiklov.
Nastavitve prikaza slik (za skrbnike).
Seznam artiklov
Na seznamu artiklov lahko izbiramo in iščemo artikle po različnih kriterijih. Za izbrani artikel pa lahko urejamo vse
opisane podatke na posameznih zavihkih. Skupinsko lahko urejamo podatke s pomočjo gumba Obdelave.
Artikel Šifra artikla (za šifriranje ne priporočamo naslednjih znakov #$%&/(), prepovedana pa sta znaka \ in ')
Naziv Naziv artikla
artikla
Oznaka Oznaka artikla, ki jo navedemo na osnovnih podatkih artikla in je namenjena za vnašanje standardnih
oznak (interni ali kateri koli drugi), risb, kosovnic,...artikla.
EM Enota mere s katero običajno merimo artikel.
N Maksimalni nivo v strukturi artikla
Upr.center
Oznaka upravljalnega centra, ki določa odgovornost za izdelavo ali nabavo artikla. Upravljalni center
določimo na osnovnih podatkih artikla.
Var. Varianta.
Tipartikla V koloni Tip artikla se izpišejo naslednje oznake:
1 - Normalni artikli
S - Storitev
A - Avansi prejeti
V - Avansi vračilo
O - Opomba postavke
Tipplana Tipi plana so naslednji:
1- MRP
2 - Naročniško
3 - NI planiranja
Status Navedena uporabnost (aktivnost) artikla.
Stanje Aktiven pomeni, da je ident v seznamu prikazan in tako dosegljiv za vse uporabnike. Ostala
stanja V razvoju, Iz uporabe, itd, pa pomenijo da identa v seznamu ni, tako ga uporabniki ne vidijo in
ne morejo uporabljati.
Razlaga: Ko je ident enkrat uporabljen (V kosovnici, tehnologiji, prometu,...) mora biti viden, čeprav
njegovo trenutno stanje ni Aktiven.
KS Kontna skupina
Teh Kolona, ki označuje, če ima artikel navedeno tehnologijo. V primeru, da je na določenem artiklu kljukica
na koloni Teh, pomeni, da ima artikel vneseno tehnologijo.
Osnovni seznam - tabela artiklov služi za iskanje (izbiranje) podatkov in za vzdrževanje vseh podatkov o artiklu.
Na seznamu so prikazani glavni podatki artikla, ki ustrezajo kriterijem na zgornjem delu seznama: Artikel -
identifikacija - šifra artikla, Naziv artikla, Oznaka, Upravljalni center, Klasifikacija, Status. Če v posamezno polje
vnesemo neko vrednost (del naziva, del šifre, klasifikacijsko številko, upravljalni center ali njihovo kombinacijo) in
osvežimo tabelo (preberi ponovno), se prikažejo artikli, ki ustrezajo določenim kriterijem. Prazna polja pomenijo
preberi vse artikle. Pri tej akciji, program opozori na možnost daljšega čakanja, pri branju vseh zapisov. Stikalo za
vklop variant omogoča prikaz variant artikla (idente), sicer vidimo samo artikel, ki je variantni. Pri prikazu osnovne
variante lahko ostale pregledujemo na zavihku Variante.
Vklop variant vpliva na delovanje prikaza statusa. Izbor statusa se nanaša na artikel, v primeru, ko imamo prikaz
variant vključen, pa prikažemo status artikla IN status variant.
V kolikor statusa artikla in variant nista usklajena, potem izberemo prikaz statusa VSE in z vklopom namenskih
filtrov poiščemo ločeno izbran status artikla in izbran status variant.
Iskanje identov - pri uporabi variant je šifra identa zgrajena iz dveh delov: Artikla in Pripone. Primer: 000006.001
Zaradi te posebnosti je bilo predelano tudi iskanje oziroma filtriranje po identu na večini seznamov v programu.
Iskanje deluje tako, da se vnešeni niz najprej razbije na dva dela (če vsebuje piko) in ločeno primerja z artiklom
oziroma pripono (uporabljena je delna primerjava nizov - LIKE).
Primer uporabe: ( .%9 ) -> najde vse idente, katerih pripona vsebuje znak '9'.
Iskanje po nazivu identa deluje tako, da iščemo vse zapise, katerih naziv se začne z vnešenim tekstom.
V primeru da, vnešeni tekst vsebuje znak '%' pa iščemo po celotnem izračunanem Naziv1, ki je sestavljen iz
osnovnega naziva, dodatnega naziva in vseh variantnih lastnosti (če je ident varianten).
Skupinsko urejanje podatkov nam omogočajo obdelave. Akcija se izvrši za označene – izbrane artikle.
Dodaj klasifikacijo, Briši klasifikacijo

Artikle, ki jim določimo (imajo) isto klasifikacijo najprej označimo. S klikom na besedilo Dodaj
klasifikacijo ali Briši klasifikacijo na gumbu Obdelave, program odpre okno za dodajanje ključa
klasifikacije. V polje Ključ vnesemo klasifikacijsko šifro (npr. A0) in kliknemo na gumb V redu. Glej
Proizvodnja - Tehnični podatki - Klasifikacija.
Postavi v aktivne
S pomočjo te akcije lahko spreminjamo oz. obračamo status (uporabo) artikla. Artiklom katerim
želimo spremeniti status oz. uporabo, označimo (Ctrl + klik), kliknemo na Obdelave in izberemo
Postavi v aktivne.
Izračunaj maso iz modula

Akcija Izračunaj maso iz modula omogoča hiter izračun mase artiklu, ki ima pod sabo vezane
druge artikle iz katerih program črpa podatke.
Uporaba artikla
S pomočjo te akcije lahko hitro ugotovimo kje vse je uporabljen artikel. Poseben pomen ima pri
brisanju artiklov, ker lahko hitro ugotovimo kje vse je artikel uporabljen. V oknu so prikazane tabele
v katerih je uporabljen artikel (ime tabele in ime okna). Npr: Kosovnica (strukture artikla), Matični
podatki – prodajni, Risbe – Artikel .....
Generiraj risbe (na vzorcu)

V artiklih izberemo artikle za katere želimo narediti zapis za risbo. Artikle označimo (Ctrl + klik) in
kliknemo na gumb Generiraj risbo. Program naredi zapis za risbo z vsemi podatki, ga pripne na
artikel iz katerega smo generirali in doda slike če jih najde.
Glej tudi:
4.6 Artikli - variante artikla
4.7 Artikli - partnerjevi nazivi artiklov
Z izborom zavihka Osn. podatki ali pri dodajanju novega zapisa, se odpre okno za vnos podatkov o artiklu. Podatke
lahko izpolnjujemo zaporedno ali z izbiro polj z miško. Obvezni podatki so: Šifra artikla, Osnovni naziv,
Upravljalni center, Status in Enota mere. Ostale podatke izpolnjujemo, če jih potrebujemo.
Običajno kreiramo nove Artikle s pomočjo funkcije Kopiraj (ikona v orodni vrstici). Kopiranje podatkov pa lahko še
natančneje nastavimo (kateri naj se ne kopirajo), s pomočjo stikala: Artikel_Kopiranje (v opisu stikala
natančnejša navodila oz. opis možnosti).
Artikel Šifra artikla - identifikacija

Identifikacijska številka (v nadaljevanju ARTIKEL), je zaporedna številka (šifra, oznaka), ki enolično
določi artikel. To številko mora imeti vsak material, sestavni del, sklop ali končni izdelek in se v
sistemu ne sme podvajati (zaščiteno s programom). Praviloma se te številke ne popravlja ali briše
ampak je stalna. Pri vnosu novega artikla (dodajanje ali kopiranje) program predlaga naslednjo
številko glede na najvišjo številko v bazi. Če so identifikacijske številke razdeljene po skupinah,
lahko dobimo naslednjo številko skupine tako, da v polje Artikel vpišem prvi znak skupine in nato
dodamo nov artikel. V tem primeru program predlaga zadnjo številko povečano za ena glede na
vpisano oznako. Primer: če v polje Artikel, vpišemo oznako S, program pri odpiranju novega artikla
poišče najvišji ident z oznako S (npr.: S00345) in predlaga ident za 1 večji (v tem primeru S00346).
Možni so različni načini incrementiranja (povečanja števičenja) artiklov (glej stikalo Sifre_Incr).
Osnovni naziv Na razpolago je polje v katero lahko vpišemo 35 znakov dolg naziv artikla. Namenjen je
osnovnemu opisu artikla v domačem jeziku. Nazive v tujih jezikih se določi v zavihku Tuji nazivi.
Številčne oznake (karakteristike) artikla ali dodatne opise, pa se vnaša v polje dodatni opis artikla.
Ta način vnosa podatkov omogoča sestavljanje nazivov v različnih jezikih s karakteristikami, ki so
skupne ne glede na jezik. Naziv artikla je npr. VIJAK opis pa M 8 x 10. V angleškem jeziku je vpisan
naziv SCREW, v italijanščini pa VITE, opis je v vseh primerih enak. Sestavljen naziv in opis pa nam
prikaže želeni rezultat: SCREW M 8 x 10 oziroma VITE M 8 x 10.
Za standardne dele se uporabi s standardom določene nazive, za lastne artikle pa poljubne nazive.
Zaradi grupiranja priporočamo pisanje samostalnika pred pridevnikom (npr. Ogrodje nosilno). Naziv
je obvezen za vse artikle.
Dodatni opis Na razpolago je polje, v katero lahko vpišemo dodaten opis artikla v dolžini 100 znakov. Skupaj z
nazivom sestavlja celoten naziv artikla. V vseh preglednicah in izpisih sta prikazana oba podatka v
odvisnosti od prostora, ki je na razpolago.
Upravljalni To je oznaka upravljalnega centra, ki določa odgovornost za izdelavo ali nabavo artikla. S številko
center upravljalnega centra definiramo odgovorno službo ali osebo za vzdrževanje podatkov ali nadzor nad
podatki. Upravljalni centri morajo biti predhodno definirani. Glej tudi: Upravljalni centri.
Status
Na osnovnih podatkih artikla imamo podatek Status, kjer lahko definiramo status uporabnosti
(aktivnosti), (enako tudi na strani variante). Podatek služi temu, da lahko določene idente začasno
ali trajno izključimo iz uporabe. Stanje Aktiven pomeni, da je ident v seznamu prikazan in tako
dosegljiv za vse uporabnike. Ostala stanja V razvoju, Iz uporabe, itd, pa pomenijo da identa v
seznamu ni, tako ga uporabniki ne vidijo in ne morejo uporabljati.
V glavi seznama identov imamo spustni seznam Status, iz katerega izberamo med različnimi
statusi. V koloni Status se izpisuje stanje identa.
Razlaga: Ko je ident enkrat uporabljen (V kosovnici, tehnologiji, prometu,...) mora biti viden, čeprav
njegovo trenutno stanje ni Aktiven. Status vpliva lahko tudi na PLanrinje minimalnih zalog (glej
podatek o minimalni zalogi); ter na vodenje zgodovine (polje izklop) kosovnice artikla.
Enota mere To je osnovna enota, s katero običajno merimo artikel. Enote mere lahko določimo glede na potrebe.
(EM) Nekaj primerov:
KOS - kos
M3 - kubični meter
KG - kilogram
L - liter
M - meter
M2 - kvadratni meter
Enoto mere lahko poljubno izbiramo, vendar jo moramo predhodno definirati v šifrantu. Enote mere
ne moremo spreminjati, ker s tem preprečimo napake (npr. na zalogi je 100 KOS vijakov,
spremenimo EM=PAKET, kar bi povzročilo zalogo 100 paketov, podobno tudi v kosovnici,
dokumentih ...). Glej tudi šifrant EM: Enota mere.
Oznaka Polje Oznaka je namenjeno za vnašanje standardnih oznak (interni ali kateri koli drugi), risb,
kosovnic,...artikla. V to polje lahko vnašamo tudi razne druge oznake artikla za pomoč oz. filter pri
iskanju artikla.
Tip artikla S tipom artikla je določena vrsta artikla, ki ima lahko različne pomene. Uporabljeni so naslednji tipi
artiklov:
1 - normalni oz. običajni artikli
S - storitev
A - avans oz. predplačilo prejeti
V - avans oz. predplačilo vračilo
O - opomba postavke.Tak artikel lahko dodamo kot postavko na dokument. V opombo lahko
vpišemo poljuben tekst in na izpisu se nato prikaže samo pozicija in opomba.
Z izborom pravilnega tipa artiklov, dosežemo, da se artikli v določenih situacijah pravilno prikazujejo
ali obdelujejo. Vsi ostali artikli so zaenkrat brez oznake.
Variantna Za artikle, ki se lahko izdelujejo v različnih variantah, določimo, po katerem vzorcu (lastnosti) se
skupina spreminjajo. Izdelek lahko kot variantni definiramo le na začetku, ko še nima prometa. Kasneje se to
polje onemogoči za spreminjanje. Variantne skupine in njihove spremenljivke predhodno določimo v
šifrantu. Glej tudi poglavje Variante artiklov.
Obračunska Če delimo podjetje na več obračunskih enot, je omogočen prikaz različnih podatkov, ki so vezani na
enota / SM artikel, tudi po teh obračunskih enotah znotraj enega podjetja. En artikel pripada eni obračunski
enoti. Obračunska enota je lahko tudi stroškovno mesto (SM).
Kontna Zaradi avtomatskega kontiranja zalog - materialnega poslovanja, je potrebno določiti skupino v
skupina katero spada artikel, na tak način, da lahko kasneje enolično določimo konto pri obračunu zalog.
Kontne skupine predhodno določimo v šifrantu kontov.
Davčna tarifa Za vsak artikel, ki ga prodajamo ali kupujemo, moramo določiti tarifno številko, po kateri
izračunavamo davek. Davčne tarife morajo biti določene v skladu z zakonodajo. Predhodno jih
določimo v šifrantu davkov – glej tudi Šifranti - Prodaja, Tarifne skupine.
Carinska Carinsko tarifo določimo artiklom, ki jih uvažamo ali izvažamo in je osnova za razne obračune,
tarifa analize in izpise carinskih dokumentov. Predhodno jih določimo v šifrantu carinskih tarif Intrastat
šifranti - Carinske tarife.
MRP Program omogoča različne načine planiranja potreb artiklov. Načini planiranja so podrobneje opisani
planiranje, v poglavju 7. PLANIRANJE PROIZVODNIH POTREB. MRP planiranje je avtomatsko planiranje delovnih
Napovedi nalogov. Pri napovedih pa gre za planiranje delovnih nalogov na podlagi napovedi v prodaji.
Možnosti so naslednje:
MRP planiranje - sistem združuje delovne naloge glede na parametre naročanja in datum potrebe.
Naročniško ali Projektno: 1 za 1 - sistem ne združuje nalogov glede na potrebe, ampak za vsako
potrebo predlaga svoj delovni nalog.
Ni planiranja - sistem ne upošteva planiranja.
Potrebe, Podatek za način avtomatskega planiranja je razdeljen na dva dela: Potrebe in Delovni nalogi.
Delovni Določa pa, ali se avtomatsko generirajo potrebe in delovni nalogi. Če je avtomatsko planiranje
nalogi vključeno, se potreba/nalog generira, drugače pa ne.
Npr. Če planiranje potreb ni vključeno, taki artikli v Planski kartici (rezervacije) ne izkazujejo potreb
in jih moramo ročno nadzirati. Enako velja za naloge; tudi če potrebe obstajajo, sistem sam ne
predlaga delovnega naloga za izdelavo/nabavo, če ni vključeno avtomatsko planiranje delovnih
nalogov. V kombinaciji s Tipom plana lahko nastavimo celo vrsto različnih načinov planiranja
materialnih potreb.
Časovna Določa zamik potrebe glede na delovni nalog. Določa se v dnevih. Primer: če ima sestavni del
rezerva časovno rezervo 2 dni, bo algoritem MRP planiranja izračunal za 2 dni zgodnejši termin potrebe. Brez
časovne rezerve pa se sestavni deli planirajo točno na začetek prve operacije delovnega naloga.
Pozor:
Ta parameter deluje samo na izračunu termina potreb pri planskem generiranju delovnega naloga!
Pri ročnem vnosu potrebe oziroma postavke dokumenta se ta parameter ne upošteva!
Volumen Za potrebe transporta ali druge izračune lahko vpišemo prostornino artikla v poljubni enoti mere za
en kos.
Masa V tem polju je določena masa artikla na enoto mere v kilogramih.
Dimenzije Za vsak artikel lahko določimo tri dimenzije (x, y, z oz. širino, višino, globino), ki jih lahko
uporabljamo za različne namene (izračune, preglede, gabariti ipd.).
ABC razred Razred artikla označuje delitev artiklov na skupine po ABC analizi. Avtomatski vpis se lahko izvede s
artikla pomočjo Uporabniških obdelav (Sistem - Obdelave - Uporabniške obdelave). Omogoča filtriranje
določenega razreda. Razred označujejo črke, katerim se lahko poljubno določi pomen. Npr.:
A - artikli velike vrednosti ali količine
B - artikli srednje vrednosti ali količine
C - artikli majhne vrednosti ali količine.
Ta podatek postavlja uporabnik po svoji presoji, vendar je smiselno, da se uporabljajo rezultati ABC
analize. Podatek je važen predvsem za določitev pogostosti popisovanja zalog in ostalih parametrov
posameznega artikla.
XYZ razred Dopolnitev analize ABC, ki upošteva tudi dinamiko porabe. Artikle klasificira glede stalnost in
artikla ustaljenost porabe in zanesljivost napovedovanja porabe. Enako kot razvrščanje v ABC razrede lahko
za avtomatsko izpolnitev podatka za neko obdobje uporabimo akcijo na Uporabniških obdelavah.
Analiza artikle razvršča v tri razrede:
X - stalna poraba, ustaljena v daljšem časovnem obdobju, zato je zanesljiva za napovedovanje,
Y - stalna poraba, vendar neustaljena v daljšem časovnem obdobju, napoved porabe je srednje
zanesljiva,
Z - občasna poraba, nezanesljiva za napovedovanje.
Matrika ABC in XYZ nam lahko pomaga pri odločanju glede planiranja
artikla: http://de.wikipedia.org/wiki/ABC/XYZ-Analyse
Vnos datuma Vsem artiklom na zalogi lahko vodimo datum, do kdaj so uporabni. S tem podatkom določimo, ali
uporabe se artiklu vodi datum uporabnosti na zalogi (za vsak prejem posebej). Označeno polje (kljukica)
pomeni, da se ob knjiženju prevzema vpisuje tudi datum uporabe.
Bar koda Polje je namenjeno za vnos bar kode (črtna koda) za tista podjetja, ki jo uporabljajo pri svojem
poslovanju. Pri poslovanju omogoča identificiranje artiklov s pomočjo optičnih naprav za
prepoznavanje črtne kode, pa tudi izpis nalepk s črtnimi kodami (dobavnice, etikete ipd.).
Grupiranje Podatek na proces planiranja ne vpliva, saj se potrebe enakih identov v okviru istega DN v vsakem
potreb primeru združijo. Lahko pa podatek uporabimo za izbor identov pri akciji za grupiranje potreb v
proizvodnji.
Minimalna Podatek določa zalogo artiklov, ki morajo biti vedno na razpolago. Pri izračunu potreb program doda
zaloga k potrebam tudi to količino. Običajno se uporablja v kombinaciji z ostalimi planskimi podatki, za
racionalno naročanje artiklov (mnogokratnik naloga, minimalna količina naloga ipd.). Po defaultu
planiramo minimalno zalogo le za artikle, ki imajo status =Aktiven. Lahko pa v
stikalu: MRP_Planiranje v parametru: /lMinZal_ArtAktiven= navedemo vse statuse za katere želimo,
da se planiranje izvede.
Maksimalna Podatek določa maksimalno zalogo artiklov, ki se upošteva pri planiranju, ko zaloga identa pade pod
zaloga Minimalno zalogo. Če tega podatka nimamo izpolnjenega, se potem, ko zaloga identa pade pod
minimalno, donaroči do minimalne, drugače pa do maksimalne. Glej tudi Stohastično planiranje.
Spremljanje Za spremljanje serij (sarž, lotov…). S podatkom določimo, na kakšen način bomo spremljali serije:
serij obvezno – pri knjiženju je vedno obvezen vnos poljubne serijske številke,
neobvezno – pri knjiženju lahko vnesemo poljubno številko, ni pa nujno,
serijske – pri knjiženju program zahteva vnos serijske številke iz šifranta serijskih številk (vnaprej
pripravljenih),
nikoli – za artikel se ne vodijo zaloge po serijah, ni polja za vnos.
Periode Program omogoča izvršitev inventurnega popisa v različnih obdobjih. Lahko je običajna periodična
inventurnega inventura 1 x leto (Leto) ali večkrat letno (mesec, kvartal, pol leta). Glede na periodo se izračuna
popisa datum naslednjega popisa, ki ga upošteva program pri izdelavi popisnih list. Glej tudi poglavje
Inventura.
Kalkulacijska Pri izračunu planskih podatkov (pred kalkulacija, teoretični pretočni časi ipd.) je potreben podatek o
serija običajni količini artiklov za izdelavo, saj je od količine odvisen tako pretočni čas izdelka kakor tudi
cena izdelka. V to polje se vnaša običajna serija izdelav, ki naj služi za kalkulacije.
Datum Vnesen je datum zadnjega inventurnega popisa.

inventurnega
popisa
Skladišče Če shranjujemo isti artikel vedno na isto skladišče, je smotrno že v matičnih podatkih določiti, kje se
običajno nahaja artikel. Tako nam lahko program pri vnosu prometnih transakcij ponudi ustrezno
skladišče (materialno poslovanje). Polje je obvezno za tiste artikle, ki se uporabljajo pri avtomatskih
prometnih transakcijah (izdajanje materiala po kosovnici ipd.). Šifrant skladišč je potrebno
predhodno definirati – glej Skladišča.
Lokacija Če shranjujemo isti artikel vedno na isto lokacijo v skladišču, je smotrno že v matičnih podatkih
določiti, kje se običajno nahaja artikel. Tako nam lahko program pri vnosu prometnih transakcij
ponudi ustrezno lokacijo (materialno poslovanje). Polje je obvezno za tiste artikle, ki se uporabljajo
pri avtomatskih prometnih transakcijah (izdajanje materiala po kosovnici ipd.). Lokacije je potrebno
predhodno definirati v šifrantu skladišč – glej Skladišča.
Razni Glej Razni dokumenti.

dokumenti
Glej tudi:
4. ARTIKLI
Postopek brisanja artiklov
Brišemo lahko samo artikle, ki še nimajo prometa - kar pomeni, da artikel še ni bil uporabljen na dokumentih.
Primer brisanja artikla na artiklu:

Imamo artikel, ki ni še imel prometa in ga želimo brisati. Na seznamu izberemo obdelavo - Uporaba artikla.
Obdelavo poženemo in dobimo spodnji zapis:
Vidimo lahko v katerih tabelah (zavihkih) je artikel uporabljen. Če želimo pobrisati artikel, moramo te podatke
najprej pobrisati.
Brišemo zapis na Proizvodnem zavihku - Vpišemo

Zavihek Strutkura - obljukamo tudi Zgodovino, da dobimo vse zapise vidne - brišemo.
Brišemo še Tehnologijo. Označimo operacije in jih brišemo.

Postopek brisanja cen:
- Cene lahko pobrišemo na zavihku Zgodovina
- pri predkalkulacijskem ceniku pa je zadeva sledeča: V primeru, da je vpisana Kalkulativna cena, ki se je ne da
ročno pobrisati, je potrebno pobrisati vse kalkulativne cene in šele nato pobrisati artikel, ter nato ponovno
obračunati predkalkualcijski cenik.
Uvoz kosovnice iz CSV
Akcija se nahaja pod obdelavami: "Dodaj kosovnico iz CSV"
Akcija za izbran artikel uvozi kosovnico. Akcija uvozi kosovnico le če je ta prazna!

Vsi artikli, ki nastopajo v kosovnici morajo biti v bazi.
Predpisana struktura datoteke;
šifra artikla/identa;pozicija;količina
-ločilo podpičje,
-končnica CSV
Več lahko najdete v opisu obdelave.

-------------------------------------------------------------------------------
Primer datoteke se nahaja na Goinfo na naslovu (glej xls datoteko Primer za pripravo datotek). Navodila za
ustrezno pripravo pa najdete v datoteki Dokumentacija za pripravo datotek.
Za potrebe nabavnih služb, lahko poleg osnovnih podatkov, določimo tudi posebne podatke za nabavo artiklov. Ti
podatki so:
Nabavnim artiklom lahko določimo še dodatne podatke, ki jih uporabljamo v nabavnem modulu. Podatke najdemo
na zavihku Nabava.
o216939
Nabavna EM Enota mere za nabavo
To je nabavna enota mere in se uporablja pri vseh nabavnih dokumentih. Če ni določena, se
tudi v nabavnih službah uporablja osnovna. Enoto mere lahko poljubno izbiramo, vendar jo
moramo predhodno definirati v šifrantu, enako kot osnovne enote mere.
Faktor EM Faktor enote mere

Podatek določa razmerje med osnovno enoto mere in nabavno enoto mere. Primer: če je
osnovna enota KG, nabavna pa M in v faktor vnesemo število 1,12, to pomeni, da je 1 meter v
osnovni enoti mere enako 1,12 M v nabavni enoti mere. Če torej naročamo 1 KG artikla, bomo
dobavitelju naročili 1,12 M artikla.
Dobavni rok Za kupljene dele je potrebno določiti običajen pretočni čas - dobavni rok za posamezen artikel.
Podatek je potreben pri izračunu celotnega pretočnega časa izdelka in za določitev datumov
naročanja. Vpišemo št. koledarskih dni (ne samo delavne dni). Plan nato, glede na ustrezno
pripravljen delovni koledar upošteva še dela proste dneve.
Dobavitelj Za vsak artikel lahko vpišemo šifro običajnega dobavitelja za artikel. V planu nabave lahko na
osnovi tega podatka avtomatsko generiramo naročilnice ali zbiramo artikle, ki jih običajno
kupujemo pri določenem dobavitelju. Seveda lahko artikel kupujemo pri katerem koli
dobavitelju, to je samo pomoč za lažje iskanje, statistiko ali avtomatiko.
Proizvajalec Dvojni klik odpre novo okno, v katerem iz seznama izberemo proizvajalca artikla.
Poreklo Na artiklu lahko določimo državo porekla (iz šifranta držav), ki omogoča razne statistike in
preglede. Dejansko poreklo posameznega artikla, se določa ob prevzemu.
Kontrola Če je polje izbrano pomeni, da se med procesom prevzema artikla nad skladišče izvede
postopek vhodne kontrole.
Postopek Dvojni klik nam odpre seznam kontrolnih postopkov, kjer izberemo ustrezen kontrolni postopek.
Pri procesu vhodne kontrole nato vnašamo meritve, ki smo jih navedli v kontrolnem postopku.
Glej tudi: Seznam kontrolnih postopkov.
Nalog - Obdobje združevanja potreb

združevanje Pri naročanju artiklov, je racionalno združevati potrebe artiklov iz različnih naročil - delovnih
nalogov. S tem podatkom določimo obdobje (vpišemo število dni, npr. 5 dni), v katerem vse
potrebe vnesenem obdobju združi na skupno naročilo, z datumom dobave najzgodnejšega
naročila.
Minimalna Kadar ne želimo naročati izredno majhne količine artiklov (glede na potrebe), lahko predpišemo
količina naročanja najmanjše možno naročilo. Npr.: trenutno potrebujemo 0,2 Kg barve, predpisana pa je
minimalna količina 1 Kg. Program sproži naročilo za 1 Kg, preostanek barve bodo porabili
naslednje potrebe.
Maksimalna Podobno kot minimalna količina naročanja, le da določa največjo možno količino na enem
količina naročanja naročilu. Uporablja se v primerih, ko potrebujemo zelo velike količine artiklov, vendar pa je
zaradi transporta ali drugih razlogov smiselno razdeliti naročila na več manjših količin.
Stalna količina Stalno količino naročanja določimo tistim artiklom. ki se običajno na trgu dobijo v nekih
naročanja (fiksni) zaokroženih količinah. Npr.: vijaki po 500 kos. Ne glede na potrebno količino, program sproži
naročilo za 500 kos, če je potrebna večja količina, sproži dve naročili po 500 kos.
Naročanje z Za naročanje v poljubno veliki količini (odvisno od potreb), vendar z zaokroževanjem z izbranim
večkratnikom mnogokratnikom. Npr.: jeklo okroglo se običajno prodaja v palicah dolžine 6 m. Če takemu
artiklu določimo večkratnik 6, bodo naročila vedno deljiva s tem številom (6, 12, 18 ...).
Opis artikla za Vsak artikel ima poleg osnovnega naziva in opisa tudi poseben opis za potrebe nabave. V to
nabavo polje lahko vpišemo posebne zahteve za artikel, ki so povezane z dobavo oz. pogoji pri dobavi
izbranega artikla.
Glej tudi:
4. ARTIKLI
Poleg osnovnih matičnih podatkov artiklov je omogočena tudi določitev posebnih podatkov za potrebe prodaje. Ti
podatki se uporabljajo v vseh prodajnih dokumentih.
Prodajanim artiklom lahko določimo še nekatere podatke, ki jih uporabljamo v prodajnem modulu. Podatki so na
zavihku Prodaja.
Enota mere za To je prodajna enota mere in se uporablja pri vseh prodajnih dokumentih. Če ni določena, se tudi v
prodajo prodajnih službah uporablja osnovna enota mere . Enoto mere lahko poljubno izbiramo, vendar jo
moramo predhodno definirati v šifrantu, enako kot osnovne enote mere
Faktor enote Podatek določa razmerje med osnovno enoto mere in prodajno enoto mere. Primer: če je osnovna
mere enota KOS, prodajana pa PAK (paket) in v faktor vnesemo število 6, to pomeni, da je v 1 PAK-etu 6
KOS-ov artiklov. Poleg faktorja se izpiše tudi razmerje (npr.: KOS/PAK).
Količina Določa količino izdelkov v enem paketu (odvisno od vrste embalaže za transport).
pakiranja, Za
Vrsta Za razne izpise določimo vrsto pakiranja (vrste izpisov).
pakiranja
Volumen V to polje vnašamo bruto prostornino izdelka, ki je pomembna za transport (prostornina paketa oz.
izdelka z embalažo).
Prodajni S prodajnim programom določimo skupine artiklov, na osnovi katerih lahko določamo statistiko
program prodajnih aktivnosti (realizacije, naročil, ponudb ipd.). Prodajni programi so določeni za posamezen
prodajni artikel in so določeni v šifrantu prodajnih programov.
Prodajna teža Bruto masa izdelka za potrebe prodajnih aktivnosti (tovorni listi, carina, dobavnica...).
Dobavni rok
Dobavni rok artikla v dnevih. Predvideni čas od prejema naročila do dobave kupcu. Podatek ne
vpliva na planiranje.
Opis artikla Poleg naziva in opisa artikla, lahko za potrebe prodaje določimo dodatne prodajne opise za izdelke.
za prodajo To je običajno natančnejši opis izdelka, ki se izpisuje na prodajnih dokumentih (npr. ponudba).
Glej tudi:
4. ARTIKLI
Poleg osnovnih podatkov artiklov je omogočena tudi določitev posebnih podatkov za potrebe planiranja proizvodnje.
Ti podatki se uporabljajo v vseh proizvodnih dokumentih.
Artiklom namenjenim za proizvodnjo lahko določimo še dodatne podatke, ki jih uporabljamo v proizvodnem modulu
za izdelavo delovnih nalogov. Podatke najdemo na zavihku Proizvodnja.
Nalog - Enake artikle iz različnih naročil lahko izdelamo na skupni nalog, da bi optimirali količino naloga in
združevanja zagotovili pravočasno izdelavo artiklov, moramo določiti obdobje v katerem se nalogi združujejo.
Če je obdobje prekratko, je le malo možnosti, da se bodo potrebe sploh združevale, predolgo
obdobje združevanja pa povečuje zaloge. Primer: če je obdobje združevanja 20 dni, se v tem
obdobju vsi enaki artikli iz vseh naročil, združijo v en nalog, s končnim terminom prvega naloga.
Nalog mini Kadar ne želimo izdelovati izredno majhnih količin artiklov (glede na potrebe), lahko predpišemo
najmanjše možno izdelavo v proizvodnji. Npr.: trenutno potrebujemo 0,2 Kg barve, predpisana pa
je minimalna količina 1 Kg. Program sproži naročilo proizvodnji za 1 Kg, preostanek barve bodo
porabili naslednje potrebe.
Nalog maxi S tem podatkom določimo maksimalno (največjo) količino artiklov za en nalog. Če je dejanska
potrebna količina manjša, se lansira dejanska količina. Če je dejanska količina večja od
maksimalne količine naloga, pa se lansira več nalogov z maksimalno količino, dokler se ne
zagotovijo vse potrebe. Primer: maksimalna količina naloga je 100 kosov, če dobimo potrebo za 20
kosov, sistem lansira 20 kosov, če pa dobimo potrebo za 350 kosov, sistem lansira 3 naloge po
100 kosov in en nalog za 50 kosov.
Nalog fixni Stalno količino izdelovanja določimo tistim artiklom, ki se običajno izdelujejo v zaokroženih
količinah. Npr.: vijaki po 100 kos. Ne glede na potrebno količino, program sproži naročilo za 100
kos, če je potrebna večja količina, sproži dve naročili po 100 kos.
Nalog Za izdelovanje poljubno velikih količin (odvisno od potreb), vendar z zaokroževanjem z izbranim
mnogokratnik mnogokratnikom.
Delovna serija Delovna serija določa dejansko izdelovalno serijo artikla. Glede na dejansko serijo artikla se
razpisuje delavniška dokumentacija (celotna količina potrebnih artiklov na nalogu, se razdeli po
posameznih dokumentih glede na delovno serijo). Primer: izdelujemo 100 kosov, delovna serija je
10, pri razpisu dokumentacije dobimo 10 dokumentov s količino 10. Delovni nalog pa ostane za
100 kosov.
Če imamo v polju Delovna serija vpisano določeno vrednost, bo ob izbira DN ponudilo
količino, ki je manjša med Delovno serijo in preostalo količino na izbranem Delavnem nalogu (DN)
(pogoj: velja za dokumente prejema, ki zahtevajo vnos DN planirano - nrp. PR2).
Fiksni pretočni Fiksni pretočni čas za kupljene artikle moramo vnašati ročno, pretočne čase izdelkov, pa izračuna
čas sistem sam glede na delovne postopke. Fiksni pretočni čas je za isti artikel vedno enak, ne glede
na serijo naloga. pretočni čas vnašamo v delovnih dnevih. Sistem izračuna fiksni pretočni čas po
naslednji enačbi:
(čas čakanja + čas transporta + čas priprave) / dolžina delovnega dne
Variabilni Variabilni pretočni čas je odvisen od standardne serije nalogov. Kadar se variabilni pretočni čas
pretočni čas računa iz postopkov, se za izračun upošteva standardna serija. Sistem izračuna variabilni pretočni
čas po naslednji enačbi:
čas izdelave * standardna serija / dolžina delovnega dne
Kumulativni Kumulativni pretočni čas je teoretični izračunani pretočni čas za artikle, ki upošteva tudi strukturo
pretočni čas izdelka (polizdelka). Pri tem se upoštevajo vsi planski parametri artiklov ob upoštevanju
kalkulativne serije. Predstavlja lahko teoretični dobavni rok izdelka (polizdelka). Izračun izvedemo
s pomočjo akcije: Sistem - Obdelave - Uporabniške obdelave - Pretočni časi za vse artikle.
Opis Za potrebe proizvodnje lahko določimo dodatne opise artiklov. To je običajno natančnejši opis
artiklov, ki se izpisuje na proizvodnih dokumentih.
Glej tudi:
4. ARTIKLI
Na zavihku tujih nazivov lahko vnašamo dodatne nazive, za tiste jezike, ki so predhodno definirani v programu (glej
poglavje Uporabniške nastavitve, Ključ=DDLB_Jezik). Te podatke lahko uporabljamo tudi za druge namene (npr:
dodatni opisi, dodatne karakteristike).
V primeru da želimo vnesti tuji naziv za konkretno pozicionirano varianto IDENTA (variantni artikel), gremo na
podstran Po identih! Tu imamo možnost vklopa variantne pripone (kljukica na koloni Var); v takem priemru, se nam
poleg tujega naziva doda desno še variantan pripona.
Jezik Izberemo enega izmed nastavljenih jezikov (npr. angleški, italijanski, nemški).
Naziv Na razpolago je polje v katero lahko vpišemo 35 znakov dolg naziv artikla. Isto kot naziv v
osnovnem jeziku.
Naziv2 - Dodatni Na razpolago je polje v katero lahko vpišemo dodaten opis artikla v dolžini 100 znakov. Isto kot
opis dodatni opis v osnovnem jeziku.
Opis Omogoča dodatni poljubni opis podobno kot opis - nabava, opis - prodaja ....
Po identih; kolona Omogoča prikaz variantnega izraza poleg tujega naziva.
Var
Prevodi
Glede na naziv artikla, označenega na seznamu pri vpisu tujega naziva, iskalnik prevodov poišče za pozicioniran
jezik artikle s podobnim slovenskim nazivom, ne samo točno ta artikel, ker včasih enakega nimamo, lahko pa pri
prevodu pomaga predlagati podoben izraz v tujem jeziku. Vrne tudi število artiklov (zadtetkov), ki imajo tak prevod.
Urejanje prevodov
Za lažje in hitrejše urejanje prevodov vključimo opcijo Pogled po artiklih. Za prebrane zapise na seznamu artiklov
in izbran jezik vidimo za vse artikle prevode za Naziv, Naziv dodatni in Opis. Z izborom prevodov lahko pregledamo
uporabljene prevode za naziv artikla (podobni, na like). Z obdelavo Kopiraj podatek na izbrane vrstice, lahko v enem
zamahu uredimo prevode za več artiklov hkrati.
Delovanje je enako kot na dodatnih podatkih artikla.
Glej tudi:
4. ARTIKLI
4.6 Variante artikla
Na zavihku Variante lahko vsakemu artiklu določimo več različnih lastnosti in s tem določimo več identov za isti
artikel. Variante lahko dodajamo samo artiklom, katerim smo pred prvim vpisom na osnovnih podatkih določili
variantno skupino. Variante dodajamo tako, da izbiramo med obstoječimi lastnostmi iz izbrane variantne skupine. Ko
izberemo variantno skupino (naš primer Kolesa) in izberemo gumb VSE, se prikažejo že pripravljene možne
kombinacije lastnosti. Nov ident izdelamo tako, da v tabeli izberemo kolono A za želeno varianto. Dodamo lahko tudi
nov zapis s poljubnimi karakteristikami. Ko je varianta vpisana v bazo, lahko novo varianto povežemo na izbrani
artikel (kliknemo na polje A).
Ko je vključen gumb Artikel, so prikazane samo uporabljene variante na izbranem artiklu. En artikel lahko
uporablja variante samo iz ene variantne skupine.
Variantni artikli se v seznamu artiklov ločijo od navadnih po tem, da imajo poleg naziva vpisane tudi variantne
karakteristike, več artiklov pa ima isto šifro ter pripono, ki določa posamezen ident. Če želimo na seznamu artiklov
prebrati variantne artikle, moramo izbrati filtrirno polje Variante.
Za lažje iskanje artiklov po določeni varianti lahko v polje filter vpišemo lastnost artikla. S klikom na polje preberi se
nam nato na seznamu izpišejo samo artikli z izbrano lastnostjo. Filter lahko dopolnimo še z naslednjo lastnostjo, ki
jo dopišemo poleg prve. Variantne lastnosti med seboj ločimo z vejico, vpisati pa jih moramo v po vrsti, tako kot so
podani v tabeli.
Primer: Imamo artikel Zvezek, ki ima tri lastnosti: vrsta, papir in motiv. Če želimo za artikel prebrati samo
variante, vrste karo in z motivom narava v filter vpišemo: 'karo,,narava'. Vmes torej pustimo prazno mesto ',,' ker
nas druga lastnost ne zanima.
Popravke lastnosti lahko izvaja samo uporabnik, ki ima DBA pravice.
Glej tudi poglavje IV točka 6.3 Šifrant variantnih skupin.
Glej tudi:
4. ARTIKLI
4.6 Pregledi in analize prometa zalog
Zaloga
Uporabljamo za pregled zalog v skladiščih po različnih kriterijih. Modul Pregledi in analize prometa v skladiščih
najdemo na meniju Logistika - Skladiščno poslovanje – Pregledi analize.
Tabela Zalog je razdeljena na dva dela: glavo za vnos izbirnih kriterijev in postavke, ki prikazujejo rezultat
poizvedbe.
Glava tabele (filtrirna polja):
Center Izbira upravljalnega centra artikla.

K.sk. Kontna skupina.
Ident Izbira identa in klasifikacije artiklov.
Naziv Naziv artikla.
Oznaka Oznaka artikla.
Partner Dvojni klik na to polje, odpre dokument Partnerja, v katerem izberemo glavnega partnerja. Filtriramo
lahko tudi po klasifikaciji.
Projekt Izbira projekta in klasifikacije projektov.
Skla. Izbira skladišča in klasifikacija projektov.
Lokacija Lokacija v skladišču.
Samo Ko je potrditveno polje prazno, se na seznamu izpišejo vsi artikli, ki so imeli promet ali imajo zalogo. Ko
zaloge je v potrditvenem polju kljukica so na seznamu artikli, ki imajo trenutno zalogo.
VD Med navedenimi možnostmi izberemo vrsto dokumeta za katero želimo pregled in analizo dokumentov.
Tip dok. Tip dokumenta: Izbiramo dokumente določenega tipa: <Vse>, Prevzemnice, Izdajnice,...
Iz izborom določenega tipa dokumenta dobimo na seznam vse VD (vrste dokumentov), ki imajo
določen tip ustrezno nastavljen na Vrstah dokumenta (med Detaljnimi podatki).
Dokument Zapišemo šifro dokumenta, npr. 14/0013.
Cenik Izbor cenika. Glede na izbrani cenik se zapiše cena v stoplcu Cena.
Termin Izberemo ustrezen datum za katerega velja potem omejitev območja:
Datum PER - datum PER dokumenta
Datum vnosa - datum vnosa dokumenta
Datum uporabe - datum uporabe artikla
Datum izvor - datum PER izvornega dokumenta, katerega prikazana postavka zapira.
Dodatno okno za pregledovanje Izdaj iz zaloge. Z dvoklikom na na količino v stolpcu Izdano, se nam odpre novo
okno Detajl: Pregled izdaj iz zaloge (primer na sliki).
Glejt tudi: Zavihek Promet
4.7 Partnerji (Povezava Ident-Partner)
Tukaj lahko artiklu in identom kreiramo posebne šifre in nazive glede na partnerja. Ti nazivi se bodo v izpisih
dokumentov izpisovali namesto osnovnih. Enako bo mogoče uporabiti tudi v raznih namenskih izpisih. Ta zavihek je
še posebej priročen za nabavno službo, saj omogoča naročanje potrebnega materiala pri določenem dobavitelju z
njihovo (dobaviteljevo) šifro in nazivom.
Imamo dve podstrani: Po Artiklih in Po identih. Splošno velja pravilo, da najprej upoštevamo podatek Po Identih
nato Po artiklih in nazadnje osnovne podatke artikla.
Opis polj zavihek Po Artiklih:
Šifra in Naziv Šifra poslovnega partnerja iz šifranta poslovnih partnerjev. Naziv se prikaže po vpisu (izboru)
partnerja poleg šifre.
Šifra Identifikacijska številka za izbrani artikel, ki jo uporablja poslovni partner.
Spremenjeno, Program spremlja datum zadnje spremembe in osebo, ki je spremembo opravila na teh
Spremenil podatkih.
Dodatni podatki Omogoča dodatne podatke, ki lahko služi različnim namenom (po želji uporabnika).
Opis polj zavihek Po Identih:
Šifra in Naziv Šifra poslovnega partnerja iz šifranta poslovnih partnerjev. Naziv se prikaže po vpisu (izboru)
partnerja poleg šifre.
Ident Iz drop down menuja izberemo ident (varianto artikla).
Šifra
Identifikacijska številka za izbrani artikel, ki jo uporablja poslovni partner.
Var Checkbox določa, ali se parterjevemu nazivu1 v izpisih pripne pripona vezana na variantni del
ali ne.
Dodatni podatki Lahko vpišemo dodatne podatke, ki so vezani samo na ident in služijo različnim namenom po
želji uporabnika.
Spremenjeno, Program spremlja datum zadnje spremembe in osebo, ki je spremebo opravila na teh podatkih.
Spremenil
Glej tudi:
4. ARTIKLI
STROŠKOVNA MESTA
S podatki stroškovnih mest določimo organizacijo podjetja po kateri se zbirajo določeni stroški. Do vzdrževanja in
pregledovanja stroškovnih mest dostopamo prek menija Sistem - Skupni šifranti - Stroškovna mesta.
Sledi opis šifranta stroškovnih mest in opis posameznih podatkov, ki so potrebni za določitev stroškovnega mesta.
Glej tudi:
5.1 Stroškovna mesta - seznam,
5.2 Stroškovna mesta - osnovni podatki,
5.3 Stroškovna mesta - klasifikacija.
Osnovni prikaz: 2. GLAVNI PODATKI
5.1 Stroškovna mesta - seznam
Na seznamu so prikazani glavni podatki iz šifranta stroškovnega mesta.

Omogočeno je iskanje in razvrščanje zapisov, kakor tudi dodajanje in spreminjanje podatkov. Iskanje je omogočeno
po SM, Nazivu SM in Klasifikaciji. Ponujena so nam tudi druga polja za lažje iskanje in razvrščanje: Aktivni (ponudi
nam samo aktivne konte) in Klasif (prikaže nam klasifikacije stroškovnega mesta).
Glej tudi točko 2.5 Stroškovna mesta.
5.1 Intrastat pretoki
Za pripravo poročil za potrebe poročanja intrastata, so predpogoj določene nastavitve in izpolnjeni naslednji šifranti.
Postopek za izdelavo intrastata pa je naveden spodaj.
1. DOKUMENTI:
Za poročanje intrastata so bistvenega pomena VD – ji. Potrebno je določiti dokumente, ki jih zajema poročanje
intrastata in jih ustrezno opremiti s podatki, ki jih moramo poročati v intrastatu.
Vrste posla, Vrsta transporta, Pogoji dobave, Lega kraja določimo na dokumentu samem, ko ga kreiramo. IS
vrste posla-obvezen podatek, Vrsta transporta in Pogoje dobave določimo na nastavitvah VD-jev, kot obvezen
podatek samo če podjetje spada v vklučitveni prag. Več o tem kaj je potrebno poročati v posameznem pragu si
preberite na Navodilih za poročanje Intrastat, ki jih najdete na spletni strani Cursa.
Vrsta posla se vnaša pod komentarji dokumenta v polje IS Vrsta posla. V tem polju izbremo iz šifranta Vrste
posla ustrezno vrsto posla za dokument. Za različne vrste posla ne moremo narediti enega samega dokumenta,
ampak mora biti toliko dokumentov, kot je različnih vrst poslov. Če vrsta posla ni bila določena na VD-ju, se jo vpiše
v Komentar dokumenta.
Vrste transporta, Pogoji dobave in Lega kraja se vnašajo v osnovne podatke dokumenta v polja Dobava in
Transport. Vpis šifranta načinov transporta in šifranta pogojev dobave je pod Logistika - Intrastat - Šifranti -
Vrsta transporta/Pogoji dobave.
Poreklo se vnaša pri likvidaciji. Je obvezen podatek za države, ki jih zajema poročanje za intrastat. Za šifrant
porekel se uporablja Šifrant držav. Če za artikel nimamo porekla, pustimo polje Poreklo v likvidaciji prazno.
2. POROČANJE VREDNOSTI TRANSPORTA:

Prejemi
V šifrantu Nabavni stroški (Logistika - Nabava - Šifranti - Nabavni stroški) določimo Strošek transporta do
meje pod eno šifro ter Strošek transporta od meje dalje pod drugo šifro.
Pri likvidaciji pa moramo paziti, da znesek razdelimo in likvidiramo po obeh stroških.
Odprema
Za odpreme pa moramo odpreti še dva artikla (Proizvodnja - Tehnični podatki - Artikli) Transport do meje ter
Transport od meje.
3. ARTIKLI:
Carinsko tarifo in neto maso pa vnašamo na artiklu v osnovne podatke artikla (Tehnični podatki – Artikli –
Osnovni podatki). Vnašamo jih v polja Carinska tarifa, kjer iz Šifrant carinskih tarif izberemo ustrezno carinsko
tarifo za izbrani artikel ter maso v polje Masa (vnesemo za eno enoto). Če je osnovna enota enota mere Artikla KG
v Maso ne vpišemo nič (Null). Možno je tudi poročati po teži artikla za celotno postavko vpisano v postavki
dokumenta MRP (posmrp.teza)-pati teža je za celo postavko in ne za eno enoto.
V primeru, da ima Ident v Carinski tarifi izbrano IS dodatno EM, moramo za ta Ident v zavihku Dodatni podatki
vpisati pretvorbeni faktor v IDE Pretvornik dod.e.mere int. Predhodno je potrebno na Tehnični podatki -
Šifranti - Dodatni podatki dokumenta odpreti dodatni podatek Identa z Šifro IDE Pretvornik dod.e.mere int.
4. POSLOVNI PARTNERJI:
Poslovni partnerji morajo imeti obvezno določeno državo iz katere je poslovni parner. Če bo določena napačna
država pri poslovnem partnerju, bo tudi poročanje Intrastata napačno.
Intrastat zajema samo dokumente, ki se nahajajo v modulu Skladiščno poslovanje: Logistika, Nabava in Prodaja.
V uporabniških nastavitvah pa določimo se vrsto VD-ja, ki ga poročamo (npr.: RA, PRT, PR1,....)
Pazite, da imate na Šifrantu držav ažurirane države ob vstopu v Evropsko unijo => kljukica članice EU in datum
vstopa v EU. Tu pa še opozorilo da v Intrastat poročamo pretok blaga in je zato za poročanje močnejši podatek
NASLOVNIKA na VDju, kot PARTNER! Npr. Če je na dokumentu Partner, ki ni iz EU, medtem ko je naslovnik iz
države EU je tak dokument (pretok blaga) zajet v poročanje Intrastat-a!
5. NASTAVITVE:
Kateri podatki se prepišejo določimo v uporabniških nastavitvah s stikalom Pretoki_IS.
Opis vsebine stikala:

Vnesemo oznako VD-ja. Določimo ali je prejem = P ali odprema = O, nato določimo iz kje pobira vrednosti Iz
likvidacije = L ali iz postavke = P, nato določimo v kateri prag spada Nižji prag = 0 ter višji prag = 1. Če podjetje
spada v višji prag potem moramo poročati tudi vrsto transporta, Pogoje dobave,... razbite po stroških. Te jih dobimo
iz likvadacije Iz vrst stroškov. npr: PR1;P;L;0;;10;20;M;: To pa pomeni. Da se bodo prepisali podatki iz dokumenta
VD=PR1, katerih partner (naslovnik-močnejši od partnerja) je iz države, ki je članica EU; P pomeni, da je to
prejem; L pomeni, da se pobira vrednost iz likvidacije; 0 pomeni, da spada v vključitveni prag; prazno polje
pomeni, da ne poročamo Statistične vrednosti; 10 in 20 pa pomenita vrtso stroška iz likvidacije, ki se odštevata za
Vrednost. Sedmo polje ima vrednost M ali 0 (M-zajem TEŽE artikala iz postavke v MRP dokumentu (posmrp.teza), 0
ali null-standardno iz osnovnih podatkov artika. Pazi, če imamo vrednost M, da je v postavki dokumenta MRP
navedena teža za celotno količino artikla in ne za eno enoto artikla.
6. TEČAJ:
Vpis tečaja v tečajno listo D Intrastat, to se naredi ročno enkrat mesečno po podatkih BS.
S stikalom Pretoki_IS_Tecaji, pa določimo tečajnico po kateri se bo izračunala vrednost in statistična vrednost.
Tukaj tudi nastavimo, katere tipe artiklov zajemamo v poročilo intrastata, ter tečajno listo za poročanje, ki je po
privzeti vrednosti Tečajnica D.
Tečaje enkrat mesečno vnašamo v tečajno listo (Sistem – Skupni šifranti – Tečajne liste) ročno. Datum vpisa je
prvi dan v mesecu. Vnesemo jih ročno pod tečajnico, ki je namenjena samo za tečaje za potrebe intrastata. Tečaj
enkrat mesečno objavi Carinska uprava Republike Slovenije (CURS).
Če tečajnice s šifro D nimamo, jo dodamo v Računovodstvu – Finančno računovodstvo – Šifranti – Splošni
šifrant – Tečajnice.
Na stikalu Pretoki_IS_Prenos nastavimo podatke, ki jih poročamo na CURS.
7. VPIS IDE PRETVORNIKA ZA POROČANJE V DODATNI ENOTI MERE:

Za Idente, ki imajo Carinsko tarifo za poročanje v dodatni enoti mere (glej Šifrant carinskih tarif - IS Dod.EM), je
potrebno v Dodatni podatek identa vpisati pretvornik (numerično vrednost - torej za koliko je potrebno osnovno
enoto pomnožiti, da dobite dodatno enoto). V primeru, da v zavihku Dodatni podatek identa nimate odprtega polje
IDE, se obrnite na vašega odgovornega analitika.
Dodaten podatek Identa se vpisuje samo v primerih, kot je navedeno spodaj: če se za Ident ne poroča v osnovni
enoti mere (kg), kot je določena na Identu, ampak Intrastat določa, da je potrebno poročati v drugačni enoti mere
(kot ja navedeno na podatku IS Dod. EM). V večini primerov je to polje pri vas prazno, razen v redkih primerih.
Pri pripravljanju intrastat poročanja in sicer po izvedeni Obdelavi (Prepis Carinskih tarif iz artikla v postavke),
preverimo z izpisom 609, če je bila obdelava pravilno ozvedena. V primeru, da nam manjka IDE pretvornik (zaradi
različne enote mere), nam program javi napako (KodDodEm - glej sliko spodaj).
Glej tudi:
Komerciala - šifranti
5.2 Instrastat šifranti - Carinske tarife
5.3 Intrastat šifranti - Države
5.4 Intrastat šifranti - Vrsta posla
5.5 Intrastat šifranti - Vrste transporta
5.6. Intrastat šifranti - Pogoji dobave
5.7 Intrastat šifranti - Lega kraja
Osnovni prikaz:
Intrastat
5.2 Stroškovna mesta - osnovni podatki
SM Šifra stroškovnega mesta je določena v organizacijskih predpisih podjetja. Mora biti enolično izbrana.
Naziv SM
Ime stroškovnega mesta smiselno določi dogajanje na tem mestu. Je obvezen podatek.
Tip SM Na primer: delitev na proizvodna in neproizvodna stroškovna mesta.
Zbir SM Tu vpišemo izbranemu stroškovnemu mestu, nadrejeno stroškovno mesto. Na primer: delitev
stroškovnih mest v večje skupine - poslovne funkcije.
Koeficient Ta podatek je uporabljen v formulah za izračun določenih šifer izplačil kot dodatna stimulacija,
za OD seveda, če se določeno podjetje tako odloči. Vrednost podatka se vnaša v odstotkih. 100 pomeni
normalno - pričakovano uspešnost določenega STRM.
Razno Polje v katerega lahko vpišemo opisen podatek.
Uporaba Na izbiro imamo tri možnosti V razvoju, Aktiven in Iz uporabe.
Odg. oseba Odgovorna oseba - skrbnik tega stroškovnega mesta; uporabno za razne analize, ko je nekdo skrbnik
več Stroškovnih mest. Lahko preverjamo njegov Budget oz. planiramo in spremljamo prekoračitev po
odgovonih osebah.
5.3 Stroškovna mesta - klasifikacija
Program za klasificiranje omogoča izdelavo več ključev za isti pojem. Npr. stroškovnim mestom lahko gradimo več
klasifikacijskih dreves (ključev). S pomočjo klasificiranja stroškovnih mest lahko gradimo skupine stroškovnih mest,
ki nam pomagajo npr. pri pregledovanju stroškov povezanih s skupino stroškovnega mesta.
Klasifikacijske ključe gradimo na tabeli, ki jo najdemo na meniju Tehnični podatki - Klasifikacija.

Glej tudi: Klasificiranje.
KOMERCIALA
III. KOMERCIALA
1. DOKUMENTI V KOMERCIALI
1.1 Seznam dokumentov
1.2 Dokument
1.2.1 Popusti na dokumentu
1.3 Dodatni podatki
1.4 Spremembe dokumenta
1.5 Sporočila
1.6 Skupni šifranti - komerciala
1.7 Plačila - Obroki
1.8 E-poslovanje
1.9 Razni dokumenti
2. PRODAJA
2.1 Avansi
2.2 Zapiranje avansov
2.3 Pregledi in analize
2.4 Posli
2.5 Plačila zapiranje
2.6 Šifranti - Prodaja
2.7 Artikli
3. NABAVA
3.1 Plan nabave
3.1.1 Plan nabave - osnovni podatki DN
3.1.2 Plan povezav NABAVNIH delovnih nalogov
3.2 Prenos iz plana nabave v naročilnico (dokument)
3.3 Likvidacija prejetih računov
3.3.1 Likvidacija - prevzemnice
3.3.2 Likvidacija
3.3.3 Pregled likvidacij
3.4 Pregledi in analize nabave
3.5 Javni razpisi
3.5.1 Javni razpisi preko internet aplikacij
3.6 Trgovinska kalkulacija v nabavi
3.7 Šifranti - Nabava
4. SKLADIŠČNO POSLOVANJE
4.1 Materialno poslovanje
4.2 Zaloge - pregledi
4.3 Planska kartica artikla
4.4 Skladišča
4.5 Inventura
5. INTRASTAT
5.1 Intrastat pretoki - Postopek za izdelavo intrastata
5.2 Intrastat šifranti - Carinske tarife
5.4 Intrastat šifranti - Vrste posla
5.6 Intrastat šifranti - Pogoji dobave
6. KOOPERACIJA
KOMERCIALA
Značilnosti vseh modulov proizvodnje in komerciale je, da kot osnovo uporablja podatke artiklov in poslovnih
partnerjev. Ti moduli tudi omogočajo načrtovanje in spremljanje proizvodnje od naročila kupca do odpreme in
fakturiranja.
1. Dokumenti v komerciali
V modulu komerciala so zajeti vsi podatki in aktivnosti v povezavi s poslovnimi partnerji. Zajemajo nabavno službo,
prodajo in trgovinsko poslovanje. Modul omogoča spremljanje raznih dokumentov kot so: naročila, računi,
povpraševanja, ponudbe, predračuni in ostale komercialne dokumente. Na osnovi teh pa omogoča razne preglede in
analize ter direktne prenose v računovodski modul. Omogoča vse predpisane evidence in izpise dokumentov ter
pošiljanje dokumentov po elektronski pošti. Dodan je tudi dokument za organizirano shranjevanje dopisov.
Podatki vseh dokumentov, ne glede na katero področje poslovanja v komerciali se nanašajo, so enaki in poljubno
nastavljivi s pomočjo raznih parametrov, ki jih pripravi skrbnik. Za razumevanje delovanja in nastavitev vrste
dokumentov, je potrebno najprej spoznati vse nastavitve dokumentov – glej poglavje VI točka 4.3 Vrste
dokumentov. Pred pričetkom vnosa podatkov je potrebno določiti tudi tiste šifrante, ki jih pri izbrani vrsti dokumenta
uporabljamo. Vse podatke o dokumentih in njihovem vzdrževanju dobimo na oknih dokumentov z naslednjimi
vsebinami:
Seznam dokumentov, Dokument, Dodatni podatki, Spremembe dokumenta, Sporočila, Plačila, Trgovinska kalkulacija
v nabavi.
Glej tudi stran Šifranti - komerciala.
Prikaz slik/dokumentov: Če želimo prikazati pripete dokumente, kliknemo na potrditveno polje Slike (default
stikalo: DWPic:d_dokum_mrp_seznam). Nastavitve prikaza slik (za skrbnike).
Davčne blagajne:
Nastavitve davčnih blagajn
Postopek potrjevanja računov
E-poslovanje - povezava do nastavitev na zavihku E-poslovanje v šifrantu partnerjev.

I. Enostavna izdelava, e-podpis in izvoz e-računa
II. Pošiljanje izdanih računov in prilog preko bančnih poti - E-računi
III. Popravljanje že izdelanih e-računov (način Vpiši zaključi)
III. E-Povratnica (Nastavitve za skrbnike)
Uporabno pri e-poslovanju s proračunskimi uporabniki:
Pregled dokumentov s partnerji, ki so proračunski uporabniki. Na seznamu dokumentov izberemo filter ,v

katerem obkljukamo Računi s partnerjem proračunski uporabnik, ukaz potrdimo z gumbom Uporabi in seznam
ponovno Preberemo. Če imamo že izbrano vrsto dokumenta, filter velja za izbrane dokumente. V primeru, da ob
vstopu v okno Dokumenti, na seznamu zapisov ne preberemo, pa filter velja za vse dokumente tega okna.
Vizualizacija E-računov:
Pojasnilo glede vizualizacije E-računov (.xml).
Vizualizacija prejetih e-računov: Za vizualizacijo prejetih računov smo odgovorni mi in sicer po GZS standardu
vizualiziramo prejete e-račune.
Vizualizacija izdanih e-računov: Izdajatelj e-računov je dolžan poskrbeti za pravilno strukturo e-računa (v xml
obliki), ne pa tudi za vizualizacijo, saj tega ne more zagotoviti. Vsi sodobni brskalniki imajo preprečeno vizualizacijo
iz zunanjih strežnikov (kar pomeni, da mora poskrbeti za vizualizacijo tisti program v katerem XML gledaš).
Vizualizacija, ki jo vključujemo v izdane e-račune, uporablja standardno vizualizacijo, ki je objavljena v
dokumentaciji E-sloga.
Davčne klavzule za e-račune
Po shemi e-slog je potrebno davčne klavzule zapisati v svoj element. Zato moramo klavzule, ki pripadajo tipu
davčne postavke (vrsta oproščenega in nedavčnega prometa) zapisati v standardne opombe s točno določeno šifro,
ki je 'Klavzula_Tip_DDV_šifratipadavčnepostavke'. Na primer za tip davčne postavke13 Oproščen promet :
Klavzula_TipDDV_13 in v tekst vpisati davčno klavzulo. Če fakturiramo postavke z različnimi davčnimi klavzulami in
pripadajo istemu tipu prometa (davčne postavke), moramo opreti nov tip davčne postavke in dodati standardno
opombo.
Na primer:
Fakturiramo najemnino in zdravstvene storitve. Obe storitvi pripadajo oproščenemu prometu, torej tipu davčne
postavke 13 Oproščen promet, vendar imata različni davčni klavzuli. Zaradi različnih davčnih klavzul moramo
odpreti nov tip davčne postavke.
Na primer:
13 Neobdavčen promet za najemnine
B3 Neobdavčen promet za zdravstvene storitve
in v standardne opombe vpisati:
Klavzula_Tip_DDV_13 DDV ni obračunan po 2.točki 44.člena ZDDV-1.
Klavzula_Tip_DDV_B3 Zdravstvene storitve po 1. točki 42.členaZDDV, oproščene plačila DDV.
1.1 Seznam dokumentov
Seznam je standarden. V zgornjem delu so polja za iskalne kriterije, spodaj pa se prikazujejo izbrani dokumenti.
Vnos in vzdrževanje
Vsi dokumenti v modulu komerciale so v osnovi enaki. V programu za nastavitve vrste dokumentov določimo obliko
in funkcije posameznega dokumenta, nadaljnje delo pa je za vse VD enako. Pred pričetkom vnosa podatkov je
potrebno določiti tudi tiste šifrante, ki jih pri izbrani vrsti dokumenta uporabljamo.
Vse prodajne dokumente pišemo na meniju Prodaja - Dokumenti ali Logistika - Nabava - Dokumenti.
Iskalni parametri so naslednji:
VD (vrsta Izbiramo med dokumenti, ki smo jih definirali za izbrano področje. Za dodajanje dokumenta mora
dokumenta) biti izbrana vrsta dokumenta.
Št. dok. Šifra dokumenta.
Partner Prikaže vse dokumente izbranega partnerja.
Zunanji dok. Šifra zunanjega dokumenta.
Termin Kriteriji iskanja po terminu so Datum dokumenta, Datum dobave, Datum PER.
Obdobje Vnesemo datume obdobja za katero želimo prikaz postavk.
Odgovorna Je odgovorna oseba na dokumentu.

oseba
Status zap. Povezave dokumentov - status dokumenta. Izbiramo med možnostmi Vsi dokumenti, Odprti,
Zaprti, Odprti in delno zaprti, Zaprti in delno zaprti.
Status dok. Status nam določa stanje dokumenta, ki je lahko za vsak dokument različen. Glej točko 1.2
Dokument.
Slike Z izborom polja Slike, omogočimo prikaz slike pripete na dokument (npr. pripet PDF - sken
potrjene naročilnice). Če želimo prikazati pripete dokumente, kliknemo na potrditveno polje Slike
(default stikalo: DWPic:d_dokum_mrp_seznam).
V stikalu lahko tudi navedemo tip priponke in vrsto datoteke (.pdf, .jpg), ki jo prikazujemo. Za
ostale možnosti glejte: Nastavitve prikaza slik (za skrbnike).
Postavke seznama:
Postavke seznama so že izpolnjene. Pomen kolon v postavkah:
VD Kratica dokumenta. Dvojni kilik na polje odpre Osnovne podatke dokumenta.
Dokument Šifra dokumenta. Dvojni kilik na polje odpre dokument.
Datum Datum kreiranja dokumenta.

dokumenta
Datum dobave Datum dobave postavk.
Status Uporabljamo ga za prenos postavk-osnovni namen, lahko pa ga uporabljamo tudi za potrjevanje

dokumentov. Lahko je prazen, Za prenos, Prenešen,... Če je status na sezanmu dokumentov
obarvan v rdeče, pomeni, da je status priponke v DMS potrjevanju Zavrnejn
(sporoc.Status_DMS=9, prip_tip = 'DokumMRP', stipisporoc.kontrola = '/DMS'), to je vidno tudi, če
se z miško postavite čez status dokumneta rdeč => se vam izpiše => DMS status zavrnjeno!
Partner Šifra partnerja. Dvojni kilik na polje odpre Osnovne podatke partnerja.

partnerja
Izpisano Posamezen dokument lahko označimo kot izpisan. To lahko storimo na dva načina. Lahko kliknemo
gumb Obdelave in izberemo akcijo Obrni status za izpis, ali pa se nam kljukica avtomatsko doda po
izpisu.
Zunanji Številka zunanjega dokumenta.

dokument
Zunanji datum Datum zunanjega dokumenta.
Datum PER Datum obdobja.
OBD Obdobje dokumenta.
SKL Skladišče.
Opis Opis dokumenta.
Izv Status izvora (zapiranja) predhodnega dokumenta (O - Odprt, Z - Zaprt, D - Delno).
Izvorni Predhodni dokument na katerega se nanaša dokument.

dokument
Zap Status zapiranja (O - Odprt, Z - Zaprt, D - Delno).
(zapiranje)
Zapira Naslednji dokument, ki izvira iz tega.
dokumenta
Kreiral Ime osebe, ki je napisala dokument.
Odgovorna Priimek in ime odgovorne osebe (iz šifranta oseb).

oseba
Potrdil Oseba ki je potrdila dokument.
Spor. Status sporočila. Status: Poslano, Prejeto, Zaključeno.
Priponke Vrednost v tej koloni pomeni, da ima dokument priponko. Več na Priponke in povezave.
Obdelave na posameznih vrstah dokumentov se vklapljajo glede na želje stranke. S pomočjo

obdelave lahko dokumente uvozimo/izvozimo, spreminjamo status ali zapiramo dokumente, jih
prenašamo med različnimi področji. Obdelave vklaplja administrator sistema ali skrbnik podjetja.
Lahko se izdelajo glede na želje in potrebe stranke.
Nastavljanje obdelav se vrši v Sistem/Uporabniške nastavitve, kjer v ključ vpišemo:

akcija_dokumMRP_%
Preberemo vse akcije v programu, ki so možne. Opis ključnih kolon:
Nivo akcije:
Vzorec: Pomeni akcijo, ki ni aktivna, je pa v vsakem paketu prednastavljena. Služi kopiranju v enega od
preostalih nivojev.
Default: Akcija, ki jo ima stranka aktivno, za vse uporabnike in nastavitve.
Paket: Namenska akcija, ki velja za vsa podjetja, ki so vidna na instalaciji, tudi v primeru, ko je podjetje
vpisano.
Podjetje: Namenska akcija, ki velja samo za vpisano podjetje.
Uporabnik:Namenska akcija, ki velja samo za vpisanega uporabnika.
Opis:
Ob vnosu akcije je potrebno opisati, kaj akcija povzroči. Opis akcije je viden v obdelavi, če kliknemo na ?
...
Ostale kolone so namenjene delu administratorja ali programerja.
Osnovni prikaz: III. Komerciala
Enostavna izdelava, e-podpis in izvoz e-računa
Kaj potrebujem?
• v spletnem brskalniku nameščen certifikat za digitalni podpis, ki ga dobimo pri verodostojni agenciji in s
katerim podpišem izdani račun
Izdelava e-računa, podpis in izvoz
Za lažji pregled dokumentov, ki so namenjeni partnerjem, ki so proračunski uporabniki, izberite filter in

obkljukajte Računi s partnerjem proračunski uporabnik, ukaz potrdimo z gumbom Uporabi in seznam ponovno
Preberemo (predtem je potrebno z obdelavo Prenesi oznake za proračunske uporabnike iz UJP na seznamu
poslovnih partnerjev, dodati klasifikacijo proračunskih uporabnikov P#P).
Na seznamu dokumentov nato označimo račun in poženemo obdelavo Prenesi dokument v XML datoteko in
podpiši (E-Slog).
Z obdelavo elektronsko podpišemo e-račun, generiramo xml datoteko, ki jo nato shranimo v izbrano mapo. E-račun
je nato pripravljen na uvoz z banko, na UJP e-Račun, druge kanale za pošiljanje e-računov.
Na dokumentu, zavihek sporočilo, lahko vidimo sporočilo o izvoženem xml računu. Obdelavo lahko poženemo
večkrat zaporedoma, neglede na status.
V primeru, da se obdelava ne izvede pravilno je potrebno na disk namestiti še Namestitveni program za delovno
postajo (ki ga dobimo med datotekami na naši podpori).
Pošiljanje izdanih računov in prilog preko bančnih poti - E-računi

(velja za pošiljanje izdanih računov proračunskim uporabnikom, kot tudi ostalim podjetjem, preko bančnih poti)
1. Predpogoji potrebni za vključitev pošiljanja e-računov preko bančnih poti
• digitalni podpis: pridobiti je potrebno certifikat za elektronski podpis izdanih dokumentov
• namestiti je potrebno Namestitveni program za generiranje PDF in e-podpis: vsak uporabnik, ki bo

podpisoval in elektronsko pošiljal dokumente, si mora instalirati omenjeni program, s katerim Gosoft
podpisuje. Program najdete med datotekami v podpori. Paziti, da program namestimo v mapo: C:\Program
Files\Goinfo\PBShared in NE C:\Program Files!!
• nastavitev stikala PDF_GEN, na vrednost /Nacin=TRACKER-SOFTWARE
• nastavitev stikala Priponke_Nastavitve – nastaviti pot (do serverja) kot jo vidi strežnik baze, kjer se
shranjujejo generirane priponke.
2. Priprava dokumentov, ki se bodo elektronsko generirali
Če želimo izdane račune, pošiljati preko bančnih poti, so v programu Gosoft potrebne naslednje nastavitve:
- Nastavitev na Vrstah dokumenta: (Sistem-Skupni šifranti-Vrste dokumentov-zavihek Osnovni podatki) –

opcijsko:
Gumb Vpiši zaključi na dokumentu: Nastavitev na VD-ju - kljukica na Zaključevanje in Status po zaključitvi
dokumenta, Za prevzem. Opozorilo! Če imamo vključen sistem zaključevanja (kljukica na zaključevanje),
imajo vsi dokumenti izbranega VD-ja, do zaključitve na izpisu vodni tisk Dokument ni potrjen.
- Nastavitev na zavihku E-poslovanje: Sistem-Poslovni partnerji-zavihek E-poslovanje na izbranem partnerju.

Seznam VD (vrst dokumentov), ki se bodo elektronsko pošiljali. Za vsakega poslovnega partnerja, kateremu bomo
izdajali dokumente, moramo navesti, katero vrsto dokumenta mu bomo pošiljali in v kakšni obliki (pdf, xml).
Halcom: v primeru pošiljanja preko Hal E-Bank, so za izbranega partnerja za izdani račun potrebne naslednje
nastavitve na zavihku E-poslovanje (glej sliko):
Izberemo način Halcom.
Št. Izpisa: zapišemo številko izpisa kateri se bo izpisal pri zaključitvi dokumenta. Za vsakega partnerja lahko
zapišemo svojo številko izpisa, ki je prednostna. V primeru, da tukaj številka dokumenta ni navedena, sistem vzame
privzeto številko izpisa, ki jo nastavimo v Osnovnih podatkih VD-ja.
Banke paket: V primeru pošiljanja preko bank (zaenkrat imamo ustrezno pripravljene datoteke za uvoz v naslednje
banke: SKB, Banka Koper, Deželna Banka Slovenije, Delavska hranilnica, NKBM), so za izbranega partnerja za
izdani račun potrebne naslednje nastavitve na zavihku E-poslovanje:
Izberemo način Banke paket.
Št. Izpisa: zapišemo številko izpisa kateri se bo izpisal pri zaključitvi dokumenta. Za vsakega partnerja lahko
zapišemo svojo številko izpisa, ki je prednostna. V primeru, da tukaj številka dokumenta ni navedena, sistev vzame
privzeto številko izpisa, ki jo nastavimo v Osnovnih podatkih VD-ja.
Stranke, ki imate veliko število VD (vrst dokumentov), si lahko na seznamu poslovnih partnerjev pri vnosu
nastavitev na zavihku e-poslovanje pomagate z obdelavo na zavihku seznam poslovnih partnerjev - Obdelave - Za
izbrane partnerje dodamo zapise v Partner_EDI (za nastavitve glejte opis akcije).
3. Generiranje e-računov
a) Zaključevanje – zaključevanje, elektronsko podpisovanje in generiranje dokumentov (priponk) preko

gumba Vpiši Zaključi
Z ukazom Vpiši zaključi, na podatkih dokumenta, izdanemu računu dvignemo status (navadno Za prevzem oziroma
v odvisnosti od nastavitev Statusa po zaključitvi na osnovnih podatkih VD ), ki ga glede na nastavitve na Partnerju
elektronsko podpišemo (s certifikatom) in izdelamo priponke.
S klikom na gumb Vpiši Zaključi v dokumentu se izvedejo naslednji procesi:
1. Potrdimo dokument: Vpis v bazo je zaključen v redu
2. Nato se dvigne izpis, ki ga je potrebno podpisati s certifikatom
3. Dodajo se priponke (preverite med priponkami). Status priponk po zaključevanju dokumenta je Za prenos
('7').
Nato na seznamu dokumentov, označimo enega ali več računov (za pošiljanje preko iste banke) z EDI statusom
priponk (Za prenos – pogoj za uspešen prenos računov) in poženemo Obdelavo – Izvoz e-računov in priponk za
uvoz preko bančnih kanalov. Pozor! V primeru, da imamo na e-poslovanju za partnerje nastavljene različne
načine pošiljanja (Halcom in Banke paket) moramo paziti, da zajamemo samo račune pripravljene preko enega
načina. V nasprotnem primeru program javi napako Neprimerni dokumenti (Mešani način).
Izberemo banko preko katere bomo uvažali račune in datoteko/-e shranimo v želeno mapo iz katere bomo kasneje
izvedli uvoz v banko.
Pozoren je potrebno biti, da vedno vzamemo skupaj v paket tiste račune, ki jih pošiljamo preko iste banke, ki jo
izberemo kot parameter akcije (v primeru da imamo več svojih bank). Na koncu izberemo mapo v katero naj
datoteko/-e odložimo. Iz nje potem uvozimo paket v spletno aplikacijo banke.
Še posebnost: V ovojnici, ki jo posredujemo UJP (Upravi Republike Slovenije za javna naročila) je obvezna BIC koda
UJPLSI2DICL, ki se avtomatsko vpiše v ovojnico, ko imamo na partnerju naveden račun pri Banki Slovenije.
Rezultat izvoza:
Način Halcom => izvozimo ovojnice za izbrano število računov, pripadajoče račune (v xml in pdf obliki) in ročno
dodane priponke Skupine (DK=Dokumenti EDI).
Primer ovojnice (PACKAGE), računa v pdf datoteki in xml datoteki ter dodatne priloge (npr. naročilnica, delovni
nalog, ...).
Način Banke paket => za izbrane račune izdelamo .zip datoteko. Izdela se ena ovojnica za vse pripadajoče račune
v xml in pdf obliki, ter ročno dodane priponke Skupine DK=Dokumenti EDI, v .zip datoteki.
Primer .zip datoteke in vsebine .zip datoteke (ena ovojnica - PACKAGE za vse račune, dva xml računa in dva pdf
računa):
b) Generiranje datoteke za elektronsko pošiljanje preko izpisa (rumene puščice)
Izberemo želen račun, ki ga želimo elektronsko poslati in ga izpišemo (F11). Z ikono rumena puščico (Generiraj
datoteke), generiramo elektronske datoteke. Odpre se nam okno za izbiro Certifikata za elektronski podpis.
Izberemo certifikat in vnesemo geslo. S tem podpišemo dokument.
Za Način Halcom:
Generirajo se priponke na dokumentu. Na seznamu dokumentov lahko vidimo EDI status - Za prenos. Na seznamu
dokumentov, nato izberemo enega ali več dokumentov in preko Obdelave – Izvoz e-računov in priponk za uvoz
preko bančnih kanalov izvozimo e-račune v izbrano mapo. Izvozimo ovojnice za vsak račun, xml in pdf priloge,
ter druge, ročno dodane priponke Skupine (DK=Dokumneti EDI).
Način Banke Paket:
Generirajo se priponke na dokumentu. Na seznamu dokumentov, nato izberemo enega ali več dokumentov in preko
Obdelave – Izvoz e-računov in priponk za uvoz preko bančnih kanalov izdelamo in shranimo ZIP datoteko za
uvoz v banko.
Dodajanje prilog k generiranemu dokumentu (dodajamo preden izvažamo račun):
V kolikor želimo dodati še kakšno priponko (npr. specifikacija delovnega naloga – račun z opisom dela), jo je
potrebno dodati v priponke tega dokumenta (pred tem je potrebno izpisati omenjeni delovni nalog (F11), kliknemo z
desno tipko miške in izberemo Shrani tabelo kot). Pdf datoteko shranimo v ustrezno mapo na disk. Nato gremo
ponovno na seznam dokumentov – odpremo zavihek Dokument izbranega računa, kliknemo na priponke (sponka
levo spodaj) in pripnemo datoteke – ukaz Pripni datoteke (prenesemo iz mape, na katero smo prej shranili).
Potrebno je še določiti kolono Tip (izberemo Dokumenti) in Skupina (DK - Dokumenti EDI) in spremembo potrditi v
gumbom Vpiši. Glej sliko spodaj:
Ko ponovno preberemo (gumb Preberi) seznam Dokumentov, se nam v koloni Prip (Priponke) izpiše število pripetih
dokumentov.
4. Pošiljanje e-računov
Uvoz v Hal E-bank:
Preden začnemo z uvozom v Hal E-bank, moramo imeti nadgrajeno ustrezno verzijo programa Halcom in sicer
najmanj verzijo 19. Pred uvozom je potrebno v Halcomu izvesti še naslednje nastavitve Orodja/Nastavitve/Uvoz in
Izvoz izberite E-račune in kliknite na Parametri konverterja/ pri Omogoči več datotek hkrati in Združi več datotek v
eno, izberite DA. Potem je potrebno še potrditi spremembo s klikom na gumb Izbrani konverter privzet.
V oknu Hal E-banka kliknemo na E-računi na levi strani okna, kliknemo na (U/Iz)voz, izberemo Uvažam: ovojnico
e-računa (ob uvozu izberite samo ovojnice).
Uvoz v PRO SKB NET:
Sledi še uvoz v spletno banko – Uvozi paket e-računov (po navodilih banke). Zgornji postopek velja tako za paketni
uvoz, kot uvoz posameznih računov.
Popravljanje že izdelanih e-računov (način Vpiši zaključi)
Ko smo že potrdili dokument z gumbom Vpiši zaključi in je potrebno popraviti e-račun izvedemo naslednje korake:
1. Znižamo status dokumenta:

Na seznamu dokumentov označimo dokument in poženemo Obdelavo – Obrni status dokumenta (Za prevzem).
Status dokumenta vrnemo v Prost, kar nam omogoča popravljanje dokumenta.
2. Na zavihku Datoteke, spremenimo status Poslanih datotek na: Poslano-Sprejeto-Zavrnjeno ter nato v status
Napaka, potem ti dovoli brisat tako datoteko.
3. Dokument popravimo/dopolnimo. Vpišemo.
4. Na seznamu dokumentov za izbrani dokument nato ponovno poženemo obdelavo - Obrni status dokumenta (Za
prevzem), kar pomeni, da ponovno potrdimo popravljen dokument.
5. Za izbrani dokument nato naredimo izpis (F11) in preko Generiraj datoteke (Rumena puščica), ponovno
generiramo priponke, glede na nastavitve na zavihku E-poslovanje (Poslovni partnerji).
6. Izdelajo se nove/popravljene priponke, ki se prepišejo čez stare priponke, pod pogojem, da ni nastalih sprememb
v priponkah.
7. Nadaljujemo z izvozom e-računov z Obdelave - Izvoz e-računov in priponk za uvoz preko bančnih kanalov.
Izdelava avansnega računa
Za potrebe izdajanja avansnih računov sledite spodaj navedenimu postopku.
Komerciala -> Prodaja -> Dokumenti: RAA (RAV)
V nadaljevanju, ko kreirate račun RA vrednosti iz avansnega računa prenesete in obračunate po naslednjem

postopku:
V obdelavah sprožite akcijo za prenos avansa (RAA) na račun (RA):

Izberete ustrezni avans, ki ga želite prenesti:
Dodate še ostale postavke na račun:

Na izpisih račun je to vidno kot poračun.
1.2 Dokument
Dokument je razdeljen na glavo dokumenta in postavke.

Stran dokument je namenjena vnosu in spreminjanju podatkov na dokumentih. Najprej vnašamo podatke o
dokumentu (glava dokumenta), sledi vnos poljubnega števila postavk - pozicij dokumenta. V zadnji vrstici postavk
so vsote kolon (bruto - neto cene, davki, popusti ...).
Gumb Briši dokument briše celoten dokument, če smo postavljeni v glavo dokumenta. Če pa smo postavljeni v
postavko briše samo postavko. Delo s tabelo je standardno, posebnost so Popusti in funkcijski gumb Obdelave. Vsi
podatki, ki nastopajo v dokumentih in akcije so opisane v nadaljevanju.
GLAVA DOKUMENTA:
V glavi dokumenta so zapisani vsi osnovni podatki potrebni za ureditev dokumentov in pogojev poslovanja:
Vrsta VD izhaja iz nastavitev vrst dokumentov in identificira dokumente, iz katerih izhajajo vse nastavitve
dokumenta za izbrani dokument (vrste dokumenta so računi, prejemi, naročila, povpraševanja ipd.).
Številka S številko dokumenta je vsak dokument enolično določen (v okviru vrste dokumenta). Vsak
dokumenta dokument ima svojo številko, ki se ne more podvajati. Načini številčenja so opisani v vrstah
dokumentov (za šifriranje ne priporočamo naslednjih znakov #$%&/(), prepovedana pa sta znaka \
in ').
Datum Avtomatsko se vpiše datum nastanka dokumenta, lahko se popravlja. Služi za izračun datuma plačila
dokumenta in kot datum nastanka dokumenta.
Opis Služi za kratek opis dokumenta, ki omogoča lažje ugotavljanje vsebine (namena) pri pregledih na
dokumenta tabelah, ne da bi pregledovali postavke.
Odgovorna V polje odgovorna oseba se prepiše oznaka uporabnika, ki izdeluje dokument. Preverja se pravilnost
oseba podatkov iz šifranta oseb. Odgovorna oseba mora imeti v šifrantu oseb ustrezno oznako
(klasifikacijo), ki je določena za posamezno vrsto dokumenta. Program preverja klasifikacijo osebe in
predpisano klasifikacijo osebe na vrsti dokumenta. Pri izpisu dokumenta se izpisuje naziv odgovorne
osebe iz klasifikacije in ime iz šifranta oseb.
Status Barva podlage v tem polju določa stanje dokumenta. Rdeča barva pomeni, da je dokument zaklenjen
za spremembe. Dvoklik na polje prikaže razloge, zakaj je dokument zaklenjen.
Stanje se preverja z enotno funkcijo v bazi DOK_UPD_CHECK()
' '- Ni blokad
0 - Ne obstaja DokId
1 - VD nima spreminjanja
2 - Spreminjanje samo isti dan
3 - Status dokumenta ne dovoli spreminjanja
4 - Obdobje zaklenjeno
5 - Uporabnik nima dovoljenja
6 - Ima likvidacijo ( MRP )
8 - ObracunDDV ZAPRT ( ACC )
9 - Ima zapiranje ( ACC )
Tekst v polju določa stanje dokumenta, ki je za različne vrste dokumentov različen.

Posebni pomeni statusov opisani pri posameznih modulih.
Pri vseh dokumentih v komerciali pa obstajajo vsaj štirje statusi:
Prost - dokument je v fazi izdelave
Za
prevzem - dokument je končan lahko ga prenesemo (npr. izdani račun knjižimo v glavno knjigo)
Prevzeto
- dokument je prevzet, spremembe so nemogoče
Brisan - dokument ni veljaven (storniran), zapisan je samo zaradi evidence, zato se tudi
dokumenti s tem statusom se ne pojavijo na seznamu prebranih dokumentov, ko imamo v
filtru statusa izbrano Vsi.
Predhodni - Omogoča enostavno izdelavo dokumentov po nekem že obstoječem dokumentu (npr. račun na osnovi
izvorni dobavnice, naročilo na osnovi povpraševanja, prevzemnico na osnovi naročila ipd.). Ko določimo
dokument številko dokumenta, lahko prenesemo vse podatke iz izvornega dokumenta v tekoči dokument ali
(veza) številko uporabimo samo kot povezavo med dokumenti. Na enem dokumentu je lahko definiranih več
dokumentov iz katerih se lahko vrši prenos (kopiranje) podatkov. Izbor več dokumentov in /ali
postavk izvedemo tako, da so postavke označene z modro, kot datum dobave pa se prenese tisti
datum na katerem se nahaja kurzor. V primeru, da imamo samo eno posatavko zadostuje, da je le-ta
oznečena s sivo. Nikakor pa se kurzor ne sme nahajatu zunaj izbranih dokumentov. Glej tudi Veze in
zapiranja dokumentov.
Datum V polje vpišemo datum na katerega bo blago izdano.

dobave
(odpreme)
Partner Potrebno je vnesti (izbrati) šifro iz šifranta poslovnih partnerjev, v katerem so kupci in dobavitelji. Za
komercialne dokumente je ta podatek obvezen in iz podatkov partnerja polni nekatera polja na
dokumentu (če so definirana):
- Dni za plačilo in izračunan rok plačila
- Cenik in valuto iz cenika
- Popusti – na vrsti dokumenta je določeno zaporedje obračuna popustov
- Komercialist - če je vpisan na poslovnem partnerju, sicer se vpiše po pravilih za odgovorne osebe
- Način dobave in način plačila, če sta določena na podatkih poslovnega partnerja.
Partner V primeru, da prejemnik računa in prejemnik blaga nista ista, določimo v tem polju še prejemnika
prejemnik blaga, ki se bo na izpisu izpisal pod partnerjem določenim na dokumentu.
Dobava Način dobave izbiramo med možnostmi definiranimi v Šifrantu dobav (npr: Osebni prevzem,
Storitev, Ostalo).
Zunanji Za dokumente, pri katerih želimo navesti tudi številko in datum prejetega dokumenta poslovnega
dokument partnerja, na osnovi katerega pišemo dokument (npr. račun po naročilu, naročilnico po predračunu,
ponudbo na osnovi povpraševanja ...), vpišemo v polji pod poslovnim partnerjem želene podatke. V
nastavitvah vrst dokumentov lahko določimo za vsako vrsto dokumenta naziv zunanjega dokumenta.
Transport Način transporta izbiramo med možnostmi iz Šifranta transportov (npr: Osebni prevzem,
Kamionsko, Po pošti, Z vlakom, Avionsko, Ostalo).
Plačilo: Načine plačila izbiramo med možnostmi iz Šifrant načinov plačil (npr: Plačilni nalog, Akreditiv,
Kredit, Kompenzacija,...).
Za potrebe E-računa (E-slog) je potrebno v šifrantu uporabiti pod TIP šifre: (0 - račun je potrebno
placati, 1 račun bo plačan preko direktne obremenitve in ga ni potrebno placati, 2 račun je bil ze
plačan, 3 drugo/ni moznosti plačila)
Dni za Program omogoča vnos števila dni za plačilo ali rok plačila (datum plačila) pri dokumentih, ki ta
plačilo, Rok podatek potrebujejo. Vnesemo lahko prvi ali drugi podatek, program pa sam uskladi oba podatka
plačila tako, da upošteva zadnji vnos in datum dokumenta oziroma dobave (odvisno od nastavitve na VD).
V polje Dni za plačilo lahko vnesemo tudi poljuben opis roka plačila npr.: 30 dni po dobavi. V takem
primeru se polje Rok plačila ne izračuna in ostane prazno. Za dokumente kot
so povpraševanje, naročilnica ipd., pa omogočimo določitev odvisnega roka plačila.
Cenik Določimo iz katerega cenika (glej poglavje IV točka 4.1) se prenesejo cene na postavke dokumenta.
Cene lahko naknadno spreminjamo. Če izbiramo cene po več cenikih, se na dokumentu zapiše zadnji
izbrani cenik. Pri novem dokumentu se cenik prebere iz vrste dokumenta, če je določen na partnerju
pa iz šifranta poslovnih partnerjev.
Valuta in
tečaj Kadar se zneski na dokumentu ne nanašajo na domačo valuto, lahko izberemo ustrezno iz šifranta.
Privzeta valuta je nastavljiva s stikalom Domača valuta in velja kadar polja ne izpolnjujemo. Za
domačo valuto je vedno tečaj 1. Kadar vnesemo cenik, se prepiše iz cenika. Pri spremembi valute, se
brišejo vse cene postavk. Po potrditvi valute, lahko pritisnemo na znak prikaže se okno za prenos
tečaja:
Privzete vrednosti so iz nastavitev vrste dokumenta, datum je trenutni oziroma zadnji, ki ima določen
tečaj za izbrano valuto. Tečaj prenesemo na dokument v polje Tečaj s klikom na tipko Izberi. Pri
tem se prenese tečaj in mnogokratnik za koliko enot velja tečaj (npr. Valuta: ATS, Tečaj: 13,9700,
Za: 1 ATS). Taki dokumenti so devizni, vsi zneski se nanašajo na valuto navedeno v glavi
dokumenta, pri izpisih in prenosih, pa se upošteva tečaj za preračun v domačo valuto ali katerokoli
drugo valuto.
Tip DDV Polje določa način obračuna davka na dokumentu v skladu z davčno zakonodajo.
Privzeta vrednost se polni glede na nastavitve vrste dokumenta:.
- Ni vnosa (davek se na dokumnetu ne vnaša)
- Iz partnerja/VD (privzeti davek se na dokument prenese iz partnerja, če tam ni definiran pa iz VD)
- Iz VD (privzeti davek se na dokument prenese iz VD)
Polje je privzeta vrednost za postavke, ki jih lahko spremenimo.
Tipi davčnih postavk se določajo v šifrantu. Npr.:
11 Domači trg: davek se obračunava na dokumentu v skladu s podatki na artiklu
12 Izvoz: davek ni obračunan
13 Druge oprostitve: davek ni obračunan, ker dokument spada v kategorijo drugih oprostitev
14 Neobdavčen promet: davek ni obračunan
16 Prejeta predplačila: obračun davka za predplačila
Popusti Vrste popustov in način obračuna določimo v šifrantu popustov (točka 1.8). Popuste lahko določimo
za celoten dokument ali za posamezno postavko. Za podrobnejši opis vnašanja popustov glej točko
Popusti v komercialnih zapisih.
Sklic Pri dokumentih na katere se mora sklicevati poslovni partner pri dogodkih povezanih s tem
dokumentom, navajamo sklicno številko (pri plačilu računa se sklicuje na številko računa). Sklicna
številka se lahko generira avtomatsko ali se vpiše ročno, kar določimo v vrstah dokumentov.
Komentar Dodatni komentarji nad vsebino (postavkami) in na koncu dokumenta.

zgoraj Polja "Dodatni naslov partnerja", "Komentar zgoraj" in "Komentar spodaj" se izpišejo pri vseh
(spodaj) dokumentih in omogočajo dopisati razne dodatne pogoje ali vljudnostne fraze.
(spodaj)
Plačilo na Izberemo ustrezen transakcijski račun na katerega želimo nakazilo plačila.
račun
Posel Z dvojnim klikom na polje se odpre šifrant poslov. Tu izberemo posel na katerega je vezan dokument.
Vse dokumente, ki so vezani na posel pregledujemo na Komerciala - Prodaja - Posli na zavihku
Dokumenti.
Kont.oseba V primeru, da ima prejemnik v šifrantu oseb tudi vezane osebe, lahko izberemo kontaktno osebo, ki
se prepiše pod naslov prejemnika.
Če se s kurzorjem nato pomaknemo v polje Kontaktna oseba, se v oblačku izpišejo kontaktni podatki
te osebe (mail, fax, tel, gsm). Pozor: oblaček se pojavi samo, če polje ni trenutno izbrano.
Prenos kontaktne osebe pod naslov prejmnika lahko krimilimo v stikalu: MRP_Prejemnik_Format.
Dodatni Po izbiri prejemnika se to polje samodejno napolni, po izbiri kontaktne osebe se ime in priimek doda
nalov v vsebino polja.
partnerja (pred vpisom lahko še spremenimo podatke).
Kraj dobave Kraj kamor dobavimo blago, če ni na isti lokaciji kot prejemnik.
IS vrsta Podatek je pomemben za poročanje intrastata. V tem polju izberemo za katero vrsto posla se nanaša
posla dokument.
Obračun DDV
po plačilu DDV se obračunava po zapiranju računa (izvršenem plačilu) in ne po datumu prejema. Uporaba polja
je namenjena osebam, ki se opredelijo za ta način na DURS-u. Polja se po večini ne uporablja več.
POSTAVKE DOKUMENTA:
Vsebina dokumenta je sestavljena iz postavk, ki določajo artikle, količine, cene in ostale podatke v odvisnosti od
vrste dokumenta. Ti podatki so:
Zaporedna Označuje zaporedje postavk na dokumentu in se avtomatsko vpisuje. Če želimo lahko zaporedne
številka številke vpišemo ročno.
Artikel, Naziv Za vsako postavko moramo vnesti (prenesti) artikel. Lahko vpišemo identifikacijsko številko ali
in EM izberemo artikel iz tabele artiklov (dvojni klik na polje za vnos). Ko določimo identifikacijsko
številko artikla, se izpolnijo polja Naziv artikla in Enota mere. Če ima artikel določene tudi ostale
komercialne podatke, pa se prenesejo tudi Cena, Tarifa, Popust.
Količina Privzeta vrednost je 1, določiti pa je potrebno dejansko količino artiklov na dokumentu. Enota mere
je določena z artiklom.
Na dokumentih prejema, lahko z dvoklikom na količino postavke pregledamo zalogo identa.

Če za to postavko prejema še obstaja zaloga, se polje zaloga obarvano rumeno.
Na dokumentih izdaje, lahko z dvoklikom na količino postavke izberemo prejem (-e), iz katerega/
(-ih) želimo izdati.
Če polje količina ni editabilno, gre za več izdaj. Če želimo spremeniti vrednost, moramo z
dvoklikom odpreti okno, za izbor ustreznega prejema.
Negativne izdaje:
Negativna izdaja na dokumentih izdaje je odvisna od nastavitve na vrsti dokumenta (/NEG_IZD).
Postopek negativne izdaje je sledeči:
- v izdajo vpišemo negativno količino (običajno potem postavimo kursor na naslednje polje in nazaj
na količino)
- dvoklik na količino odpre primerne zaloge (prejeme)
- izberemo zalogo z dovolj velikimi izdajami, prenesemo
Z dvoklikom dobimo na seznam samo tiste prejeme, za katere velja naslednje:

- imajo izdaje (možnost vračila materiala na skladišče),
- so že bili izdani z enako vrsto dokumenta (VD)
- prikažemo prejeme, ki veljajo za skladišče določeno na postavki
Kalkulacija
Podatek prikazuje tip kalkulacije, ki je določen v vrstah dokumentov. Določa kako se preračunajo
cene na postavkah dokumenta (iz bruto ali iz neto cene) in katere kolone uporabljmo pri
postavkah. Možne so naslednje vrednosti, ki jih na dokumentu lahko spreminjamo:
X - ni kalkulacije
O - osnovna kalkulacija - vnos osnovne cene, izračuna se neto cena in bruto cena (z davkom).
B - izračun iz bruto vrednosti - vnos bruto vrednosti (ki vsebuje DDV in popust), izračuna se neto
vrednost in osnovna cena (tudi informativni popust)
N - izračun iz neto cene
A - preračun za potrebe nabave - vnos nabavne cene, izračuna se osnovna vrednost
V - cena se vnaša samo na postavke in se ne prenaša
T - trgovinska nabavna - vnaša se neto in bruto cena, z dvoklikom se prikaže kalkulacija za vnos
potrebnih elementov cen
C - bruto s popustom - izračuna vse vrednosti iz bruto cene, pri tem upošteva tudi popust - deluje
samo, če nastavimo na vrsti dokumenta.
K - končna cena - tip je namenjen vnosu končne cene z davkom in želimo na to ceno odobriti
popust. Kalkulacija deluje na naslednji način: od vnesene cene odšteje popust, od tako dobljene
cene odšteje davek tako dobimo neto ceno.
U - za uvozne dispozicije - vnos nabavne cene in nabavne vrednosti.
Cena Predstavlja osnovno (izhodiščno) ceno artikla, ki se lahko prenese iz artikla ali se ročno vpiše. Pri
različnih tipih kalkulacije predstavlja različno ceno. V osnovi je to cena brez davka v valuti iz glave
dokumenta.
Pri prenosu cene iz cenika se upošteva datum cene in sicer:
- če je v kontrolnih podatkih nastavitev /DatumCen=DatDok oz./DatumCen=DatDob - podamo na
kateri datum naj se cena prenese
- če te nastavitve ni, se prenese veljavna cena na datum Per dokumenta
Tako lahko imamo v ceniku cene vpisane z datumi v prihodnosti, funkcija cena_vrni bo prenesla
ceno veljavno na podan datum
SM Stroškovno mesto (odvisno od nastavitev na VD-jih).
Na Na katero skladišče pospravimo postavke oziroma, iz katerega skladišča jih vzamemo.

skladišče/Iz
skladišča
Na lokaciji/Iz Na katero lokacijo v skladišču pospravimo postavko oziroma, iz katere lokacije jo vzamemo. Ob
lokacije dvojnem kliku na polje se nam pojavi seznam lokacij za izbrano skladišče.
Datum Datum planiranja se pojavlja na VD naročilo proizvodnji. V nekaterih primerih se pokaže potreba po
planiranja dveh datumih: datumu dobave in planiranem datum izdelave, ki sta lahko različna (logistika,
incotermsi).V kolikor se na postavki naročila vpiše polje 'DatPlan', se na dokumentih, ki sodelujejo
v planu v postavkah pokaže kolona 'DatPlan'.V tem primeru se v procesu planiranja upošteva ta
datum, če pa polje ni izpolnjeno, pa datum dobave.
Tarifa - Davek Davčna stopnja (DDV), ki je določena za vsak artikel, ki se uporablja na komercialnih dokumentih.
Prikazana je tarifna skupina in davek v odstotkih, v nadaljevanju pa tudi znesek davka. Tarifne
skupine se ne da spreminjati, če želimo, da se davek ne obračuna (izvoz), spremenimo podatek v
glavi dokumenta 'Davek'.
Tip DDV Šifra, ki določa Tip DDV, ki je podrobneje opisan zgoraj (med podatki iz glave Dokumenta).
Pravila za privzeto polnjenje davka v postavki dokumenta:
- davek v postavki dokumenta se polni iz glave dokumenta
če v glavi dokumenta davek ni vpisan se polni iz artikla, če je na artiklu vpisan
- pri kopiranju dokumenta se davek polni iz izvorne postavke
Osnovna Vrednost brez davka.

vrednost
Datum dobave Je datum dobave - odpreme blaga.
Popust Popusti določeni pri postavkah veljajo za posamezno postavko. Ko v postavki kliknemo na polje
"Popusti", se odpre tabela za določanje popustov. Za podrobnejši opis vnašanja popustov glej
točko Popusti v komercialnih dokumentih.
Neto vrednost Je neobdavčena vrednost materiala, ki ima tudi že odbite popuste, če le te ima.
Davek Je znesek davka.
Bruto vrednost Je skupek zneska Neto vrednosti in zneska Davka.
Opombe Vsaka postavka ima polje opombe, ki se izpiše na dokumentu in natančneje definira artikel.
Dodatni komentar postavke je zelo uporaben pri storitvah, kjer natančno definiramo postavko (npr.
Naziv artikla = Montaža na terenu, Opombe pa: dne 12/12/1999, na objektu št. 3...).
Izv. količina Je količina blaga prenesena iz predhodnih - izvornih dokumentov.
I (Izvor) Je status izvora (zapiranja) predhodnega dokumenta (O - Odprt, Z - Zaprt, D - Delno).

Zap. količina Je količina blaga prenesena v naslednje dokumente.
Z Je status zapiranja dokumenta (O - Odprt, Z - Zaprt, D - Delno).
Projekt Na dokumentih lahko omogočimo vnos projekta, ki omogoča razne analize in povezave (npr.
Naročilo kupca vezano na projekt v proizvodnji ipd.).
Povezava na
razne Dvoklik na to kolono odpre PopUp okno za pregled in urejanje povezav postavke na razne
dokumente dokumente (podobno kot priponke).
Izdano Stolpec izdano se pojavi samo na Mrp dokumentih prejema (Nastavitev na VD-jih Vrsta prometa
zaloge: Prejem in Medskladiščnica).
V tem polju je prikaz količine izdaje iz pozicioniranega prejema. Z dvoklikom na stolpec Izdano se
odpre detajlno okno s prikazom podatkov o postavkah dokumentov izdaj, katere so bile narejene iz
pozicioniranega prejema.
Če je še celotni prejem na zalogi, iz tega prejema ni bila narejena še nobena izdaja, je okno prazno
(Ni podatkov za detaljno poročilo).
Podatki v detajlu: Pregled izdaj iz zaloge
VD; Dokum.; DatumPER; Zap; Količina izdaje;EM; Partner; Naziv Partnerja,SM; Projekt; DN;
POMEN FUNKCIJSKIH GUMBOV:
Puščica Klik na puščico uporabljamo za večanje in postavljanje v izhodiščni položaj prostora za postavke v
dokumentu.
Briši Ta gumb nam omogoča brisanje dokumenta. Brisanje celotnega dokumenta izvršimo tako, da se
postavko postavimo na glavo dokumenta in pritisnemo na gumb Briši dokument. S postavitvijo na postavko pa
brišemo samo postavko.
Vpiši S tem gumbom potrdimo vsebino dokumenta kot končano (verodostojno).

zaključi Taka potrditev se lahko izvrši samo enkrat (potem gumb izgine), dokument dobi poseben status
'zaključen', polje status v glavi se obarva zeleno.
Če je na dokumentu vključeno beleženje sprememb se spremembe beležijo šele od trenutka zaključitve
naprej.
Izpisi dokumenta, ki še ni zaključen niso vejavni, preko vsebine se izpiše posebna opozorilna oznaka.
Obdelave Dodatne akcije so lahko različne za različne naročnike. Akcije glede na želje naročnika
nastavlja administrator programa ali skrbnik programa.
Vpisane akcije vidimo, če v Sistem/uporabniške nastavitve vpišemo ključ:
Akcija_MRPdok_% (akcije vezane na VD materialnega poslovanja)
Preberemo vse vpisane akcije. Akcije so ločene po črkah (..._D_04), kjer črka pomeni skupino akcij
vezano na dokument (VD), številka pa zaporedno številko akcije na posamezno VD. Veza med
posamezno vrsto dokumenta (VD) in akcijo se vzpostavi v Sistem/Skupni šifranti/Vrste
dokumentov, kjer za izbrano VD na detaljnih podatkih v zavihku Postavke Dokumenta pogledamo
okno Kontrolni podatki. Nastavlja se parameter:
/Tip_Akcij=XXX (Črke)
Vsaka črka pomeni, katere vrste akcij do dovoljene. Če črka ni vpisana, je lahko akcija pravilno vpisana,
a ni vidna.
Opis ključnih kolon akcija_MRPdok_%:
Nivo akcije:
Vzorec: pomeni akcijo, ki ni aktivna, je pa v vsakem paketu prednastavljena.Služi kopiranju v enega
od preostalih nivojev.
Default: akcija, ki jo ima stranka aktivno, za vse uporabnike in nastavitve.
Paket: namenska akcija, ki velja za vsa podjetja, ki so vidna na instalaciji, tudi v primeru, ko je
podjetje vpisano.
Podjetje: namenska akcija, ki velja samo za vpisano podjetje.
Uporabnik:namenska akcija, ki velja samo za vpisanega uporabnika.
Opis:
Ob vnosu akcije je potrebno opisati, kaj akcija povzroči. Opis akcije je viden v obdelavi , če kliknemo na
vprašaj (?).
...
Ostale kolone so namenjene delu administratorja ali programerja.
OPIS NEKATERIH OBDELAV:
Prenos iz prejetih Prejete avanse partnerja prenašamo iz dokumenta, ki se nam odpre v postavkah. S prenosom
avansov se tudi avtomatično zaprejo. Kriterij prikazovanja imamo po Izdani avansi (Vsi, Odprti, Delno
zaprti, Zaprti) in Proračun avansov (Vsi, Odprti, Zaprti). V koloni postavke Naziv imamo
Poračune predplačil (že obračunana in zaprta predplačila) in Predplačila (še za obračunat).
Pomen funkcijskih gumbov:

Izberi na postavki označimo postavko(e) (Ctrl + klik na polje), ki jo želimo prenesti v
postavke dokumenta in kliknemo na ta gumb.
Poveži služi nam za zapiranje postav, katerih avanse smo ročno knjižili v postavke v
dokument. Postavki najprej označimo (Ctrl + klik na polje) in kliknemo na ta gumb.
Odpri služi za odpiranje postavk, ki smo jih z klikom na gumb Poveži zaprli. Postavko
veze označimo (Ctrl + klik na polje) in kliknemo na ta gumb.
Prenosi cene iz Klik na ta gumb nam avtomatično vpiše cene iz cenika v postavke. Najprej pa program javi, če
cenika prenese aktivne cene iz cenika v vse postavke.
Razbremenitev Istočasno tudi razbremenimo zaloge materiala za reexport.

materiala za
reexport
Prepis postavk iz Na tabeli Izbor inventurne liste označimo inventuro, ki jo želimo prenesti in kliknemo na gumb
inventurne liste Izberi.
Prepis datuma Odpre se zgoraj prikazano okno, ki nas še enkrat vpraša za izvršitev te akcije.
dobave v postavke Obrni ročni status zapiranja dokumentov
Odpre se zgoraj prikazano okno, ki nas še enkrat vpraša za izvršitev te akcije.
Ročno zapri cel Odpre se zgoraj prikazano okno, ki nas še enkrat vpraša za izvršitev te akcije.
dokument
Izpis dokumenta Postavitev naslova prejemnika L = levo, D = desno glede na okence kuverte. Nastavitev je na
switch-u Glava_naslovnik.
1.2.1 Popusti v komercialnih dokumentih
V komercialnih dokumentih lahko določamo popust za celoten dokument in popuste za posamezne postavke
dokumenta. Popust na celoten dokument vnesemo v glavi MRP dokumenta, z dvoklikom v polje popust na
standarden način (desni klik - Dodaj nov zapis). Ko dodajamo popuste za celoten dokument, se v polje Velja za
vpiše besedilo Dokument. Vrsto popusta izberemo iz šifranta popustov (Prodaja-Šifranti-Popusti). Prepiše se tudi
odstotek popusta, ki ga lahko spremenimo. V tabelo postavk se vrnemo s tipko V redu. Popust dokumenta se
sešteva s popustom postavk.
Popuste postavk vnašamo na več mestih:

- Direktno na postavki dokumenta,
- Na šifrantu količinskih popustov,
- Na partnerju pri popustih po prodajnem programu.
Na postavki dokumenta popust vnesemo z dvoklikom v polje Popust in z desnim klikom dodamo nov zapis. Ko
dodajamo popuste za postavko, se v polje Velja za vpiše besedilo Postavko. Izberemo še vrsto popusta in
vnesemo procent popusta. V polje popust se vpiše skupni popust na postavki dokumenta. V koloni znesek je
prikazana osnova in znesek po odštetih popustih.
KOLIČINSKI POPUSTI:
Za uporabo količinskih popustov moramo imeti vsaj en popust na šifrantu, ki ima določen tip K. Popuste nato
vnašamo na Šifrantu količinskih popustov (Komerciala - Prodaja - Šifranti - Količinski popusti).
Da se bodo količinski popusti pravilno uporabili na samem dokumentu, moramo na nastavitvah VD-ja priklopiti
akcijo, ki jo priklopi skrbnik: (Akcija_MRPDok_U_04). Hkrati lahko vklopimo opozorilo ob vpisu dokumenta:
KontrMrpDok_PopustKOpoz, ki preveri ali smo z akcijo vpisali zahtevani količinski popust:
Izberemo V redu, ter poženemo obdelavo Vpiši količinske popuste, ki bo prepisala popust iz šifranta količinskih
popustov na dokument.
Količinske popuste lahko vnašamo tudi na cenah identa. Predhodno moramo na osnovnih podatkih cenika označiti
polji količinski cenik in cene po partnerjih. Nato lahko s poljem Kol. nad na cenah vnesemo več cen za različne
količine na določenih partnerjih.
POPUSTI PO PRODAJNEM PROGRAMU:

- Opis šifranta prodajnih programov: Šifranti - Prodaja.
- Opis dodajanja popustov po prodajnem programu Partner - Komercialni podatki.
Glej tudi:
Dokument
Potrjevanje postavk dokumenta
Za namen evidence potrjenih naročil dobaviteljev (kar običajno zahteva tudi ISO) se uporablja akcija:
Akcija_MRPDok_N_03 (ki je na vzorcu)! Potrjujemo vsako postavko posebej (oz. akcija deluje za izbrane)!
Na kontrolnih podatkih Vdja (naročilnice) se vpiše: /PrikažiStatus=N
To doda prikaz kolone s statusom v sam dokument!
Kdor želi lahko s priklopom Switcha dwopc_d_dokum_mrp_seznam_NA1 (na vzorcu) prikažemo kolono na seznamu
Naročilnic; ki prikaže minimalni status (torej, samo če je vse potrjeno prikaže potrjeno)!
Status in oseba, ki je potrdila je prikazan tudi na pregledih in analizah nabave!
Na seznamu delovnh nalogov, lahko za izbrane preverimo razpoložljivost materialov; (poplavimo Dnje; gremo na
podstran Potrebe in Zbirnik potreb). Tu imamo tudi kolono Naročeno; Če damo kljukco Samo potrjena naročila; in
damo preberi; dobimo v tej kolono vsoto naročene in potrjene količine, ki ima datu dobave, do datum potrebe!
Vračilo dobavitelju, vračilo proizvodnje

1.3 Dodatni podatki
Stran je namenjena specifičnim podatkom posameznega uporabnika programov. Nastavitve opravi skrbnik sistema.
Vsaki vrsti dokumenta lahko dodamo poljubno število namenskih podatkov za vnos (Dodatni opis dokumenta).
1.4 Spremembe dokumenta
Za dokumente, katerim spremljamo spremembe, se za vsako spremembo na dokumentu zapiše vrstica, ki prikazuje
stanje po spremembi. Predhodno moramo logiranje sprememb vklopiti na meniju: sistem, skupni šifranti, vrste
dokumentov (za posamezno vrsto dokumenta posebej).
V datoteki sprememb so naslednji podatki:
Zap. Na kateri postavki se je zgodila sprememba.
Datum spremembe Prikazuje datum in čas spremembe postavke.
Tipspr Tip spremembe. Pomen črk v imenih tipov: P - postavka, D - dokument, A - add, M - modify, D
- delete.
PM - spreminjanje podatkov, PD - brisanje postavke, PA - dodajanje postavke, DM - dokument
spremenjen (glava spremenjena).
S Status. Trenutno veljaven zapis postavke ima to polje prazno, vsa zgodovina pa ima status'1'
Ko je izbrano polje Zgodovina se prikažejo samo spremembe s statusom 1.
Upor. Oznaka uporabnika, ki je spremembo izvršil.
Šifra dok. Šifra dokumenta, na katerem je bila sprememba izvršena.
Datum Datum nastanka dokumenta.
Datum per. Datum knjiženja.
Datum dob. Datum dobave.
Datum pla. Datum plačila.
Partner Šifra poslovnega partnerja na dokumentu.
Status Sprememba statusa dokumenta (prost, za prevzem, prevzet).
VD Oznaka vrste dokumenta.
Izjava Na glavi dokumenta je oznaka ali davek ni obračunan.
Valuta Valuta na dokumentu po spremembi.

Odg. oseba Odgovorna oseba na dokumentu.
D.Stop Davčna stopnja na postavki po spremembi.
Količina Nova količina artikla iz postavke.
Nab cena Nova nabavna cena artikla iz postavke.
Prod. cena Nova prodajna cena artikla iz postavke.
Artikel Identifikacijska številka artikla na postavki.
Naziv artikla Naziv artikla za ident.
Skl. Skladišče.
Lokacija Lokacija prejema / izdaje

Sm. Stroškovno mesto.
Dat. plan Datum planiranja.
Opomba Opomba postavke.
Komentar dok. zg Komentar dokumenta zgoraj.
Komentar dok. sp. Komentar dokumenta spodaj.
1.6 Skupni šifranti - komerciala
Pri različnih vrstah dokumentov uporabljamo različne podatke, ki so vezani na šifrante (razne pred pripravljene
podatke). Komercialni šifranti so na menijih Prodaja – Šifranti in Logistika - Nabava – Šifranti.
Nekateri pomembni podatki za komercialo so tudi v skupnih šifrantih (načini plačila, osebe ...) in so vezani na več
funkcij.
Vsi šifranti so podobni, način vnosa in sprememb je enak.
Vsi šifranti so sestavljeni iz tabele, na kateri so lahko različna polja (odvisno od šifranta). Podatki skupnih šifrantov
so opisani v nadaljevanju. Akcije so v spodnjem delu okna. Podatke vnašamo kar na tabeli ali maski poleg tabele.
Za šifrante, ki se nanašajo na posamezno področje glej:

- točko 3.7 Šifranti - Nabava,
- točko 2.6 Šifranti - Prodaja.
Carinske tarife:
Carinske tarife morajo biti določene v skladu s predpisi carine in služijo za carinske evidence oz izpis dokumentov za
carino (uvozne - izvozne dispozicije). Glej tudi točko 5.2 carinske tarife.
Poreklo materiala:
Poreklo materiala pri nabavi materiala uporabljamo za ugotavljanje porekla izdelka in pri prodaji za vpis porekla
prodajnega artikla. V šifrantu sta polji Poreklo - oznaka (kratica) porekla in Naziv - kratek opis porekla (npr.
Slovensko, Evropsko ...).
Način transporta:
Šifrant načinov transporta določa s katerim prevoznim sredstvom bo blago dostavljeno kupcu (npr. kamionsko, po
pošti, letalsko ipd.). V šifrantu določimo Šifro - oznako in Opis - kratek naziv načina transporta, ki se izpiše na
dokumentu.
Pogoji dobave:
V šifrantu pogojev dobave določimo kje in pod kakšnimi pogoji se izvrši dobava (npr. FCO kupec oz. dobavitelj, CIP
Koper, Po pogodbi, CPT, FOB, EXW ....).
V primeru, da imamo v polju Tip vpisano vrednost K in tak način dobave (dokmrp.pog_dob) izberemo na
dokumentu potem se v polje DOKMRP.KrajDob avtomatsko napolni vrednost iz polja partner.kraj. Najprej za
partnerja prejemnika, če tega na dokumentu ni pa iz partnerja dokumenta. Pri E-računih (E-slog), se šifra #B
smatra kot bremepis, in #D kot dobropis (ni potrebna svoja vrsta dokuemtna ali TIP).
IS Pogoji Podatki v spustnem seznamu se črpajo iz Šifranta IS Pogojev dobave (Logistika-Intrastat-

Dobave Šifranti-Pogoji dobave)
IS Lega Kraja Podatki v spustnem seznamu se črpajo iz Šifranta IS Leg krajev (Logistika-Intrastat-Šifranti-
Lega kraja)
Količinski popusti:
Pogoj, da količinski popusti delujejo je tip popusta=K v šifrantu popustov. Količinske popuste vpisujemo z akcijo na
samem dokumentu, po vpisu vseh ostalih podatkov postavke: ident, količina, cena,...
Namen količinskih popustov je, da za določeno količino povemo koliko popusta priznamo. Količino navedemo za
posamezen ident v mejah od / do (pazimo, da se ne prekriva). Npr. od 1 do 10; druga pa od 11 do 20.
Popust lahko vnašamo s procentom. Če želimo popust določiti samo z vrednostjo neto cene, v polje popust
vnesemo 0%. Če vnesemo tako procent, kot tudi ceno, se bosta vrednosti sešteli.
Imamo možnost definiranja popustov za klasifikacijo artikla, poslovnega partnerja in prodajni program.
Popusti se ne seštevajo. Prvo vrstico, ki jo najde in ustreza pogojem, vzame in vpiše ustrezen popust.
Vnesti moramo tudi veljavnost popusta od / do.
Vse količinske popuste, ki jih določimo za posameznega partnerja, lahko pregledujemo, dodajamo in brišemo tudi na
šifrantu partnerjev - komercialni podatki - količinski popusti.
Več o uporabi količinskih popustov na dokumentih v točki Nastavitve popustov v komercialnih dokumentih.
Osnovni prikaz: III. KOMERCIALA
1.7 Plačila - Obroki
Namenjeni so za razdelitev zneska dokumenta na obroke.

Vnos obrokov vklopimo v nastavitvah VD-jev.
Obroke lahko kreiramo s pomočjo akcij ali pa z ročnim vnosom.
V tabelo obrokov vnašamo naslednje podatke:

Zap. Vnese se zaporedna številka zapisa.
Procent Vnesemo procent iz katerega se glede na znesek iz dokumenta preračuna znesek obroka.
Znesek Vnesemo znesek obroka. Seštevek zneskov ne sme presegati zneska dokumenta.
Rok Vnesemo datum plačila obroka.
plačila
Plačilo Označimo plačilo obroka. Označimo lahko samo ročno. Ni povezave z računovodstvom.
Tip pos. Določimo tip postavke. Šifrant je nastavljiv v uporabniških nastavitvah (ključ - DDLB_Dokobroki_TipPos)
Status Kljukica na statusu nam omogoča prenos računa v računovodstvo-odobreni obroki. Če nimamo datuma
Plačila obroka, lahko vpišemo dokument, tako da znižamo status (brez kljukice), na ta način pa ne
moremo in ne smemo prenesti računa oz. obroka v računovodstvo, saj ne bi imeli roka plačila na odprtih
postavkah.
Opomba Vnesemo poljuben tekst
Dat. Vnaša se ga v primeru, če izpisujemo račun za posamezen obrok. Ko vpišemo ta datum se nam obrok
obroka (vrstica) zaklene in niso več možne spremembe na njem.
-----
Na zavihku Obroki imamo kontroliranje zaneska vpisanega v postavkah MRP dokumenta in v Obrokih. Kontrolo lahko
izklopimo nastavitvijio v Kontrolnih podatkih MRP dokumenta /ObrokiKontrolaZneska=0. PAZI!!! Slednje ni
namenjeno uporabi na dokumentih, ki se pranašajo v računovodstvo, ker tu mora biti znesek vpisan v obrokih ENAK
znesku vpisanem v postavkah MRP dokumenta.
OBDELAVE
Porazdeli znesek na mesečne V parameter akcije vnesemo število obrokov in rok zapadlosti prvega obroka.
obroke
Prepis zneska v en obrok Akcija lahko kreiramo samo en obrok, ki prepiše celoten znesek, za Rok plačila
prepiše datum iz roka plačila dokumenta.
Briši datum obroka izbranim Akcija izbriše Datum obroka in tako ponovno odklene obrok.
zapisom
POPRAVLJANJE IN SPREMINJANJE PODATKOV

Spreminjanje in popravljanje podatkov (znesek, rok plačila, tip pos.) je dovoljeno v istem dnevu kot so bili kreirani
dokumenti. Če se ti podatki popravljajo naslednji dan ali kasneje, avtomatsko stara postavka postane neaktivna in
se beleži datum popravka v polju Izklop ter nova popravljena postavka je aktivna. Za pregled izklopljenih postavk
vklopimo Zgodovino, ki se nahaja v filtrih okna.
IZPIS
Za izpis obrokov po različnih kriterijih je namenjen izpis 875 - Pregled obrokov in plačil, ki se nahaja na Pregledi in
nalize prodaje.
PRENOS IN KONTIRANJE V FINANČNO RAČUNOVODSTVO

Za prenos in kontiranje izdanih računov po obrokih v glavno knjigo je potrebnpo nastaviti Switch
Acc_Mrp_Fakture_User
OPCIJSKE KOLONE (potrebno nastavit)

Pripravljene so opcijske kolone, ki prikazujejo plačila obrokov iz glavne knjige. V postavko plačila v glavni knjigi
vnesemo vezo z obrokom v prodajnem modulu.
1.8 E-poslovanje
E-poslovanje pomeni poslovanje v elektronski obliki - brez uporabe papirja. To omogoča tudi slovenska
zakonodaja, ki enači elektronski podpis z lastnoročnim podpisom.
Da bi bilo e-poslovanje v Sloveniji kar se da enostavno, je GZS v ta namen pripravila priporočene standarde za
izmenjavo dokumentov med slovenskimi podjetji. Pravila imenujemo E-slog.
Gosoft omogoča uvoz in izvoz elektronskih dokumentov po pravilih E-sloga (enostavne sheme). E-podpis vršimo
preko Gosofta, če imamo ustrezen program za E-podpis ter nameščen certifikat. Več o izdajanju e-dokumentov
preberi v dokumentaciji.
Prednosti, ki jih prinaša E-poslovanje so:

- pocenitev posredovanja dokumentov (ni potrebnega tiskanja, kuvertiranja in pošiljanja, faksiranja)
- hitrost pri izmenjavi
- pocenitev dela (ni potrebno pretipkovanje dokumentov oz. količin in cen postavk)
- standardizacija (vsi govorimo isti jezik tako glede oblike kot glede šifriranja izdelkov)
Pri šifriranju izdelkov obstajajo 3 možnosti, ki jih predlaga standard:

1) (EAN) GS1 kode artiklov (mednaročni standard)
2) šifra, kot jo ima kupec
3) šifra kot jo uporablja dobavitelj
Katero varianto boste izbrali, je odvisno od dogovora med kupcem in dobaviteljem. Gosoft podpira vse tri.
Uporabljajo se naslednji dokumenti v E-obliki:

- naročilo
- potrditev naročila
- dobavnica
- račun
V dogovoru s stranko, se lahko vpelje tudi samo določen dokument.
Svojim kupcem se ponudi ta način, saj največ pridobi kupec (enostavna likvidacija). Svoje dobavitelje pa se prosi,
če od svojih dobaviteljev informacijskega sistema zahtevajo vpeljavo e-poslovanja v okviru E-sloga, ki je standard v
Sloveniji in za kar ne bi smeli dodatno zaračunavati te funkcionalnosti (razen posredovanje dokumentov).
Uvoz datotek vršimo v oknu Sistem, Obdelave, Uvoz datotek (glej zgornja navodila).
Izvoz vršimo v odvisnoti od nastavitev E-poslovanja s partnerjem.
Za prikaz e-dokumentov tipa XML uporabljamo vizualizacijo glede na tipdokumenta priponke.
Za Validacijo XML imamo na gumbu obdelav akcijo s katero preverimo ali je XML ustrezen. Lahko ap to naredimo
tudi preko internetne strani na UJP: http://www.ujp.gov.si/struktura.asp
Glej tudi točko 1.9.1 - Uvoz datotek.
1.9 Dokumenti Razni
Dokumente odpira skrbnik sistema. Ti dokumenti nimajo postavk. Običajno se uporablja za razne dopise. Možno pa
je izdelati tudi dokumente z namenskimi vnosnimi polji kot so razni obrazci.
SEZNAM
Zavihek služi pregledovanu raznih dokumentov. Izpis postavk lahko filtriramo po: vrsti dokumenta (VD), poslovnem
partnerju, podatek (namenjen filtriranju posameznih vrednosti za izbrano polje tega dokumenta), terminu, obdobju
(od - do), odgovorni osebi, osebi, ki je dokument kreirala, statusu dokumenta in opisu dokumenta.
DOKUMENT
Glavni del dokumenta se razlikuje za vsako posamezno vrsto dokumenta, podatki v glavi pa so pri vseh vrstah
raznih dokumentov enaki: Št. dokumenta, partner, komentar, komantar ver, (komentar k trenutni verzji
dokumenta, vpišemo kaj se je spremenilo), posel, datum dokumenta, odg. oseba, opis, nastanek in datum zadnje
spremembe.
VERZIJE
Zavihek je namenjen spremljanju različic dokumenta. Spremljanje moramo najprej vklopiti na nastavitvah
dokumentov za razne dokumente (Sistem - Skupni šifranti - Vrste dokumentov), na zavihku Detajlni podatki - Det.
podatki OLE.
Prikazuje se nam zgodovina dokumenta, pri vsaki verziji pa vidimo komentar verzije, datum dokumenta, datum
nastanka verzije in ime uporabnika, ki je vnesel spremembo.
OSTALE POVEZAVE
Razne dokumente lahko podobno kot priponke vežemo tudi na več drugih objektov v programu: Artikle, delovne
naloge, matične liste, serijske, risbe in osebe. To storimo na osnovnih podatkih posameznega objekta s klikom na
gumb . Odpre se novo okno, v katerem se prikažejo že povezani razni dokumenti, nov dokument pa
povežemo z desnim klikom in dodaj nov zapis. Z dvoklikom na posamezen dokument v seznamu, se nam odpre
maska dokumenta.
Na zavihku Ostale povezave, pa lahko pregledujemo na kateri objekt smo vezali dokument. Izpiše se nam Tip
povezave, ki nam pove na kateri objekt je izpis vezan, Opis podatka v katerem je šifra in opis objekta, Opomba, ki
jo zapišemo v Opombo, ko na objektu dodajamo dokument, ter Dodal in Dodano.
Glej tudi:
Dodatni podatki
Sporočila
2. PRODAJA
Ta del programa nudi podporo prodajnim službam v smislu izdelave različnih dokumentov, raznih analiz in nekaterih
potrebnih evidenc pri poslovanju s kupci. Osnova za delo v prodaji so razni dokumenti (ponudba, naročilo
proizvodnji, račun, dopis, odprema ipd.), ki so poljubno nastavljivi s pomočjo nastavitve dokumentov, kjer
nastavimo dokumentov in način dela - funkcije posameznega dokumenta. Vsi dokumenti so vezani na določen posel
in se lahko kreirajo samostojno ali na osnovi določenega dokumenta. Vsi dokumenti so vezani tudi na šifro kupca in
artikle, kar omogoča pregled realizacije poslov pri določeni in stranki ter tudi pregled matičnih podatkov naročenih
artiklov, istočasno lahko za naročeni artikel pregledujemo vse dokumente. Prodaja je povezana tudi s knjiženjem
zalog na skladiščih in s planiranjem materialnih potreb, saj je osnova za planiranje naročilo komerciale.
Dokumente vnašamo na meniju Komerciala – Prodaja - Dokumenti. Način dela in opis podatkov za vnos
dokumentov je opisan v točki 1 tega poglavja.
2.1 Avansi
Avansne postavke so postavke izdanih računov, katere vsebujejo artikle z Tipom artikla = 'A' ali 'V'. Tip 'A' so prejeti
avansi, tip 'V' pa vračila oz. poračun avansa na končnem računu.
Avansne postavke lahko med seboj zapiramo, kar nam omogoči evidenco odprtih avansov in kontrolo, da ne
poračunamo napačnih vrednosti ali večkrat isti avans. Pri zapiranju vedno zapiramo Avans (A) z Vračilom (V), s tem
da ima en Avans lahko več vračil ali eno Vračilo zapre več Avansov.
Znesek, za katerega zapiramo postavke med seboj je BRUTTO vrednost postavke. ( Količina * Prodajna_cena ).
Znesek postavke je lahko pozitiven ali negativen, za normalne račune je Avans pozitiven in Vračilo negativno (pri
stornih obratno).
Za posamezno avansno postavko program določa 3 možne statuse:

O - odprto, postavka nima vezanih nobenih drugih postavk
D - delno zaprto, vsota zneskov vseh povezanih postavk je manjša od zneska postavke
Z - zaprto, vsota zneskov vseh povezanih postavk je enaka znesku postavke.
V kolikor ima avansna postavka računa status zapiranja različen od 'O' - odprto, je blokirano spreminjanje take
postavke, tudi brisanje. Uporabnik naj najprej odpre zapiranja, zato da bo vedel, kaj počne. To pravilo velja tudi v
ACC. Število zapiranj ene postavke (avansa ali vračila) praviloma ni veliko.
Zapiranje je možno na poljuben način, tudi ročno. Uporabnik vnese postavko Vračila avansa v poljubnem znesku
brez takojšnje povezave s postavko Avansa iz avansnega računa. Povezave izvede kasneje ročno. V tem primeru so
možni različni primeri:
AVANSI: A1 = 50.000, A2 = 50.000

VRAČILA: V1 = 20.000, V2 = 50.000, V3 = 30.000
V1 zapre A1 v znesku 20.000, A1 ostane odprt v znesku 30.000.
V2 zapre A1 v znesku 30.000, V2 ostane odprto v znesku 20.000. A1 je zaprt.
V2 zapre A2 v znesku 20.000, A2 ostane odprt v znesku 30.000. V2 je zaprto.
V3 zapre A2 v znesku 30.000. A2 je zaprt.
A1 je zaprt z V1 in V2.
A2 je zaprt z V2 in V3.
V1 je zaprto z A1.
V2 je zaprto z A1 in A2.
V3 je zaprto z A2.
Vedno se zapira tako, da je odprti del ene od postavk zneskovno manjši od odprtega dela druge postavke ali pa sta
odprta dela postavk enaka. Torej zapiranje n. pr. V2 v znesku 30.000 z A2, ko je še vse odprto, ne pride v poštev,
saj ni potrebe vnosa zneska zapiranja, pač pa samo izbor postavk zapiranja. Bistveno je, da se zapirajo še odprti
deli postavk. Torej je potrebno v trenutku zapiranja ugotoviti še odprti del ene in druge postavke, izbrati manjšega
in ta znesek zapisati kot znesek tega zapiranja.
V zapisu zapiranja po mojem potrebujemo:

1. Identifikacijo Avansa in identifikacijo Vračila (n.pr. Id od PosMrp) ter znesek zapiranja. S tem dobimo povezave
med Avansi in Zapiranji ter zneske potrebne za izračune.
2. Pri zapisu zapiranja izračunamo:
Za izbrano postavko Avansa
- iz vrednosti postavke Avansa v računu in
- seštevka zneskov dotedanjih zapisov te postavke Avansa v zapiranjih koliko znaša odprti znesek Avansa.
Enako za izbrano postavko Vračila. Iz primerjave tako izračunanih odprtih zneskov Avansa in Vračila ugotovimo
znesek zapiranja.
3. Pri odpiranju Avansa ali Vračila sledimo zapisom zapiranja: pobrišemo vse povezave (vse zapise zapiranj)
izbranega Avansa ali vse povezave izbranega Vračila.
4. Po vsaki akciji preverimo status postavke računa: Če v zapiranjih ni nobenega zapisa Avansa, je v celoti odprt
(enako za Vračilo). Če je seštevek zneskov zapiranja Avansa enak znesku postavke Avansa v računu, je avans zaprt.
Enako velja za Vračilo. Sicer je delno zaprt.
Kontrole:
Ni dovoljeno zapiranje Avansa z drugim Avansom niti Vračila z drugim Vračilom.
Kaj pa v primeru, ko avans vrnemo z vračilom denarja (negotovinsko ali z izplačilom gotovine)? Izstavimo dobropis
z artiklom, ki je tipa 'V'. Izberemo kalkulacijo 'B', cena pa naj bo negativno znesek (za vrednost vračila - nakazila
oz. izplačila). Izberemo šifro DDV, ki ima v šifrantu tarif vpisan konto, na katerega se evidentirajo avansi in ki v
pravilih kontiranja za znesev DDV poveča konto prejetih avansov.
NASTAVITVE STIKAL ZA RAA:

V stikalo ACC_MRP_Racuni je potrebno vpisati vrsto dokumenta, ki je definiran kot dokument za prejeto predplačilo
(to je ponavadi RAA)
IZKLOP PRENOSA V ACC DAVČNE POSTAVKE ZA AVANS:

Če želimo izdajati in poračunavati avanse za tujino, ki so brez davka lahko pri poračunu avansa na izdanem računu
izklopimo prenos v davčno knjigo postavke za avans (Acc_Mrp_Fakture_Davcna_User).

2.2 Zapiranje avansov
V nekaterih primerih je potrebno od kupca zahtevati predplačila. Pri iztavitvi končnega računa pa moramo ta
predplačila poračunati in zapreti. Modul Zapiranje avansov najdemo na meniju Komerciala - Prodaja - Zapirnje
avansov.
Na seznamu so prikazani glavni podatki iz šifranta Plan prodaje, ki omogočajo lažje iskanje zapisov.
Iskanje je omogočeno po:
Partner dvojni klik na to polje, odpre dokument Partnerja, v katerem izberemo partnerja za katerega
želimo prikaz predplačil.
Od datuma vnesemo datum od kdaj želimo prikaz predplačil.
Izdani avansi izberemo katera predplačila bi radi, da program prikaže. Izbiramo med možnostmi: Vsi, Delno
zaprti, Odprti, Zaprti.
Poračun avansov izberemo katera predplačila bi radi, da program prikaže. Izbiramo med možnostmi: Vsi, Odprti,
Zaprti.
Pomen kolon v postavkah:
I Status postavke O-odprta in Z-zaprta postavka. Dvojni klik na to polje, odpre okno v katerem
vidimo znesek zapiranja.
VD Kratica vrste dokumenta.
Šifra dokumenta Številka dokumenta.
Datum Per Je datum obdobja - odpreme.

Znesek Je znesek predplačila.
Vračilo Je znesek poračuna predplačila.
Zaprto Je zaprt znesek poračunanega predplačila.
Odprto Je odprt znesek, ki še ni bil poračunan.
Zap. Število postavk pri zapiranju dokumenta.
Ident Je šifra artikla.
Naziv Je ime artikla.
Opis Je poljuben kratek tekst.
Poveži postavki - Postavki, ki jih želimo zapreti, označimo (Ctrl + klik)in kliknimo na gumb Poveži.
Odpri veze - Postavki, ki jih želimo odpreti veze, označimo (Ctrl + klik) in kliknimo na gumb Odpri
veze.
Postopek zapiranja:
Poslužujemo se lahko dveh postopkov:
Prvi postopek je uporaba v dokumentu Dokument funkcijskega gumba Dodatne akcije in akcije Prenos iz
prejetih avansov. Odpre se dokument za Zapiranje izdanih računov. V njem izberemo ustrezno postavko
predplačila, označimo in jo prenesemo v postavke dokumenta z klikom na gumb Izberi. S prenosom se tudi
postavke avtomatično zaprejo.
Drugi postopek pa uporabljamo, ko ročno vnašamo predplačila v postavke Izdanega računa. Predplačilo, ki smo ga
poračunali v Izdanem računu ga moramo tudi zapreti. Za zapiranje gremo v dokument Zapiranje izdanih računov,
označimo postavke za zapiranje (Predplačilo in Poračun predplačila) ter kliknemo na gumb Poveži.
Glej tudi točko 2.1 Avansi - opis in nastavitve.
2.3 Pregledi in analize
Dokument Pregledi - analize dokumentov v prodaji omogočajo hiter splošen pregled prometa po raznih kriterijih.
Omogoča tudi grafičen prikaz rezultatov. Modul Pregledi in analize v prodaji najdemo na meniju Pregledi in
analize.
Tabela za pregledovanje je sestavljena iz dveh delov: glavo tabele, kjer vpisujemo parametre kakšne rezultate
želimo pregledovati in postavke – rezultat pregledovanja.
Glava tabele:
VD (vrsta Med navedenimi možnostmi izberemo vrsto dokumenta za katero želimo pregled in analizo
dokumenta) dokumentov.
Partner Dvojni klik na to polje, odpre dokument Partnerja, v katerem izberemo partnerja, za pregled in
analizo.
Tip dokumenta Izbiramo med tipi dokumentov: Vsi, Fakture, Naročila.
Država Izberemo državo valute.
Grupa realizacije Izberemo območje za katero želimo prikaz podatkov.
Termin Določimo datum po katerem bo določeno obdobje. Izbiramo med možnostmi: Datum
dokumenta, Datum dobave, Datum PER, Datum Planiranja (datum plan postavke); Dat pla.post
(datum plačila glede na datum plan postavke + dni za plačilo iz glave dokumetna).
Posel Z dvojnim klikom se odpre seznam poslov, na katerem izberemo posel, za katerega želimo
pregledati podatke.
Obdobje Vnesemo datume od kdaj do kdaj želimo prikaz dokumentov.
Po postavkah Če je polje izbrano, v pregledu prikazujemo postavke dokumentov (odprejo se tudi dodatne
možnosti za filtriranje), sicer pa prikazujemo samo dokumente.
Status zapiranja Izberemo status dokumentov, ki ji želimo pregledati. Dane imamo možnosti: Vse, Odprto,
Zaprto, Delno.
Center Iz seznama izberemo upravljalni center.
Status dokumenta Iz seznama izberemo status dokumenta po katerem želimo filtrirati izpis.
Oznaka Iz seznama izberemo upravljalni center.
Odgovorna oseba Izberemo odgovorno osebo na dokumentu.
Ident Vpišemo šifro identa za katerega želimo pregledati izpis.
Tip artikla Iz seznama izberemo tip artikla za katerega želimo izpis.
Projekt Z dvojnim klikom odpremo okno, v katerem izberemo projekt, za katerega želimo pregledati
podatke.
Prodajni program Izberemo prodajni program iz seznama.
Valuta Vnesemo valuto zneskov na dokumentu.
Skupna valuta Vnesemo valuto v katero program pretvori vse valute.
Tečaj, Za Dvojni klik na to polje nam odpre okno v katerem je zadnji preneseni tečaj za valuto, ki smo jo
izbrali. Klik na gumb Izberi v tem polju ta prenese Tečaj in Za enot v polja.
Zun. dokument Vpišemo šifro predhodno pridobljenega dokumenta od poslovnega partnerja.
Šifra dokumenta Vpišemo šifro dokumenta, za katerega želimo izpis.
Prejemnik Z dvojnim klikom odpremo šifrant poslovnih partnerjev in izberemo prejemnika blaga iz
dokumenta.
Klasifikacija
Pri Odgovorni osebi, Partnerju, Identu in Projektu imamo na voljo tudi filtriranje po klasifikaciji.
Z dvojnim klikom se nam odpre novo okno, v katerem na način potegni-spusti izberemo želene
klasifikacijske skupine in kliknemo V redu.
Postavke tabele:
Vd Ime dokumenta. Dvojni klik na polje, odpre dokument Osnovni podatki dokumenta.
Šifra Dvojni klik na polje, odpre Dokument.
dokumenta
Datum dobave Je datum dobave.
Partner Dvojni klik na polje, odpre Osnovne podatke partnerja.
Datum dok. Je datum dokumenta.
Datum per. Je datum dokumenta.
Prod. cena Je končni znesek fakture.
Osn. Vred. Je vrednost brez davka.
Neto Vred. Je vrednost brez davka z upoštevanjem popusta.
Davek Je vrednost davka.
Neto v skup. Je vrednost brez davka glede na izbrano Skupno valuto v filtrih (uporabno v primerih ko imamo
račune v različnih valutah in želimo npr. vrednost vseh računov v EUR).
Bruto v skup. Je vrednost z davkom glede na izbrano Skupno valuto v filtrih (uporabno v primerih, ko imamo
račune v različnih valutah in želimo npr. vrednost vseh računov v EUR).
Bruto Vred. Je neto vrednost + davek
Grupa real. Je območje.
Država Je država valute.
Valuta Je valuta zneskov na dokumentu.
Referent Je oseba, ki je kreirala dokument.
Grafikoni
Omogočen je tudi grafičen pregled podatkov. Za izvedbo grupiranja je potrebno določiti grupo realizacije in kolono
po kateri sumiramo. Za izvedbo te operacije, kliknemo na funkcijski gumb v orodni vrstici Grupiranje. Odpre se nam
naslednje okno.
V tem oknu si lahko vpišemo načine grupiranja, ki jih pogosto uporabljamo. S klikom na desni gumb dodamo novo
vrstico, v katero vnesemo podatke za grupiranje in kliknemo na gumb Vpiši.
Preberi Llik na gumb preberi, odpre tabelo v kateri smo določili podatke grupiranja.
Vpiši Vpiše podatke v bazo.
Grupiranje Klik na to polje nam odpre novo okno za grupiranje.
Iz seznama podatkov v levem polju Kolone izberemo podatek, po katerem bomo grupirali (sumirali) in ga
prenesemo v zgornje desno polje Grupa. Nato izberemo še podatek, po katerem bomo sumirali (preden ga
prenesemo vključimo kljukco: Sume na grupo), ga prenesemo v spodnje desno polje in kliknemo na gumb Izvedi.
PO želji lahko v drednjem desnem polju še popravimo ustrezen sort po kolonah.
Na strani pregled in analiza osvežimo podatke z klikom na gumb Preberi in izberemo stran grafikoni, kjer bo podan
grafični zapis.
Kliki na polja Grafikona Brutto, Netto, Popust, Davek, Količina, prikažejo še dodane oziroma označene podatke v
grafu.
Original Klik na ta gumb zapre okno za Grupiranje.

Izvedi Klik na ta gumb izvede operacijo, ki smo jo določili
POZOR: Pri uporabi Lokalnih filtrov (ikona filtriraj, zavihek Lokalno; ali ikona Filtriraj po stolpcih); se ti filtri ne
upošetvajo na zavihku Grafikoni, kar pomeni, da dobimo nefiltrirane zapise. PRav tako na izpisih, ki delujejo za
prebrane zapise; tudi na teh izpisih dobimo več zapisov, kot jih imamo lokalno; ker ne upošteva postavljenih
lokalnih filtrov.
2.4 Posli
#Okno je namenjeno vzdrževanju in pregledovanju poslov. Namen poslov je imeti pregled nad vsemi povezanimi
projekti in dokumenti na enem mestu. Vse dokumente, ki so vezani na posel, pregledujemo v zavihku Dokumenti,
dokument pa na posel vežemo na osnovni maski za vnos dokumenta. Vse projekte, vezane na posel, pregledujemo
v zavihku Projekti, sam projekt pa na posel vežemo na osnovnih podatkih projekta (Proizvodnja - Planiranje -
Glavni plan). Zavihek Dodatni podatki je namenjen vpisu podrobnejših podatkov, vezanih na Posle (npr. ocena
uspešnosti projekta, dejanski stroški materiala, dejanski stroški dela, dodatni opisni atributi...).
V nadaljevanju sta podrobneje opisana zavihka Seznam in Osnovni podatki.
Seznam:
Na osnovnem seznamu poslov so prikazani najpomembnejši podatki o poslih. V tabeli je omogočeno iskanje poslov
po: šifri, klasifikaciji, nazivu, partnerju, odgovorni osebi, statusu posla in terminu izvedbe posla ter z dvema
izbirnima poljema: Aktivni (kljukica - prikaz aktivnih poslov, prazno - neaktivni posli, kvadratek - oboji) in
Nezaključeni (privzeto kljukica - prikaz samo nezaključenih poslov, prazno - samo zaključeni, kvadratek - oboje).
Osnovni podatki:
Šifra posla glavna šifra, ki enolično določa posel.
Opis kratek naziv, opis funkcije posla.
Aktiven status posla (aktiven ali neaktiven)
Partner poslovni partner, za katerega je odprt posel
Vidno v WEB z vklopom tega podatka postane posel viden v WEB vmesniku projektnega vodenja
Odg. oseba odgovorna oseba na poslu
Datum začetka datum začetka izvedbe posla
Datum zaključka datum predvidenega zaključka izvedbe posla
Zaključen dejanski datum zaključka posla
Opombe dodaten opis za bolj natančno definiranje posla
Planirani planirani proračun za izvedbo posla

proračun
Planirani planirani prihodek ob izvedbi posla
prihodek
Status opisno določena faza, v kateri se nahaja posel. Izbiramo med možnostmi (ki se lahko tudi
spreminjajo glede na potrebe podjetja):
1 Predlog
2 Študija izvedljivosti
3 Razvoj
4 Tehnologija
5 Proizvodnja
6 Zaključevanje
7 Zaključen
Barva določimo barvo, s katero se obarva podlaga šifre v WEB vmesniku.
Priponke pregled in urejanje pripetih datotek.

2.5 Zapiranje računov/predračunov s plačili
Iskalni parametri so naslednji:

MRP Od datuma:
Vpišemo datum od katerega dalje prikazujemo dokumente račun/predračun na seznamu.
ACC Do datuma:
Vpišemo datum od katerega dalje prikazujemo postavke plačil na seznamu..
Status:
Vsi, Odprto, Zaprto
V tem polju določimo, katere dokumente račun/predračun in plačila želimo imeti na seznamu. Če označimo Vse, na
seznamu dobimo vse. Z izborom Odprto dobimo na seznamu samo kar je odprto. Z izborom Zaprto pa
dobimo samo kar je zaprto.
Partner:
Tukaj vnesemo šifro poslovnega partnerja za katerega želimo izvesti zapiranje ali pregledovati podatke. Dvojni klik
na to polje nam odpre šifrant Poslovni partnerji v katerem si izberemo želenega partnerja. V polje za poslovnim
partnerjev lahko vnesemo ali izberemo klasifikacijo poslovnih partnerjev.
AVTOMATSKO ZAPIRANJE PRI KNJIŽENJU BANČNIH IZPISKOV

Na osnovi nastavitev se pri prevzemu in knjiženju bančnega izpiska iz banke, avtomatsko zapre dokument s
plačilom. Avtomatsko zapiranje temeljni na sklicu, ki je naveden na izdanem dokumentu računu/predračunu. Če je
poslovni partner pri plačilu pravilno navedel sklic, ki smo ga dodelili, se bodo podatki avtomatkso zaprli. V
primeru, da je plačilo z napačnim sklicem ali , da sklica ni, bo ostalo odprto. Z dvoklikom na polje v koloni Zaprto
z na seznamu, dobimo informacijo dokumenta ali postavke katera sta medsebojno zaprta.
ROČNO ZAPIRANJE
V primeru, ko imamo na seznam plačil računov/predračunov odprta plačila jih lahko ročno povežemo z dokumenti
računa/predračuna. Označimo plačilo in dokument in pod gumbom Obdelave izberemo akcijo Poveži dokument s
plačilom.
AVTOMATSKO ZAPIRANJE
Na seznamu lahko izberemo odprte dokumente računov/predračunov in pod gumbom obdelave izberemo akcijo
Avtomatsko povezovanje za izbrane dokum.-račune/predr. Akcija nam med izbranimi dokumenti poišče
ustrezna plačila. Dokument se poveže s plačilom pod pogojem: da je isti partner, da je enak znesek, da je ista
vlauta, da ni več enakih zneskov med dokumenti ali plačili.
ODPIRANJE ŽE ZAPRTEGA
V primeru, ko imamo postavko plačila že zaprto z dokumentom račun/ predračun in želimo to odpreti storimo tako,
da postavko ali dokument označimo in pod gumbom Obdelave izberemo akcijo Odpri povezavo dokument-
plačilo.
2.6 Šifranti - Prodaja
podatke). Komercialni šifranti vezani na prodajo so na meniju Komerciala - Prodaja – Šifranti.
Nekateri pomembni podatki za komercialo so tudi v skupnih šifrantih (načini plačila, osebe ...) in so vezani na več
funkcij.
Glej točko 1.6 Skupni Šifranti - Komerciala.
Tarifne skupine:
Tarifne skupine določajo davčno stopnjo in se vpisujejo za posamezne artikle.
V šifrantu moramo določiti naslednje:
Tarifa Interna oznaka (šifra) davka

Naziv Kratek opis davčne skupine, ki se izpisuje pri vseh dokumentih in pregledih davkov.
tarife
Stopnja V odstotkih izražena davčna stopnja za izračun davka iz osnovne cene.
Aktivna Možnost vključevanja in izključevanja tarifnih skupin v šifrantu.
Začetek Začetek in Konec veljavnosti posamezne tarifne skupine.
velj.
Konec
velj.
Skupina Zakonsko predpisane šifre. Uporabno npr. pri e-računih. Možni vnosi so: ODO22.00 za tarifo D1A,
ODO9.50 za tarifo D1B ter NEOBD za tarifo DNP. Več podrobnosti je v Novostih glede davčnih tarif za
potrebe izdaje e-računov, ki jih najdete spodaj.
Skupina Pove v katero skupino davka uvrščamo posamezno tarifo. Nastavitve se uporabljajo za izpisa 1491 in
Davka 1493. (Za pravilno delovanje navedenih izpisov so potrebne nasatvitve še na Tipih davčnih postavk).
Možni vnosi so: 0, 1 ,2 ali 3, katerih pomen je:
0 pomeni brez % davka
1 pomeni 20% DDV
2 pomeni 8,5% DDV
3 pomeni 8% pavšalno nadomestilo
Glej tudi: Tipi davčnih postavk

Grupa Na davčnih tarifah se uporablja za izpis davčnih knjig za Hrvaške potrebe. Goinfo ZG, ki imajo drugačne
Knjiga davčne knjige.
NOVOSTI GLEDE DAVČNIH TARIF ZA POTREBE IZDAJE E-RAČUNOV:
Za dopolnitve je potrebno narediti obnovo programa.
1. Ko gre za obrnjeno davčno obveznost (76.a člen), pri kateri se uporablja tarifa D1A in D1B, se v stolpcu Skupina
(na seznamu davčnih tarif ) z obnovo baze vpiše ODO22.00 za tarifo D1A ter ODO9.50 za tarifo D1B. Velja z verzijo
obnove od datuma 22.1.2015.
Če je polje Skupina izpolnjeno z vrednostjo ODO, se pri generiranju e-računov (xml oblika) ustrezno zapiše podatek,
da gre za obrnjeno davčno obveznost.
Če zaračunavamo po obrnjeni davčni obveznosti (tarifa D1A, D1B, Skupina ODO22.00 oz. ODO9.50), na računu NE
SME biti postavke z drugačno davčno tarifo.
2. Stranke, ki ste davčni zavezanec in imate neobdavčen promet (kjer je stopnja davka 0,00%), morate odpreti
novo davčno tarifo. Predlog za neobdavčen promet je sledeča davčna tarifa:
V stolpcu Tarifa (šifra tarife) vpišemo šifro DNP, v Nazivu tarife: Neobdavčen promet ter v polju stolpca Skupina
OBVEZNO vpišemo NEOBD.
Ko gre pri izdaji računa za neobdavčen promet morate izbrati to davčno tarifo. Če zaračunamo neobdavčen promet
SO LAHKO tudi postavke z drugačno davčno tarifo.
3. Stranke, ki niste davčni zavezanci, lahko uporabljate

sedanjo davčno tarifo s stopnjo 0,00%. V šifrantu davčnih tarif v polje Skupina pa vpišite NEOBD.
Tar. štev. - tarifna številka iz zakona o davkih, Tip AB - ločuje med stopnjami za proizvode (A) in storitve (B), Tip
12 - ločuje med stopnjami za trgovino na drobno (1) in na debelo (2), AOP - zakonsko predpisana šifra za
avtomatsko obdelavo podatkov.
Glej tudi: Sprememba davčnih stopenj
Popusti:
V šifrantu popustov (Prodaja-Šifranti-Popusti) določimo vrste popustov, način obračuna in odstotek. Na dokumentih
lahko za izbrano vrsto popusta spremenimo odstotek. Popustu določimo: Šifro - oznaka popusta, Naziv - kratek
opis popusta, ki se prikazuje na izpisih, Zaporedje obračuna - pri več popustih na istem dokumentu se obračuna
najprej popust z višjo prioriteto (1), od dobljenega rezultata se obračuna naslednji popust (2). Popusti, ki imajo
enako prioriteto, se seštejejo in izračunajo od iste osnove, Procent - velikost popusta v odstotkih. Paziti moramo
tudi, da enemu popustu damo tip P, kar pomeni, da ga bo pobiralo iz partnerja. V primeru uporabe Količinskih
popustov moramo imeti tudi tip K. Količinske popuste določimo v šifrantu Količinskih popustov (za kakšno količino
kakšen popust).
Glej tudi navodila za vnos popustov: Popusti v komercialnih dokumentih
Prodajni programi:
Podatek o prodajnem programu je namenjen za zbiranje statističnih podatkov o poslovanju. Prodajni program
določimo na artiklu in tako artikle razdelimo v skupine. Na osnovi teh podatkov lahko prikazujemo realizacijo
(naročila, računi, povpraševanje ...) po skupinah. V šifrantu določimo samo oznako in kratek opis skupine (npr.
osebni avtomobili, tovorna vozila, kombinirana vozila ...).
Grupe realizacije:
Podobno kot prodajni program s tem da omogoča določitev skupin na osnovi poslovnih partnerjev. Podatek o grupi
realizacije se namreč določi na poslovnih partnerjih in s tem omogoča pregled poslovanja posameznih skupin
poslovnih partnerjev (npr. domači, tuji, stalni, občasni, pogodbeni ...).
Vrste prometa:
Vrste prometa nam povejo kakšnega tipa je postavka. Najprej jih moramo vključti kot kolno na postavki mrp
dokumenta. To storimo na: Sistem - Skupni šifrati - Vrste dokumentov. Izberemo želeno vrsto MRP dokumenta in
gremo na detajlne podatke - postavke dokumenta. Tam izberemo ali želimo vrsto prometa kot obvezen vnos, možen
vnos ali brez vnosa. Takoj desno lahko v drop down meniju določimo še privzeto vrsto posla.
V polje 'Velja za VD' lahko naštejemo listo dokumentov na katerih se izbrani VP uporablja. Vrste dokumentov
vpišemo v obliki liste: NA1,NR1,DO1...
V dokumentu se nam v izbornem meniju tako prikažejo samo ustrezne vrste prometa. Prikažemo samo zapise, kjer
je polje Velja za VD poleg Vrste Prometa prazno ali pa vsebuje vpisan izbrani VD.
Standardne opombe:
Standardne opombe lahko uporaljamo v vseh daljših poljubnih tekstovnih poljih kot so komentarji dokumentov in
razni opisi. Ko dvokliknemo na tako tekstovno polje, se nam odpre ločeno okence za vnos teksta, na katerem je tudi
gumb Standardne opombe, ki nam odpre šifrant. V šifrant vpisujemo daljše tekste, ki jih pogosto uporabljamo in
nam jih tako ni treba vedno znova vpisovati, ampak jih samo izberemo iz seznama.
Dejavnost:
S pomočjo tega šifranta lahko na osnovnih podatkih partnerja vidimo naziv dejavnosti, ki se prenese iz DURS
šifranta davčnih zavezancev preko gumba Prenos iz DURS-a.
Do šifranta dostopamo z dvoklikom v polje dejavnost na osnovnih podatkih poslovnega partnerja. Glej tudi: Šifrant
partnerjevih dejavnosti
Šifrant partnerjevih dejavnosti
Šifrant dejavnosti partnerja smo dodali zato, da lahko na osnovnih podatkih partnerja vidimo naziv dejavnosti, ki se
prenese iz DURS šifranta davčnih zavezancev preko gumba Prenos iz DURS-a.
Do šifranta dostopamo z dvoklikom v polje dejavnost na osnovnih podatkih poslovnega partnerja.
Podatki:
- Šifra (uradna šifra iz DURS-a)
- Opis (slovenski opis dejavnosti)
- Opis mednarodni (angleški opis dejavnosti partnerja)
UVOZ ŠIFER V ŠIFRANT:

Če vpisujemo novega partnerja, za katerega še nimamo dejavnosti vnesene v šifrantu, se pri vpisu pojavi napaka:
Da nam bo partnerja dovolilo vpisati, moramo pognati obdelavo za uvoz vseh šifer dejavnosti iz uradnega
šifranta SKD_2008.
To naredimo tako, da dvolkiknemo na polje dejavnost in se nam odpre šifrant dejavnosti.
Levo spodaj izberemo Obdelave in poženemo obdelavo Prenesi šifrant dejavnosti iz DURS-a.
Po prenosu šifre zapremo šifrant in vpišemo partnerja.
Sprememba davčnih stopenj
Kaj je potrebno urediti pri spremembi davčnih stopenj - uvedba novih davčnih stopenj ponavadi višjih. Tukaj je
naveden primer dviga davčnih stopenje s
1.7.2013 v Slovnijii splošne stopnje iz 20% na 22 % in iz znižane stopnje iz 8,5% na 9,5%.
NAVODILA ZARADI SPREMEMBE DAVČNIH STOPENJ

1. NAREDITI OBNOVO PROGRAMA
2. ODPRETI NOVE DAVČNE TARIFE (goinfo predlaga šifre na primer D95,D22,D1A,D1B)

na meniju Prodaja/Šifranti/Tarifne skupine ali na meniju Računovodstvo/Finančno računovodstvo/Šifranti/Tarifne
skupine
na primer
D95 DDV stopnja 9,5% z vrednostjo polja Stopnja= 9,5 in z vrednostjo polja Skupina davka= 2
D22 DDV stopnja 22% z vrednostjo polja Stopnja = 22 in z vrednostjo polja Skupina davka= 1
D1A 76.a člen DDV 22 % z vrednostjo polja Stopnja = 0
D1B 6.a člen DDV 9,5 % z vrednostjo polja Stopnja = 0
Zaradi kontiranja v računovodstvu preverite ali boste obdržali za kontiranje iste

konte obveznosti za DDV in terjatve za DDV, ali boste morda za nove stopnje odprli nove konte. Ustrezno temu
vpišite konte v podatke davčne tarife.
V primeru, da imate predlagane šifre zasedene se obrnite na vašega skrbnika.
3. DAVČNE TARIFE NA ARTIKLIH

na meniju Prodaja/Artikli ali na meniju Tehnični podatki/Artikli
NOVO
Na Seznamu artiklov:
3a. je dodana kolona DDV%, kjer prikazujemo stopnjo davka (stopnja Davčnih tarif).
3b. ter, akcija (Obdelave => Zamenjaj na novo davčno tarifo), ki vam omogoča zamenjavo iz npr. davčne tarife
D20 - 20% stopnja na D22 - 22% stopnja davka. Namenjena je uporabnikom, ki so imeli že do sedaj vpisane
davčne tarife na Artiklih. Za več informacij delovanja akcije si preberite opis akcije. Zamenjavo izvršite, ko zaključite
fakturiranje s stopnjo davka 8,5 % in 20% .
STARO
3c. Na seznamu artiklov vam je v pomoč, tudi že obstoječa akcija (Obdelave => Postavi davčno tarifo), ki izbranim
artiklom vpiše davčno tarifo (stopnjo davka). Če do sedaj tega niste uporabljali, vam tudi v prihodnje tega ni
potrebno.
4. TIPI DAVČNIH POSTAVK

na meniju Računovodstvo/Finančno računovodstvo/Šifranti/Splošni šifranti/Tipi davčnih postavk
Pri izdaji računa v primeru, da nimate vpisane davčne tarife na artiklu, se predlaga tarifa, ki je zapisana v tipu
davčne postavke v koloni Davčna tarifa (Pozor: Samo če je v šifrantu TIPov davčnih postavk, davčna tarifa Prazna!).
Ko zaključite fakturiranje s stopnjo davka 8,5 % in 20% spremenite davčno tarifo na tipu davčnih postavk.
5. PREDLOG DAVČNE TARIFE PRI KNJIŽENJU DAVČNE EVIDENCE – nastavitev na vrsti dokumenta
Na meniju Sistem/Skupni šifranti/Vrste dokumentov Modul:Računovodstvo
Pri knjiženju postavke davčne evidence se predlaga stopnja davka, ki je zapisana na matičnem podatku VD-ja vrsti
dokumenta na zavihku 'Davčni podatki'. Ko zaključite večino vnosa dokumentov z 8,5 % DDV z 20% DDV-jem,
spremenite predlog davčne tarife. V kolikor imate po zamenjavi še dokumente z 8,5 % in 20% DDV, pri vnosu
zamenjate predlog davčne tarife iz 22 % na 20% davek , ali 8,5% na 9,5% (in obratno).
V kolikor imate nastavitve predloga davčnih podatkov glede na vzorce knjiženja, spremembo izvršite na zavihku
'Davčni vzorci'.
6. NAVODILA ZA SPREMEMBO IZVEDBE PORAČUNA DELNEGA AVANSA po 1.7.2013:

6a. vpišete po standardnem postopku dokument (npr. prenos v RA iz DO1,.. ),
6b. naredite poračun avansa na izdano fakturo (npr. preko Akcije Prenos iz prejetih avansov),
6c. vpišete dokument, da se vam npr. vpišejo standardne opombe,... in
6d. nato poženite akcijo Obdelave => Akcija za poračun ddv-ja od delnega avansa! Ustvarila se vam bo NOVA
postavka, z artiklom Tip artikla Avans vračilo, ki ste ga že predhodno uporabili na izdani fakturi. Vrednost vpisano v
ddv-ju izračunamo na podlagi dane osnove avansa in stopnje spremenjenega davka.
6e. če se vam ob prenosu izdane fakture v računovodstvo pojavila napaka na kontiranju poračuna Avansa se
obrnite na vašega skrbnika računovodstva, da vam dopolni kontiranje!
Dopolnjena navodila - odpreti šifro artikla AVANS#P.

Zaradi popravka zajemanja poračuna DDVja je bilo potrebno popraviti delovanje Akcija za poračun ddv-ja od
delnega avansa in sicer, tako da smo poračun DDVja poknjižili na nov artikel AVANS#P (PAZI: Artikel AVANS#P je
potrebno odpreti).
Na ta način je vrednost kupljenih artiklov pravilna, se pravi delno po npr. 20% davčni stopnji, delno pa po npr. 22%
davčni stopnji.
Kontiranje takih izdanih faktur s poračunom avansa, bo pravilno, brez da bi bilo potrebno dopolnjevati kontiranje
poračuna avansa!!!
Upgarad od 4/7/2013 je pravilen, zajema pa popravek funkcije MRP_POS_RECALC in popravek akcije:
Akcija_MRPDok_A_011.
7. IZPISI DAVČNIH EVIDENC

Zaradi spremembe davčnih stopenj ni novih izpisov. Za davčne evidence se uporabljajo obstoječi izpisi.
Vsi ti izpisi ,ki se nanašajo na davčne knjige in obrazec DDV-O, so dopolnjeni tako, da v kolone kjer se sešteva 8,5
% DDV se sešteva tudi 9,5% in enako kjer se sešteva 20% se sešteva tudi 22%. Teksti v naslovih kolon in polj pa
so dopolnjeni na tekst 8.5% 9.5% in 20% 22%.
Na določenih izpisih imate v parametru izpisa zaradi kontrole možnost izbora:
'Brez 8,5 in 20'
ali 'Samo 8,5 in 20'.
Po privzeti vrednosti se upoštevajo vse stopnje 'Skupaj 8.5 20 in 9.5 22' (tudi stopnja 0 in pavšalno nadometilo
8%).
8. OBRAČUN OBRAZEC DDV-O

Akcija 'Obračun iz davčne evidence' je dopolnjena tako, da v kolone, kjer se sešteva 8,5 % DDV, se sešteva tudi
9,5% DDV in enako, kjer se sešteva 20% DDV, se sešteva tudi 22% DDV. Teksti v naslovih kolon in polj pa so
dopolnjeni na tekst 8.5% 9.5% in 20% 22%.
2.7 Prodaja - Artikli seznam
Okno je po večini enako oknu na Proizvodnja-tehnični podatki - Artikli. Tudi prikazani podatki so enaki kot na oknu
v proizvodnji. Opis/pomoč okna v Proizvodnja-tehnični podatki - Artikli
Razlike v primerjavi z omenjenim oknom:
V glavi okna so dodatni filtri.
• Artikel za partnerja: to NI filter za partnerjeve artikle, ampak le za podatek, za katerega partnerja naj išče
pod partnerjevo šifro in naziv, ter katero naj prikaže. Vnos šifre in naziva se omogoči šele, ko vnesete
partenrejvo šifro po katerem hočete iskati.
• jezik : v katerem jeziku naj prikaže naziv
• cenik: po katerem ceniku naj prikaže ceno
• šifra: iskanje po partnerjevi šifri artikla (predhodno mora biti partenrejva šifra vpisana v polju Artikel za
partnerja)
• naziv: iskanje po partnerjevem nazivu artikla (predhodno mora biti partenrejva šifra vpisana v polju Artikel
za partnerja)
• samo artikli iz dokumentov partnerja: prikaz artiklov, ki so tudi postavke na komercialnih dokumentih / ki so
tudi uporabljeni na komercialnih dokumentih
• proizvajalec: iskanje po proizvajalcu (šifra partnerja) iz nabavnih podatkov artikla
3. NABAVA
Modul Nabava nudi podporo nabavnim službam v smislu izdelave različnih dokumentov, raznih analiz in nekaterih
potrebnih evidenc pri poslovanju s dobavitelji. Osnova za delo v nabavi so razni dokumenti (povpraševanje, naročilo,
ipd.), ki so poljubno nastavljivi s pomočjo nastavitve dokumentov, kjer nastavimo vrste dokumentov in način dela -
funkcije posameznega dokumenta. Dokumenti se lahko kreirajo samostojno ali na osnovi določenega dokumenta.
Modul je povezan z modulom matičnih podatkov (artikli, poslovni partnerji), modulom za upravljanje zalog in z
modulom za planiranje, ki določa potrebe za naročanje.
Dokumente vnašamo na meniju Logistika – Nabava – Dokumenti.
3.1 Plan nabave

3.3.1 Likvidacija - prevzemnice
3.3.2 Likvidacija
3.5 Javni razpisi
3.5.1 Javni razpisi preko internet aplikacij
3.1 Plan nabave
Plan nabave je prikaz vseh delovnih nalogov nabave. To je seznam artiklov, ki jih je potrebno nabaviti, da bomo
zadostili planu izdelave. Plan nabave je posledica planiranja materialnih potreb oziroma ročnega vnosa delovnih
nalogov. Avtomatska izdelava delovnih nalogov je opisana v poglavju IV točka 7. Plan nabave je tudi osnova za
pisanje naročilnic. Pomen posameznih polj in način dela s planom nabave je opisan v nadaljevanju. Razdeljen je na
dva dela: seznam in delovni nalog (DN). Modul Plan nabave najdemo na meniju Logistika - Nabava - Plan
nabave.
Seznam
Seznam služi za pregled plana nabave. Sestavljen je iz iskalnih parametrov in postavk (vsebine).
Iskalni parametri:
Center izberemo naziv upravljalnega centra.
Projekt dvojni klik na to polje, odpre seznam projektov.
DN podana je šifra delovnega naloga, ki je pomemben za proizvodnjo.
Ident dvojni klik na to polje, odpre dokument Artiklov, v katerem izberemo artikel.
Partner
dvojni klik na to polje, odpre dokument Partnerja, v katerem izberemo partnerja.
Samo GP prikaže samo glavne plane nabave.
Termin OD - najprej izberemo po katerem datumu bo program prebiral podatke. Možnosti so: Datumu dobave in
DO Datum dokumenta. V polji od - do vnesemo datume od kdaj do kdaj želimo izpis podatkov.
NP s klikom na to polje označimo, da program prikaže Napovedi.
PL s klikom na to polje označimo, da program prikaže Planirane delovne naloge.
PF s klikom na to polje označimo, da program prikaže Planirano fiksne delovne naloge.
KO s klikom na to polje označimo, da program prikaže Končane delovne naloge.
Klik na gumb Obdelave, odpre več obdelav odvisno od nastavitev. Med njimi so obdelave:
Fiksiranje naloga in Brisanje izbranih nalogov. Obdelava Fiksiranje naloga spremeni status
naloga iz Planirano v Planirano fiksno. Obdelava Brisanje izbranih nalogov služi za brisanje nalogov.
Generiranje naročilnic iz DN – omogoča avtomatsko izdelavo naročilnic za izbrane postavke.

Naročilnice se
generirajo po privzetih poslovnih partnerjih (ena naročilnica za enega poslovnega partnerja). V akciji
lahko skrbniki nastavijo, da se datum dobave kreiranih naročilnic vedno postavi na zadnji delovni dan
pred privzetim datumom dobave, če ta pade ravno na nedelovni dan.
(za skrbnike: v funkcijo mrp_Narocilnica_iz_DN v zadnji parameter vpišemo: /DatDob='1D'; če pa
želimo, da nam postavi datum dobave na prvi naslednji delovni dan pa vpišemo v funkcijo:
/DatDob='1N')
Glej tudi točko 3.2 Prenos iz plana nabave v naročilnico (dokument).
Postavke:
Ident je šifra artikla. Dvojni klik na to polje, odpre dokument Osnovni podatki artikla.
Projekt dvojni klik na to polje, odpre osnovne podatke projekta.
Status prikaže ali je nalog Planiran ali Planirano fiksen.
Tip označene postavke so glavni nalogi.
DN podana je šifra delovnega naloga, ki je pomemben za proizvodnjo.
Naziv je ime artikla.
Količina količina blaga.
EM enota mere artikla.
Cena cena iz Aktivnega cenika
Dat. naro datum začetka nabave.

(Začetek)
Št. dni število dni do starta DN. Če je termin že pretekel, je število dni obarvano rdeče in ima predznak
minus.
Dat. doba. datum konca nabave.

(Konec)
Center naziv upravljalnega centra.
Datum datum lansiranja DN v proizvodnji.

lansiranja
KS je šifra kontne skupine.
Partner je šifra partnerja. Dvojni klik na to polje, odpre dokument Osnovni podatki partnerja.
Naziv ime partnerja.

partnerja
Klasif če iščemo naloge prek klasifikacije, se tu vpiše vrednost.
Nabava oznaka pomeni, da je postavka že v dokumentu Povpraševanje, ki mora imeti status zapiranja OD
Odprta ali Delno zaprta (Ročno zaprte in Zaprte postavke NISO zajete kot aktulano povpraševanje)!
(Nastavitve dokumenta: VpZal=0 ; Tip dokumenta je P; vnos naloga na postavki dokumenta). Z
dvokilom na polje Nabava se odpre detajlna vrstica s prikazom podatkov o izvedenih povpraševanjih
za pozicioniran artikel (idnet) in projekt.
Prioriteta prikaže oznako prioritete naloga.
Spremenil uporabniško ime uporabnika, ki je delovni nalog nazadnje spremenil.
Spremenjeno datum in ura zadnje opravljene spremembe.
Opombe
dodatne opombe k nalogu.
Kreiran datum in ura kreiranja delovnega naloga.
Oznaka oznaka artikla.
ABC prikaže ali ima artikel določen ABC razred.
Nadomestek Možen je tudi prikaz šifre nadomestnega artikla. Za pregled artiklov, ki imajo nadomestni artikel, si
(opcijska pomagamo s filtrom (obkljukamo Nadomestki). Ponovno preberemo in dobimo seznam artiklov z
kolona) nadomestnimi artikli (potreben vklop s stikalom dwopc_d_PlanNabave_Seznam). Glej tudi:
PLANIRANJE Z NADOMESTNIMI ARTIKLI.
DN (Delovni nalog):
Projekt dvojni klik na to polje, odpre seznam glavnih projektov.
Status prikazuje v kateri fazi se nahaja določen delovni nalog v nabavi.
DN vnesemo šifro delovnega naloga, namenjenega na nabavo.
Glavni klik na to polje, označi plan za glavni plan.

plan
Ident dvojni klik na to polje, odpre dokument Artiklov, v katerem izberemo artikel za katerega želimo izdelati
delovni nalog.
Center vnesemo šifro upravljalnega centra.
Prioriteta določa prioriteto izbora delovnega naloga, poljubna oznaka za specialne izpise in analize.
Količina vnesemo količino artiklov.
Postopek običajno pri takih artiklih ni tehnološkega postopka, ker se kupijo.
Kontrole izbor običajno ni potreben ker ni operacij.
Termin določimo začetek in konec nabave (vnesemo datum in uro začetka in konca).
Opombe poljuben opis.
ABC podatek ABC iz artikla.
Osnovni prikaz: 3. NABAVA
3.1.1 Plan nabave - osnovni podatki DN
Projekt Pripadnost delovnega naloga projektu. Ne glede na tip proizvodnje je pripadnost projektu
obvezna. Projekt lahko predstavlja posamezno naročilo kupca, interni projekt ali zaključeno
področje ali obdobje.
DN Delovni nalog enolično določa preskrbo (nabavo) posameznega artikla. Šifra delovnega naloga
je običajno sestavljena iz številke projekta in iz tekoče številke delovnega naloga (odvisno od
nastavitev).
Glavni plan To je posebna oznaka, ki pomeni, da je delovni nalog odprt ročno (izdelava na zalogo, ipd) in
ni generiran avtomatsko na podlagi plana prodaje.
Ident Šifra identa (artikel - predmet dela). Z dvoklikom na to polje lako ident izberemo iz šifranta.
Center To je oznaka upravljalnega centra, ki določa odgovornost za izdelavo ali nabavo artikla. S
številko upravljalnega centra definiramo odgovorno službo ali osebo za vzdrževanje podatkov
ali nadzor nad podatki. Upravljalni centri morajo predhodno definirani.
Količina Količina izdelave artikla (pomeni predvideno bruto količino izdelave).

POZOR!
Pri artiklih z nedeljivo enoto mere, se količina samodejno zaokroža na celo število.
Pri spremembi količine delovnega naloga se količina potreb samodejno proporcionalno
preračuna.
Prioriteta Če imamo dogovor o prioritetah nalogov, jo vpišemo (A,B,C,...).
Postopek Definira varianto tehnološkega postopka na DN. Kot privzeta se uporabi osnovna varianta,
ročno pa potem lahko izberemo alternativno, če je na artiklu predvidena.
Kontrole Polje krmili odnos med termini na delovnem nalogu in pripadajočimi operacijami:
- Termin DN (CD,)
Vse operacije dobijo začetni in končni termin delovnega naloga.
- Termin Operacije (CO,)
Začetni in končni termin delovnega naloga se prepiše iz začetka prve in konca zadnje
operacije.
- Termin neodvsen (CN,)
Termini delovnega naloga in operacij so neodvisni.
Termin (Datum, Termin opisan z datumom in uro nam določa predviden začetek delovnega naloga in predviden
Ura) zaključek. Če vnesemo en termin, se drugi izračuna avtomatsko glede na pretočni čas
(tehnoloških operacij).
Opombe V to polje poljubno vpišemo opombe glede na stanje delovnega naloga.
Regeneriraj DN po Ob vključeni vrednosti - kljukica (privzeta vrednost na planiranih DN, drugače izključena), se
kosovnici in pri spremembi količine na DN (popravek DNja), pobrišejo potrebe in operacije tega DN-ja, in
tehnologiji se na novo prenesejo iz kosovnice in operacije identa. Paziti moramo, če smo dodajali nove
zapise potreb, ker se v takšnem primeru pobrišejo.
Če kljukice ni, se potrebe in tehnologija sorazmerno spremenijo, glede na povečano ali
pomanjšano količino.
Priponka Bližnjica do prikaza in urejanja priponk delovnega naloga.
Poleg polj v katere lahko ročno posegamo so še polja, ki jih program avtomatsko izpolnjuje glede na stanje DN. Ta
polja so:
Status Pove nam status DN, ki ga ima določen nalog v proizvodnji. Opis statusov glej na Tabela za
vzdrževanje DN.
Datum lansiranja Izpiše se datum, kdaj je bil nalog lansiran v proizvodnjo.
Prejeto (Tren. Koliko posameznih izdelkov na delovnem nalogu že izdelanih.

količ.)
Glej tudi: 3.1 Plan nabave
3.1.2 Plan povezav NABAVNIH delovnih nalogov
Stran je namenjena pregledu planske situacije nabavnega delovnega naloga v kompleksnih proizvodnih procesih.
Posamezen delovni nalog je v tovrstnih proizvodnjah le člen planske verige. Planska veriga predstavlja povezavo
proizvodnih delovnih nalogov (končni izdelek, sklop, podsklop, element).
Obdelava planiranja ustvarja te planske povezave in jih vedno znova 'regenerira'. Preko tako ustvarjene mreže
planskih povezav, dobimo za vsak posamezni DN informacijo kako je povezan levo oziroma desno (v časovnem
smislu). Lahko uporabimo tudi termine nazaj/naprej ali navzdol/navzgor.
Torej vsak DN pozna svoje podrejene, ki zadovoljujejo njegove potrebe in tudi nadrejene, ki jih on zadovoljuje. Prav
tako se v postopku planiranja za vsak DN izračunata teoretična termina začetka in konca planske verige (Nazaj in
Naprej v seznamu).
V primeru da se omenjeni datumi niso mogli izračunati so postavljeni sistemski datumi z letnicami 2001 in 2050, kar
omogoča ustrezno sortiranje.
Glej tudi: 3.1 Plan nabave
Običajno pisanje dokumentov poteka z vnosom postavk, kot je običajno za vse nove zapise. V nabavnih dokumentih
pa je omogočen prenos postavk iz plana nabave na sledeče možne načine:
1. Kopiranje artiklov iz plana nabave:

Odpremo okno Dokumenti Nabava (Logistika-Nabava-Dokumenti), VD: Naročilnica. Dodamo nov zapis (F8) in
izpolnimo glavo naročilnice. Odpremo še okno Plan nabave (Logistika-Nabava-Plan nabave). V oknu Plan nabave
izberemo postavke (Ctrl+klik), ki jih želimo prenesti na dokument. Ko so postavke izbrane, jih kopiramo v doložišče
(desni klik - kopiraj delovne naloge). Ponovno se vrnemo na okno za vnos nove naročilnice, na področje kjer
vnašamo postavke, kliknemo z desno tipko, ter izberemo opcijo Prilepi delovne naloge.
Postavke lahko prenesemo tudi na način primi-spusti (drag and drop). Ob vpisu vseh postavk na naročilnico,
prenesni nalogi dobijo status KO - končano.
Če tako postavko nato pobrišemo, se status DN-ja povrne v PL (planiran) , če pa je bil predhodni status DNja v
planu nabave PF (Fiksiran), pa se vrne v PF. Vračanje v prvotni status ob brisanju lahko izključimo v stikalu:
MRP_AutoOdpriKoncane (glej tudi opis stikala).
Ko so postavke vpisane, lahko dokument dokončamo in ga vpišemo.
2. Avtomatsko generiranje naročilnic iz delovnih nalogov:

V oknu Plan nabave (Logistika-Nabava-Plan nabave) preberemo idente, kateri so potrebni za naročilo. Označimo
idente, za katere želimo izdelati naročilnice, kliknemo na Obdelave in izberemo Generiranje naročilnic iz DN.
Odpre se nam okno Poročilo obdelave, ki nam zapiše, koliko delovnih nalogov smo izbrali ter koliko dokumentov
Naročilnica, je bilo izdelanih. Ob prenosu nalogov, tako preneseni nalogi iz plana nabave izginejo - dobijo status
KO.
Izdelane dokumente pregledamo na Seznamu okna Dokumenti Nabava.
Tak način nam omogoča, da pravilno spremljamo planiranje nabave, saj samo tak postopek zagotavlja pravilno
vsebino plana nabave.
Likvidacija je namenjena potrjevanju prejetih računov (običajno v službi nabave oz. druge odgovorne osebe) in
zagotavljanju zadnjih nabavnih cen za kupljene artikle. S funkcijo likvidiranja povežemo dokumente v
računovodstvu (prejete račune) s postavkami - artikli dokumentov v materialnem poslovanju (prejete dobavnice).
Ob tem se izračuna status likvidacije na prejetem računu. Ker se vsi računi ne likvidirajo s prevzemnico (prejetim
materialom), lahko status postavljamo tudi ročno. Povezave med dokumenti so več proti več (račun lahko likvidira
več prevzemnic, ena prevzemnica je lahko likvidirana z več računi).
Osnovni pojmi:
Prejeti račun - dokument iz modula računovodstvo (ACC), ki ima vključeno stikalo Dokument se likvidira.
Zaželjeno je da ima dokument nastavitve obvezen vnos osebe, klasifikacija osebe se mora začeti z 'O#L'. Vnos
partnerja mora biti nastavljen na Obvezno eden.
Prevzemnica - dokument iz modula materialno poslovanje (MAT), ki ima vključeno stikalo Dokument se likvidira.
Imeti mora tudi nastavljen obvezen vnos poslovnega partnerja.
Likvidator - oseba, ki je zadolžena za likvidiranje posameznega prejetega računa. Vnos gre preko polja za odg.
osebo v glavi dokumenta (Likvidator:) ali na oknu za vnos davčnih postavk (Davčna evidenca). Oseba mora
pripadati klasifikaciji O#L. V kolikor ima klasifikacijski ključ osebe podrejene ključe, se smatra ta likvidator za
nadrejenega vsem osebam, ki imajo podrejene klasifikacijske ključe.
Status - likvidacije na prejetem računu. Izračunava se ob likvidiranju materialnih postavk (primerja že likvidirano
vrednost računa z vrednostjo za likvidiranje). Lahko se postavi tudi ročno (Likvidirano-ročno) ter se s tem potrdi
račun, čeprav ni kompletno likvidiran s prevzemnico ali sploh ni povezan na prevzemnico.
Do okna Likvidacija prejetih računov lahko dostopamo po treh poteh:

1. Preko vnosa prejetega računa (Računovodstvo >> Finančno račununovodstvo >> Dokumenti >> Na dokumentu
kliknemo na gumb Likvidacija v spodnjem delu okna),
2. Likvidacija računov v nabavi (Logistika >> Nabava >> Likvidacija računov),
3. Likvidacija računov v računovodstvu (Računovodstvo >> Finančno računovodstvo >> Likvidacija računov)
1. Preko vnosa prejetega računa (Računovodstvo >> Finančno računovodstvo >>

Dokumenti )
Vnos poteka preko okna Davčna evidenca, kjer lahko vnašamo podatke, potrebne za kasnejšo likvidacijo ter
pregledujemo status in vrednost že likvidiranega računa. Klik na gumb Likvidacija nam odpre okno Likvidacija
prejetih računov in sicer odpre se okno na zavihku Prevzemnice (glej sliko pri Likvidacija računov v nabavi).
Polja na oknu, ki se nanašajo na likvidacijo:
Status: Vnos statusa likvidacije (dropdown listbox). Prikaže trenutni status. Status lahko spremenimo v 1 ali 6. Ob
novem zapisu napolni z 1, če je dokument označen, da se likvidira in s 6, če se ne likvidira. Status se lahko
spreminja samo, če račun še ni knjižen (nima računovodskih postavk).Status ima lahko naslednje vrednosti:
1 - Za likvidirati: Račun je vnesen in čaka na likvidiranje.
2 - Delno likvidirano: Izračunano - znesek likv. je manjši od računa.
3 - Preveč likvidirano: Znesek likvidacije je večji od računa.
4 - Devizno nelikvidirano: Izračunano - znesek v EUR je enak-je likvidiran v celoti, devizni se še razlikuje in ga je
potrebno likvidirati.
5 - Likvidirano: Izračunano - likvidirani zneski so enaki z računom
6 - Likvidirano-ročno: Postavljeno z akcijo uporabnika.
7- Zavrnjeno: Nekateri uporabniki se poslužujejo tega polja za namene Zavrnitve računa in ne preko Statusa
dokumenta v računovodstvu Zavrnjeno.
Predlog statusa likvidacije krmilimo preko stikala 'Likvidacija_nacin', ki velja za vse VD-je, ki se likvidirajo. Možna je
določitev predloga statusa tudi na posameznem VD-ju, z nastavitijo na matičnem podatku VD-ja na zavihku 'Detajlni
podatki' . V polju 'Kontrolni podatki' vpišemo /Likvidacija_nacin= 0, kar pomeni, da se predlaga status 'Likvidirano-
ročno' ali pa /Likvidacija_ nacin=1 kar pomeni, da se predlaga status 'Za likvidirati'.
Likvidator: vnos oznake likvidatorja iz šifranta oseb z oznako Likvidatorji (klasifikacija O#L). Ob novem računu
napolni s prijavljeno osebo, v kolikor spada med likvidatorje. Dovoljen vnos samo, če je status 1.
Vzorec knjiženja: vnesemo vzorec knjiženja za knjiženje postavk v dokument po opravljeni likvidaciji. Vzorec je
predhodno nastavljen v dokumentu Vrste dokumenta.
Brutto: aktivirano polje brutto pomeni, da vnašamo bruto znesek (znesek z davkom).
Netto: aktivirano polje netto pomeni, da vnašamo neto znesek (znesek brez davka).
Gumb Likvidacija: ta gumb nam omogoča direkten in hiter dostop do dokumenta Likvidacija.
Polji Za likvidacijo predstavljata znesek za likvidiranje tega računa (devizni in v EUR). V kolikor je račun v EUR,
deviznega zneska ni. Izračun: Vsota vseh osnov, plus vsota neodbitnih davkov.
Polji Likvidirano predstavljata devizna in tolarska vsota vseh postavk prevzemnic, vezanih na ta račun.
Gumb Predlog iz likvidacije: Predlog služi , če imamo drugačen krogotok dokumentov. Prvo se ovrednoti
prevzemnica brez podatkov zabeleženih v davčni evidenci, račun je knjižen samo z glavo s kontrolnim znesekom,
potem se iz likvidacije kreira davčna evidenca. Po pravilih % davka zapisanega na artiklu, % odbitnega ddv če
obstaja,....Statusi likvidacije so v tem primeru Likvidirano preveč in v minus, ampak tak je dogovor. Uporablja se za
javne ustanove.
Po vnosu računa (Vpiši), izberemo gumb Likvidacija, ki nam odpre okno Likvidacija prejetih račun in se sicer že
postavi na zavihek Prevzemnice. Nato izberemo ustrezno/e prevzemnice in nadaljujemo z likvidacijo. Glej
Likvidacija.
Vnos in spreminjanje davčnih postavk:

Spreminjanje posameznih podatkov je odvisno od nastavitve Sprem.dav.evid. po knjiženju na vrsti dokumenta.
Če je nastavitev vključena, lahko postavke davčne evidence poljubno spreminjamo, omejeni smo samo z odprtim
obdobjem (datum). V kolikor je izključeno, je spreminjanje blokirano, če je prejeti račun knjižen v računovodstvu
(ima postavke) ali je status likvidacije 5 ali več.
2. Likvidacija računov v nabavi (Logistika >> Nabava >> Likvidacija računov)

Odpre se nam okno, kjer se izpiše seznam računov za likvidiranje (Status: Za likvidirati).
Zvihek - Računi: izbor računov za likvidiranje. Vsak uporabnik lahko vidi samo račune, kjer je vpisan kot likvidator
oz. je nadrejen likvidatorju. Račune lahko omejimo po statusu računa. V seznam pridejo vsi prejeti računi izbranega
statusa, termina od - do, parterja, računa (šifra računa) in likvidatorja. Seznam ima vključen servis za izbor več
zapisov (Ctrl klik). Na gumbu Obdelave lahko izberemo akcijo nad izbranimi zapisi, ki:
Postavi status na 6 - Likvidirano-ročno
Postavi status iz 6 na izračunan ( 1, 2, 4, 5 ) - Storniraj ročno likvidacijo
Z dvoklikom na izbrani dokument (npr. na VD) ali z izborom dokumenta, ter s klikom na Prevzemnice in nato po
izboru prevzemnice na Likvidacija nadaljujemo postopek likvidacije.
3. Likvidacija računov v računovodstvu (Računovodstvo >> Finančno

računovodstvo >> Likvidacija računov)
Odpre se nam okno Likvidacija prejetih računov (vendar le z zavihkom Računi), ki nam omogoča pregled
nelikvidiranih računov. Z dvoklikom na številko izbranega dokumenta se nam odpre izbrani dokument. V spodnjem
delu okna kliknemo na Likvidacija, ki na pelje do okna Likvidacija prejetih računov.
Ko izberemo račun, ki ga bomo likvidirali, izberemo zavihek Prevzemnice: Glej Likvidacija - Prevzemnice.
Ko izberemo ustrezno prevzemnico, izberemo zabihek Likvidacija: Glej Likvidacija.
Za pregled izvedenih likvidacij izberemo zavihek Pregled likvidacij. Glej Pregled likvidacij.
3.3.1 Likvidacija - Prevzemnice
Ko izberemo ustrezen račun za likvidacijo, kliknemo na zavihek Prevzemnice. Prikaže se nam naslednje okno:
Filtri v glavi seznama prevzemnic so naslednji:
Dok.veza: vklop tega stikala pomeni, da se v seznamu prikažejo samo neposredno povezane prevzemnice
(povezave računa z naročilnico oziroma dobavnico se lahko postavijo pri vnosu računa na zavihku
povezave).
Dobavitelj:določiti je potrebno tudi čigave prevzemnice likvidiramo (šifra iz šifranta poslovnih partnerjev). Privzeta
vrednost je poslovni partner iz izbranega prejetega računa. Drugi poslovni partner pride v poštev pri
dolikvidiranju dodatnih stroškov (prevoz, carina, dodelava) ali v primeru, da blago dobavi nek
dobavitelj, račun pa izstavi nekdo drugi.
Št.dok omeji prevzemnice po številki dokumenta.
VD: vrsta dokumenta prevzemnice.
Status: Izberemo lahko med prevzemnicami z različnim statusom likvidiranja (Nelikvidirane, Delno, Likvidirane),
privzeta vrednost je Nelikvid+delno.
Zun.dok omeji prevzemnice po številki zunanjega dokumneta.
Termin: omeji prikaz dokumentov za izbrani datum na dokumentu za izbrano obdobje.
Ko izberemo ustrezno prevzemnico (lahko izberemo tudi več prevzemnic hkrati in sicer s Ctrl+klik označimo izbrane
prevzemnice, da se obarvajo modro) in kliknemo na zavihek Likvidacija (ali dvokliknemo na izbrano prevzemnico).
Za nadaljni postopek glej Likvidacija.
Osnovni prikaz: Likvidacija prejetih računov
3.3.2 Likvidacija
Likvidacija je razporejanje zneska Za likvidiranje iz računa na posamezne postavke prevzemnice (na sliki primer
ene postavke). Na vrhu je prikazan izbran račun in partner ter znesek v domači valuti, pod tem zneskom pa še
vrednost v tuji valuti, če obstaja. Pod računom so prikazani še podatki prevzemnice.
Če račun povežemo z več prevzemnicami, lahko pregledamo vse prevzemnice s potrditvenim poljem Vse
prevzemnice. V tabeli so nanizani vsi artikli izbrane prevzemnice, ki jim je potrebno dodeliti vrednost. V koloni
Vrednost so prikazane vrednosti postavke (za količino), na dnu tabele pa vsota vseh postavk (tudi tistih, ki niso
prikazane in so na drugih prevzemnicah - vidimo jih s klikom na potrditveno polje Vse prevzem.
Identi pripravljeni za likvidacijo so navedeni v tabeli, ki ima naslednje nazive kolon:

Prevzemnica Označuje zaporedno številko prevzemnice.
Zap.
Ident Šifra identa.
Naziv Naziv identa.
Količina Količina identa.
EM Enota mere identa.
V cenik
S potrditvijo tega polja (kljukica) dovolimo vpis cen v cenik skupaj z odvisnimi stroški (kluč
Vpis_Likvidacija_PoCeni). V cenik se vpiše datum PER prevzemnice.
Pod vsotami so še naslednja polja:

Strošek Izbiramo različne stroške za likvidacijo
Za likvidirati Ki prikazuje še ne likvidirani znesek izbranega računa v domači valuti, zraven je še polje za prikaz
istega zneska v originalni valuti.
Vsem Če želimo vpisati različno ceno na dva enaka identa, s klikom odstranimo kljukico.
identom
Vnos vrednosti - cene postavk:

Na oknu za likvidacijo so vsi glavni podatki prevzemnice, potrebno je določiti vrednost - ceno postavke. Možen
je vnos cene ali vrednosti v domači ali izvirni valuti, program sam preračuna manjkajoče vrednosti. Pri likvidaciji
lahko določimo tudi poreklo materiala, ki se vpiše na prevzemnico istočasno pa lahko odločimo, ali naj se cena vpiše
v cenik. Katere cene so prikazane v oknu desno (na sliki Planska cena, Zadnja nab. cena, Nova zad. nab. cena), se
lahko poljubno nastavi (Sistem-Uporabniške nastavitve, Ključ: Likvidacija_cene). V našem primeru je prikazana
razlika med prejšnjo nabavno ceno in novo ceno glede na vnesene podatke, kar pomaga pri odločitvi ali novo ceno
vpisati.
Vnos odvisnih stroškov:

Za vnos odvisnih stroškov je potrebno materialni prejem najprej likvidirati. Nato izberemo račun (npr. za prevoz),
kliknemo na likvidiraj. Odpre se nam okno za izbor prevzemnic. V tem primeru moramo izbrisati partnerja, ki se
avtomatsko vnese v vnosno polje Dobavitelj in vnesti dobavitelja od katerega smo prejeli prevzemnice, katere
želimo dodatno ovrednostiti z odvisnimi stroški. Izberemo prevzemnice in kliknemo na zavihek Likvidacija.
Likvidacija prevzemnice razdeljena na različne stroške: osnovni (00) Materialni splošni stroški - ki je obvezen za
vnos in likvidira prejeti račun in ostali odvisni stroški iz Šifrant nabavnih stroškov (Logistika >> Nabava >>
Šifranti >> Nabavni stroški).
Za vnos odvisnih stroškov je potrebno najprej določiti Strošek (izberemo iz spustnega seznama), nato kliknemo na
Obdelave in izberemo akcijo Dodajanje zneska. Odpre se nam naslednje okno, za vnos odvisnih stroškov.
Delitev zneska lahko določimo z vnosom Zneska in ukazom, kako naj program razdeli vnešeni znesek. Možnosti so
naslednje: Razdeli po: Vrednosti (Trenutno likvidirana vrednost izbranega računa. Deluje ko imamo na izbranem
Strošku, npr. 01 Stroški transporta, za izbrani pevzem že ovrednotene-likvidirane postavke.), Količini (količina
postavke), Likv. vrednosti. (Skupaj likvidirana vrednost vseh računov na izbranem prejemu. Če imamo za izbrani
prevzem ovrednotene-likvidirane stroške, ki niso stroški za katere delamo likvidacijo).
Lahko pa kar obkljukamo Preostali znesk in izberemo porazdelitev. Potrdimo izbiro (V redu) in nato še vpišemo
odvisne stroške (Vpiši).
Ko prevzemnico razdelimo na več stroškov moramo paziti, da preden zamenjamo strošek vpišemo v bazo (na
dokumentu ne samo na postavki) prejšnji likvidirani strošek.
Ko vse postavke prejema ovrednotimo, smo zaključili likvidacijo prevzemnice. Račun pa je likvidiran, ko je
razdeljena celotna vrednost računa na postavke izbranega prejema (lahko tudi na več prejemov).
Pri vpisu cen v cenik moramo biti pazljivi na to kdaj bomo dali vpis cene v cenik. Za upoštevanje vseh stroškov,
moramo dati vpis cene v cenik, ko likvidiramo prevzemnico z zadnjim stroškom. Vpis cene v cenik lahko
izvršimo tudi že prej. Vpisalo pa nam bo samo ceno, ki je bila likvidirana do tega trenutka, ostalih stroškov ne bo
vpisanih v ceno ampak bodo samo zabeleženi v likvidaciji.
Vpis majhnih cen v cenik:

- Editiranje internih cen na vmesniku za likvidacijo je povsod narejeno na 4 decimalna mesta. V ozadju pa operiramo
s ceno na 6 decimalk.
- V primeru, da je Vrednost / Količina manjša od 1 in obstaja vrednost tudi na tretji decimalki in cene v ceniku še ni,
se cena vpiše v cenik za faktor količine 100 (kar je ekvivalentno štirim decimalnim mestom).
POZOR: Če cena v ceniku že obstaja se vedno vpiše cena za enak faktor količine kot je na trenutni aktivni ceni. Zato
je pomembno kakšna je vpisana količina, saj pri napačni količini, lahko vpisujemo tudi ceno =0.
Za lažje delo so na gumbu Obdelave dosegljive naslednje akcije:

Vpis porekla Omogoča vpis porekla vsem postavkam istočasno.
Odlikvidiraj Omogoča odlikvidiranje postavk. Za odlikvidacijo je pomembno, da imamo izbran isti Račun,
postavke Prevzemnico ter Strošek, kot takrat ko smo izvedli likvidacijo teh postavk. Ko izvedemo to akcija, se
nam v okencu Za likvidirati zopet pojavi znesek računa. Po izvedbi akcije je potrebno tudi klikniti
gumb Vpiši.
Dodajanje Omogoča porazdeliti poljuben znesek enakomerno vsem postavkam. Znesek lahko porazdelimo
zneska glede na Vrednost, Količino ali Likvidirano vrednost.
Prenos cen iz Omogoča prenos cen iz postavk naročila.

naročila
Prenos cen iz Omogoča izbor cenika iz katerega naj se cene prenesejo.

cenika
Likvidacija iz Iz izbranega cenika izračuna razmerje med cenami, na osnovi razmerja porazdeli vrednosti
deležev posameznim postavkam prejema.
Vpiši ECL ko želimo vpisovati ECL dokument v promet (za spremljanje uvoza zaradi izvoza, ECL - enotna
dokument carinska listina), izberemo to obdelavo, ki odpre novo okno za vnos in izbor ECL dokumentov. Nov
ECL vnašamo na običajen način v tabelo, v promet pa ga prenesemo z gumbom Prenos. Pri prenosu
lahko v promet tudi prepišemo vrednosti posameznega artikla iz uvoznega dokumenta, ki služi za
prikaz vrednosti uvoženih (zadolženih) artiklov. Vrednost se preračuna v valuto na izjavi.
Označi vse za Omogoča vpis cene v cenik vseh postav istočasno.

vpis cene Pregled likvidacije: stran za pregled povezav Račun - Prevzemnica. Izberemo lahko pregled vseh
prevzemnic za izbrani račun ali vseh računov za izbrano prevzemnico. Poleg tega lahko
pregledujemo tudi vsote posameznih stroškov, ki pripadajo prevzemnici.
Po opravljeni likvidaciji lahko kliknemo še na Pregled likvidacij, kjer se nam izpiše seznam opravljenih likvidacij. Glej
Pregled likvidacij.
Pregled likvidacij nam nudi pregled med prejetimi račun in prejemi. Z izbirnim poljem Prevzemnice, pregledujemo
račune z vezanimi prejemnicami, z izbiro Računi, pa ravno obratno, prejemnice z vezanimi računi.
Do Likvidacije prejetih računov lahko dostopamo tudi preko kolone Stat. likv (status likvidacije) izbranega računa,
ki je prikazana na seznamu prejetih računov, ki se nahaja na Računovostvo>>Finančno
računovodstvo>>Dokumenti.
Namenjeno je pregledu podatkov s področja nabave po različnih kriterijih in omogoča tudi grafični prikaz. Modul
Pregledi in analize v nabavi najdemo na meniju Logistika - Nabava - Pregledi in analize.
Tabela za pregledovanje je sestavljena iz dveh delov: 1. Glava tabele, kamor vpisujemo parametre kakšne
rezultate želimo pregledovati in 2. Postavke tabele, ki prikaže nam rezultat pregledovanja.
1.- Glava tabele:

VD (vrsta med navedenimi možnostmi izberemo vrsto dokumeta za katero želimo imeti pregled in analizo
dokumenta) dokumentov.
Tip dokumenta izbiramo med tipi dokumentov: Vse, Naročila.
Termin določimo datum, po katerem bo določeno obdobje. Izbiramo med možnostmi: Datum
dokumenta, Datum dobave, Datum PER, Datum Planiranja, Datum plačila.
Obdobje vnesemo datuma za katero obdobje želimo imeti prikaz dokumentov.
Status zapiranja zberemo status naročil, ki ji želimo pregledati. Dane imamo možnosti: Vse, Odprto, Zaprto,
(naročil) Delno, Delno+Odprto, Delno+Odprto, Ročno.
Status dok. iz seznama izberemo status dokumenta, za katerega želimo imeti pregled in analizo
dokumentov.
Odgovorna oseba izberemo odgovorno osebo na dokumentu.

(Referent)
Partner glavni partner na dokumentu. Dvojni klik na to polje, odpre dokument Partnerja, v katerem
izberemo partnerja, za pregled in analizo. Filtriranje je omogočeno tudi po klasifikaciji poslovnih
partnerjev.
Država izberemo državo valute.
Posel dvojni klik na to polje nam odpre šifrant poslov, v katerem izberemo posel za pregled in
analizo.
Po postavkah če je polje izbrano, v pregledu prikazujemo postavke dokumentov (odprejo se tudi dodatne
možnosti za filtriranje), sicer pa prikazujemo samo dokumente.
Center izberemo naziv upravljalnega centra. Za vpis mora biti predhodno izbrano polje po postavkah.
Ident ident izbranega artikla. Dvojni klik na to polje nam odpre šifrant artiklov, na kateremu izberemo
določen ident. Filtriranje je možno tudi po klasifikaciji artiklov. Za vpis mora biti predhodno
izbrano polje po postavkah.
Projekt dvojni klik na to polje nam odpre šifrant glavnega plana, v katerem izberemo projekt za pregled
in analizo. Možno je tudi filtriranje po klasifikaciji nalogov. Za vpis mora biti predhodno izbrano
polje po postavkah.
Valuta vnesemo valuto zneskov na dokumentu.
Skupna valuta vnesemo valuto, v kateri želimo imeti pregled nabave. V izbrano valuto program pretvori valute
vseh vpisanih dokumentov.
Tečaj, Za dvojni klik na to polje nam odpre okno v katerem je zadnji prenešeni tečaj za valuto, ki smo jo
izbrali. Klik na gumb Izberi v tem polju ta prenese Tečaj in Za enot v polja.
Zunanji dokument navedemo šifro predhodno pridobljenega dokumenta od poslovnega partnerja.
Šifra dokumenta vpišemo šifro dokumenta, ki ga iščemo.
Klasifikacija pri Partnerju, Identu in Projektu imamo na voljo tudi filtriranje po klasifikaciji. Z dvojnim klikom
se nam odpre novo okno, v katerem na način potegni-spusti izberemo želene klasifikacijske
skupine in kliknemo Vredu.
2. -Postavke tabele:
Vd ime dokumenta. Dvojni klik na polje, odpre dokument Osnovni podatki dokumenta.
Šifra dokumenta je šifra dokumeta. Dvojni klik na polje, odpre Dokument.
Datum dok. je datum dokumenta.
Datum dobave je datum dobave.
Partner dvojni klik na polje, odpre Osnovne podatke partnerja.
Naziv ime partnerja.
Prod. cena je končni znesek fakture.
Osn. Vred. je vrednost brez davka.
Popust je znesek popusta.
Neto Vred je vrednost brez davka z upoštevanjem popusta.
Davek je vrednost davka.

Bruto Vred je neto vrednost + davek
Država je država valute.
Valuta je valuta zneskov na dokumentu.
Referent je oseba, ki je kreirala dokument.
Br. v skup je skupni bruto znesek.
Nt. v skup je skupni neto znesek.
Likv. Vrednost prikaže likvidirane vrednosti za postavke v domači valuti.
Status zapiranja (naročil)prikaže status naročil (O - Odprto, Z - Zaprto, D - Delno,).
Rok. plač. datum plačila.
Dat. plan. datum planiranja.
Grafikoni
Glej opis in delo z grafikoni v meniju Pregledi in analiza prodaje pod točko 2.3.
lokalnih filtrov.
3.5 JAVNI RAZPISI
Modul za javne razpise služi za razpis artiklov, ki jih bomo kupovali po javnem naročilu, definiranju partnerjev,
kateri lahko vnašajo cene za posamezen idente, za pregled vnešenih podatkov in izbor najugodnejšega partnerja na
podalgi najmanjše ponujene cene za artikel.
3.5.1 JAVNI RAZPISI PREKO INTERNET APLIKACIJ
Definiranje uporabnikov za dostop do internet aplikacije za javna naročila
Na seznamu poslovnih partnerjev je potrebno v meni SISTEM ->SKUPNI ŠIFRANTI ->OSEBE

vnesti osebo, kateri bomo dodelili pravico do dostopa v internet aplikacijo za javna naročila.Tip osebe
izberite (primer: Referent za JR). Z dvojnim klikom na polje Mat.št se vam odpre polje za osebe. Če oseba
ni vnešena je potrebno vnesti najprej osebo (desni klik v polje->dodaj nov zapis). Priporočljivo je, da
osebam, ki bodo pripadala poslovnim partnerjem, ki bodo vnašali podatke o JR preko interneta, dodelimo
posebno klasifikacijo (primer klasifikacije osebe: OIJR Osebe/Inetrent uporabniki/Javni razpisi)
Prijava v internet aplikacijo za JR vsebuje MATIČNO ŠTEVILKO in GESLO INTRANET.
Prijava se definira v meniju SISTEM -> ZAŠČITA-> zavihek UPORABNIKI

Osebi je potrebno vnesti vrednosti v naslednja polja:
- Prijava(uporabnik) - priporočljivo je, da je prijava enaka matični številki osebe
- Geslo intranet
Pregled, vpis in objava podatkov na internetu za JR je mogoča samo v primeru, ko imamo podatke vpisane
v naslednjih tabelah:
JAVNI RAZPISI
JR_IDENTI
JR_PARTNERJI
Tabelo JR_IDENTI tvorimo z obdelavo na seznamu Javnih naročil;

- pogoji:
JR mora biti tipa 1 (I.faza JR)
Artikel mora biti aktiven
Status JR mora biti V DELU (0)
trenutni datum mora biti manjši od datuma v polju VnosCenDO (rok vnosa!)
Tabelo JR_PARTNERJI tvorimo ročno na seznamu meni KOMERCIALA->NABAVA-> JAVNI
RAZPISI ->zavihek PARTNERJI;
za kreiranje te tabele mora biti JR s statusom 1 - Objavljen! Tabelo tvorimo ročno, tako da izberemo
določen JR v I.fazi (za II. fazo se bo ta tabela polnila z obdelavo na podalgi podatkov, kateremu JR v I. fazi
pripada; z obdelavo se bodo polnili podatki v tabelo JR_IDENTI, JR_PARTNERJI in v tablo JR_VNOS -
povezava preko JR1ID)
POMEMBNI PODATKI NA PARTNERJU:
Vrednost pogodbe za partnerja se izračuna na podlagi podatka o letni porabi (LPO) ter vnešeni ceni za
posamezni artikel. V znesek pogodbe gredo za posameznage partnerja samo tisti artikli, za katere je bil
izbran.
V stikalu INET_Javni_Razpisi v nastavitvi /Vnoscene= definiramo, ali ponudik podaja neto cene (brez
davka) ali bruto cene (z davkom) in sicer: /Vnoscene=N - neto cena; /Vnoscene=B - bruto cena.
Odvisno od te nastavitve se ustrezno preračuna Bruto oz. Neto vrednost.
Če je način JR z vnosom popusta (Nacin=P) se v vrednosti pogodb upoštava % podanega popusta pri
posamezni ceni.
I.FAZA:
Uporabnik odpre nov JR v I.fazi; vpiše potrebne podatke:
Šifra: avtomatsko se dodeli šira JR. Lahko jo ročno popravimo, možnost vnosa alfanumeričnih znakov.
Opis: kratek naziv javnega razpisa
Tip: za JR v I. fazi izberemo vrednost I.faza
Velja OD - DO: datumsko obdobje za katero velja JR v I. fazi
Zahtevan delež artiklov: vnos procenta (%) delež atiklov, ki jih mora ponudnik ponuditi če želi, da bo
prišel v izbor kot potecialni dobavitelj
Klasifikacija: vpišemo klasifikacijo artiklov za katere izdelujemo javni razpis. Če je več klasifikacij, jih
ločimo z vejico (,)
Odgovorna oseba: oseba, ki je podpisnih na izpisih iz javnih naročil
Kontrole: v to polje vpišemo različne kontrole s katerimi krmilimo celotni sistem JR in sicer so možne
naslednje kontrole:
Prenos artiklov tudi iz drugih UC in sicer:
/AdmctrNadr= vpišemo še UC iz katerega naj se polnijo identi; pogoji:
1. identi iz UC definiranega na JR in v kontroli
2. klasifikacija artiklov mora ustrezati klasifikaciji na JR
3. podatek LPO mora obstajati
3. vsi Nadrejeni preko kosovnice tip=N
(ne glede na artikel.Aktiven in Klasifikacijo nadrejenega)
Prenos nadrejenih artiklov v JR_Identi
/NadrArt=1
/LpoizNadr=1 - (Pobere LPO iz Nadrejenega artikla) pri prenosu v funkciji JRN_POLNI_IDENTE1 prepiše
LPO iz Nadrejenih artiklov na podrejene. Pri prepisu LPO nadrejenega artikla v LPO podrejenega artikla se
upošteva faktor. Sedaj lahko razpiše tudi artikle, ki imajo LPO NULA.
Če želimo, da takih artiklov NE razpiše je potrebno spremeniti status iz uporabe (če ga ni na zalogi in ga
ne želimo naročati) ali pa brisati artikel iz kosovnice.
Prenos EM v jr_identi:
/Em=A iz artikla(osnovna)
/Em=N nabavna (kot prej!)
/Faza=3 - definiranje faze (odprt postopek)
/Izbor=Sklop - način izbora najugodnejšega dobavitelja (znotraj enega JR po sklopoih/skupinah)
/SklopDolzKlas=7 - definiranje dolžine klasifikacijskega ključa za defirnarnje sklopa/skupine
/ArtAktiven=[29]/ - status artiklov, ki naj se prenesejo
/VnosArtiklov=1 kar pomeni, da znotraj 'grupe' - nadrejeni in podrejeni lahko vpišemo samo 1 artikel!!!
/Izbor=E Za 'ročni' izbor najugodnejšega ponudnika za artikel, za katerega smo dobili več kot eno najnižjo
ceno, drugače program 'avtomatsko' dodeli tak artikel tistemu dobavitelju, ki je ponudil več najnižjih cen
znotraj JR
/Oznaka=BPZ/ - na WEB apliakciji prikazujemo v koloni Oznaka dodatni podatek s šifro BPZ (primerno za
razpis zdravil)
/VnosEnakovredni=0/ NE dovolimo vnosa podatkov na enakovredne artikle (ponudnik lahko ponudi
samo razpisane artikle! VELJA ZA OP postopek (faza 3)!!! BREZ NADREJENIH!!!
/Isti_Pro=1/ vnos istega proizvajalca: Pogoj: velja samo za jr_vnos.tipartikla=1 IN če imamo v kontroli
vpisano /Izbor=Sklop/ kontroliramo, da v okviru istega sklopa so vnosi na tiste artikle, ki imajo
v artikel_nabava.proizvajalec
vpisanega istega proizvajalca. Kontrola deluje SAMO v kombinaciji s kontrolo /VnosNadrejeni=0/
(primerno, ko imamo že
vnaprej definrane vse med seboj možne zamenjave (npr. za razpis zamenljivih zdravil)
Če so v okviru istega sklopa artikli brez proizvajalca je tudi OK (teriramo kot da je ISITI
proizvajalec)
/VnosNadrejeni=0/ prepovemo vnos nadomestnega artikla (primerno za razpis zamenljivih zdravil)
Izbor najugodneješe celotne ponudbe
/Izbor=komplet
/CenaPopust=1 kontrola za JR z načinom P - vnos Popusta; če uporabniki vnašajo tako Ceno kot Popust ta
nastavitev pri izračunu najugodnejšega dobavitelja na podlagi najnižje cene s popustom
Opombe: morebitne opombe o JR. Z dvojnim klikom se odpre večje okno za vnos opombe.
Rok vnosa cen: datum in ura do kdaj lahko ponudniki vnašajo podatke preko Interneta.
Upravljalni center: izbor upravljalnega centra za idente, za katere izdelujemo JR
Uporaba: določimo ali je JR aktiven ali je že nekativen. JR, ki imajo datum velja do oz. aktivn do manji od
trenutnega datuma lahko postavimo status kot nekativen. Uporabno zaradi prikaza JR na seznamih za
izbor.
Način: vrednost C = Cena; uporabniki vnašajo ponujeno ceno; vrednost P = Popust; uporabniki vnašajo %
popusta
Cenik:določimo cenik v katerega se bodo prenesle cene z obdelavo, ko bomo določili najugodnejšega
dobavitelja in bomo tudi aktivirali JR. Cenik mora biti definiran za vnos cen po partnerjih!
Polnjenje identov za JR za I.fazo:

Z akcijo za polnjenje tabele JR_identi se vpišejo identi v to tabelo na podalgi definirane klasifikacije.
Uporabnik lahko v tabli JR_Identi še ročno dodaja, briše in popravlja (podatek LPO) idente. Pri obdelavi za
polnjenje identov se polni status identa 0. Pri ročno dodanem identu v to tabelo se posatvi status 3 - ročno
dodan. Tudi ob spremembi podatka (npr. lpo) se status spremeni na 3. Dodajamo, popravljamo in brišemo
idente v tej tabeli samo če je status JR 0 - V DELU!
POMEMBNO: Enota mere EM identa se polni po pravilu: če ima ident NABAVNO EM se prenese le ta,
drugače pa se prenese OSNOVNA EM. Če želimo vedno prenesti OSNOVNO EM je potrebno v kontrolah
javnega razpisa vpisati /EM=A
Funkcija za razpis artiklov JRN_POLNI_IDENTE1

upošteva status artikla, ki so v listi /ArtAktiven=[0124]/
Če je NADREJENI artikel (tiste v UC=JRLEK) nima statusa, ki je naveden v listi se NE razpišejo tudi vsi
njegovi podrejeni!!!
Primer kontrole: /Faza=3/EM=A/NadrArt=1/AdmCtrNadr=JRLEK/Izbor=E/IzbraniDp=IZB/ArtAktiven=
[0124]/
Ko dvignemo status (objavljen, aktiven,...) NE moremo več popravljati podatke v tej tabeli!!!
Če poženemo še enkart obdelavo za polnjnje podatkov se najprej pobrišejo vsi tisti identi, ki imajo status
0 in se ponovno napolnijo! Ko JR dvignemo status iz 0 na višji status (Objavljen) se avtomatsko dvignejo
statusi identa na status 5 OK!
Ko imamo definarane podatke o JR in o identih, ki pripadajo JR, naročnik objavi JR (ne v našem
programu!). V našem programu samo dvignemo status JR iz 0 V DELU na 1 OBJAVLJEN.
Dodajanje partnerjev, ki bodo vnašali podatke za JR:

Ko naročnik dobi prošnjo za dokumentacijo za prijavo na določen JR, moramo ročno dodati tega partnerja
v tabelo JR_PARTNERJI. Tako lahko sedaj ponudnik na podlagi dodeljenaga gesla dostopa do podakov o JR
in lahko začne vnašati podatke v tabelo JR_VNOS. Partnerje lahko dodajamo dokler je JR objavljen.
Definiranje podatkov za podrobnejši / strukturiran vpis podatkov o identu:

Za posemzeni JR lahko določimo katere podatke mora ponudnik vpisati za podrobnejši opis artikla, če
ponuja 'nadomestek'. Najprej je potrebno v šifrantu dodatnih podatkov odpreti šifre dodatnih podatkov
Meni KOMERCIALA->NABAVA->JAVNI RAZPISI -> ŠIFRANTI
Šifrant podatkov za JR:

Šifra: šifra podatka; npr. 01, 02,...
Naziv: Naziv podatka, kateri se bo izpolnjeval, če ponudnik ponuja nadomestek
Obvezno: ali je podatek obvezen ali lahko (0 = lahko; 1 = obvezen)
Format: C - character to so lahko številke ali pa znaki; N - numeric - vnos samo številk; D - date; vnos
datuma
Vnos podatkov na JR
Na strani Podatki na javnem razpisu definiramo (izberemo) katere podatke bo ponudnik lahko vpisoval, če
bo ponujal nadomestek! Iz šifranta dodatnih podatkov izberemo šifro podatka, določimo obveznost vnosa
ter v katero polje se bo podatek vpisoval. Vpisani podatek ja lahko dolg največ 250 znakov!
Objava javnega razpisa na internetu:

Z obdelavo na seznamu javnih razpisov postavimo status javnega razpisa v OBJAVLJEN. JR s statusom
OBJAVLJEN so objavljeni na internetu in njegove definirane podatke ne moremo več popravljati! Ponudiki,
ki imajo dostop do teh JR lahko vnašajo podatke: ali ponujajo razpisan ident oz. njegov nadomestek!
Ponudniki lahko vnašajo podatke do določenaga roka, ki smo ga definirali na JR. Od tega roka dalje
(Datum in ura) ponudniki NE morejo več vnašati podatke, ampak jih lahko samo pregledujejo.
Obdelava podatkov o JR
Po datumu in uri, do kdaj lahko vnašamo podatke, lahko z obdelavo dvignemo status V OBDELAVO. JR s
statusom v obdelavi so pripravljeni za pregled vpisanih podatkov in za VZORČENJE nadomestnih artiklov.
Vzorčenje artiklov
Na strani meni KOMERCIALA->NABAVA->JAVNI RAZPISI->PREGLEDI se vrši tudi vzorčenje
za nadomestne artikle. Vzorči se lahko samo artikli, ki so definirani kot nadomestek. S pomočjo filtrov na
seznamu dobimo zapise, ki so tipa Nadomestek. Za iskanje takih artiklov uporabimo filter Tip artikla in
izbremo vrednost Nadomestek.
Na osnovnih podatkih vidimo podrobnejše podatke o vpisanem artiklu oz. o nadomestku.
Na strani Vzorci vnašamo podatke o:
Datum poziva: vnesemo datum, kdaj so ponudnika pozvali k dostvi vzorca
Datum predvidene dostave vzorca: vnesemo datum, do kdaj naj bi ponudnik poslal vzorec
Datum prejema vzorca: datum, kdaj smo vzorec prejeli
Datum oddaje vzorca: datum, kdaj smo dali vzorec v testiranje
Oseba: vnesemo osebo, kateri so posalali vzorec na testiranje. Z dvojnim klikom se odpre seznam oseb iz
katerih izbermo osebo.
Datum testiranja: datum, kdaj je oseba testirala vzorec
Rezultat: rezultat vzorčenja (Ustrezen/Neustrezen)
Podatke lahko vnašamo dokler je status JR V OBDELAVI!
Določitev ustreznosti artikla in ustreznosti partnerja:

Ko končamo z vzorčenjem in želimo določiti, kateri artikli in ponudniki so primerni za nadljno obravnavo,
je potrebno pognati obdelavo za izračun statusa artikla in partnerja.
Pravila za izračun statusa artikla in partnerja:

če je tipartikla 2 (nadomestek) in polje Datum prejema vzorca prazno – status NI Vzorca (1)
če je tipartikla 2 (nadomestek) in polje rezultat Neustrezen – status NEENAKOVREDNI (3)
če je tipartikla 2 (nadomestek) in polje rezultat 1 – status OK (5)
če je tipartikla vrednost 1 (Artikel) – status OK (5)
Artikli in nadomestki so ustrezni, če imajo status artikla OK (5); vsi ostali so neustrezni artikli.
Izračun ustreznosti partnerja se izračuna na podlagi formule: število ustreznih artiklov / število razpisanih
artiklov enako ali večje od vrednosti v polju Zahtevan delež artiklov. Ustreznost partnerja se prikaže na
strani meni KOMERCIALA->NABAVA-> JAVNI RAZPISI ->zavihek PARTNERJI.
Aktiviranje javnega razpisa:

Ko zaključimo z obdelavo podatkov o JR dvignemo status JR z obdelavo v status Aktiven.
II.FAZA
V drugi fazi se vnašajo cene oz. popusti za razpisane artikle za ustrezne partnerje.
Narediti je potrebno nov JR v II. fazi in sicer tako, da vnesemo novo šifro JR in nov naziv JR, izberemo TIP
= II.faza ter v polje Šifra JR v 1. fazi izbermo kateremo JR iz I.faze pripada dotični JR. V polja aktiven od -
do vnesemo datuma za katero obdobje velja ta JR. Podaki o klasifikaciji in UC se avtomatsko prenesejo.
Izpolnimo še polja za zahtevan delež vnešenih cen ter rok, do kdaj lahko ponudniki vnašajo cene ter po
potrebi še ostale podatke (odgovrno osebo, opombe,...).
JR z vnosom POPUTSA (za Zdravila)

Za JR v II. fazi kateri so definirani kot JR za katere bo ponudnik vpisoval višino popusta (način = P popust)
moramo pred objavo JR v II. fazi prenesti cene iz cenika AZ Agencija za zdravila v sam JR.
To naredimo po naslednjem postopku:
1.) naredimo JR v II. fazi
2.) z obdelavo Razpis artiklov za II.fazo se prenesejo (polnijo) artikli v JR
* 3.) z obdelavo Prenesi cene v JR II.fazo(P) iz cenika AZ se prenesejo cene iz cenika AZ v sam JR
4.) pogledamo rezultate obdelave: vsi artikli, ki so na JR morajo imeti CENO! ( v poročilu mora pisati
jr_vnos BREZ cene =0; če je namesto 0 številka pomeni, da nimajo vsi razpisani artikli cene v ceniku AZ
5.) objavite JR
Polnjenje podatkov o razpisanih identih in ustreznih partnnerjih iz I.faze.

Z obdelavo faza II se prepišejo vsi ustrezni podatki iz I. faze v JR v II. fazi. Polnijo se podatki v tabele
ident in partnerji ter v tabelo vnos.
Pogoji/Pravila za polnjeneje:
- JR je TIP=2
- JR iz I.faze mora imeti status Aktiven = 7
- tabele JR_IDenti; JR_partnerji;JR_vnos mora biti prazno
- JR v II.fazi mora imeti status 0 (v Delu)
- partnerji morajo imeti status Ustrezen=5
- identi se prepišejo s statusom 5
- v JR_vnos se prepišejo podatki za partnerja in identi, ki imajo v polju ustrezni vrednost=1
- v tabelo JR_vnos se polnijo naslednji podatki: tipArtikla=1; StatusAP=1; prepis vrednsoti v polja PD1;
PD2;..v polje Ustrezni =1
Objava javnega razpisa na internetu:
Z obdelavo na seznamu javnih razpisov postavimo status javnega razpisa V OBJAVLJEN. JR s statusom
OBJAVLJEN so objavljeni na internetu in njegove definirane podatke ne moremo več popravljati! Ponudiki,
ki imajo dostop do teh JR lahko vnašajo cene oz. popuste. Ponudniki lahko vnašajo cene do določenaga
roka, ki smo ga definirali na JR. Od tega roka dalje (Datum in ura) ponudniki NE morejo več vnašati cene
(popuste), ampak jih lahko samo pregledujejo.
Obdelava podatkov o JR
Po datumu in uri, do kdaj lahko vnašamo podatke, lahko z obdelavo dvignemo status v OBDELAVO. JR s
statusom v obdelavi lahko pregledujemo na seznamu pregledov!
Določitev ustreznosti partnerja

Izračun ustreznosti partnerja se izračuna na podlagi formule: če je dosežen % vnešenih cen / razpisanih
artiklov enako ali večje od vrednosti v polju Zahtevan delež cen je partner ustrezen. Ustreznost partnerja
se prikaže na strani meni KOMERCIALA->NABAVA->JAVNI RAZPISI->zavihek PARTNERJI
Na trgovinskih dokumentih (Pogoj: na nastavitvah VD-ja mora imeti tak dokument nastavljen Tip kalkulacije: T.
Največrat se uporablja na dokumentu PRT-Prejemnica v trgovino) se ob dvokliku na poje Nabavna cena ali
Prodajna cena odpre okno za kalkulacijo cen. Na oknu so podatki razdeljeni v dva stolpca, levi desni prikazuje
vrednosti za količine na postavki, levi pa omogoča vnos gradnikov kalkulacije:
Cena za določimo za kakšno količino EM bomo vnašali ceno, default vrednost je 1, za manjše kose je
_____ kos primernejše vnašati cene za količine 100, 1000, vse cene vnašamo za količino. Vrednosti se
izračunajo, glede na dejansko količino na postavki.
Kupna cena dobaviteljeva osnovna cena (brez prejetih rabatov in brez morebitnih dodatnih stroškov).
Prejeti rabat vnašamo priznani rabat dobavitelja, ki nam za ta odstotek zniža nabavno ceno.
%
Splošni vnašamo odstotek predvidenih stroškov ali izračun iz zneska stroškov po enačbi Znesek str./Kupna
stroški % cena*100.
Znesek str vnašamo znesek stroškov, če vnesemo Splošni strošeki %, se znesek izračuna po enačbi Kupna
cena*Stroški%/100.
Nabavna je cena po kateri smo dejansko prejeli blago (če je kupna cena enaka nabavni, ne vnašamo rabata in
cena stroškov nabave) in se izračuna po enačbi: Kupna cena * (1 - rabat/100) + Znesek str.
Marža % določimo odstotek želene marže, če vpišemo prodajno ceno, se izračuna po enačbi: Znesek
marže/nabavna cena*100.
Znesek se ne vnaša, prikazan je po enačbi: Prodajna cena - Nabavna cena .

marže
Prodajna lahko se vnese želena prodajna cena ali se izračuna na osnovi želene marže: Nabavna cena *
cena (1+Marža%*100).
Davek znesek davka, ki se izračuna na osnovi davčne stopnjena artiklu: Nabavna cena * (1 + davčna
(xx%) stopnja/100).
Cena z končna cena artikla z davkom po enačbi: Prodajna cena + Davek.

davkom
V podatkovni bazi so privzeto shranjena samo Nabavna cena in Prodajna cena, vsi ostali podatki se izračunajo. Za
potrebe trgovinske kalkulacije je potrebno odpreti dodatne podatke na postavkah dokumenta:
#TC - Kupna cena (za EM) - cena za količino EM (npr. za 1, za 100. za 1000 ...)
#TN - Nabavni stroški (za EM)- cena za količino EM (npr. za 1, za 100. za 1000 ...)
#TR - Rabat - odstotek prejetega rabata.
Ob pravilnih nastavitvah se po vnosu kalkulacije, vpišejo na postavko tudi te vrednosti in služijo kot izhodišče za
izračun ostalih vrednosti. Prave vrednosti kalkulacije so vpisane šele po vpisu dokumenta v bazo.
Akcija za vpis stroškov nabave po postavkah: Akcija_MRPDok_X_20 (več v navodilih na sami akciji)
Za pravilne nastavitve dokumenta in kontiranje trgovinskega poslovanja, se obrnite na svojega skrbnika.
Pazi: pri popravku nabavne cene (ali gradnikov nabavne cene), ko je že določena prodajna cena, se preračunajo
tudi vsi gradniki prodajne cene, upošteva se določen odstotek marže in definirana stopnja davka. Pri popravku
prodajne cene, pa se ustrezno prilagodijo samo gradniki končne prodajne cene in odstotek marže.

Tu so opisani šifranti, ki se nanašajo na področje nabave. Nekateri pomembni podatki za komercialo so tudi v skupnih
šifrantih (načini plačila, osebe ...) in so vezani na več funkcij. Glej točko 1.7 Šifranti - Komerciala.
Carinske izjave:
Carinske izjave so namenjene evidenci uvoza zaradi izvoza. Na šifrantu je potrebno določiti podatke: šifra (zaporedna
številka), Opis (čemu je namenjena izjava), Ak (ali je izjava aktivna), Datum izjave (iz carinskega dokumenta), Številka
dovoljenja (izda carinarnica), Številka carinarnice (oznaka carinarnice iz dovoljenja), Valuta (valuta v kateri se vodi
evidenca), Datum uvoza od, datum uvoza do (od kdaj di kdaj je dovoljen uvoz po izjavi), Datum izvoza od, Datum izvoza do
(od kdaj do kdaj je dovoljen izvoz po izjavi), Opombe (poljubne opombe - komentarji na izjavi).
Tabela ECL dokumentov:

Pri uvozu in evidenci uvoza zaradi izvoza, je potrebno beležiti enotne carinske listine (ECL), ki jih v programu vnašamo v
posebno tabelo. Na tabeli vnašamo: ECL (številka ECL-a), Tip (uvoz ali izvoz), Datum (datum dokumenta), Izjava (na katero
carinsko izjavo se nanaša), carinarnica (ki je izdala ECL), Reexport (ali je ECL za reeksport), Opombe (poljuben komentar k
ECL-u).
Nabavni stroški:
Polja šifranta so:
Šifra Enolična šifra, pod katero se vodi posamezen nabavni stroške
Opis Naziv stroška, ki se prikazije pri likvidaciji računov, v polju Strošek

stroška
Likvidacija Če obkljukamo strošek, se status prejemnice, ki je likvidirana samo s stroškom, spremeni v likvidirano.
Če kljukice ni, se s samo tem stroškom status prevzemnice ne spremeni v likvidirano (prejem pa se
ovrednoti). Uporabno za lažje delo pri likvidiranju dokumentov (če prevzemnico delno likvidiramo z
odvisnim stroškom, ki ima kljukico na likvidacija, prevzemnica dobi status likvidirano, kar pomeni da jo
je težje najti, ko želimo še ostale stroške ali material ovrednotiti).
Zastonj Uporaba predvsem pri bolnišnicah, kjer lahko dobijo zastonj dobave.
prejeto
Tipi Kolona Tipi je uporabna za različne analize (primer: delitev stroškov carine - iz likvidacije sešteje samo
stroške, ki imajo C v tem polju). Tip C je uporabljen v akciji Delitev stroškov carine (glej opis akcije)
Naknadni Uporablja se za likvidacijo v zaprto obdobje.

stroški
Načini plačil:
Pri vseh dokumentih, ki se vežejo na plačilo, je potrebno določiti možne načine plačil. V šifrantu določimo šifro (oznako -
nekatere so že v osnovni bazi) in kratek opis, ki se izpiše na dokumentu. Ostale kolone so:
Got. označimo za plačila, ki se obravnavajo kot gotovinska plačila in za kontrolo pri izdelava plačilnih nalogov, ki nam pri
izbiri postavk/dokumentov, da opozorilo, da se za tak način plačila ne izdeluje plačilnega naloga.
Plačilni za posamezen način plačila določa ali se izpisuje plačilni nalog. Pri izbiri računov za plačilo, se izvrši kontrola glede
nalog na način plačila - če način plačila nima vključenega polja plačilni nalog, se izpiše opozorilo: Zahtevali ste izdelavo
plačilnega naloga za dokument, na katerem je način plačila, za katerega se ne izdeluje plačilnih nalogov! Kljub
opozorilu je možno izbrati dokument za plačilo.
trg polje se uporablja za vzpostavitev povezave med računom v komerciali in blagajniškim dokumentom v blagajni.
Nastavitve opravijo skrbniki.
Tip posebno polje s katerim lahko določimo, da se nam v drop down meniju na dokumentu prikažejo le nekatere vrste
plačil. Za posamezni tip plačila ne glede na nastavitev na partnerju ali dokumentu lahko forsiramo vrednost Dni za
plačilo: 0, če v polje Tip vpišemo vrednost A.
Za potrebe E-računa (E-slog) je potrebno v šifrantu uporabiti pod TIP šifre: 0 - račun je potrebno placati, 1 račun
bo plačan preko direktne obremenitve in ga ni potrebno placati, 2 račun je bil ze plačan (če je A, za E-slog
pretvorimo avtomatsko v 2), 3 drugo/ni moznosti plačila
Primer prikazan spodaj.
Potni tip načinov plačil, ki izhaja iz šifranta potnih stroškov (Glej tudi: Šifrant za potne naloge). Namenjeno je za
strošek maloprodajo (nov način).
Vrste prometa PE: Glej: Vrste prometa PE
4. SKLADIŠČNO POSLOVANJE
Modul Skladiščno poslovanje nudi podporo skladiščnim službam v smislu izdelave različnih dokumentov, raznih
analiz, odpiranjem skladišč in lokacij ter inventuro. Glavna naloga modula skladiščno poslovanje je upravljanje z
zalogami. Osnova za delo v skladiščnem poslovanju so razni dokumenti (prevzemi, izdaje, inventura,...), ki so
poljubno nastavljivi s pomočjo nastavitve dokumentov, kjer nastavimo vrste dokumentov in način dela - funkcije
posameznega dokumenta. Dokumenti se lahko kreirajo samostojno ali na osnovi določenega dokumenta.
Dokumente vnašamo na meniju Logistika – Skladiščno poslovanje – Dokumenti.

4.4 Skladišča
4.5 Inventura

Zaloge - opis
Modul za upravljanje zalog vsebuje osnovne postopke za nadzor nad zalogami in skladiščnim poslovanjem. Vključuje
promet zalog in inventuro. Vsak premik artikla iz ali v skladišče določimo z vnosom ustreznega dokumenta (prejemi,
izdaje, medskladiščnice,...). S periodičnimi in kontinuiranimi inventurami, pa kontroliramo pravilnost stanja v
skladišču. Podatki o trenutnem stanju zalog, prometu artiklov in porabi, so nam vedno dostopni. Ob zaključnih
obdobjih pa še razna poročila o gibanju in vrednosti zalog. Za obračun zalog lahko uporabljamo različne metode:
Planske cene, povprečne tekoče cene, Povprečne obdobne cene, LIFO, FIFO, Predmetna. Najpomembnejše
nastavitve za vodenje in obračun zalog se nahajajo na meniju Sistem - Skupni šifranti – Obračunske skupine.
Planska cena
Planska cena je primerna za proizvodna podjetja, kjer določa določitev cene vnaprej, kar omogoča
sprotno knjiženje dokumentov in spremljanje vrednosti zalog. Pri vseh ostalih metodah je potrebno
določiti dejansko ceno artiklov. Pri planskih cenah je obvezen vnos planske cene pred knjiženjem (ali
ob knjiženju) prometa. Tudi po planskih cenah je možen obračun na dva načina: po tekočih planskih
cenah (zadnja vnesena) ali po ceni, ki je veljala na prvi dan tekočega leta (oziroma prva cena za nove
artikle). Za planske cene je značilno, da je potrebno spremljani pozitivne ter negativne odmike med
plansko ceno ter dejansko ceno zalog. S porabo materiala pa je potrebno sorazmeren del teh odmikov
prenesti v stroške materiala. Običajno velja, da je planska cena celo leto enaka vendar pa jo lahko v
določenih primerih (npr. visoka inflacija) tudi med letom prilagodimo tržnim razmeram. V vsakem
primeru pa naj bil enkrat letno preverjali, če je trenutna planska cena še primerna.
Povprečne
tekoče cene Povprečna tekoča cena je primerna za podjetja, ki skrbno in neprestano spremljajo in obračunavajo
cene. Povprečno tekočo ceno izračunamo tako, da ob vsakem prejemu, trenutno vrednost zaloge
delimo z trenutno količino zaloge. Izdaje ter Zaloge pa potem vrednotimo po zadnji izračunani tekoči
povprečni ceni. Za razliko od metode Povprečnih obdobnih cen, pa ta metoda upoštevana tudi izdaje,
posledično je tudi bolj prilagodljiva na spremembo cen. Če to povežemo z vplivom na poslovni izid
lahko ugotovimo, da so poslovni odhodki v tem primeru (ob predpostavki naraščanja cen) še višji ter
posledično nižji poslovni izid. Povprečne tekoče cene se namreč hitreje približujejo trenutnim (višjim)
tržnim cenam. Tako kot za Povprečne obdobne cene pa tudi za to metodo velja, da vrednost končnih
zalog nekoliko odstopa od tržnih razmer.
Povprečne
obdobne Povprečna obdobna cena je primerna za podjetja, ki skrbno in neprestano spremljajo in obračunavajo
cene cene. Povprečno tekočo ceno izračunamo tako, da seštejemo vrednost stare zaloge in vrednost
prejetega blaga v obdobju ter dobljeni znesek delimo s seštevkom količine stare zaloge ter prejete
količine v obdobju. ( vrednost stare zaloge + vrednost prejetega blaga v obdobju / količina stare
zaloge + prejeta količina v obdobju). Kot je razvidno iz formule ta metoda upošteva le prejeme in ne
tudi izdaj. To pa lahko privede do situacije, ko se vrednost na zalogi razlikuje od tiste, ki bi jo dobili,
če jo bi izračunali z zadnjo povprečno obdobno ceno. Sama natančnost cene pa je odvisna tudi od
dolžine obdobja ki smo ga izbrali za izračun cene. Krajše je izbrano obdobje bolj natančna bo cena in
obratno. Omeniti velja, da je običajno izbrano obdobje mesec, vendar so možna tudi krajša obdoba
(npr. dan). Ker se pri izdaji upoštevajo povprečne obdobne cene so odhodki (ob predpostavki
naraščajočih cen) nekoliko nižji kot pri FIFO metodi. Potrebno je tudi omeniti, da je končna vrednost
zaloge, v primerjavi z FIFO metodo nekoliko manj realna, saj se le ta ne vrednoti po tekočih tržnih
cenah temveč z povprečnimi.
LIFO (last in Metoda LIFO spremljanja cen se v glavnem uporablja v obdobju hitrega naraščanja cen. Cene
first out) spremljamo po zadnji nabavni ceni (last in) tudi tudi za predhodne nabave (first out). Po tem principu
zaloge obračunamo po zadnji nabavni ceni za vse predhodne nabave. (V Standardih ni več
predvidena, zato se je ne sme več uporabljati)
FIFO (first in
first out) Glavna značilnost FIFO metode je, da se izdaje iz zaloge obračunavajo po prvi dejanski nabavni ceni
- Metoda ("najstarejše" cene). Na zalogi pa tako ostanejo proizvodi z "najnovejšimi" nabavnimi
zaporednih cenami.Posledično se s to metodo najbolj približamo dejanskemu fizičnemu toku gibanja zalog
cen materiala oziroma proizvodov.
Iz napisanega sledi, da imamo v primeru uporabe te metode, na zalogi vedno material/proizvode s

ceno, ki je najbližje trenutni tržni ceni. To pa pomeni, da je vrednost naših zalog zelo realno izkazana.
V okviru vplivanja na poslovni izid, pa je pomembno gibanje cen materiala/proizvodov. V primeru da
cene padajo, bodo odhodki višji, poslovni izid pa nižji. Bolj realna pa je opcija, da bodo cene
naraščale. V tem primeru bodo odhodki nižji, saj najprej porabimo zalogo, ki smo jo prvo nabavili in
ima posledično nižjo vrednost. Iz tega sledi, da bo naš poslovni izid višji. Nekateri računovodski
strokovnjaki tako menijo, da je tak poslovni izid prenapihnjen, saj prihodki izhajajo iz tekoči tržnih
razmer, odhodki pa iz časa ko so bil nabavne cene nižje kot so trenutno. Ob tem pa velja opozoriti
tudi da dejstvo, da se z višjim poslovnim izidom zviša tudi davčna osnova za izračun Davka od
dohodkov pravnih oseb in posledično davčna obveznost.
To metodo priporočajo tudi SRS.
Predmetna Za metodo Predmetne cene je značilno, da omogoča sledljivost porabe/izvora določenega materiala. V
cena SRS se ta metoda ne omenja, se pa zato v MRS-jih.Slednji tako navajajo, da se morajo stroški zalog,
ki običajno niso zamenljive med seboj, ter proizvedenih proizvodov in opravljenih storitev,
namenjenih določenim projektom, obračunati na podlagi metode predmetno povezanih cen.
Predmetno povezane cene so tiste, ki so pripisane posameznim postavkam v okviru zalog. To je
primeren postopek pri stvareh, namenjenih čisto določnemu projektu, pa naj so kupljene ali
proizvedene.
Trgovinska Značilnost te metode je, da se celotna vrednost zalog vedno prevrednoti po zadnji nabavni ceni.
metoda Izračuna se torej razlika med vrednostjo zaloge v trenutku nabave po spremenjeni ceni in vrednostjo
(celotne) zaloge po tej spremenjeni ceni. To razliko imenujemo Nivelacija, ki je poseben zapis v
materialni kartici.
Primer: Na zalogi imamo 100 enot po ceni 1€. Vrednost zaloge je 100€. Sledi nabava 10 enot po ceni
2 €. Vse enote na stari zalogi moramo tako prevrednotiti po ceni 2 €. Nova vrednost stare zaloge je
tako 200 €. Razlika je 100€ -> Nivelacija.
Vzdrževanje Zaloge vzdržujemo s pomočjo knjiženja prometa. točno in pravočasno knjiženje prometa je zelo
zalog važno za planiranje materialih potreb, saj le točni podatki o stanju zalog na skladiščih zagotavljajo
pravilno in pravočasno nabavo artiklov. Pri opisu vzdrževanja podatkov so opisane samo glavne
funkcije, ne pa knjiženje posamezne vrste prometa.
Za knjiženje in razknjiževanje prometa zalog uporabljamo vse tiste dokumente, ki jih uporabljamo za
prejem in izdajo artiklov in materiala v skladišču. Ti dokumenti se nahajajo v Logistika– Skladiščno
poslovanje – Dokumenti.
Osnovni prikaz: 4. SKLADIŠČNO POSLOVANJE
Postopek prejema proizvodnje
Dokumenti prejemov se nahajajo v Komerciala/Skladiščno poslovanje/Dokumenti
Vrsta dokumenta=PR2 (določimo ustrezen filter: morda datum od /do) in preberemo seznam, izberemo ustrezen
dokument in na podstrani Dokument dobimo postavke prejema, ki ga lahko popravljamo (dokler je barva na desnem
vogalu zgoraj še rumena; v nasprotnem primeru je obdobje v računovodstvu že zaprto).
Nov prejem lahko naredimo na seznamu dokumentov: Desni klik; dodaj nov zapis; Vpišemo datum prejema
(predlaga se trenutni datum);
Dvoklik v polje DN (v spodnjem delu, kjer so postavke); nam odpre seznam delovnih nalogov! S pomočjo šifre Dnja
lahko poiščemo ustreznega ter ga izberemo!
Predlaga nam celotno količino, ki je bila planirana (lahko jo spremenimo); predlaga nam skladišče, ki je vpisano na
osnovnih podatkih artikla in lokacijo kjer je bil nekoč na zalogi tza izdelek (če še ni bil je lokacija prazna); seveda
lahko spremenimo tako skladišče, kot lokacijo! Za vpis kliknemo gumb Vpiši! Po potrebi lahko vnesemo tudi
opombo!
V polje SERIJA vpišemo serijsko številko.
Prejeto količino Dnja vidimo na seznamu delovni nalogov v koloni prejeto; na podstrani Analize/Dokumenti pa
vidimo dokumente prejema; ki jih lahko odpremo s pomočjo dvoklika na šifro dokumenta!
Prejeme lahko vršimo tudi s pomočjo bar kod
Prijavimo se v internet explorerju s svojo bar kodo; kliknemo eno od bar kod operacij (lahko po knjiženju pakiranja
npr., ki že ima izbrano operacijo pakiranja);
Kliknemo ukaz PREJEM ( *PREJEM* ), vpišemo količino (enter); lahko spremeni lokacijo s pomočjo
ukaza: črka L ter šifra lokacije ali pa spremenimo skladišče z ukazom : črka W ter šifra skladišča!
Ali preko modula za planiran prejem:
Serijo dodamo preko ukaza S + serijska številka, Količino odtipkamo, ali spremenimo loakcijo z ukazom L + šifra
loakcije
Tu lahko tudi tiskamo etiketo, ali brišemo postavko.
Postavka prejema dobi status Za kontrolo, ki jo kontroliramo v oknu Vhodna kontrola po navodilih za vršenje
vhodne kontrole.
Postopek prejema in izdaje materiala
Kratka navodila za delo s Skladiščnimi dokumenti
Osnova za knjiženje prejemov so naročila dobavitelju (dokumenti Nabave). Dokument Prejema dodamo v
Skladiščnem poslovanju:
Ko izberemo VD=PR1 sledi Desni klik, Dodaj nov zapis ali Tipka F8.
Pomen posameznih polj in način dela s planom nabave je opisan v Helpu (tipka F1 na ustreznem oknu) .
Običajno pisanje dokumentov poteka z vnosom postavk, kot je običajno za vse nove zapise. Najpogosteje
prejeme vršimo tako, da pretipkamo naročilnico (lahko jih je več, in prenesemo eno za drugo, ko
odtipkamo šifro pritisnemo enter):
Če številke naročilnice ne vemo, vpišemo šifro partnerja (ali prvih nekaj znakov naziva in izberemo iz
spustnega seznama):
Nato dvokliknemo v polje Naročilnica:
Ki nam odpre seznam odprtih naročilnic tega partnerja, od koder izberemo ustrezno preko gumba izberi.
Če jih je več, lahko postopek ponovimo.
Popravimo Količine ter pobrišemo ne prejete postavke, na katero kliknemo:
Pred vpisom vnesemo še številko dobavnice dobavitelja ter datum ki je na njej:
Pregled vseh prejemov vršimo preko Pregledov in analiz Skladiščnega poslovanja, kjer lahko ustrezno
filtriramo po Obdobju, Partnerju,…
Zalogo pa pregledujemo na naslednjem zavihku:
Kjer definiramo filter Skladišča:

IZDAJA
Osnova za izdajo je eden izmen izpisov na delovnih nalogih; npr: 334 (iz zavihka ali seznama potreb)
Logistika, Skladiščno poslovanje, dokumenti:
Izberemo VD – planirana izdaja
Desni klik – dodaj nov zapis lia F8

Sledi branje črtne kode v polje Potreba:
Ali pa Dvoklik v polje potreba, odpre se seznam potreb, kjer filtriramo po projektu in npr. UC – nabava za
materiale:
Označimo vrstice, ki jih želimo izdati (sortiramo lahko prej po nazivu npr) , nato desni klik KOPIRAJ
postavke
Postavimo se v dokument in kliknemo Desni klik ter Prilepi postavke
Pregled zalog in planiranja izdelav lahko pregledujemo v zavihku Zaloge in Planska kartica na meniju Tehnični
podatki – Artikli – Zaloge in Planska kartica.
Na zavihku Zaloge so podatki prikazani na petih zavihkih: Zaloge, Kartica zalog, Kartica dokumentov,
Materialna kartica in Obračunska kartica.
Zavihek Zaloge:
Na zalogah so prikazani podatki o zalogah po prevzemih. Iskanje je omogočeno po VD (vrsti dokumenta), Tipu
dokumenta, Terminu, Skladišču, Partnerju, Klasifikaciji in Lokaciji (v skladišču). Pri VD in Skladišču izbiramo med
danimi možnostmi, pri Partnerju pa vnesemo šifro partnerja (z dvoklikom dostopamo do Šifranta partnerjev, kjer
partnerja izberemo). V postavkah dokumenta zalog so prikazani posamezni prejemi na zalogo oziroma preostala
zaloga od posameznega prejema. Na sredini spodnjega dela dokumenta je skupek količine artikla na zalogi.
Pomen podatkov v seznamu (tabeli) Zaloge:
Sklad (šifra skladišča), Lokacija (šifra lokacije), Serija (Serijska številka - uporablja se spremljanje serij), Vd
(kratica - šifra vrste dokumenta), Zaloga (količina na zalogi posameznega prejema), Em (enota mere za zalogo),
Datum (datum prejema na zalogo, datum dokumenta), Dokum. (dvojni klik na to polje, odpre dokument
Dokumenta), Pos. (število postavk v dokumentu), Partner (dvojni klik na to polje, odpre dokument Partnerja),
Knjiženo (datum in ura ), Poreklo (Poreklo artikla, ki se vpiše ob likvidaciji), Opombe (poljuben opis), Projekt
(šifra projekta).
Zavihek Kartica zalog:

V Kartici zalog so prikazani vsi prejemi in izdaje artikla. Izdaje se izvršujejo in knjižijo po prejemih.Iskanje v kartici
je omogočeno po VD (vrsti dokumenta), Skladišču, Partnerju in Terminu OD - Do. Pri VD, Skladišču in Terminu
izbiramo med danimi možnostmi, pri Terminu vnesemo še datum OD - DO. Partnerju vnesemo šifro partnerja.
Pomen podatkov v dokumentu Kartica: Datum (datum prejema na zalogo, datum dokumenta), Vd (kratica - šifra
vrste dokumenta), Sklad (šifra skladišča), lokacija (šifra lokacije), Dokum. (dvojni klik na to polje, odpre
dokument Dokumenta), Pos. (število postavk v dokumentu), Prejem (število EM artikla prejema na zalogo),
Izdaja (število EM artikla izdaje iz zaloge), Saldo (količina na zalogi posameznega prejema), Em (enota mere za
zalogo), Partner (dvojni klik na to polje, odpre dokument Partnerja), Knjiženo (datum in ura ), Projekt (šifra
projekta), Opombe (poljuben opis).
Zavihek Kartica dokumentov:

Prikazuje vse dokumente za izbrani artikel (prodajne dokumente, nabavne dokumente in skladiščne dokumente).
Namenjena je hitremu dostopu do vseh dokumentov enega artikla. Pazi, filter skladišče ni merodajen za prikazane
podatke.
Zavihek Materialna kartica:
Na materialni kartici je prikazan celoten promet enako kot na kartici zalog. Razlika je v tem, da so na tem pregledu
tudi dejanske vrednosti vsakega prometa zalog. Vrednosti so razvidne po obračunu zalog. Pazi, filter skladišče ni
merodajen za prikazane podatke.
Zavihek Obračunska kartica - (POZOR, ta prikaz je zgolj informativne narave!!!):

Prikazujemo informativni pogled skladiščnega prometa izbranega identa v luči materialnega obračuna.V večini
primerov lahko preko tega prikaza lepo vidimo tudi obračunsko gibanje vrednosti in cen ter samo logiko algoritma
materialnega obračuna.
Opozarjamo pa, da so določene posebne knjižbe (npr: izdaja zaloge iz več različnih prejemov) lahko prikazane
nekonsistentno. Zato moramo ta prikaz jemati zgolj informativno! Uradne podatke materialnega obračuna dobimo iz
drugih knjigovodskih izkazov.
Brez izbora konta, se prikaže celoten knjigovodski promet (Prejem-promet v Breme, Izdaja-Promet v Dobro) v
odvisnosti od nastavitev pravil avtomatskega kontiranja obračuna.
Če želimo imeti prikazan promet samo gibanja zalog, moramo v parameter izbora Konto: vpisati konto zaloge. Če je
izdaja iz več različnih prejemov, količina ni navedena pravilno, večkrat se ponovi ista količina (količina izdaje na
postavki izdaje).

V planski kartici imamo prikazane vse zaloge, nabave, naročila in potrebe (delovni nalog pri končnem artiklu) po
določenem artiklu. Za točen prikaz podatkov moramo skrbno vzdrževati zaloge in redno opravljati preplaniranja.
Podatki v postavkah pomenijo:

Tip ZAL – trenutna zaloga, NAB – v nabavi/naročeno, DN – delovni nalog v izvajanju ali v planu,
NAR – naročilo kupca, POT – odvisna potreba za delovni nalog
DN je šifra delovnega naloga
Status delovnega PL – planiran, PF – fiksno planiran, LN – lansiran, LA – lansiran aktiven, KO – končan/zaključen

naloga
Datum je datum končanja dogodka - prejema, odpreme artikla
Prejem je število prejemov oz. naročil na določen Tip dokumenta
Izdaja je število izdaje na določen Tip dokumenta
Saldo je količina artiklov, ko se bodo izvršili dogodki iz kartice
VD vrsta dokumenta s katerim smo knjižili
Šifra dokumenta je šifra VD knjiženja
4.4 Skladišča
Za vsa podjetja, ki poslujejo z materialom ali izdelki, je obvezno vodenje materialnega poslovanja, za kar
potrebujemo skladišča na katera prejemamo in izdajamo artikle. Vsako podjetje mora imeti najmanj eno skladišče,
lahko pa določi več skladišč glede na potrebe (vhodno, izhodno skladišče, skladišča orodja, materiala, polizdelkov ali
druga skladišča). Skladišča so lahko dejanska ali namišljena (evidenčna).
Skladišča so opredeljena kot prostor, kjer shranjujemo artikle, v skladiščih pa lahko določimo tudi posamezne
lokacije v smislu regalnih skladišč. V nadaljevanju so opisani podatki o skladiščih in lokacijah.
Skladišča in lokacije vzdržujemo na meniju Logistika - Skladiščno poslovanje - Skladišča in lokacije.
Osnova za vzdrževanje podatkov je tabela, ki prikazuje vsa skladišča. Za vnos in spreminjanje podatkov veljajo
standardne funkcije. Tabela je razdeljena na več zavihkov: Seznam, osnovni podatki, lokacija in zaloga.
SEZNAM:
Na seznamu so prikazani glavni podati iz šifranta skladišč, omogočeno je iskanje in razvrščanje zapisov, kakor tudi
dodajanje in spreminjanje podatkov.
Na seznamu so podatki:
Aktivni Klik na to polje pomeni prikaz samo aktivnih skladišč.
Skladišče Je šifra skladišča.
Naziv skladišča Je ime skladišča.
Obračunska Določuje v katero obračunsko enoto spada in po kateri se bo izvršil obračun.

enota
Lokacija Prikaže ali imajo artikli na skladišču določeno lokacijo.
Ročno Določuje ročno dvigovanje materiala.
MRP Podatek določa ali so artikli na tem skladišču vključeni v obdelave za izračune razpoložljivih in
potrebnih količin.
Spremenil Ime ali šifra osebe, ki je spremenila podatke.
Datum Datum in ura spremembe.

spremembe
Def. Lok. Privzeta lokacija.
Konto Konto na katerega se nam knjiži zaloga.
OSNOVNI PODATKI:
Podatki skladišč so naslednji:
Šifra skladišča To je oznaka skladišča, ki je lahko poljubna in služi za določanje skladišča pri knjiženju prometa,
inventuri in raznih pregledih.
Naziv skladišča Poleg šifre ima vsako skladišče kratek opis, za lažje iskanje in izbiro skladišča.
Obračunska Obračunska enota določa po kateri metodi bodo ovrednotene zaloge na skladišču.
enota
Skladišče je Podatek določa ali so artikli na tem skladišču vključeni v obdelave za izračune razpoložljivih in
vključeno MRP potrebnih količin. Pri izračunu potrebnih artiklov program upošteva kot razpoložljive samo zalogo
identov na tistih skladiščih, ki so vključena v MRP.
Privzeta lokacijaPrivzeta lokacija določa katera je običajna lokacija na izbranem skladišču, če ni drugače določeno.
Kadarkoli vršimo promet na izbranem skladišču, program predlaga privzeto lokacijo, ki jo lahko
zamenjamo.
Konto zaloge Konto na katerega se nam knjiži zaloga.
Konto porabe Konto na katerega se nam knjiži poraba materiala.

materiala
Konto po Obračunski konto materiala po dobavitelju.

obračunu
Pokalkulacija Nastavitev se upošteva pri pokalkulaciji delovnih nalogov. Za skladišče Materiala - gre za zalogo,
ki se vrednoti z likvidacijo oz. obračunom; nastavimo Material; za skladišča polizdelkov in
izdelkov, kjer prejemamo iz delovnih nalogov, nastavimo proizvodnja. Če pa se izdaja iz takega
skladišča ne sme vrednotiti (niti po rezervni ceni iz cenika) pa nastavimo Ne vrednoti.
LOKACIJE:
Vse lokacije, ki jih želimo v programu uporabljati, morajo biti vnaprej vnesene ali jih vnesemo ob knjiženju.
Posamezna lokacija velja samo za eno skladišče. Oznaka je poljubna, podatki so naslednji:
Za iskanje lokacij si lahko pomagamo z vpisom oznake lokacije, vpisom opisa lokacije in poljem Samo aktivne (če je
izbrano nam prikaže samo aktivne lokacije).
V postavkah imamo podatke:
Lokacija Poljubna oznaka lokacije. Smiselno je pisati lokacije z nekim pomenom npr.: prva vrsta, prva polica,
drugo nadstropje = 010102 ipd.
Opis Kratek opis lokacije za lažje razumevanje šifre.

lokacije
Aktivna Določa ali je lokacija v uporabi.
Promet Podatek prikazuje ali se je na lokaciji že vršil promet.
Volumen Volumen lokacije v m3 (kapaciteta).
Teža Teža lokacije v kg (kapaciteta).
Prior. Prioriteta izdaje iz lokacije (možnost dopolnitve prometa na skladiščnih dokumentih z namenskimi
obdelavami) .
Kontrolni Možnost vnosa raznih kontrolnih podatkov.
Spremenil Ime ali šifra osebe, ki je spremenila podatke.
Spremenjeno Datum in ura spremembe.
Kreiral Ime ali šifra osebe, ki je kreirala podatke.
Kreirano Datum in ura kreiranja.
ZALOGA:
V tabeli skladišča imamo tudi pregled zalog. V glavo dokumenta vnašamo podatke za selekcioniran prikaz zalog
artiklov. Lokacija (iščemo artikle, ki se nahajajo na vpisani lokaciji), Partner (dvojni klik na polje odpre dokument
partnerjev, v katerem si izberemo želenega partnerja), Po prejemih (prikaže nam podatke po prejemih in ne
skupno), Ident (dvojni klik na polje odpre dokument artiklov, v katerem si izberemo želeni artikel), Naziv (iščemo po
nazivu artikla), Oznaka (iščemo po oznaki artikla), Konto skupino (vnesemo šifro kontne skupine), Konto (vnesemo
šifro konta) in SM (izberemo stroškovno mesto).
V postavkah pa imamo naslednje podatke: Lokacija (šifra lokacije), Ident (šifra artikla), Naziv (ime artikla), Količina
(količina artiklov na zalogi), EM (enota količine), Opombe (dodaten opis), Kontna skupina (šifra kontne skupine).
4.5 Inventura
INVENTURA
Je popis zalog z izdelavo popisnih listin za artikle, ki naj se popišejo in vrnejo v sistem v obliki transakcij z rezultati
fizičnega popisa zalog. Za artikle, skladiščene na več mestih, je predvidena transakcija za vsako delno zalogo
(lokacijo). Razlike se izpišejo v poročilu periodične inventure in se avtomatsko knjižijo. Modul Inventura najdemo na
meniju Logistika - Skladiščno poslovanje - Inventura.
Dokumenti Inventure so razdeljeni na tri dele: Seznam, Osnovni podatki, in Inventurni popis.
Seznam:
Na seznamu lahko kontroliramo in pregledujemo izvršene inventure. Podatke v glavi dokumenta lahko filtriramo po:
1.Skladišču izbor samo tistih inventurnih popisov, ki so bile narejene na določenem (izbranem) skladišču. Če polje
pustimo prazno oz. izberemo vse dobimo vse inventurne popise neglede na skladišče. Izbor določenega skladišča je
omogočen preko padajočega seznama. Prikažejo se vsa aktivna skladišča znotraj podjetja (brez skladišč, ki so iz
uporabe ali v razvoju). (izberemo skladišče, za katero želimo prikaz podatkov)
2.Datumu Od - Do datumsko lahko omejimo prikaz inventurnih popisov. Datum po katerem iščemo določeno
inventurno listo je datum popisa (Dat. pop.) in ne datum knjiženja (Dat.Knj.)! Če pustimo polje Od datuma prazno
nam prikaže vse inventurne popise do datuma Do. Če pustimo oba polja prazna dobimo vse inventurne popise.
V postavkah dokumenta pa imamo naslednje podatke: Šifra (sifra inventure), Naziv (je poljuben tekst), Datum
popisa (datum popisa artiklov), Status (je status inventure), Skladišče (ime skladišča), Št. zap (), Datum knjiženja
(datum vnašanja podatkov), Tip inventure (vrsta inventure).
Osnovni podatki:
V dokument Osnovni podatki vnašamo naslednje podatke:
Šifra Vnesemo šifro inventure po kateri jo bomo iskali.
Naziv Vpišemo kratek opis inventure.
Skladišče Med danimi možnostmi izberemo skladišče za katero želimo narediti inventuro.
Status Je stanje inventure. Spreminja se avtomatsko z obdelavami inventure. Možni statusi: Prazna, Za
popis, Izpolnjena, Knjižena. Ko spreminjamo statuse, se moramo po vsakokratni spremembi
postaviti na seznam in prebrati (klik na gumb Preberi), da se posodobi status, ki ga vidimo a seznamu.
Datum Vnesemo datum katerega je bil narejen popis.

popisa
Datum Vnesemo datum katerega je bila inventura knjižena.

knjiženja
Tip Izbiramo med dvemi možnostmi Periodična (izvedemo jo za vse artikle naenkrat) in Kontinuirana
inventure (izvajamo jo neprestano po artiklih).
Datum od, Delujeta, če je izbrana kontinuirana inventura. Če sta polji prazni, program kreira popisno listo tako,
Datum do da izbere artikle, ki imajo predviden datum popisa enak ali manjši od datuma popisa na popisni listi.
Če pa sta polji izpolnjeni, izbere artikle, ki imajo predviden datum popisa v obdobju.
Tip Izbora Tip izbora nam pove, katere artikle bomo prenesli na inventurno listo, ko bomo pognali Obdelavo -
Kreiraj inventurne liste:
Trenutno stanje - prenesemo vse artikle, ki imajo stanje zalog na trenutni datum
Stanje na datum popisa - prenesemo vse artikle, ki imajo stanje zalog na datum popisa (na
osnovnih podatkih Inventurne liste)
Stanje + Promet na datum popisa - prenesemo vse artikle, ki imajo stanje zalog na datum in vse
tiste, ki so imeli promet v tistem letu (do datuma popisa)
Promet na skladišču - gleda promet skladišča za vsa leta nazaj
Trenutno stanje po prejemih - Inventuro delamo po posameznih prejemih zaloge. Tip se običajno
izvaja z bar kodo, z namenskim modulom za knjiženje bar kode
Komisija V polje komisija vpišemo člane komisije, ki so opravili inventurni popis Predvidene so štiri vrstice za
vnos besedila; besedilo se izpiše na konec vsake strani (samo besedo Komisija ni potrebno napisati,
kajti le-ta se avtomatsko prepiše).
Opombe Vnesemo poljuben tekst.
Dodatni Vnesemo lahko dodatne pogoje, kako naj se kreira popisna lista. Primer: želimo samo popisno
pogoji listo za artikle, ki se nahajajo na določeni lokaciji znotraj skladišča: Lokacija IN ( '01' )
Če želimo narediti popisno listo samo za določeno lokacijo znotraj definiranega skladišča na
inventuri vpišemo:
- Z.Lokacija='xxxx' ali (če je tip izbora prenosa artiklov v inventurno listo iz zaloge. To so
naslednji tipi: Trenutno stanje, Stanje na datum popisa)
- P.Lokacija='xxxx', (če je tip izbora za prenos artiklov iz prometa. To so naslednji tipi:
Promet v letu popisa, Promet na skladišču) xxxx = šifra lokacije.
Če želimo narediti popisno listo po grupah ABC, vpošemo A.ABC='A' (oz. eno od grup), ali
kombinacijo pogojev, n.pr. A.ABC='A' or A.ABC='B' ali Z.Lokacija='xxxx' and (A.ABC='A' or
A.ABC='B').
NOT Exists(SELECT 1 FROM InventPost IP KEY JOIN Inventura INV

WHERE IP.Ident=P.ident AND INV.Podjetje=public_Podjetje AND Year(INV.DatPer) IN ('2017'))
Gre se za stavek, ki pri popisnih listah omeji artikle ki so že bili popisani v letu 2017. Se pravi da popisane artikle v
tem letu ne izpiše na popisni listi.
Inventurni popis:
Gumb Obdelave uporabljamo za hiter in enostaven priklic določenih funkcij.

Kreiranje popisne liste
Po kliku na gumb Kreiranje popisne liste, program odpre okno, ki sprašuje, če res želimo izdelati
inventurno listo. Po kliku na gumb Da, odpre inventurno listo za popis, kamor vnašamo dejansko
stanje zalog artiklov.
Ponovno izračunaj knjižno stanje

Po kliku na gumb Ponovno izračunaj knjižno stanje, program odpre okno, ki sprašuje, če res želimo
obdelavo za osvežitev podatkov. Če smo slučajno na datum popisa imeli promet (prejeme, izdaje) v
skladišču nam ta obdelava popravi (ponovno izračuna) inventurne viške oz. manjke. Knjižno stanje se
tudi avtomatsko izračuna ob vpisu oz. spremembi dejanskega stanja, datuma knjiženja v postavki
inventure, spremembi lokacije in ob spremebi serije.
Vpiši dejansko stanje 0 vsem preostalim

Po kliku na gumb Vpiši dejansko stanje 0 vsem preostalim, program odpre okno, ki sprašuje, če res
želimo obdelavo za vpis dejanskega stanja 0 na vse zapise na trenutno izbrani listi, kateri še niso
vneseni. Pogoj za to pa je, da mora biti status inventure Za vnos. Če je drugi status, program ob tej
obdelavi vpiše v vse postavke vrednost 0.
Dvigni status - zaključi vnos liste in Spusti status inventurne liste

Po kliku na gumb Dvigni status - zaključi vnos liste ali Spusti status inventurne liste, program odpre
okno, ki sprašuje, če res želimo spremeniti status. Po kliku na gumb Da, se izbrani status spremeni.
Vpiši knjižno stanje v dejansko (potrebno priklopiti)

V dejansko stanje vpiše knjižno stanje zalog (na datum popisa).
Potek inventure :
Potek izdelave inventurnega popisa materiala na skladišču
Potek izdelave inventurnega popisa materiala po PREJEMIH na skladišču
POTEK IZDELAVE INVENTURNEGA POPISA MATERIALA NA SKLADIŠČU:
1. Naredimo nov zapis (novo inventuro) s standardnim ukazom Dodaj nov zapis.
2. Izpolnimo osnovne podatke za inventuro (Osnovni podatki). Vpišemo.
3. Komerciala/Skladiščno poslovanje/Inventura – Inventurni popis:

Na obdelavah izbremo akcijo 'Kreiranje popisne liste'; prenese nam artikle iz izbranega (definiranega) skladišča,
ki smo ga definirali v osnovnih podatkih inventure. Katere artikle se prenese v inventurni popis je
odvisno od tega, kateri tip inventure smo izbrali na osnovnih podatkih artikla! Status inventurnega popisa = Za
vnos.
V primeru, da ne želimo prenesti artiklov iz skladišča in jih bomo ročno vnašali na inventurno listo, je potrebno prej
aktivirati kreirano inventurno listo in sicer z Obdelavo - Aktiviranje inventurne liste. Če artikle prenašamo z
Obdelavo Kreiranje popisne liste, te obdelave ni potrebno pognati.
4. Iz seznama Inventure izberemo izpis Popisna lista (imamo pripravljenih več različic izpisov Popisnih listov!),
5. Dejansko (popisano) stanje zalog vnesemo v inventurni popis (vnesemo količino + datum popisa, datum popisa
naj bo isti (enak) kot smo ga definirali na osnovnih podatkih Inventure – datum popisa!!!). Datum
popisa se avtomatsko deduje iz prejšnje postavke.
Pozor: Posamezna vrstica pomeni zaloga Identa na določeni LOKACIJI, za točno tisto Serijo, ki se izpiše v koloni
Serija.
Če se količina vnešena v dejansko stanje obarva pomeni, da se dejansko stanje ne ujema s knjižnim stanjem (se
pravi, da bomo imeli ali inventurne viške -oranžna barva količine ali pa inventurne manjke - rdeča barva količine)!
Če pa vnesena količina ostane črne barve pomeni, da je dejansko stanje enako kot pa knjižno stanje! Status
inventurnega popisa se spremeni iz 'Za vnos' v 'Vneseno'!
Knjižno stanje artikla se avtomatsko izračuna ob vpisu oz. spremembi dejanskega stanja, datuma knjiženja v
postavki inventure, spremembi lokacije in ob spremebi serije.
6. Ko vpišemo dejansko stanje v inventurni popis lahko izpišemo ustrezni izpis (Izpis inventurnih razlik oz. Izpis
inventurnega stanja).
7. Ko dokončno zaključimo popis inventurnega stanja moramo ugotovljeno stanje (viške, manjke) tudi poknjižiti.
8. Najprej je potrebno zaključiti vnos v inventurnem popisu: Obdelave – Dvigni status – Zaključi vnos liste. Status
same inventure = Izpolnjena (glej na seznamu Inventure – status! - Status na postavki ostane 'Vneseno')!
9. Knjiženje inventure: V Logistika - Skladiščno poslovanje - Dokumenti je potrebno na VD Inventurni viški, ter
Inventurni manjki prevzeti stanje (manjke in viške) iz inventurne liste.
Tvorimo Nov dokument, izberemo Obdelavo - Prepis postavk iz Inventurne liste. Izberemo ustrezno Inventurno
listo (tukaj se nahajajo vse tiste inventurne liste, ki imajo status Izpolnjena), ter izvršimo prenos postavk.
Oba dokumenta vpišemo – popravijo nam stanje zalog na datum samega dokumenta!!!
POZOR: če vodimo zaloge po serijskih številkam, moramo imeti oba dokumenta inventurnega viška (INV) in
inventurnega manjka (INM) nastavljena tako, da se lahko prenese serija (nastavitev: Spremljanje serij - Lahko).
Datum samega knjiženja inventurnih manjkov oz. viškov mora biti trenutni datum (se pravi, da je datum dokumenta
– trenutni, dejanski datum). Nikakor pa ne smemo knjižiti z datumom dokumenta, ki je manjši od dejanskega
datuma, kajti takrat se bodo pojavili problemi s knjiženjem inventurnih manjkov, ker ne bomo imeli dovolj zaloge na
skladišču – ker so zaloge pobrale druge izdaje.
Opozorilo!!! Če je le možno se v času od datuma popisa do datuma knjižbe dokumenta INV in INM NE dela izdaj iz
skladišča (IZ1....).
10. Inventuro je potrebno še zaključiti – Na inventurnem popisu z obdelavo dvignemo status inventure. Status
inventure = Knjižena.
POTEK IZDELAVE INVENTURNEGA POPISA MATERIALA PO PREJEMIH NA

SKLADIŠČU:
1. Naredimo nov zapis (novo inventuro). Izberemo tip inventure: Trenutno stanje po prejemih.
2. Izpolnimo osnovne podatke za inventuro (Osnovni podatki)
3. Komerciala/Skladiščno poslovanje/Inventura – Inventurni popis
Na obdelavah izbremo akcijo 'Kreiranje popisne liste' ; prenese nam zalogo artiklov po prejemih iz izbranega
(definiranega) skladišča, ki smo ga definirali v osnovnih podatkih inventure. Status inventurnega popisa = Za
vnos
4. Iz seznama Inventure izberemo izpis Popisna lista (imamo pripravljenih več različic izpisov Popisnih listov!)
5. Vnos trenutnega stanja po prejemih se uporablja večinoma v primerih , ko imamo poslovanje v skladišču
urejeno z barkodami (z+posid), včasih (n+dnid). V teh primerih vnos inventurnega stanja opravimo z spletno
aplikacijo za vnos inventure. (glej Inventura materialnega poslovanja-barkoda)
Dejansko (popisano) stanje zalog lahko vnesemo v inventurni popis tudi z programom (vnesemo količino +
datum popisa za prejem – datum popisa naj bo isti (enak) kot smo ga definirali na osnovnih podatkih
Inventure – datum popisa!!!). Datum popisa se avtomatsko deduje iz prejšnje postavke. Če se količina
vnešena v dejansko stanje obarva rdeče, pomeni, da se dejansko stanje ne ujema z knjižnim stanjem (se
pravi, da bomo imeli ali inventurne viške ali pa inventurne manjke)! Če pa vnesena količina ostane črne
barve pomeni, da je dejansko stanje enako kot pa knjižno stanje! Status inventurnega popisa se spremeni iz
Za vnos v Vneseno!
Pri inventuri po prejemih so možni primeri, ko zalogo najdemo, vendar nimamo prejema te zaloge. Tako
zalogo je potrebno zapisati na papir in nato vpisati v dokument inventurnih viškov (VD=INV). Ti prejemi
dobijo nov prejem zaloge, zato moramo za njih natisniti nove nalepke z barkodami in jih nalepiti na te
zaloge.
6. Ko vpišemo dejansko stanje v inventurni popis lahko izpišemo ustrezni izpis (Izpis inventurnih razlik oz. Izpis
inventurnega stanja).Če želimo ažurirati stanje napram knjižnemu, tako da dobimo obarvano rdeče tiste
zaloge, ki ne ustrezajo knjižnemu stanju poženemo akcijo: Ponovno izračunaj knjižno stanje.
7. Ko dokončno zaključimo popis inventurnega stanja moramo še ugotovljeno stanje (viške, manjke) tudi
poknjižiti.
8. Knjiženje inventure: Najprej je potrebno zaključiti vnos v inventurnem popisu- Obdelave – Dvigni status –
zaključi vnos liste. Status same inventure = Izpolnjena! (glej na seznamu Inventure – status! - Status na
postavki ostane 'Vneseno')
9. V Komerciali/Skladiščno poslovanje/Dokumenti je potrebno na VD Inventurni viški ter Inventurni manjki
prevzeti stanje (manjke in viške) iz inventurne liste.
V nov dokument INV vpišemo (ročno prepišemo iz papirja) zaloge, za katere nismo imeli prejema. Za te
postavke dokumenta nato natisnemo nove nalepke (če jih še nismo). Zatem tvorimo Nov dokument INM-
inveturni manjki. Uporabimo akcijo: Prepis postavk iz Inventurne liste. Izberemo ustrezno Inventurno listo
(tukaj se nahajajo vse tiste inventurne liste, ki imajo status Izpolnjena), ter izvršimo prenos. Rezultat so
postavke dokumenta:
+pozitvna vrednost postavke pomeni inventurni manjko prejema
+negativna vrednost postavke pomeni inventurni višek prejema, se pravi , da zmanjšamo izdajo iz prejema
in povečamo zalogo tega prejema
+količina 0, v opombi vpisana količina zaloge, ki odstopa. To so postavke, katerim smo našli zalogo
prejema, ki je večja od prejete količine. Za tako zalogo s količino iz opombe moramo ustvariti novo zalogo
tako, da jo vnesemo v postavko dokumenta INV. To je zopet nov prejem in nova nalepka. Dokler imamo
postavke z količino 0 dokumenta INM ne moremo vpisati.Ko dokument vpišemo se nam popravi stanje zalog
na skladišču na datum samega dokumenta!!! Datum samega knjiženja inventurnih manjkov oz. viškov mora
biti trenutni datum (se pravi, da je datum dokumenta – trenutni, dejanski datum). Nikakor pa ne smemo
knjižiti z datumom dokumenta, ki je manjši od dejanskega datuma, kajti takrat se bodo pojavili problemi z
knjiženjem inventurnih manjkov, ker ne bomo imeli dovolj zaloge na skladišču – ker so zaloge pobrale druge
izdaje. Bistvo je, da je datum na dokumentu Inventurni manjko dejansko na datum izdelave dokumenta!!!.
Opozorilo:
1.Če je le možno se v času od datuma popisa do datuma knjižbe dokumenta INVin INM ne dela izdaj iz
skladišča (IZ1....)
2.Če delate inventuro po prejemih prvič preko skrbnika programa preverite, če so nastavitve kontiranja
nastavljene za pravilno knjiženje dokumenta INM. Nastavitve so drugačne kot za kot za navadno inventuro!
10. Inventuro je potrebno še zaključiti – Na inventurnem popisu z obdelavo dvignemo status inventure. Status
inventure = Knjižena.
Zavihek Promet
Uporabljamo za pregled prometa zalog v skladiščih po različnih kriterijih. Modul Pregledi in analize prometa v
skladiščih najdemo na meniju Logistika - Skladiščno poslovanje – Pregledi analize.
Tabela Prometa zalog je razdeljena na dva dela: glavo za vnos izbirnih kriterijev in postavke, ki prikazujejo
rezultat poizvedbe.
Glava tabele (filtrirna polja):
VD Med navedenimi možnostmi izberemo vrsto dokumeta za katero želimo pregled in analizo
dokumentov.
Tip dokumenta Izbiramo dokumente določenega tipa: <Vse>, Prevzemnice, Izdajnice,...

Iz izborom določenega tipa dokumenta dobimo na seznam vse VD (vrste dokumentov), ki imajo
določen tip ustrezno nastavljen na Vrstah dokumenta (med Detaljnimi podatki).
Termin Izberemo ustrezen datum za katerega velja potem omejitev območja:

Datum PER - datum PER dokumenta
Datum vnosa - datum vnosa dokumenta
Datum uporabe - datum uporabe artikla
Datum izvor - datum PER izvornega dokumenta, katerega prikazana postavka zapira.
Obdobje Vnesemo datume od kdaj do kdaj želimo pregled zalog glede na Termin.
Status Izberemo status naročil, ki ji želimo pregledati. Dane imamo možnosti: Vse, Odprto, Zaprto,
zapiranja Delno, Delno+Odprto, Delno+Zaprto, Ročno.
Partner Dvojni klik na to polje, odpre dokument Partnerja, v katerem izberemo glavnega partnerja.
Posel Filtriramo lahko tudi po poslu, če ta podatek vodimo na dokumentih.
Center Izbira upravljalnega centra artikla.
Ident Izbira identa in klasifikacije artiklov.
Projekt Izbira projekta in klasifikacije projektov.
DN Vnesemo lahko številko delovnega naloga.
Skladišče Izberemo skladišče katerega želimo pregledati in analizirati zaloge.
Klas.skl.: Klasifikacija skladišč.
Lokacija Šifra lokacije, lahko tudi samo del šifre (primer %A2%), filter deluje na LIKE principu neodvisno od
izbranega skladišča
Cenik Izberemo ustrezni cenik za izračun vrednosti transakcij.

Tu imamo na voljo tudi štiri dodatni možnosti:
<Obračun> - Prikaže vrednost transakcij po obračunu
<Obračun v domači valuti> - Prikaže vrednost transakcij po obračunu v domači valuti
<Netto vrednost postavke> -
<Likvidirano vrednost> - Prikaže likvidirane vrednosti posameznih postavk v domači
valuti. Upošteva likvidacijo po vseh tipih stroškov.
Če izberemo Predkalkulativni cenik, se nam pod njim pojavi drop down meni , kjer lahko izberemo
(filtriramo) samo določen strošek tega cenika (npr. samo po vrednsoti dela ali amortizacije).
Kontna skupina Vnesemo kontno skupino za katero želimo pregled Prometa zalog.
SM (stroškovno Izberemo stroškovno mesto.

mesto)
Klas.SM Klasifikacija stroškovnih mest.
Prejemnik Dvojni klik odpre novo okno, kjer iz seznama partnerjev izberemo prejemnika blaga.
Zun. dokument Vpišemo šifro predhodno pridobljenega dokumenta od poslovnega partnerja.
Klasifikacija Pri Partnerju, Identu, Projektu, Skladiščih in Stroškovnih mestih imamo na voljo tudi filtriranje po
klasifikaciji. Z dvojnim klikom se nam odpre novo okno, v katerem na način potegni-spusti
izberemo želene klasifikacijske skupine in kliknemo V redu.
Filtriranje je mogoče tudi na ikoni za splošno filtriranje! (tam se običajno izdelajo filtri po meri uporabnika)
lokalnih filtrov.
Seznam, opis kolon:
Datum PER Datum veljavnosti transakcije.

Ident Šifra artikla. Dvojni klik na to polje, odpre dokument Osnovni podatki artikla.
Naziv Ime artikla
Skladišče Šifra skladišča v katerem se artikel nahaja.
Lokacija Lokacija artikla v skladišču.
Vd Vrsta dokumenta.
Šifra Dvojni klik na to polje, odpre dokument Dokumenta.
dokumenta
SM Šifra stroškovnega mesta.
Projekt Šifra glavnega projekta.
Post. Zaporedna številka
Prejem Količina prejetih artiklov.
Izdaja Količina izdanih artiklov.
Em Enota mere za artikel.
Izvor. kol. Količina izvorne postavke (katero ciljna postavka zapira).
Status Zapiranja.
Vred. prejema Skupni znesek vrednosti prejetih artiklov.
Vred. izdaje Skupni znesek vrednosti izdanih artiklov.
KS Šifra kontne skupine.
Partner Šifra partnerja. Dvojni klik na polje, odpre Osnovne podatke partnerja.
Konto Šifra konta. Dvojni klik na polje, odpre Osnovne podatke konta.
Obdk Obdobje kontiranja.
Timecr Datum in čas knjiženja dokumenta.
Timemod Datum in čas popravka-spreminjanja dokumenta.
Uporabnik Oseba, ki je kreirala dokument.
Opombe Poljuben tekst.
Up. center Iz osnovnih podatkov artikla.
Oznaka Iz osnovnih podatkov artikla.
Zaloga EM Zaloga artiklov v skladišču.
Del. Nalog Šifra delovnega naloga.
Poreklo Vzamemo poreklo iz postavke (spustni meni), če je vpisano. Sicer vzamemo poreklo iz nabavnih
podatkov artikla.
Carinska Tarifa Iz osnovnih podatkov artikla.
Teža Teža v osnovnih podatkih artikla.
Dat. izvor Datum izvor - datum PER izvornega dokumenta, katerega prikazana postavka zapira.
Glej tudi: zavihek Zaloga

Okoljske dajatve
Navodila za pripravo podatkov za oddajo okolskih dajatev
Zakaj plačujemo okoljske dajatve za odpadno embalažo

Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko je:
- blago, embalirano v RS, prvič dano v promet v RS ali ko je prvič uporabljeno, če je embaler tega blaga tudi njegov
končni uporabnik;
- embalirano blago, pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav, prvič dano v promet v RS ali ob
prvi uporabi embaliranega blaga, če je pridobitelj tega blaga tudi njegov končni uporabnik;
- embalaža, ki ni namenjena embaliranju blaga, pridobljena v drugi državi članici EU ali uvožena iz tretjih držav ali
proizvedena v RS, prvič dana v promet v RS ali ob njeni prvi uporabi, če je pridobitelj ali proizvajalec te embalaže
tudi njen končni uporabnik.
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s sedežem v RS, ki daje
embalažo oziroma embalirano blago prvič v promet v RS in je:
- embaler,
- pridobitelj embaliranega blaga,
- proizvajalec embalaže, ki ni namenjena za embaliranje blaga,
- pridobitelj embalaže, ki ni namenjena za embaliranje blaga.
Embaler in pridobitelj embaliranega blaga ni zavezanec za plačilo okoljske dajatve:

- za embalažo, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno embalažo, šteje za vračljivo embalažo, ali
- če letna količina embalaže, ki jo da v promet ali sam uporabi, ne presega 15.000 kg in ne gre za embalažo
nagrobnih sveč ali embalažo iz plastike iz polimerov iz vinilkloridov (PVC) ali drugih halogeniranih olefinov.
Nadzor nad izvajanjem opravlja Carinska uprava Republike Slovenije, v sestavi CURS pa Carinski urad Jesenice,
kateremu tudi poročamo podatke za plačilo dajatev.
Osnova za obračunavanje okoljske dajatve so:

- letno nadomestilo zaradi vodenja evidenc zavezancev za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu:
nadomestilo), ki znaša 33,38 EUR letno (obrok 8,35 EUR);
- enota obremenitve okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve), ki je
0,0017 EUR.
Navodila za pripravo podatkov za oddajo okoljskih dajatev

Delovanje in priprava podatkov
Podatke za poročanje obrazca EMBALAŽA-OBR obdelamo z izdelavo dokumentov:

- PEM Prejem embalaže - slo trg;
- IEM Izdaja embalaže - slo trg ter
- DEM Dobavnica embalaže – DROE.
Dokumenti se nahajajo na Komerciali / Skladiščno poslovanje.
Artikli prejema in izdaje morajo imeti narejeno kosovnico (Stol==> pair, v katerega je zavit ta stol ima klasifikacijo
npr. A#E1), kjer so zajeti tudi artikli Embalaže za poročanje. Vse vrednosti za poročanje pobiramo iz kosovnic
artiklov na prejemu/izdaji, ki imajo ustrezno Klasifikacijo – A#E (Glej sliko_1) in vpisano maso na Artiklu-embalaže.
Slika_1: Sistemska klasifikacija Artikla
Postopek izdelava:
• Dokument PEM (Prejem embalaže - slo trg) je namenjen evidentiranju prejetega material iz dokumenta
prejema npr. PR1. Na dokumentu PEM dvokliknemo na povezavo da se nam pojavi okno z dokumenti
prejemov npr. PR1, gremo na Filtre (Glej Sliko_2), kjer izberemo Filter - tuj dobavitelj in ponovno preberemo
seznam npr. PR1. V gornjem levem kotu se pojavi rumen klicaj, ki nas opozarja da imamo vklopljen filter.
Izberemo/označimo dokumente, ki jih želimo prenesti na dokument PEM in ga vpišemo. Na ta način bomo iz
izdelanega prejema, kjer imamo npr. stol prenesli na dokument PEM preko sestavnice npr. karton s
klasifikacijo A#E.
Slika_2: Prikaz izdelave PEM

• Dokument IEM (Izdaja embalaže - slo trg ) je namenjen evidentiranju izdaj embalaže na npr. končnih
izdelkih. Za slednji dokument velja enak postopek izdelave kot za dokument PEM. Razlika je samo, da tu
pobiramo vrednosti sestravnice iz izdaje npr. DO1 in kot filter uporabimo Filter - domač kupec.
• Dokument DEM (Dobavnica embalaže – DROE) je namenjen evidentiranju izdane embalaže na Družbo
za ravnanje z odpadno embalažo-DROE. V obdobju poročanja morata biti količina oddana na DROE (v
primeru da ima podjetje sklenjeno pogodbo z DROE) in količina poročanja po obrazcu EMBALAŽA-OBR enaki.
Dokument DEM zapira dokument PEM, kar pomeni da vso odpadno embalažo, ki prejmemo jo tudi predamo
na DROE. Postopek izdelave je kot v zgoraj navedenem primeru, s tem da ni potrebna izbira Filtra. Nato pa
na Dokumentu DEM zamenjamo izvorni dokument (Glej sliko_3) iz PEM na prejeme npr. PR1, za katere
želimo evidentirati izdajo embalaže na DROE-npr. Embalažo prejeto z materialom domačih dobaviteljev.
Slika_3: Zamenjava izvornega dokumenta na VD-ju DEM
Izpisi za pregled (Glej opise izpisov):

- Številka 1056 Okoljske dajatve - delovni - Številka 1057 Okoljske dajatve (obrazec EMBALAŽA-OBR)
5. INTRASTAT
Intrastat je sistem zbiranja informacij, ter izdelave statistik blagovne menjave med državami Evropske unije.
Uveden je bil zaradi ukinitve notranjih mej med državami članicami, ker takrat podatkov o blagovni menjavi ni bilo
več mogoče pridobiti iz carinskih deklaracij. V Sloveniji se je uvedel s 1. junijem 2004.
Podatke se zbira mesečno. Zbiranje podatkov izvaja Carinski urad Nova gorica v okviru Carinske uprave Republike
Slovenije, ter jih nato pošlje Statističnemu uradu EU (Eurostat). Podatke morajo pošiljati podjetja, ki v tekočem
letu trgujejo z blagom z drugimi članicami EU, ter je njihova skupna vrednost prejemov in odprem blaga v
preteklem letu presegla nacionalni vključitveni prag.
Nastavitve za intrastat v GoSoftu opravljajo skrbniki sistema.
Glej tudi
5.1 Intrastat pretoki - Postopek izdelave intrastata
Postopek za izdelavo instrastata
Postopek za izdelavo intrastata izvedemo v naslednjih korakih:
1. Prepis Carinskih tarif iz artikla v postavke

V oknu Intrastat - pretoki (Logistika - Intrastat - Intrastat - pretoki) odpremo obdobje za določen mesec
poročanja. Dodamo zapis, kliknemo na ukazni gumb Obdelave in izberemo akcijo Prepis Carinskih tarif iz artikla
v postavke. Nato se postavimo na mesec, ki ga obdelujemo naredimo Izpis št. 609 (F11 ali ). Pazite, da vpišete
prave datume npr. 28.2.2009, ker v nasprotnem primeru, če se boste napisali 29, vas program ne bo obvestil o
napaki. Ta Izpis vam pove katere postavke/artikle je potrebno še popraviti. Še vedno so napake (Kolona Napake -
opis napake, ki jo je potrebno odpraviti). Po vsakem popravku je potrebno ponovno narediti obdelavo Prepis
Carinskih tarif iz artikla in nato izpis 609. Ta postopek lahko ponavljate dokler izpis ni brez napak.
2. Prepis Pretokov
Ko je izpis 609 brez napak oziroma so podatki za zajem pravilni/pregledani, kliknemo na ukazni gumb Obdelave -
Prepis Pretokov (posebej za prejeme in posebej za odpreme ali vse skupaj, odvisno od načina poročanja). Akcija
Prepis pretokov, nam vpiše podatke v zavihek Pretoki (tukaj pregledate podatke). Nato se vrnemo na Seznam in
na Izpis 610, ki je enak tistemu, ki ga pošljete na Curs. Za podrobnejši pregled sta na Seznamu kreirana izpisa:
Izpis 599 - Intrastat - Pregled detajl, ter Izpis 758 - Intrastat - Pregled detajl DOKACC. Na zavihku "Pretoki" pa je
bil narejen Izpis 1758 Intrastat - Pregled detajl pretoka. S tem izpisom se lahko pregledamo kako je "sestavljen"
pretok na katerem se trenutno nahajamo. Ko enkrat naredite obdelavo Prepis Pretokov vam ne bo popravljalo že
vpisanih podatkov - parameter dodajanje, če izberete parameter - Prepiši obstoječe, pa vam bo pobrisalo
obstoječe pretoke in dodalo/vpisalo nove pretoke. Če želite v prvem primeru (parameter: dodajanje) ponoviti
Prepis Carinskih tarif iz artikla v postavke morate na Pretoke pomodriti vse pretoke in jih izbrisati / Vpiši. Nato
lahko ponovite postopek. Ko je vse OK in ste pregledali, ter po potrebi ročno dodali določene postavke, lahko
nadaljujemo z naslednjim korakom.
Pojasnilo akcije Prepis pretokov in vnos parametrov:

- Datum od: prvi dan obdobja poročanja npr. 01.05.2014
- Datum do: zadnji dan obdobja poročanja npr. 31.05.2014
- Prejem in odprema: Vpis prejemov in odprem hkrati v isti vrstici.

- Samo prejemi: Vpis samo prejemov
- Samo odpreme: Vpis samo odprem
- Dodajanje: Dodajanje pretokov že obstoječim pretokom, ali prvi vpis pretokov.

- Prepis obstoječih: Pobriše obstoječe pretoke in vpiše nove. Pazi: V primeru, da imamo ročno vpisane postavke
nam le-te pobriše!!!
3. Prenos v datoteko XML - brez glave/Prenos v datoteko XML:

S klikom na Obdelave in Prenos v datoteko XML - brez glave (izvoz podatkov brez glave in polnjenje podatkov,
ki se nanašajo na glavo CURS, te podatke izpolnimo direktno na CURS-ovi spletni strani) ali Prenos v datoteko
XML(izvoz vseh podatkov, tudi glave in deklaranta), prenesemo podatke na CURS.
4. Odpri/Zakleni obračun
Po oddani datoteki na Curs zaklenite obračun preko akcije na Obdelavah Odpri/Zakleni obračun.
Glej tudi:
5.1 Instrastat pretoki
Osnovni prikaz:
Intrastat
5.2 Intrastat šifranti - Carinske tarife
Te so predpisane. Lahko se vnese celoten šifrant ali pa samo tiste tarife, ki jih potrebujemo. Do šifranta carinskih
tarif pridemo po naslednji poti: Logistika - Intrastat - Šifranti - Carinske tarife.
V šifrant vnašamo naslednje podatke:

Tarifa vnesemo osem mestno predpisano šifro tarife.
Opis tarife naziv tarife.
Stopnja vnese se predpisana carinska stopnja za določeno tarifo v procentih. Za intrastat ni potrebna.
IS Dod. EM vnesemo dodatno enoto mere, če se enota mere določena pri carinski tarifi razlikuje od osnovne
enote mere.
IS brez mase če CURS določa da se za posamezno Carinsko tarifo ne poroča mase, damo tu kljukico (leta 2014 je
veljalo to samo za Carinsko tarifo 27160000 Električna energija).
Uporaba aktiven ali Iz uporabe, namenjeno za Carinske tarife, ki niso več aktivne in so bile ali ukinjene, ali
zamenjane z novimi.
Prenesi šifrant carinskih tarif iz Goinfo
Namenjeno je vpisu carinskih tarif za potrebe Intrastata in carine. Carinske tarife je potrebno vpisati
pred prenosom Artiklov, da se vzpostavi povezava med Carinsko tarifo vpisano vArtiklu in šifrantom
Carinskih tarif.
Pazite, carinskih tarif, ki so že vnesene ne zamenja oz. prekrije! V parametre izpiosa vpišemo skupino
Carinskih tarif, ki jo želimo prenesti npr. 27 ali pa 272. Odvisno od porteb zajema. Natančnejši ops
najdete na opisu Akcije!
Glej tudi:
Intrastat pretoki - Postopek izdelave intrastata
Komerciala - šifranti
Osnovni prikaz:
Intrastat
5.3 Šifrant držav
Šifrant držav se uporablja tudi za različne namene. Do šifranta držav lahko pridemo preko logistike (Logistika -
Intrastat - Šifranti - Šifrant držav) ali preko sistema (Sistem - Skupni šifranti - Države).
Sestavljen je iz naslednjih podatkov:

Država Vnesemo tri mestno šifro.
Naziv države Ime države.
Druga šifra Okrajšano ime države po mednarodnem Iso standardu (3 mestna oznaka države).
Valuta Vnesemo oznako valute države.
Iso Code Vnesemo predpisano Iso codo (dvomestna oznaka države po mednarodnem standardu). Za
intrastat je ta koda obvezen podatek.
Datum vstopa Vnesemo datum vstopa v EU. Je obvezen podatek za intrastat. Za že obstoječe članice lahko
EU vnesemo datum 31.12.2003.
Članica EU Vse članice EU morajo biti označene s kljukico.
Datum vstopa Datum vključitve države v EMU (Economic and Monetary Union of the European Union).
EMU
Članica EMU Vse članice EMU morajo biti označene s kljukico.
Naziv Int. Vnesemo mednarodni naziv države.
SEPA Države v enotnem območju plačil v evrih (SEPA-Single Euro Payments Area) označimo s kljukico.
Sklic Na osnovi vpisanega Sklica se pri izdaji računa predlaga predpona sklica. V stikalu
MRP_Model_sklic pa določimo model sklica.
Aktivna S kljukico označimo, aktivno državo, ki jo v programu uporabljamo.
Glej tudi:
Komerciala - šifranti,
Intrastat pretoki - Postopek izdelave intrastata,
Skupni šifranti.
Osnovi prikaz:
Intrastat
5.4 Intrastat šifranti - Vrste posla
Določeni so s predpisom o Vrstah poslov. Do šifranta poslov pridemo po naslednji poti: Logistika - Intrastat -
Šifranti - Vrsta posla.
Vnašamo:
Šifra– vnesemo 2 mestno predpisano šifro.
Opis – predpisan opis posla.
Glej tudi:
Intrastat pretoki - Postopek izdelave intrastata.
Osnovni prikaz:
Intrastat
Načini transporta za intrastat so predpisani v mednarodnem standardu. Vnesemo predpisano mednarodno šifro in
naziv transporta (to vnesemo v Logistika – Intrastat – Šifranti – Vrste transporta). Z novim šifrantov Vrst
transporta – IS opremimo že obstoječi šifrant Načini transporta, ki se nahaja v Prodaja – Šifranti – Način
transporta.
Glej tudi:
Osnovni prikaz:
Intrastat
5.6 Intrastat šifranti - Pogoji dobave
Pogoji dobave so za intrastat predpisani po mednarodnem standardu (incoterms). Vnesemo predpisano mednarodno
šifro in naziv dobave (to vnesemo v Logistika – Intrastat – Šifranti – Pogoji dobave). Z novim šifrantom pogoji
dobave – IS opremimo že obstoječi šifrant Pogoji dobave, ki se nahaja v Prodaja – Šifranti – Pogoji dobave.
Glej tudi:
Osnovni prikaz:
Intrastat
Je ravno tako določena z mednarodnim standardom. Določa pa lego kraja glede na pogoje dobave.
Vnesemo predpisano mednarodno šifro in naziv lege kraja (to vnesemo Logistika – Intrastat – Šifranti – Lega
kraja). Z novim šifrantov Lega kraja dopolnimo že obstoječi šifrant Pogoji dobave, ki se nahaja v Prodaja –
Šifranti – Pogoji dobave.
Poročanje Carinske tarife, Države, Vrste posla je obvezno za vse, ki poročajo intrastat. Ostali podatki kot so
Pogoji dobave, Vrste transporta in Lega kraja, pa poročajo samo tisti, ki spadajo v višji prag (posebni prag -
nad 9 MIO EUR prometa za odpreme blaga in in 4 MIO EUR za prejeme blaga ). Zadnji trije šifranti so obvezni za
poročevalce višjega praga. Za ostale ti podatki niso obvezni (lahko jih izpustite).
Glej tudi:
Osnovni prikaz:
Intrastat
6. KOOPERACIJA
ZUNANJE STORITVE ( KOOPERACIJA DELOVNIH OPERACIJ )
Podatkovni model:
Narejena je povezava med dokumenti in operacijami, podobno kot pri knjiženju planiranega prejema ali izdaje.
V tabeli PosMrp imamo polje DnoprId, ki je ključ na zapis v tabeli DnOpr N:1. S tem omogočimo knjiženje povratnih
informacij na operaciji z klasičnimi mrp dokumenti.
Postopek kooperacije
se začne na delovni operaciji DnOpr, ki je predvidena za izdelavo v kooperaciji. Tovrstne operacije so prepoznavne
po tem, da njihova Delovan mesta pripadajo upravljalnemu centru tipa K (kooperacija).
V nabavi odpremo posebno naročilnico za kooperacijo, ki ni predmet plana v postavkah pa ima kolono
Operacija podobno kot ima planirana izdaja Potrebo. Z dvoklikom na to kolono ali s posebno akcijo (odložišče)
lahko izbiramo operacije v postavke dokumenta. Izbiramo lahko samo operacije statusa LN, prenesene operacije
dobijo status LA. V postavko dokumenta se prenese DnoprID, Ident iz DNja, v opombe postavke se prenese opis
operacije. Naročilnico nato izpišemo in pošljemo kooperantu.
Za prejem iz kooperacije spet uporabimo poseben dokument Prejem iz koop. Ta dokument je povezan z
naročilnico (klasično preko vez med postavkami), obenem pa ima tudi ta dokument povezavo na delovno operacijo.
S prejemom iz kooperacije zapiramo naročilnico, delovno operacijo pa spremenimo v KO če je količina prejema
ustrezna (enaka ali večja od naročene). V posebnih primerih lahko nastavimo tudi zaključevanje DN po prejemu iz
KOOP.
Oba opisana dokumenta imata v postavkah dodatno polje DnOprId, ki je obvezno.

Polje Ident se polni avtomatsko iz identa delovnega naloga (ni editabilen), Opombe pa s tekstom delovne operacije,
ki se kasneje lahko popravi (briše,dopolni).
Dokument prevzema iz kooperacije ima še eno lastnost: ni skladiščni in se namreč likvidira (klasična likvidacija).
Na Operacijah vproizvodnji, stran Dokumenti so prikazane vse povezave pozicionirane operacije s postavkami
dokumentov (veza na tabelo PosMrp).
V tem seznamu je vidno celovito dogajanje s posamezno operacijo (kdaj je bila naročena in nato prevzeta).
VD - nastavitve potrebnih dokumentov:

DN/Potrebe: Vnos operacije
S to nastavitvijo postane dokument povezan na operacijo (logika delovanja zelo podobna kot pri opciji Vnos DN
planirano ali Vnos potrebe planirano).
/Prenos_Operacij=1
S to nastavitvijo v kontrolnih podatkih omogočimo kopiranje operacij iz proizvodnje in leplenje v dokument
(podobno kot DN ali Potrebe).
Planiranje: Kooperacija
To nastavitev uporabimo samo za dokument prejema iz kooperacije. Deluje tako, da ob vpisu postavi status
operacije na KO če je skupna prevzeta količina enaka ali večja količini operacije.
Kontrolni podatki: /AzurDnKolTrn=1
Omogoči zaključevanje DN pri prejemu iz kooperacije.
DN, ki izpolnjuje pogoje (prejem zadostne količine na zalogo, zaključene operacije, zaključene potrebe) se pri
prejemu iz KOOP tudi zaključi.
V tovrstnih dokumentih se takoj za kolono zaporedna številka, pojavi kolona Operacija. V koloni kažemo in tudi
lahko vnašamo Dnoprid. Ko kolono napolnimo se Artikel in količina avtomatsko napolnijo iz podatkov operacije. V
opombo pa se prenese opis operacije.
Količino in opombo lahko potem spreminjamo. Če zamenjamo Dnoprid se vsa omenjena polja zopet prepišejo. Pri
prenosu med dokumenti se prenaša tudi to polje.
PROIZVODNJA
IV.PROIZVODNJA
1. STRUKTURE ARTIKLOV
1.1 Opis strukturnih podatkov
1.1.1 Struktura - drevesni pogled
1.2 Vzdrževanje strukture izdelkov
1.3 Izdelava variantnih struktur
1.4 Pregledi kosovnic
1.5 Konfigurator
1.5.1 Konfigurator - povezave
2. TEHNOLOGIJA IZDELAVE
2.1 Delovna mesta
2.2 Standardne operacije
2.3 Tehnološki postopki artiklov
3. RISBE
3.1 Seznam risb - vzdrževanje in pregled
3.2 Osnovni podatki risb
3.3 Povezava risbe in artikla
3.4 Povezava risbe in identa
3.5 Zgodovina risb
4. CENE IN KALKULACIJE
4.1 Ceniki
4.1.1 Cenik - stroški
4.2 Cene
4.2.1 Cene - Seznam
4.2.1.1 Postopek za ročni vnos cen
4.2.2 Cene - Zgodovina
4.2.3 Cene - Količinske cene
4.2.3 Cene - Stroški
4.2.3 Cene - Stroški DN
4.3 Kalkulacija cen
4.3.1 Postopek za izdelavo predkalkulacije cene artikla
4.4 Pokalkulacija DN
4.5 OBOL analiza proizvodnih stroškov
5. KLASIFIKACIJA
5.1 Opis podatkov
5.2 Klasificiranje
6. TEHNIČNI ŠIFRANTI
6.1 Enota mere
6.2 Kontne skupine
6.3 Variante artiklov - vzdrževanje šifranta
6.4 Upravljalni centri
6.5 Vzroki zamud
6.6 Šifrant kontrol v proizvodnji
7. PLANIRANJE PROIZVODNIH POTREB
7.1. Plan prodaje
7.2 Glavni plan
7.2.1 Sporočila na glavnem planu
7.3 Tabela za vzdrževanje delovnih nalogov
7.4 Delovni nalogi
7.5 Dokumenti vezani na DN
7.6 Potrebe delovnega naloga
7.7 Postopki vezani na tehnologijo
7.8 Planiranje proizvodnje
7.9 Kontrola plana
7.10 Upravljanje serijskih številk DN
7.11 Plan povezav delovnih nalogov
7.12 Dodatni podatki
7.13 Pakirne enote
7.13.1 Pakirne enote postavke dokumenta
7.14 Analize - struktura delovnega naloga
8. SPREMLJANJE PROIZVODNJE
8.1 Seznam operacij v proizvodnji
8.2 Pregled operacij v proizvodnji
8.3 Knjiženje povratnih informacij
8.4 Dokumenti operacije DN
8.5 Spremljanje zasedenosti proizvodnje z gantogramom
8.6 Spremljanje obremenitev proizvodnje
8.7 Terminiranje proizvodnje
8.8 Postopek vnosa kontrolnega postopka za posamezen DN
8.9 Pregled knjiženja proizvodnega dela
8.10 Evidenca dela
8.11 Delovni koledar
8.11.1 Vnos delovnega koledarja
8.12 Sledljivost vgradnje in razgradnje v proizvodnji
8.13 Sledljivost po pakirnih enotah
8.14 Pakiranje - pregled
8.14.1 Izdelava Dobavnice z branjem bar kod palet
8.14.2 Formiranje Palet
8.14.3 Prejemanje pakirnih enot
8.15 MPS - grobi plan
8.15.1 MPS - šifrant skupin delovnih mest
9. CRP - FINO PLANIRANJE
9.1 Urniki - delovni koledar
9.1.1 Urniki - urejanje delovnega koledarja
9.2 Viri - delovne kapacitete in sredstva
9.3 Terminiranje
9.3.1 Pregled in izbor operacij za fini plan
9.3.2 Terminiranje - razvrščanje operacij in bremenitev kapacitet
9.3.3 Pregled in urejanje posamezne operacije
10. Modul MES
10.1 Dogodki MES po Virih
10.2 MES nadzor dela
11. KONTROLA KAKOVOSTI
11.1 Vhodna - izhodna kontrola
11.2 Evidenca meril
11.3 Kontrolni postopek
11.3.1 Seznam kontrolnih postopkov
11.3.2 Osnovni podatki kontrolnega postopka
11.3.3 Meritve kontrolnega postopka
11.3.4 Uporaba kontrolnega postopka
11.3.5 Šifrant vrednosti kontrolnega postopka
11.3.6 Kontrola kvalitete
11.4 Analiza načina in vpliva napak FMEA
12. VZDRŽEVANJE
12.1 Vzdrževanje naprav in meril
12.2 Serijske številke
12.2.1 Osnovni podatki serijske številke
12.2.2 Dodatni podatki serijske številke
12.2.3 Razni dokumenti serijske številke
12.2.4 Kartica dokumentov serijske številke
12.2.5 Delovni nalogi vzdrževanja
12.2.6 Preventivno vzdrževanje po Serijskih
12.3 Struktura artikla vzdrževanja
12.4 Tehnologija artikla vzdrževanja
12.5 Risbe artiklov vzdrževanja
12.6 Klasifikacija artiklov vzdrževanja
12.7 Plan artiklov vzdrževanja
12.8 Vzdrževalni delovni nalogi
12.9 Vzdrževanje - pregledi in analize
13. MATIČNI LISTI
13.1 Matični listi - Podrobnosti
14.Tehnični dokumenti
14.1 Dokumenti v proizvodnji
14.2 Pregledi - analize
14.3 Razni dokumenti
1. STRUKTURE ARTIKLOV
Vsak izdelek je sestavljen iz različnih sestavnih delov, ki se združujejo v sestave. Elementi sestavne skupine se
lahko ponavljajo pri različnih izdelkih, ali pa so značilni samo za določen izdelek. Višje sestavne skupine so vedno
bolj odvisne od namena in uporabnosti izdelka. Število nivojev vgradnje je lahko zelo različno, od tod tudi zahteva
za izredno fleksibilen sistem za vzdrževanje struktur, ki dopušča dovolj veliko število nivojev sestavljanja. Glede na
proizvodni proces je lahko pojem strukture izdelka različno imenovan, npr.: kosovnica, struktura, popis delov,
formula, recept. V nadaljevanju je najpogosteje uporabljen izraz kosovnica ali struktura.
Kosovnice so namenjene za opisovanje zgradbe proizvodov. Kosovnica vzpostavlja in vzdržuje hierarhijo strukture
izdelkov v bazi podatkov, vključujoč vse materialne artikle od končnih izdelkov na najvišjem nivoju, preko večjih
sklopov in manjših podsklopov, pa vse do obdelovancev, kupljenih delov in surovin. Funkcija strukturiranja izdelka
predstavlja sredstvo, s katerim razvijamo in vzdržujemo kosovnice, ki določajo logične povezave med materialnimi
artikli. S tem določamo nadrejene in podrejene sestavne dele, ter njihov medsebojni položaj v strukturi izdelka. Te
strukture se lahko spreminjajo, npr. zaradi konstrukcijskih izboljšav in sprememb v postopku izdelave ter v
odločitvah, ali nek del izdelati doma ali kupiti.
Na osnovi osnovnih določitev relacij med artikli, so omogočeni pregledi in izpisi različnih kosovnic: Modularne,
Strukturne, Zbirne, Vgradne, Proizvodne, konstrukcijske in ostale kosovnice. GoSoft omogoča tudi izdelavo
variantnih kosovnic, ki omogočajo spreminjanje strukture v odvisnosti od variante nadrejenega dela, kar občutno
zmanjša število izdelkov v proizvodnjah, kjer izdelujejo veliko število podobnih izdelkov (različne opreme, barve,
izvedbe enakih izdelkov).

1.5 Konfigurator
Kosovnico izdelka ustvarimo z beleženjem odnosov med sestavnimi deli in nadrejenimi sklopi. Pri izdelovanju
kosovnice vedno gradimo odnos med nadrejenim artiklom in podrejenimi artikli (sestavni deli). Pri tem uporabljamo
izraz artikel za material (kupljeni deli), polizdelke (sestavne dele, sestave, sklope) in končne izdelke (artikli za
prodajo). Pri določevanju kosovnic moramo poleg nadrejenih in podrejenih artiklov, določiti tudi količine vsebovane
v enoti nadrejenega artikla. Z vnosom potrebnega števila zapisov sestavnega dela za vse nastopajoče nadrejene
artikle lahko opredelimo poljubno število struktur. Sestavljenost navzdol in pripadnost navzgor v strukturah se
avtomatsko ugotavlja na osnovi takšnih posameznih zapisov nadrejenosti oz. podrejenosti.
Glej tudi: točki 1.2 Vzdrževanje strukture izdelkov in 1.3 Izdelava variantnih struktur.
Zavihek Modul:
Sestavljeno S klikom na izbirno polje Sestavljeno iz se nam v seznamu strukture izpišejo artikli iz katerih je
iz sestavljen artikel naveden v nadaljevanju imena MODUL.
Vgrajeno v S klikom na izbirno polje Vgrajeno v se nam na seznamu strukture izpišejo artikli v katere je vgrajen
artikel naveden v nadaljevanju imena VGRADNJA.
Nazivi stolpcev:
Nadrejeni To je oznaka nadrejenega artikla oz. artikel kateremu bomo določili njegovo strukturo - direktno
artikel sestavo. Ko artiklu določimo vse sestavne dele, dobimo en modul ali modularno kosovnico. Tako
nadrejeni artikel, kot tudi podrejeni deli morajo imeti predhodno določene matične podatke artikla.
N Nivo vgradnje: Pri vzdrževanju kosovnic sistem avtomatsko dodeljuje in vzdržuje hierarhijo
nivojskih številk. Te številke so interno generirane oznake najnižjega nivoja vgradnje in se
uporabljajo za nadzor postopka 'razgradnje kosovnice' ter pravilnosti strukture izdelka. Nivo
vgradnje je v sistemu GoSoft poravnan na najnižji nivo. To pomeni, da dodelimo artiklu, ki nima
nobenih sestavnih delov, najnižji nivo vgradnje v strukturi, to je nivo 0. Nivo vgradnje kateregakoli
artikla v strukturi se zato izračuna za en nivo višje od najvišjega nivoja vgradnje njegovih
neposrednih sestavnih delov. Na ta način so surovine in kupljeni deli v vseh strukturah izdelkov
vedno na nivoju vgradnje 0. Končni izdelek pa ima vedno najvišji nivo vgradnje v svoji strukturi.
Vsak materialni artikel se v datoteki pojavlja samo enkrat, čeprav je lahko uporabljen v mnogih
različnih strukturah sklopov in ima samo eno nivojsko številko, ki pomeni najnižji nivo vgradnje v
kateremkoli sklopu.
Zap Zaporedna številka v kosovnici: Sestavne dele v strukturi lahko razvrščamo po različnih kriterijih
(po artiklih, po pozicijski številki, po nazivu artiklov ...). Kadar želimo imeti sestavne dele
razvrščene po nekem točno določenem zaporedju, lahko v to polje zapišemo vrstni red, ki ga je
lahko upoštevan pri pregledih in izpisih. V kolikor dodamo zapis, se zaporedna številka incrementira
zapis glede na zadnjo vpisano (incrementiranje nastavimo v stikalu MRP_Strukt_Incr, navodila so
v opisu stikala - default nastavitev poveča zaporedno številko za 1). Če vrinemo zapis ,se
incrementira zaporedna številka na prvo prosto številko glede na pozicioniran zapis. Če imamo
sortirane zapise po zaporedni številki in vrinemo zapis, se vse zaporedne številke preštevilčijo glede
na vrinjeno pozicijo naraščajoče od vpisane pozicije dalje.
Veza Tip veze: V tem polju izberemo funkcijo sestavnih delov. Običajen sestavni del ima
oznako Normalna. Pri planiranju materialnih potreb, so upoštevani samo ti sestavni deli. Sestavni
deli drugih tipov, pa so le informativni, oziroma imajo vpliv na druge obdelave. Možno je dodajanje
tudi drugih tipov povezav, v programu pa so naslednji tipi sestavnih delov v pisani v stikalo
DDLB_Kosovnice_Tip_povezave.
1 - Normalni - običajni sestavni del.
F - Fantom - to ni dejanski sestavni del, ampak služi kot neka vmesna povezava. Npr.
elektroinstalacija, ima risbo, ima strukturo, ne obstaja pa kot samostojen izdelek ali polizdelek. Za
fantomski artikel, se delovni nalog v planu ne razpiše. Sestavni deli fantomskega artikla, pa se
preneseijo navzgor, na delovni nalog nadrejenega artikla.
C - Strošek - sestavni del za kalkulacije. Pri takih sestavnih delih kalkulacija upošteva le del
vrednosti za izračun stroškov. Npr.: za izdelavo izdelka s pomočjo orodja vpišemo, da rabimo 1
orodje za izdelavo 1000 artiklov, kar v kalkulaciji povzroči, da se upošteva 1/1000 vrednosti orodja.
Podrejeni artikel se ne prenese v potrebe DNja.
T - Orodje - vnesemo številko orodja, ki se uporablja pri sestavljanju nadrejenega artikla. Podrejeni
artikel se ne prenese vpotrebe DNja. Lahko pa ga uporabimo na namenskih izpisih.
N- Nadomestni artikel - vnesen mora biti pod isto pozicijo, kot artikel, ki ga nadomeščamo. Na
delovnem nalogu z ustrezno akcijo v kosovnici delovnega naloga lahko po potrebi artikel zamenjamo
z nadomestnim.Glej tudi: PLANIRANJE Z NADOMESTNIMI ARTIKLI
V - Vzdrževanje; v kombinaciji z izrazov v polju Variantni izraz: /*tehvar*/ , kjer se podrejeni artikel
običajno ne prenese na delovni nalog, razen, če ima povezavo s tehnološko operacijo - torej velja
samo za določen postopek.
K - pri variantnih izdelkih - nadomestni artikel, ko ni na razpolago ustrezne variante.
X,3 - rezervne veze - uporabljamo jih po dogovoru z skrbnikom
Poz Pozicijska številka: Lahko določa zaporedje v kosovnici, glavni namen pa je povezava z risbo.
Pozicijska številka na risbi mora biti enaka pozicijski številki v kosovnici, kar omogoča normalno
branje risb - načrtov. Z urejenim vnosom pozicijskih številk, lahko dosežemo različne razdelitve v
kosovnici (npr.: najprej kupljeni deli, nato izdelani deli ipd.).
Artikel, Naziv Za vsak nadrejeni artikel (ident), moramo določiti vse podrejene artikle (sestavne dele), ki so lahko
sestavljeni ali ne (kupljeni deli). Določimo samo številko (identifikacijsko številko) artikla, običajno
pa se prikazuje tudi naziv in enota mere za posamezen sestavni del.
Količina Predstavlja število enakih podrejenih - sestavnih delov za ta modul. Količina se izraža v enoti mere,
ki je definirana v matičnih podatkih podrejenega artikla.
ZA Za količino: Količina sestavnih delov v kosovnici lahko velja za en nadrejeni del ali za več
nadrejenih delov. S tem podatkom definiramo za koliko nadrejenih delov velja količina podrejenih
delov. Npr. potrebujemo 1 kg barve za 100 kosov, kar je isto kot 0,01 kg za 1 kos.
Teh. spr. Tehnična sprememba: V polje vnesemo opombo (opis spremembe) pri spremembi strukture
artikla.
Dod. Fix. Dodatek kosovni: Omogoča načrtovanje bruto količin sestavnih delov in določa dejansko število
(količino) sestavnih delov pri sestavljanju (izmet pri vgradnji). Zaradi tega se poveča potreba po
sestavnih delih za določeno količino. Podatek je izražen količinsko. Npr. pri sestavljanju določene
serije artiklov porabimo en sestavni del za nastavitev naprave, ki je zaradi tega neuporaben (tudi
preizkušanje CNC programov). Za določanje bruto količin sestavnih delov zaradi napak v procesu,
pa uporabimo dodatek v odstotkih.
Dod. % Dodatek v odstotkih: Faktor izmeta pri sestavi se upošteva pri izračunu potrebnih količin, pri
kalkulacijah in drugih sumiranjih, če to želimo. Če vemo, da se pri vgradnji nekega artikla dejansko
porabi 10% več materiala zaradi izmeta pri sestavi, vnesemo v to polje vrednost 10.
Zamik dni Zamik vgradnje: Določa, koliko dni pred ali po začetku izdelave nadrejenega artikla, mora biti ta
sestavni del na razpolago. Če je lahko določen sestavni del na razpolago šele 5 dni po začetku
izdelave nadrejenega artikla, vnesemo v to polje vrednost "-5". Kadar pa mora biti sestavni del na
razpolago že 10 dni pred izdelavo nadrejenega artikla (lansiranjem v proizvodnjo), vpišemo
vrednost "10". Kadar polja ne izpolnimo je privzeta vrednost 0. V modulu kosovnice sestavnemu
delu lahko določimo zamik vgradnje(v dnevih), pri kreiranju DN se ta podatek prenese kot privzeti
tudi na potrebo, kjer se lahko(kot tudi ostali podatki) spreminja. Planiranje podatek upošteva tako,
da se datum potrebe ustrezno premakne (v dnevih) in sicer brez upoštevanja delovnega koledarja.
Zamik plan Ta podatek ima enak učinek kot predhodno opisani zamik vgradnje. Učinek obeh podatkov se
sešteva. Polje je uvedeno zaradi boljše preglednosti in možnosti polnjenja posameznega podatka z
obdelavami.
Izklop Datum veljavnosti: Za posamezni sestavni del lahko določimo datum, do katerega se upošteva ta
sestavni del v strukturi. Pri pregledu kosovnic in načrtovanju materialnih potreb se ne prikazujejo
(upoštevajo) sestavni deli, ki imajo ta datum manjši od tekočega datuma. Na ta način je ohranjena
zgodovina strukture (stare kosovnice) in omogočeni izpisi struktur v odvisnosti od datuma.
Omogočeno je tudi avtomatsko vodenje zgodovine sprememb (vsaka sprememba povzroči nov
zapis, star zapis pa dobi datum veljavnosti – do danes) – potrebna nastavitev: Sistem -
Uporabniške nastavitve, ključ (postaviti Nivo=Paket) MRP_Kos_Zgodov, Vrednost=1.
Zgodovina se vodi za naslednje podatke. Ident, količina, faktor količine, tip povezave, pozicija,
zamik vgradnje. Beleženje zgodovine kosovnic velja le za Statuse artikla > 1 (torej za V razvoju in
v Tehnologiji se zgodovina ne beleži!). S posebno nastavitvijo (vrednost=3) pa se lahko zgodovina
beleži neglede na statuse artikla.
Vklop Datum veljavnosti: To je posebna opcija, ki jo nastavimo v uporabniških

nastavitvah: MRP_Kos_Zgodov, Vrednost=2. Omogoča veljavnost sestavnega dela v določenem
časovnem obdobju, od datuma vklopa do datuma izklopa (če je datum prazen se v tisto smer šteje
neomejena veljavnost). Algoritem za razgradnjo kosovnic upošteva veljavnost sestavnega dela na
določen datum. Če datum ni podan se upošteva veljavnost na trenutni datom (danes). Plan
upošteva veljavnost sestavnega dela na končni datum delovnega naloga. Potreba se kreira, če je
sestavni del na končni datum DN veljaven oziroma odvisno od nastavitve v stikalu MRP_planiranje.
Variantni Polje variantni izraz se uporablja samo v primeru uporabe variantnih kosovnic. Glej tudi točko
izraz 1.3 Izdelava variantnih struktur. v kombinaciji z povezavo z operacijo v tem polju
vnesemo: /*tehvar*/ , kjer se podrejeni artikel običajno ne prenese na delovni nalog, razen, če ima
povezavo s tehnološko operacijo - torej velja samo za določeno varianto tehnološkega postopka.
Tehno. Številka operacije: Vsak sestavni del uporabimo v tehnološkem postopku pri neki operaciji. Kdaj
oz. na kateri operaciji se potrebuje določen sestavni del, določa ta podatek. V polje vnesemo
(izberemo iz tehnološkega postopka) zaporedno številko operacije, na kateri je sestavni del
uporabljen. Izbiramo med operacijami, ki jih imamo vnesene v Katalogu standardnih operacij (glej
2.2 Standardne operacije). V kombinaciji z izrazov v polju Variantni izraz: /*tehvar*/ , kjer se
podrejeni artikel ne prenese na delovni nalog, razen, če ima povezavo s tehnološko operacijo - torej
velja samo za določeno varianto tehnološkega postopka.
Opombe Na vsakem sestavnem delu lahko zapišemo tudi določeno opombo, ki omogoča dodatne opise ali
kakršen koli komentar za posamezen sestavni del.
Akt. cena Aktivna cena: Izpiše se trenutno veljavna cena iz cenika podrejenega artikla.
Spremenjeno, Datum in oseba: Pri vsakem vnosu ali spremembi sestavnih delov se v bazo vpiše tudi oznaka
dodano, uporabnika in datum zadnje spremembe.
spremenil,
dodal
Oznaka Polje oznaka se nahaja na osnovnih podatkih artikla. Vanj običajno vpisujemo proizvajalčevo kodo,
oznako standarda ali druge pomembne podatke.
Upr. center Upravljalni center: Prikazana je oznaka upravljalnega centra podrejenega artikla.
Zaloga Pomeni trenutno mrp zalogo podrejenih artiklov.
Gumbi in potrditvena polja:
Briši drevo Brišemo trenutno prikazano drevo v levem delu okna Struktura, ki se generira pri pregledovanju
strukture v globino in ostaja tudi iz pregledovanja drugega artikla. Gumb navadno uporabimo ko
želimo "zgodovino" prikazov izbrisati. Izbriše se samo "zgodovina" prikazanih artiklov.
Obdelave Gumb obdelave, za različne obdelave podatkov vezanih na strukturo artikla.
Slike S klikom na potrditveno polje aktiviramo prikaz slik. Stikalo za prikaz slike iz priponke na vzorcu
DWPic:d_kosovnice_modul. Glej tudi: Nastavitve prikaza slik (za skrbnike).
Aktivni
(privzeto izklopljeno)
- Prikažemo vse zapise kosovnice brez pogojev (primerno za urejanje podatkov).
- Če je stikalo vklopljeno prikažemo trenutno datumsko veljavne zapise, upoštevamo tudi status
artikla.
Zgodovina S klikom na potrditveno polje se nam v strukturi artikla izpišejo tudi artikli, ki v strukturi niso več v
uporabi (Izklopimo z vnosom datuma v polje Izklop v dodatnih podatkih artikla v strukturi - do okna
dodatni podatki dostopamo z gumbom Dodatni podatki).
Pregled S klikom na gum Pregled kosovnice vstopimo v okno Pregledi kosovnic, ki ga dobimo tudi na Tehnični
kos. podatki-Kosovnice-pregledi.
Dodatni S klikom na gumb Dodatni podatki izpolnjujemo dodatne podatke artikla, ki ga dodamo na strukturo.
podatki Glej tudi: 1.3 Izdelava variantnih struktur
Zavihek Struktura: Struktura - drevesni pogled

Osnovni prikaz: 1. STRUKTURE ARTIKLOV
1.1.1 Struktura - drevesni pogled
Struktura - strukturna kosovnica prikazuje celotno strukturo izdelka (na sliki) po nivojih - drevesni pregled. S
klikom na vrtamo v globino kosovnice (odpre se nam podrejeni modul), če pred klikom uporabimo še gumb
CTRL (CTRL + klik na ) se nam odpre celotno podrejeno drevo.
V glavi zavihka Struktura, lahko iz spustnega seznama izberemo Cenik in Strošek cenika. Na ta način je omogočen
pregled cen (kolona Cena in Vrednost) po strukturi in vrtanje v globino.
Kolone v strukturi:
Cena Cena artikla in vsakega posameznega artikla v strukturi, glede na izbrani cenik in strošek. Z dvoklikom na
vrednost kolone Cena, se nam prikaže 215 - Predkalkulacijski list, ki prikaže kalkulacijo za posamezen
artikel na seznamu.
VrednostVrednost artikla in vsakega posameznega artikla v strukturi, glede na izbrani cenik in strošek.
Glej tudi: Opis strukturnih podatkov
V tej točki so opisani postopki za vzdrževanje kosovnic (struktur) artiklov. Podatki o strukturah se vzdržujejo na pod
oknu, ki se nahaja na tabeli artiklov.
Tabelo za pregled in vnos podatkov o artiklih dobimo na meniju Proizvodnja - Tehnični podatki - Artikli, iz te
tabele lahko vzdržujemo podatke o strukturah izbranega artikla na zavihku Struktura. Za obsežnejše
pregledovanje različnih podatkov na osnovi struktur, pa je omogočen direkten dostop do podatkov na meniju
Proizvodnja - Tehnični podatki - Kosovnice pregledi.
Zavihek Modul:
Okno za vzdrževanje kosovnic je razdeljeno na seznam in masko. Kosovnice lahko vzdržujemo na seznamu ali na
maski.
Seznam sestavnih delov

Na osnovnem seznamu sestavnih delov so prikazani glavni podatki o strukturi. Pri novi strukturi je okno prazno,
nov zapis dodamo na standarden način (desni klik, ikona dodaj zapis). Tudi osnovni vnos strukture poteka kar na
tej tabeli.
Okno omogoča dva načina pregledovanja: Sestavljeno iz prikazuje iz česa je sestavljen izbrani artikel in Vgrajeno
v prikazuje kam je vgrajen izbrani artikel.
Z dvoklikom na podatek N - nivo vgradnje (če je številka večja od nič), se prikaže struktura (modul) izbranega
artikla. Drevo se prikazuje v levi polovici okna. Z dvoklikom na nadrejenem artiklu v drevesu odpremo cel modul -
drevo na levi strani, kar olajša iskanje po obsežnih kosovnicah. Z dvoklikom na nivo 0 (desno okno), pa odpremo
prazen modul, kar omogoča vnos sestavnih delov za izbrani artikel. Preden zapustimo tabelo, moramo za shranitev
podatkov obvezno pritisniti še gumb Vpiši v bazo.
Briši drevo Funkcijski gumb Briši drevo omogoča brisanje drevesne strukture v levem oknu dokumenta (izbriše
samo na zaslonu, v bazi ostane zapis)
Funkcijski gumb Obdelave omogoča hiter - enostaven priklic določenih funkcij, po predhodni
nastavitvi (opise akcij najdemo ob nazivu vsake akcije s klikom na ?.
Slike S klikom na potrditveno polje aktiviramo prikaz slik. Stikalo za prikaz slike iz priponke na vzorcu
DWPic:d_kosovnice_modul. Glej tudi: Nastavitve prikaza slik (za skrbnike).
Aktivni Če vodimo zgodovino strukture, lahko s kljukico prikažemo, samo aktivne artikle.
Zgodovina Vodenje zgodovine strukture

V stikalu: MRP_Kos_Zgodov je potrebno nastaviti vrednost 1.
Če hočemo brisati strukturo moramo predhodno postaviti status artikla na V razvoju ( < od '2' ).
Pregledi kos. Klik na gumb nam odpre okno Kosovnice - pregledi. Glej točko 1.4 Pregled kosovnic.
Dodatni Pri spreminjanju zapisov se odpre okno za natančen opis relacije podrejeni - nadrejeni sestavni del.
podatki Za osnovno določanje strukture je dovolj podatek o nadrejenem artiklu, podrejenem artiklu (sestavni
del), količina sestavnih delov in tip povezave. Za določanje variantnih kosovnic ali povezav s
tehnološkimi postopki, pa je potrebno v oknu z dodatnimi podatki izpolniti še ostale parametre. Na
oknu so zgoraj prikazani osnovni podatki nadrejenega artikla (sestave), spodaj pa podatki
sestavnega dela. Med obema podatkoma pa so polja za vnos povezave. Na desni strani so na enak
način prikazana polja in relacije za določanje variantnih struktur. Glej tudi točko 1.3 - Izdelava
variantnih struktur.
Kontrole
Ob vpisu strukture se lahko izvedejo določene namenske kontrole (ali dodatni popravki), vključimo jih preko
stikala: KontrKosMod v katerega navedemo katere kontrole se izvedejo ob vpisu strutkure.
Variantne strukture omogočajo izdelavo različnih artiklov z eno samo kosovnico. Na osnovi lastnosti variant, lahko
spreminjamo lastnosti ali količine podrejenih artiklov. Variantne kosovnice lahko izdelujemo samo variantnim
artiklom.
Variantne lastnosti:
Na zavihku Struktura artikla je spodaj desno gumb Dodatni podatki. Na oknu Dodatni podatki imamo na desni
strani tri polja za delo z variantami. Zgornje prikazuje aktivne lastnosti nadrejenega artikla. Spodnje prikazuje
aktivne lastnosti podrejenega artikla in še dodatne splošne lastnosti. V srednjega vpisujemo variantni izraz
(formulo), ki krmili (računa) vrednosti posameznih lastnosti (običajno računamo podrejene in splošne lastnosti iz
nadrejenih). Lastnosti nadrejenega in podrejenega artikla so določene z variantno skupino, ki ji artikel pripada,
splošne lastnosti pa so stalne.
Lastnosti nadrejenega artikla so označene s pripono p_, podrejenega pa s pripono c_ ( p_Barva , c_Barva ), splošne
lastnosti pa so brez pripone.
Če formula ne določi drugače se vse vrednosti istoimenskih lastnosti avtomatsko prenašajo navzdol ( c_Barva =
p_Barva ).
Splošne lastnosti:
Kol - Količina podrejenega dela (Kolicina)
Vkljuci - Vključim podrejeni del (D)
Razgradi - Nadaljujem razgradnjo (D)
Vpisi - Vpišem podrejeni del (D)
KoncajModul - Zaključi ta modul (N)
Izbranih - Evidentira število izbranih delov v modulu
Temp1 - Pomožna spremenljivka
Variantni izraz - ( formula ) primeri:

1. Prirejanje dimenzij (posamezne izraze ločimo s podpičjem)
Dolzina = p_Dolzina - 3; c_Sirina = p_Globina
2. Vključitev podrejenega dela:

Vkljuci=(if p_barva = 'plava' then 'D' endif)
3. Izbiranje podrejenega dela iz nabora.

Naredimo modulno kosovnico z množico izbirnih elementov (naprimer barve), pri vsaki barvi vpišemo v formulo njen
naziv v obliki: /*bela*/. Ko tak modul (paleta barv) priklopimo v dejansko strukturo, v formulo vpišemo pogoj, ki
naj zajame vrednost izbirne lastnosti (v našem primeru Barve, Pogoj=p_Barva).
Priklop modula formula: Pogoj = p_Barva
Izbirni modul: /*bela*/ , /*plava*/ , /*zelena*/ , ...
4. Če vpišemo na začetek formule /*Izvedi*/, lahko pišemo formule tudi v takšni obliki:
/*Izvedi*/
if p_barva = 'bela' then
set KoncajModul='D'
else
set Vkljuci = 'N'
end if
5. Nekaj primerov formul:

Pogoj=(if Substr(p_Fronta,1,2)='ST' then 'ST' else Substr(p_Korpus,1,2) endif);
c_Dolzina =(case
when p_Dolzina <=450 then 450
else p_Dolzina end);
Temp1= ( p_Dolzina +10 ) * p_Sirina / 1000000 ;
Kol = Temp1 * 0.9 + 1
NEAKTIVNE LASTNOSTI POSAMEZNE VARIANTE 17520
Pri dodajanju novih variant artikla lahko določimo katere variante so nam na razpolago. Lahko prikazujemo vse do
sedaj aktivne variante oz. variante, ki smo jih dodelili artiklu. Izbor le-teh je omogoče v DD meniju.
Variantne skupine -> Lastnosti: Pogoj
Primer krmiljenja prikaza posameznih lastnosti oz. izjem:

Ne ponudi v DD variante 20 in 22: AND Var1 NOT IN ('20','22')
Ponudi samo tiste, ki se začnejo na ZEL: AND Var2 LIKE 'zel%'
Ne ponudi nič: SET IzbModul='MPREV'
#Za natačen prikaz in izpis struktur izdelkov je na razpolago okno, ki omogoča celo vrsto različnih načinov
obdelave strukturnih podatkov.
Tabelo za pregled strukturnih podatkov dobimo na meniju Tehnični podatki – Kosovnice pregledi. Do nje pa
lahko dostopamo tudi preko okna Tehnični podatki-Artikel-Struktura, s klikom na gumb Pregled kosovnic.
Tabela omogoča pregled različnih vrst kosovnic, glede na parametre, ki jih določimo v zgornjem delu okna. Spodnja
polovica okna pa prikazuje sestavne dele izbrane kosovnice. Oblika in vsebina kosovnice je odvisna od izbranih
parametrov. Iz spodnjega okna lahko postavke izberemo - označimo, ter preko menuja (desni klik) kopiramo ter
lepimo v dokumente ali potrebe DN.
TIPI KOSOVNICE
Za izbrani artikel (artikle) lahko pregledujemo različne tipe kosovnic. Izbiramo lahko med naslednjimi prikazi:
• Modul - modularna kosovnica prikazuje zgradbo artikla in sicer samo prvo stopnjo vgradnje (direktno
vgrajene sestavne dele), ne prikazuje pa sestavljenost sestavnih delov.
• Struktura - strukturna kosovnica prikazuje celotno strukturo izdelka (na sliki) po nivojih. V enem pregledu
so tako razvidni vsi sestavni deli izbranega artikla na vseh nivojih vgradnje. Na primeru vidimo, da so nivoji
zamaknjeni, kar daje boljšo preglednost strukture izdelka. Številka pa prikazuje stopnjo vgradnje, ki določa,
kako globoko v izbrani strukturi se nahaja posamezen sestavni del (artikli s stopnjo vgradnje 1 so direktno
podrejeni nosilnemu artiklu, artikli s stopnjo vgradnje 2 pa so posredno preko artiklov s stopnjo vgradnje 1
vgrajeni v nosilni artikel).
• Zbirnik - zbirna kosovnica prikazuje za izbrane artikle in izbrane količine artiklov seštevek vseh enakih
sestavnih delov. Program ¨prebere¨ vhod in po strukturi išče enake artikle in jih sešteva (ali odšteva odvisno
od vhodnih podatkov). Pregled je uporaben za hitro ugotavljanje potrebnih količin materiala ali polizdelkov za
želene količine izdelkov ali za ugotavljanje razlik med dvema izdelkoma (odštevanje).
• Vgradnja-modul je prikaz vseh nadrejenih delov za en sestavni del, oziroma prikaz v katerih modularnih
kosovnicah se nahaja izbrani artikel. Pregled je podoben modularni kosovnici (obraten), le da prikazuje
artikle, v katere je vgrajen izbrani artikel.
• Vgradnja-struktura je obraten prikaz od strukturne kosovnice. V tem pregledu dobimo vse nadrejene dele
izbranega artikla in njihove nadrejene dele po strukturi do končnega izdelka.
• Vgradnja-zbirnik podobno kot zbirna kosovnica prikazuje seštevek vseh artiklov, v katerih je vgrajen
izbrani artikel.
VHODNI PODATKI
V okno Ident (Vhod) vnesemo artikel, za katerega želimo pregled kosovnic. Lahko vnesemo tudi količino (privzeta
količina je 1). Količina je pomembna predvsem za zbirne kosovnice. Idente v vhod lahko tudi prilepimo (desni klik)
ali dropnemo iz drugega seznama (npr. seznam identov ali postavke dokumenta; tako ni potrebno pretipkavanje).
To je uporabno npr. za razne adhoc zbirnike dokumentov ali artiklov določene lastnosti...
Lahko vpišemo variantni artikel-ident. V tem primeru se priklopijo izbrane variante glede na pripono artikla.
V Dodatne pogoje lahko specificiramo namenske rešitve, npr.:
<<NabNeRazgradi>> - ne razgrajujemo kosovnice, če je nadrejeni artikel nabavni. To lahko vklopimo tudi s kljukico
NE razgradi NAB
Pozor! Pri vgradnji tak filter ni možen!
Ostale pogoje nastavite po dogovoru s skrbnikom!
Center Pri kosovnici lahko določimo upravljalni center. Z določitvijo upravljalnega centra omejimo prikaz
artiklov v kosovnici samo na tiste artikle, ki spadajo v določen upravljalni center.
Klas. Klasifikacija: Prikaže samo sestavne dele, ki imajo izbran klasifikacijski ključ.
Cena V kosovnici lahko pregledujemo tudi stroške po nivojih in končni strošek za izdelavo artikla. Za ta
pregled oz. kalkulacijo cen moramo določiti, po kateri ceni bomo obračunali stroške. V polju Cena
izbiramo med danimi možnostmi. Kalkulativna cena, ki jo izračunamo v kosovnici, se vpiše tudi v
seznam cen v artiklu.
Cena na dan Pri prikazu cen se prikazujejo cene iz izbranega cenika, ki so veljavne na izbrani dan. Tako lahko
ugotavljamo za isto kosovnico vpliv spremembe cen skozi čas.
Datum Datumsko polje; prikaz kosovnice, ki je veljala do tistega datuma. Pomembno za vodenje zgodovine
kosovnic oz. sprememb na strukturi.
Variantna
Z označbo polja Variantna program upošteva variante, ki so določene v strukturi artikla.
Fantom Z označbo polja fantom program prikaže v kosovnici tudi artikle, ki so opredeljeni s to označbo.
Razgradnja prikaže sestavne dele (polizdelke), ki v bistvu samostojno nikoli ne nastopajo (nikoli jih
nimamo na razpolago v skladišču, ne obstajajo kot samostojen polizdelek), ampak so samo prehodna
faza za izdelavo končnega izdelka (polizdelka).
Teh. izm. Tehnološki izmet

Z označbo tega polja določimo, da program upošteva tehnološki izmet, ki je določen v tehnologiji
(operacijah) artikla, in da upošteva povezave podrejenega artikla na privzeto tehnološko varianto
Artikla. Če uporabljamo parameter /*tehvar*/ v variantnem izrazu strukture se podrejenih artiklov, ki
so vezani na Ne privzeto tehnološko varianto, ne upoštevajo v zbirniku oz. strukturi.
Vhod V seznam prebranih artiklov doda še nivo 0, torej vhodni artikel. Uporabno pri nekaterih obdelavah ali
pri izpisovanju podatkov.
Količ. 0 Če je polje izbrano, prikažemo na seznamu tudi zapise, ki imajo količino 0.
Aktivni Če je stikalo vklopljeno prikažem samo artikle, ki imajo status „Aktiven“.
Slike Z izborom polja Slike, omogočimo prikaz slike pripete na dokument.
Tip veze Določa vezo nadrejeni-podrejeni (glej opis podatkov strukture).
Max. n. Maksimalno nivojev: V polju določimo število nivojev za prikaz v kosovnici. Npr.: številka 2 bo
prikazala dva nivoja. Prikaz globine razgradnje (do koliko nivojev naj se kosovnica razgradi).
S klikom na potrditveno polje aktiviramo prikaz slik iz priponk, datotek, url naslova, ... odvisno od
nastavitev. Glej tudi: Nastavitve prikaza slik (za skrbnike).
Kontrolni podatki v tabeli (vsebini kosovnice):

NapakaKontrolni podatek, ki prikazuje, ali imajo tudi vsi podrejeni deli izračunano ceno.
PN Kontrolni podatek, ki prikazuje, ali ima podrejeni / nadrejeni artikel odprt tudi ident (pri uporabi variant, v
nasprotnem primeru ima vsak artikel tudi ident). Kljukica v koloni pomeni, da so odprti tudi identi.
Teh Kontrolni podatek, ki prikazuje, ali ima sestavni del tehnološki postopek.

Preberi Klik na ta gumb prebere podatke po določitvi vhodnega podatka. Po spremembi katerega koli filtra ali
ukaza podatkov za ponovno osvežitev kliknemo na ta gumb.
Klik na ta gumb ponudi določene operacije.
Kalkulacija cen
Po izbiri kalkulativnega tipa cen v polju Cena lahko naredimo kalkulacijo. Kalkulacijo cen določenaga
artikla izvršimo na enostaven način z klikom na akcijo Kalkulacija cen.
Dodaj klasifikacijo
Postavke katerim želimo določiti klasifikacijo označimo (Ctrl + klik) ter kliknemo na akcijo Dodaj
klasifikacijo, ki odpre naslednje okno:
V polje Ključ vnesemo klasifikacijsko šifro (npr. A0) in kliknemo na gumb V redu.
Shrani nabor
Shrani tabelo vhodnih podatkov za kasnejšo uporabo. Naboru lahko dodelimo poljubno ime (brez
presledkov). Brisanje nabora izvršimo tako, da prazno tabelo vhodnih podatkov shranimo na
obstoječi nabor.
Preberi nabor
Prebere shranjeno tabelo vhodnih podatkov.
1.5 Konfigurator izdelkov
Konfigurator izdelkov je namenjen konfiguriranju (iskanju ali izdelavi) izdelkov z zahtevanimi lastnostmi. Seveda je
potrebno predhodno pripraviti vse možnosti (izvedbe) izdelka.
• gumb Kreiraj artikel -> kreira nov artikel s struktur, ki ima na prvem nivoju vse artikle, ki smo jih izbrali in
imajo klasifikacijo AK
◦ če v bazi bazi ne obstaja niti en artikel s klasifikacijo AK, program novo kreiranemu artiklu dodeli šifro
AK0000
◦ če v bazi obstaja artikel s klasifikacijo AK, se išče največja šifra in se poveča za ena
• gumb Najdi artikel -> iščemo vse artikle, ki imajo klasifikacijo AK in v prvem nivoju strukture vse artikle, ki
smo jih označili (Izklj./Vklj.)
• gumb Briši konfiguracijo -> briše celo konfiguracijo

• gumb Vpiši -> Vpisuje vse spremembe na glavi konfiguracije
• ko smo pozicionirani na drevesni strukturi (levi del okna), lahko del drevesa brišemo tako, da da se
pozicioniramo na določeno polje in izberemo tipko Delete na tipkovnici.
• zgornji desni del okna:
◦ prikazuje vse klasifikacijske skupine, ki spadajo v klasifikacijsko skupino na katero smo se

pozicionirali v desnem delu okna
◦ če neka skupina ni izbrana, se poleg te skupine prikazuje gumb Dodaj če zadovoljuje pogoje, ki smo
jih definirali v Konfiguratorju veza
◦ če se neke klasifikacije ne da izbrati, se gumb Dodaj ne prikazuje, klasifikacija pa je označena z rdečo

barvo
◦ vse izbrane klasifikacije so označene (krepko)
◦ polje Status prikazuje Tip veze, ki je definiran v Konfiguratorju veza
◦ gumb Info prikazuje detaljni prikaz polja Status
• spodnji levi del okna:
◦ če smo se pozicionirali na root konfiguracije (levi del okna), potem se bodo prikazali vsi artikli, ki smo
jih izbrali za to klasifiakcijo, tu je mogoče te artikle vključiti ali izključiti pri iskanju končnega artikla
(checkbox Isklj./Vklj.)
◦ če smo se pozicionirali na katero koli klasifikacijsko skupino, potem se prikazujejo vsi artikli, ki imajo
dodeljeno to klasifikacijo ali katero koli podrejeno. V tem delu okna lahko izberemo artikle, ki so na
prvem nivoju iskanega artikla, ali artikel brišemo (gumb Izberi, Briši).
• spodnji desni del okna:
◦ prikazuje vse artikle, ki imajo klasifikacijo AK in v prvem nivoju strukture vse artikle, ki smo jih
označili
◦ če želimo neki artikel dodeliti naši konfiguracij, izberemo gumb + ki se nahaja tik ob artiklu ali gumb
– če želimo ta artikl odstraniti iz konfiguracije.
Nastavitve:
V uporabniških nastavitvah, je potrebno urediti naslednje nastavitve:
• Akcija_Konfigurator_01
• Akcija_Konfigurator_02
• Konfigurator_postavke
V ključu Konfigurator_postavke definiramo:
/DuzinaKljuca:= dolžina ključa do katerega je mogoče izbrati več klasifikacij, po tej dolžini je je možno izbrati samo
eno klasifikacijo.
/JM:= enota mer pri kreiranju novoga artikla (vpišemo šifro EM npr. /JM:=KOS).
/UprCentar:= upravljalni center pri kreiranju novega artikla (vpišemo šifro UC npr /UprCetar:=300).
Tabela je namenjena osnovnim nastavitvam za konfiguriranje izdelkov in določa odvisnost med devemi
klasifikacijskimi lastnostmi.
• Zaprto -> če je izbrana Klasif.1, ni možen izbor Klasif.2

• Obvezno -> če je izbrana Klasif.1, moramo izbrati tudi Klasif.2
• Serija -> če je izbrana Klasif.1, se priporoča izbor Klasif.2
• Izključuje -> če ni izbrana Klasif.1, se ne da izbrati Klasif.2
Tip veze Izključuje ne more biti dvosmerna.
2. TEHNOLOGIJA IZDELAVE
Tehnološki postopki so informacije, ki opisujejo kako se izdelek ali polizdelek naredi in morajo izpolnjevati dva
osnovna pogoja:
- navodila za proizvodnjo; za delavnico določajo način dela, katere vrste strojev in orodja je potrebno uporabiti pri
izdelavi,
- planiranje izdelave; navaja zaporednost operacij in informacije, ki so potrebne za izračun obremenitve delovnega
mesta in časa izdelave.
Imena, ki so splošno uporabna za opis teh podatkov so: postopek, tehnologija, delovni list, planski list ipd.
Tehnološki postopki v programskem paketu GoSoft so organizirani tako, da je potrebno predhodno določiti delovna
mesta na katerih se izvajajo operacije, nato pa še standardne (običajne) operacije (katalog standardnih operacij).
To zagotavlja standardne tehnološke postopke oz. standardizacijo delovnih operacij. Pri pisanju postopkov za artikel,
določimo zaporedje standardnih operacij, čase izdelave in delovna mesta na katerih se operacije izvajajo.
Glej tudi točke:

2.1 Delovna mesta
2.1 Delovna mesta
#Proizvodna delovna mesta so osnova za planiranje kapacitet proizvodnje in za določevanje delovnega postopka za
izdelke. Delovno mesto je lahko delavec, delavnica ali posamezen obdelovalni stroj, odvisno od vrste proizvodnje
oziroma organizacije podjetja. Za definicijo delovnega mesta ni potrebno določiti vseh podatkov, ampak samo tiste,
ki so potrebni v določeni proizvodnji. Za izdelavo delovnega postopka je dovolj že identifikacija delovnega mesta in
naziv, za planiranje zasedenosti proizvodnih kapacitet pa tudi vsi planski podatki.
Zavihek Osnovni podatki
DM Identifikacija delovnega mesta: To je zaporedna (poljubna) številka delovnega mesta, ki

enolično določa mesto izdelave (izvršitve delovne operacije). Številko delovnega mesta lahko
oblikujemo tudi v smislu grupiranja.
Naziv delovnega Besedni opis delovnega mesta. Nazivi naj bodo kratki in jedrnati, da se lahko prikazujejo v raznih
mesta pregledih, in razumljivi, da je takoj razvidno, za katero delovno mesto gre (npr. Vrtanje malo,
Rezanje blaga, Žaga krožna ...).
Uporaba Delovnim mestom lahko določimo uporabnost. Možni so trije statusi: V razvoju - delovno mesto
je v razvoju, Aktiven - delovno mesto je v uporabi, Iz uporabe - delovnega mesta ne
uporabljamo več. Pri pregledu delovnih mest so običajno prikazana samo aktivna delovna mesta,
s posebnim stikalom na seznamu (Aktivni), pa lahko pregledujemo tudi ostala delovna mesta.
Uprav. center Vsako delovno mesto lahko vežemo na določen upravljalni center, ki skrbi za podatke o delovnih
mestih, prejema poročila o dogodkih na tem delovnem mestu in sproži posamezne akcije na vseh
delovnih mestih v znotraj upravljalnega centra.
Strošk. mesto Tudi stroške delovnega mesta lahko vežemo na določene stroškovne nosilce, kar omogoča
zbiranje podatkov (stroški, statistike, ure) po stroškovnih mestih.
Skupina DM Delovno mesto lahko razporedimo v skupino (delavnico). Skupina služi kot osnovni element
modula za grobo planiranje MPS - grobi plan
Partner Če se delovno mesto ne nahaja v lastni proizvodnji (kooperacija), podatek določa, kje je delovno
mesto. Omogočen je tudi izpis evidenčne dobavnice za kooperanta. Šifra poslovnega partnerja je
iz osnovne baze poslovnih partnerjev.
Čas čakanja Na vsakem delovnem mestu lahko pride do zastojev zaradi načina dela, ki so predvidljivi (delavec
VHOD zaključi predhodno delo, izdelek mora nekaj časa mirovati). Čas se upošteva pri računanju
pretočnih časov oziroma za terminiranje. Čas čakanja vnesemo v urah, minutah in sekundah. Če
se med dvema operacijama izdelek ne ustavlja, je čas čakanja nič.
Čas čakanja Čas, ki je potreben za transport izdelka z delovnega mesta, kjer je operacija zaključena, na
IZHOD naslednje delovno mesto. Kadar so delovna mesta blizu, je lahko čas transporta nič. Čas
(transport) transporta je potreben za izračun pretočnih časov in se vnaša v urah, minutah in sekundah.
Pretočni čas operacije je eden izmed osnovnih elementov operativnega načrtovanja in
krmiljenja proizvodnje. Sestavljen je iz
- časa čakanja na operacijo (TPO),
- časa transporta na naslednje delovno mesto (TTR),
- časa čakanja na delovnem mestu pred izvedbo operacije (TPR),
- časa priprave (TPZ) in
- časa obdelave (TOB).
Pretočni čas operacije se upošteva pri računanju terminov izvajanja operacij na delovnih
nalogih. Ker lahko čase čakanja vpisujemo na več mestih, se na koncu izberejo tisti z najvišjo
prioriteto. Prioritete si sledijo od najvišje do najnižje na način: delovni nalog, tehnološki
postopek, standardna operacija in delovno mesto. Primer: izdelujemo delovni nalog za operacijo,
ki ima vpisane čase čakanja na standardni operaciji in na delovnem mestu. Za računanje
pretočnega časa bo izbran čas čakanja na standardni operaciji.
Ne zaključi Če v kvadratek postavimo kljukico, se operacije ne bodo zaključevale avtomatsko, ko bo knjižena

operacij količina enaka ali večja od planirane. S tem bomo omogočili vnos opravljenega dela tudi, ko bo
javljena količina presegla planirano. Operacijo je potrebno zaključiti ročno ob zaključevanju
delovnega naloga s pomočjo akcije Zaključi DN - operacije.
Izmet pri Določa število slabih izdelkov pri standardni seriji v fazi priprave (nastavitve strojev, testiranje
pripravi (fiksni) programov CNC strojev ipd.). Izmet priprave določimo s številom kosov (npr. 2 kosa). Podatek se
uporablja pri planiranju materialnih potreb, kalkulacijah in preračunu izmeta. Upoštevan je, če ni
drugače definirano na sami operaciji v tehnološkem postopku.
Izmet pri Določa odstotek slabih izdelkov med izdelavo na tem delovnem mestu. Faktor se vnese na
izdelavi podlagi predhodnih analiz na delovnem mestu, in to v decimalnem deležu (npr. 1% vnesemo kot
(variabilni) "0,01"). Podatek se uporablja za planiranje potreb materiala, pri kalkulacijah in preračunu
skupnega izmeta. Upoštevan je, če ni drugače definirano na operaciji v tehnološkem postopku.
Nadomeščanje Definira način nadomeščanja izmeta.

izmeta 0 - Neaktivno
1 - Nadomeščamo V realizirani količini ne upoštevamo količine izmeta. Poknjižen izmet se ne
šteje v vsoto izdelane količine, tudi preračun statusa upošteva kot izdelano količino samo 'dobro'
količino.
Katere statuse oddane proizvodnje (kolona 'Kontrola' pri knjiženju operacije na delovnem nalogu)
razumemo kot izmet, je opredeljeno v stikalu MRP_Kontrola_Izmet. Seznam statusov je v Teh.
podatki > šifranti > kontrola.
Čas dela na dan Določa število delovnih ur na delovnem mestu za en delovni dan. Dolžina delovnega dne se
definira glede na število izmen in dolžino ene izmene. Podatek se upošteva pri določanju
terminov operacij (terminiranje).
Stroji - Viri Podatek določa število strojev (virov), ki so aktivni na določenem delovnem mestu. Vpliva na
kapaciteto (večje kot je število virov, večja je kapaciteta).
Kapaciteta Ta podatek prikazuje dejansko kapaciteto delovnega mesta in se izračuna ob vpisu podatkov: čas
dela × število virov. Dnevna kapaciteta delovnega mesta velja za vse izmene za vse delavce in za
vse stroje na tem delovnem mestu.
Zavihek Klasifikacije
Tako kot lahko klasificiramo ostale pojme v informacijskem sistemu GoSoft, je omogočena tudi klasifikacija delovnih
mest. Na ta način je omogočeno razvrščanje delovnih mest v različne skupine, kar omogoča pregledovanje delovnih
mest po skupinah (npr. pregled zasedenosti kapacitet za vsa delovna mesta razreza ali pregled vseh operacij na
delovnih mestih za sestavljanje ipd.).
Glej tudi: Klasifikacija
Zavihek Stroški
Na delovnem mestu lahko določimo tudi ceno ure priprave in izdelave ter ostale stroške, glede na tip kalkulacije.
Običajno določimo delovnemu mestu ceno priprave in ceno izdelave. Glej tudi kalkulacije.
Zavihek Priponke
Pregled in urejanje pripetih datotek.
Osnovni prikaz: 2. TEHNOLOGIJA IZDELAVE
#Standardne operacije so vnaprej določene najpogosteje uporabljene delovne operacije, shranjene v bazi podatkov.
Katalog standardnih operacij najdemo na Tehnični podatki-Tehnologija-Katalog standardnih operacij. Z
uporabo standardnih operacij izdelave dobimo tudi standardizirane tehnološke postopke. Prednost standardnih
operacij je v tem, da ne piše vsak tehnolog drugačih postopkov z drugačnimi operacijami, ampak mora uporabljati
standardizirane operacije in čase. Pri specifičnih operacijah pa lahko definira samostojne operacije. Opis standardne
operacije je lahko zelo grobo določen (npr. vrtati, barvati ipd.), pri določenem izdelku pa ga poljubno nadgradimo.
Opis pa je lahko zelo specifičen in je primeren samo za en tip izdelkov (npr. vrtati izvrtine in posneti robove ...). Pri
pisanju samega postopka lahko poljubno spreminjamo delovna mesta ter čase priprave in izdelave. Standardne
operacije se običajno vežejo na sorodna delovna mesta.
Ker se pri pisanju postopkov mnogi podatki ponavljajo, lahko le-te definiramo že v standardnih operacijah. Zato
so taki podatki določeni že na standardnih operacijah, pri pisanju postopkov pa vežemo določeno standardno
operacijo na artikel in delovno mesto.
Nekateri podatki standardnih operacij so enaki kot na delovnih mestih in zato niso še enkrat opisani.
Na seznamu standardnih operacij pregledujemo vse standardne operacije in filtriramo željene. Kolona Št.
uporabljenih prikazuje, na koliko tehnoloških operacijah je uporabljena izbrana operacija.
Če je vrednost rdeča, pomeni, da je operacija zapisana tudi v zapisih zgodovine tehnologije.
Ker lahko nekatere podatke vpisujemo na več mestih, se na koncu upoštevajo tisti z najvišjo
prioriteto. Prioritete si sledijo od najvišje do najnižje na način: delovni nalog > tehnološki postopek
(operacija) > standardna operacija > delovno mesto. Primer: izdelujemo delovni nalog za operacijo, ki
ima vpisane čase čakanja na standardni operaciji in na delovnem mestu. Za računanje pretočnega časa
bo izbran čas čakanja na standardni operaciji.
Zavihek Operacija:
Standardna Številko standardne operacije gradimo poljubno, vendar je dobro, da podobne standardne
operacija operacije označimo s podobnimi številkami, kar olajša iskanje ustrezne operacije (poleg iskanja
(številka) po nazivu in klasifikacijski številki tudi iskanje po številki standardne operacije). Zato
priporočamo označevanje standardnih operacij na naslednji način:
1 RAZREZ
11 RAZREZ nekovin
12 RAZREZ kovin
123 RAZREZ aluminija
124 RAZREZ jeklenih cevi
2 BARVANJE
3 SESTAVLJANJE
Delovno mesto Običajno delovno mesto za to operacijo. Z dvoklikom se nam odpre okno Delovna mesta, kjer
izberemo ustrezno delovno mesto.
Uporaba Operacijam lahko določimo uporabnost. Možni so trije statusi: V razvoju - operacija je v
razvoju, Aktiven - operacija je v uporabi, Iz uporabe - operacije ne uporabljamo več. Pri
pregledu standardnih operacij so običajno prikazane samo aktivne operacije, s posebnim stikalom
na seznamu (Aktivni), pa lahko pregledujemo tudi ostale operacije.
Čas priprave Potreben čas za pripravo pri tej operaciji (priprava orodij, priprava stroja ipd.). Pripravljalni čas je
(Čas fiksni) neodvisen od velikosti proizvodne serije. Določa se v urah, minutah in sekundah.
Desni meni je Izbira načina poračuna norme, kjer imamo 3 možnosti:

1) Porazdeli -> norma priprave se bo porazdelila med knjižbe delavcev glede na knjiženo
količino. Če delavec ne poknjiži količine, mu ne pripada norma priprave. Če delavec knjiži
polovico količine, mu pripada polovica časa priprave
2) Delovni list 1 -> celoten norma čas priprave se upošteva na prvem delovnem listku oz.
delovnem listku, ki ima številko 1
3) Delovni list 0 -> celoten norma čas priprave se upošteva na delovnem listku, ki ima številko
0; tako številko ročno vpišemo oz. spremenimo katerikoli delovni listek.
Čas izdelave To je čas, potreben za izvršitev ene operacije na količini izdelkov, ki je določena v polju 'za
(variabilni čas), količino' (tudi kosovni čas, norma, normativ). S številom artiklov se povečuje tudi čas izdelave.
Za količino Pri izračunu skupnih časov za izdelavo serije se upošteva naslednja enačba:
TIZV = TPZ + TOB * Št. kosov
Izmet fiksni Določa število slabih kosov pri standardni seriji v tej operaciji. Če fiksni izmet ni določen na
operaciji, se pri izračunih upošteva izmet, določen na delovnem mestu za to operacijo.
Izmet variabilni Določa procent slabih izdelkov med izdelavo na tej operaciji. V kolikor variabilni izmet ni določen
na operaciji, se pri izračunih upošteva izmet, določen na delovnem mestu za to operacijo.
Število delavcev S tem podatkom določamo, koliko delavcev bo izdelovalo serijo. Določimo št. delavcev, s katerim
bomo delili izdelovalni čas. Primer: izdelujemo artikel, ki ima čas izdelave 18 ur, to operacijo
izvajajo 3 delavci. En delavec opravi delo v 18 urah, 3 delavci pa v 6 urah.
Število strojev Število strojev ima enako funkcijo kot Število delavcev. S tem podatkom določamo, na koliko
strojih bomo izdelovali serijo artiklov. Primer: izdelujemo artikel, ki ima čas izdelave 30 ur, to
operacijo izvajamo na 2 strojih. Na enem stroju opravimo delo v 30 urah, na 2 strojih pa v 15
urah.
Tip zamika Podatek določa, koliko časa se mora izvajati tekoča operacija, preden lahko pričnemo z
naslednje izvajanjem naslednje operacije. Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi:
operacije - Ni prekrivanja,
- Delovna serija (nanaša se na delovno serijo, vpisano v zavihku Proizvodnja na matičnih
podatkih artikla),
- Količinsko (v polje zamik nasl. operacije vpišemo št. kosov),
- Časovno (v polje zamik nasl. operacije vpišemo št. ur zamika),
- Na konec (naslednja operacija se zaključi hkrati s prehodno),
- Na začetek (nasl. operacija se začne hkrati z predhodno. Če je naslednja operacija krajša od
predhodne, se obe operaciji zaključita istočasno - isti učinek kot z izbiro 'Na konec').
Zamik naslednje V to polje vpišemo čas ali količino pri tipu zamika naslednje operacije (časovno ali količinsko).
operacije Primer: pri izdelavi serije 20 artiklov imamo dve operaciji, prva traja 6 ur, druga 8 ur. Če damo
na prvo operacijo prekrivanje 3 ure, pomeni, da lahko po 3 urah izvajanja prve operacije
pričnemo z izvajanjem druge operacije.
Vrsta dela Ta podatek določa, za katero vrsto dela gre. Privzeto izbiramo med naslednjimi
možnostmi: Norma, Režija, Praznik, Dopust, Izredni dopust, Čakanje - 70%,
Nadomestila CZ, Neplačana odsotnost – možnosti so nastavljive.
Količina/takt Vpišemo izdelano količino na en takt stroja (uporabno pri uporabi MES).
Čas čakanja Na vsakem delovnem mestu lahko pride do zastojev zaradi načina dela, ki so predvidljivi (delavec
VHOD zaključi predhodno delo, izdelek mora nekaj časa mirovati). Čas se upošteva pri računanju
pretočnih časov oziroma za terminiranje. Čas čakanja vnesemo v urah, minutah in sekundah. Če
se med dvema operacijama izdelek ne ustavlja, je čas čakanja nič.
Čas čakanja Čas, ki je potreben za transport izdelka z delovnega mesta, kjer je operacija zaključena, na
IZHOD naslednje delovno mesto. Kadar so delovna mesta blizu, je lahko čas transporta nič. Čas
(transport) transporta je potreben za izračun pretočnih časov in se vnaša v urah, minutah in sekundah.
Pretočni čas operacije je eden izmed osnovnih elementov operativnega načrtovanja in
krmiljenja proizvodnje. Sestavljen je iz
- časa čakanja na operacijo (TPO),
- časa transporta na naslednje delovno mesto (TTR),
- časa čakanja na delovnem mestu pred izvedbo operacije (TPR),
- časa priprave (TPZ) in
- časa obdelave (TOB).
Pretočni čas operacije se upošteva pri računanju terminov izvajanja operacij na delovnih
nalogih. Ker lahko čase čakanja vpisujemo na več mestih, se na koncu izberejo tisti z najvišjo
prioriteto. Prioritete si sledijo od najvišje do najnižje na način: delovni nalog, tehnološki
postopek, standardna operacija in delovno mesto. Primer: izdelujemo delovni nalog za operacijo,
ki ima vpisane čase čakanja na standardni operaciji in na delovnem mestu. Za računanje
pretočnega časa bo izbran čas čakanja na standardni operaciji.
Tekst - opis Opisno določimo način izdelave. S tem delom besedila se določi samo osnovni opis postopka oz.
postopka izdelave, ki je karakterističen za to standardno operacijo. Opis dejanskega postopka izdelave se
vnaša pri sami tehnološki operaciji izbranega artikla.
Kontrolni Vpis kontrol in nastavitev, ki služijo namenskim obdelavam za posebne preračune.

podatki
Zavihek Klasifikacije
Klasificiranje standardnih operacij

Tako kot lahko klasificiramo ostale pojme v informacijskem sistemu GoSoft, je omogočena tudi klasifikacija
standardnih operacij. Na ta način je omogočeno razvrščanje standardnih operacij v različne skupine, kar omogoča
pregledovanje po skupinah in pripravo različnih pregledov glede na tip operacije (npr. grupiranje podobnih operacij,
sočasno izdelavo v proizvodnji, pregled podobnih operacij in normativi ...).
Zavihek CRP Viri:

Na strani CRP Viri lahko posamezni standardni operaciji priredimo več proizvodnih virov, ki so jo sposobni izvajati.
- Izberemo vir iz šifranta virov.
- Vpišemo lahko prioriteto ( z vrednostjo določimo primernost oziroma prioriteto). Primernost vira za delo na tej
operaciji je obratno sorazmerna vrednosti v prioriteti.
Ko so definirana delovna mesta in standardne operacije lahko pričnemo s pisanjem tehnoloških postopkov za
artikle. Tehnološke postopke vnašamo v oknu Artikel, zavihek Tehnologija (Tehnični podatki-Artikli). Pri tem
določamo zaporedje standardnih operacij za posamezen artikel in delovna mesta na katerih se operacije izvajajo.
Istočasno lahko popravljamo tudi čase izdelave in pripravljalne čase, ter ostale podatke na operaciji in dodajamo
besedilo - opis postopka izdelave.
Varianta izdelave:
Varianta izdelave (varianta postopka), dopušča vnos več izdelovalnih postopkov za isti artikel. Možno je definirati
skoraj poljubno mnogo variant izdelave za isti artikel. Pri tem je omogočeno tudi kopiranje postopka iz ene variante
izdelave na drugo. Poudariti pa je potrebno, da je le privzeta varianta postopka, merodajna za izračun cen
(kalkulacije) in planiranje proizvodnje. Privzeta varianta ima naziv s poudarjeno pisavo (bold). Varianto lahko
nastavimo za privzeto tako, da se postavimo nanjo in kliknemo gumb Privzemi var
Ali imamo na zavihku tehnologija več variant tehnologij, lahko hitro vidimo na gumbu poleg Tehnološkega postopka.
V gumbu se zapišemo tri puščice. Ko imamo samo eno varianto tehnologije pa ena.
Vklop zgodovine popravkov tehnologije s stikalom: MRP_Tehnol_Zgodov, postavimo vrednost na 1, na paket. Ker
pa se tehnološki postopek lahko spremeni tudi na samem Delovnem nalogu, se lahko tudi tam vklopi spremljanje
sprememb normativovo s stikalom: Mrp_DnOpr_Log.
Delovanje:
Ob popravku podatka na operaciji, ali če dodamo novo operacijo, brišemo operacijo, se tvori nova tehnološka
varianta zgodovina, vidimo jo kot zapis Zg.:Naziv tehnoške variante.
V zgodovini tehnologije vidimo pod kolono Vpisano datume sprememb. Spremenjen podatek je viden iz primerjave s
prejšnjo verzijo tehnologije.
V okencu za izbor tehnološke variante (aktiviramo z klikom na znak >>), je desno od naziva variante še tekst Zg.:
in s klikom v polje desno lahko krmilimo prikaz zgodovine tehnologije. Če ni vključeno vidimo samo aktivne
tehnološke variante.
TEHNOLOŠKI POSTOPEK:
Tehnološke postopke vnašamo na osnovni tabeli za pregled in vnos podatkov o artiklih Proizvodnja - Tehnični
podatki - Artikli, tako da izberemo zavihek Tehnologija. Podatke tehnoloških postopkov vzdržujemo na štirih
zavihkih: Postopek, Operacija, Stroški in Skupina.
Zavihek Postopek:
Na osnovni tabeli tehnoloških postopkov so prikazane operacije za izbrani artikel in njihovo zaporedje.
Tehnološki postopek in gumb >>: za dodajanje novih variant in izbor drugih variant. Nove variante dodajamo
tako, da kliknemo na gumb >>, ter na seznamu variant na standarden način dodamo nov zapis. Varianto izbiramo z
gumbom Izberi poleg želene variante. Kopiranje postopkov na druge variante ali artikle, poteka iz osnovne tabele
tako, da označimo operacije, ki jih bomo kopirali (Ctrl klik) in kopiramo izbrane operacije v odložišče (desni klik in
izberemo Kopiraj postavke tehnološkega postopka). Po uspešnem kopiranju se izpiše obvestilo. Nato izberemo
artikel (varianto) na katero bomo operacije kopirali in dodamo izbrane operacije (desni klik in izberemo Prilepi
postavke tehn. postopka).
V spodnjem delu okna imamo gumb za Obdelave in izbirno polje Struktura.

Če označimo polje Struktura, se nam okno vodoravno razdeli na dva dela. V zgornjem delu ostane seznam operacij,
v spodnjem delu pa se prikažejo artikli kosovnice, ki so vezani na izbrano operacijo preko veze na strukturi artikla.
Prav tako se pojavi še dodatno izbirno polje Zgodovina, ki p ima enako funkcijo, kot istoimensko polje na strukturi
artikla.
Zavihek Operacija:
Zavihek Operacija je namenjen predvsem lažjemu vnosu podatkov o operaciji in za pregled. Na oknu so isti podatki
kot na tabeli, le da so urejeni bolj pregledno in je prikazan večji prostor za vnos opisa tehnološke operacije.
Oper. - Operacija: s to številko določimo vrstni red delovnih operacij v postopku za izdelavo. Pri pisanju
zaporednih številk, običajno izpustimo nekaj številk prostih, za dodajanje operacij med dve že
obstoječi operaciji (npr. 10, 20, 30 ipd., pri vrivanju pa 15, 16 ipd.). Program ima določeno
avtomatsko dodajanje zaporednih številk operacije s korakom 10.
Standardna - dvojni klik na to polje odpre seznam standardnih operacij, kjer izberemo operacijo, ki jo bomo
operacija izvajali v tehnološkem postopku (vnesemo sestavljeno šifro).
Delovno - dvojni klik na to polje odpre dokument delovnih mest, kjer izberemo delovno mesto, na katerem
mesto se bo izvajal tehnološki postopek.
Čas priprave - vnesemo čas, ki ni odvisen od količine izdelanih kosov

(fiksni) Nato imamo desno možnost izbire preračuna norme:
1) Porazdeli -> pri preračunu norme pa se ta čas porazdeli glede na knjiženo količino delavcu ->
primer: Na DNju je predvideno da se naredi 2 kos in imamo 2 uri fiksnega časa; Delata dva delavca,
vsak si knjiži po 1kos, tako bo pripadlo vsakemu delavcu po 30 min fiksnega časa, če pa potem
knjižijo še tretji kos (npr. en je bil izmet) pripada tudi tej količini še pol ure fiksnega časa (skupaj
torej za 3 kos 1,5 ure),
2) Delovni list 1-> celoten norma čas priprave se upošteva na prvem delovnem listku oz.
delovnem listku , ki ima številko=1
3) Delovni list 0-> celoten norma čas priprave se upošteva na delovnem listku , ki ima številko=0;
tako številko ročno vpišemo oz. spremenimo katerikoli delovni listek.
Čas izdelave - vnesemo čas v urah, minutah in sekundah.

(variabilni)
Za količino - povemo za kakšno količino je vnesen Čas izdelave (variabilni čas) npr. čas izdelave = 1 ura; za
količino 800, kar pomeni da v 1 uri naredimo 800 kos na enem stroju (viru).
Izmet fiksni - vnesemo število odpadnih artiklov, ki so vedno neglede na velikost serije oz. DN.
Izmet - vnesemo odpadne artikle v procentih.

variabilni
Število - (vnesemo število delavcev) na podlagi tega podatka se računa Norma-> število delavcev
delavcev množimo s časom izdelave za kos.
Število - (vnesemo število strojev) glede na ta podatek se preračuna pretočni čas (Čas je vedno vnesen za
strojev - viri 1 vir) če postavimo na operacijo 2 vira, pomeni, da bo delo narejen 2x hitreje (če ob vsakem od teh
virov (strojev) mora biti po en delavec, moramo v takem priemru tudi v polje število delavcev
vpisati enako vrednost).
Tip zamika - Tip zamika naslednje operacije: izberemo med danimi možnostmi.
nasl. Podatek določa koliko časa se mora izvajati tekoča operacija, preden lahko pričnemo z
operacije izvajanjem naslednje operacije. Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi: Ni
prekrivanja, Delovna serija (nanaša se na delovno serijo vpisano v zavihku proizvodnja matičnih
podatkov artikla), Količinsko (v polje zamik nasl. operacije vpišemo št. kos), Časovno (v polje
zamik nasl. operacije vpišemo št. ur zamika), Na konec (naslednja operacija se zaključi hkrati s
prehodno) , Na začetek (nasl. operacija se začne hkrati z predhodno operacijo, če je naslednja
operacija krajša od predhodne, se obe operaciji zaključita istočasno - isti učinek kot z izbiro 'Na
konec').
Zamik nasl. - Zamik naslednje operacije:

operacije V to polje vpišemo čas ali količino pri tipu zamika naslednje operacije (časovno ali količinsko).
Primer: pri izdelavi serije 20 artiklov imamo dve operaciji, prva traja 7 ur, druga 8 ur. Če damo na
prvo operacijo prekrivanje 3 ure, lahko po 3 urah izvajanja prve operacije pričnemo z izvajanjem
druge operacije. Skupni čas izdelave bo tako 3h + 8h = 11h.
Vrsta dela - izberemo med danimi možnostmi.
Količina/takt - v to polje lahko vpišemo izdelano količino oz. število gnezd na en takt stroja (uporabno pri uporabi
MES).
Čas čakanja - na vsakem delovnem mestu lahko pride do zastojev, zaradi načina dela, ki so predvidljivi (delavec
VHOD zaključi predhodno delo, izdelek mora nekaj časa mirovati). Čas se upošteva pri računanju pretočnih
časov oziroma za terminiranje. Čas čakanja vnesemo v urah, minutah in sekundah. Če se med
dvema operacijama izdelek ne ustavlja je čas čakanja nič.
Čas čakanja - čas, ki je potreben, za transport izdelka iz delovnega mesta, kjer je operacija zaključena, na
IZHOD naslednje delovno mesto. Kadar so delovna mesta blizu, je lahko čas transporta nič. Čas transporta
(transport) je potreben za izračun pretočnih časov in se vnaša v urah, minutah in sekundah. Pretočni čas
operacije je eden izmed osnovnih elementov operativnega načrtovanja in krmiljenja proizvodnje.
Sestavljen je iz časa čakanja na operacijo (TPO), časa transporta na naslednje delovno mesto (TTR),
čas čakanja na delovnem mestu pred izvedbo operacije (TPR), čas priprave (TPZ) in čas obdelave
(TOB). Na sliki je shematsko prikazan pretočni čas operacije. Pretočni čas operacije se upošteva pri
računanju terminov izvajanja operacij na delovnih nalogih. Ker lahko čase čakanja vpisujemo na
več mestih, se na koncu izberejo tisti z najvišjo prioriteto. Prioritete si sledijo od najvišje do najnižje
na način: delovni nalog, tehnološki postopek, standardna operacija in delovno mesto. Primer:
izdelujemo delovni nalog za operacijo, ki ima vpisane čase čakanja na standardni operaciji in na
delovnem mestu. Za računanje pretočnega časa bo izbran čas čakanja na standardni operaciji.
Kontrolni - vpis raznih kontrol in nastavitev, ki služijo namenskim obdelavam za razne preračune; ali predlog
podatki parametrov Stroja npr.
Zavihek Stroški (operacije):
Okno je namenjeno vnosu vrednosti delovne ure na izbrani operaciji. Vrste stroškov, ki jih določamo, so odvisni od
tipa kalkulacije, kjer so definirane vrste stroškov za posamezen cenik. Glede na izbran cenik (tip kalkulacije) se v
tabeli prikažejo polja za vnos vrednosti. Cene dodajamo kar na tabeli (na primeru za tip cen 05, vrednost ure
izdelave - variabilno in vrednost ure priprave - fiksno za izbrano standardno operacijo). Če cene ne vpišemo, veljajo
cene iz izbrane standardne operacije, če tudi na standardni operaciji ni cene pa se upošteva cena izbranega
delovnega mesta. Po vnosu obvezno vpišemo podatke v bazo.
Zavihek Skupine (tehnološke):

Vsak tehnološki postopek lahko velja samo za en artikel ali za skupino artiklov. Kadar so popolnoma enaki postopki
veljavni za več različnih artiklov, moramo najprej izdelati normalen tehnološki postopek na enem izmed artiklov, ki
imajo enako tehnologijo, nato pa vse ostale artikle naštejemo v zavihku 'Skupina'. Artikle dodajamo kot običajno v
tabele. Na ta način pridobimo pisanje tehnološkega postopka za skupino samo enkrat, še pomembneje pa je, da tudi
spreminjanje postopkov izvršimo za vse artikle v skupini z enkratnim vnosom. Na osnovni tabeli tehnoloških
postopkov je prikazano število artiklov v tehnološki skupini.
Skupine in variante - istočasna uporaba!
- Skupina pomeni, da ima več artiklov isto tehnološko osnovo (vse variante postopka z operacijami).
- Tako ima lahko več artiklov ISTO varianto skupne tehnologije.
- Kadar uporabljaš skupinsko tehnologijo, je potrebno pazljivo ravnati z variantami tehnologije.
V pomoč je tudi gumb 'Privzemi var.', ki vsem artiklom v skupini dodeli trenutno pozicionirano varianto.
Torej pazljivo, ko uporabljate istočasno vse možnosti! Omogoča marsikaj, je pa potrebno delati previdno!
Zavihek CRP Viri:

Na tej strani določamo vire (lahko vseh tipov), ki lahko izvajajo tehnološko operacijo.
Ta nastavitev je najmočnejša (močnejša od nastavitve na standardni operaciji in vseh ostalih).
S prioriteto opredelimo zaporedje obremenjevanja (prioriteto vira, manjša vrednost večja prioriteta).
Vnos tehnološkega postopka
Ko so definirana delovna mesta in standardne operacije lahko pričnemo s pisanjem tehnoloških postopkov za
artikle. Tehnološke postopke vnašamo na osnovni tabeli za pregled in vnos podatkov o artiklih Tehnični podatki -
Artikli, tako da izberemo zavihek Tehnologija (velja za izdelke in polizdelke). Podatke tehnoloških postopkov
vzdržujemo na štirih zavihkih: Postopek, Operacija, Stroški in Skupina.
Pri novem tehnološkem postopku je okno prazno, nov zapis (operacijo) dodamo na standarden način (klik z desnim
gumbom miške - Dodaj nov zapis ali ). Vnos osnovnih podatkov poteka kar na osnovni tabeli. Iz tabele lahko na
običajen način tudi brišemo operacijo. Po zaključku vnosa nov vnos potrdimo z Vpiši.
Obvezni podatki so standardna operacija, delovno mesto in količina za katero velja čas izdelave. Na osnovni
tabeli so še naslednje možnosti: Celoten tekst - prikaže kompletna tehnološka navodila (brez oznake, kaže samo
eno vrstico). Skupina prikazuje število artiklov v skupini z enakim tehnološkim postopkom.
Glej tudi: 2.3 Tehnološki postopki artiklov
3. RISBE
Informacijski sistem GoSoft omogoča tudi urejeno shranjevanje risb v elektronski obliki, spremljanje sprememb,
pregled risb na ekranu in tiskanje (plotanje) risb, ne glede na programsko orodje s katerim je bila risba izdelana,
pomembno je, da je na razpolago ustrezen pregledovalnik. Številka risbe je del podatka o artiklih, zato je tudi
določanje podatkov na osnovnem oknu za vnos artiklov.
3.1 Seznam risb - vzdrževanje in pregled
V tej točki so opisani postopki za vzdrževanje podatkov o risbah in način arhiviranja ter pregleda risb.
Tabelo za pregled in vnos podatkov o artiklih dobimo na meniju Tehnični podatki - Artikli, iz te tabele lahko
vzdržujemo podatke o risbah izbranega artikla na zavihku Risbe. Omogočen pa je tudi direkten dostop do vseh risb
na meniju Tehnični podatki - Risbe. V obeh primerih so okna enaka, pri direktnem dostopu do risb je dodano
okno za pregled in dodajanje artiklov izbrani risbi.
Seznam risb:
Na osnovnem seznamu risb so prikazani glavni podatki o risbah. Če stran odpremo iz tabele artiklov, so prikazane
samo risbe izbranega artikla, pri direktnem dostopu pa so prikazane vse risbe oz. tiste, ki ustrezajo izbranim
kriterijem: številka risbe, status, konstruktor, tip arhiva. Iz seznama risb so dostopna naslednja okna: Osnovni
podatki risbe, Artikli , Zgodovina, Sporočila, Arhiv.
Osnovni podatki:
Pri dodajanju novih risb (desni klik, dodaj nov zapis na tabeli risb) ali pregledu detajlnih podatkov risbe (dvoklik na
zapis), se odpre maska za vnos podatkov, kot jo prikazuje slika. Podatke vnašamo poljubno in jih na koncu vpišemo
v bazo. Podrobnosti o podatkih so opisani v točki 3.2 - Osnovni podatki.
Artikli:
Na tem zavihku pregledujemo in določamo povezavo med artikli in risbami. Seznam prikazuje vse artikle, ki se
izdelujejo po izbrani risbi. Na istem seznamu vnašamo tudi nove artikle - določimo artikle, ki pripadajo izbrani risbi
(in obratno). Dodajanje novega zapisa je standardno.
Identi:
Na tem zavihku pregledujemo in določamo povezavo med variantnimi artikli (identi) in risbami. Seznam prikazuje
vse artikle, ki se izdelujejo po izbrani risbi. Na istem seznamu vnašamo tudi nove artikle - določimo artikle, ki
pripadajo izbrani risbi (in obratno). Dodajanje novega zapisa je standardno.
Zgodovina:
Na zavihku Zgodovina so prikazani podatki o prenosih risb v arhiv; iz arhiva, tiskanje, pregledovanje, Brisanje
(datoetka se briše, zapis pa ne); ter sprememba Statusa Aktiven (kljukica) (odvisno od nastavitvev v Switchu:
MRP_Risbe_CAD parameter Log za spremljanju zgodovine). Ob vsakem prenosu risbe v bazo, se zapišejo osnovni
podatki o prenosu, kot je razvidno iz slike. Pri vsakem prenosu je potrebno zapisati tudi razlog za prenos risbe v
arhiv (npr. nova risba, sprememba mere izvrtine ...).
Sporočila:
Risba ima lahko pripeta sporočila; običajno so to komunikacije ki so potekale med udeleženci v povezavi na to risbo
(morda odobritve; pregledi,...).
Arhiv risb:
Risbe shranjujemo v arhiv (bazo podatkov ali v določen direktorij na serverju - odvisno od nastavitev v podetju*)
tako, da na osnovnem seznamu risb izberemo želeno risbo in pritisnemo gumb "Arhiv" in dobimo novo okno:
*Priporočilo je, da se uporabalja shranjevanje na serverju in sicer v direktorij, ki je dostopen samo bazi (ne
uporabnikom). Vsebino tega direktorija je potrebno backupirati! Možno je nasatviti direktorij glede na Skupino risbe
ali pa enega za vse skupine (če je direktorij določen v MRP_RISBE_CAD).
Tip povezave Link pa priporočamo samo za povezave na strani, ki so na spletu ali pa FTP serverjih.
Maska za vnos v arhiv:

V zgornjem delu okna imamo prikazane risbe, ki so arhivirane. V spodnjem delu okna pa imamo funkcijske gumbe in
filter za prikaz risb. Filter za prikaz risbe je Nov status risbe, ki ga izberemo med danimi možnostmi. Pomen
funkcijskih gumbov pa je:
V arhiv, Klik na gumb V arhiv ali Iz arhiva odpre novo okno. V tem oknu izberemo risbo, ki jo želimo prenesti iz
Iz arhiva imenika v arhiv in jo shraniti in obratno. Risbo prenesemo v Ime datoteke in kliknemo na gumb Odpri.
Avtomatično se risba prenese v arhiv. Za potrditev vpisa kliknemo na gumb Prenesi v arhiv.
Pogled, Arhivirane risbe lahko pregledujemo, tiskamo na poljuben tiskalnik ter brišemo. Za te nastavitve, kakor
Natisni, tudi nastavitve ustreznih pregledovalnikov je zadolžen sistemski inženir. Če na osnovnem seznamu
Briši izberemo risbo in pritisnemo gumb Pogled, se prikaže okno z izbrano sliko. Katera risba (datoteka) naj
se odpre se določa v stikalu: MRP_Risbe_CAD s parametrom: /DefaultViewExt= s katerim določimo
privzeto končnico, ki se odpre, npr: PDF ali pa postavimo %, če jih je več. Ostala pravila pa so: da je
risba aktivna, minimalen List ter največja Verzija.
Skeniraj S pritiskom na gumb Skeniraj odpremo pogovorno okno skenerja, kjer sprožimo skeniranje. Po
uspešnem skeniranju, s pritiskom na gumb V arhiv odpremo pogovorno okno, kjer lahko dodatno
opišemo datoteko, ki smo jo pravkar generirali, ter prenesemo v arhiv.
3.2 Osnovni podatki risb
Vsaki risbi, ki jo želimo shraniti v arhiv (iz datoteke), moramo določiti osnovne podatke:
Številka Številka risbe je oznaka - šifra risbe, za katero želimo določiti podatke. Običajno ni enaka
risbe identifikacijski številki artikla, ker lahko iz ene risbe izdelamo več različnih artiklov (drugačna
kosovnica ali tehnologija) ali potrebujemo za en artikel več risb (več delavniških risb ali dodatne risbe
- montažne risbe, orodja in naprave ipd.).
Opis Služi za kratek besedni opis risbe, ki ni nujno enak nazivu artikla.
Listov Nekatere risbe so lahko narisane na več listih, v tem primeru napišemo število listov za določeno risbo.
Format Velikost risbe (ali format) je pomemben podatek za tiskanje in pregledovanje slik. Format določimo s
splošno uveljavljenimi oznakami (A4, A3, A2 ...). Formati so vnaprej določeni in jih lahko dodaja ali
spreminja samo pooblaščena oseba.
Konstruktor Odgovorna oseba za posamezno risbo. Osebe - konstruktorji morajo imeti v šifrantu oseb ustrezno
klasifikacijsko skupino tj. O#K.
Status Status risbe omogoča določitev več stopenj dokončanosti risbe. Na osnovi statusa so vgrajene tudi
določene omejitve glede uporabe in izpisovanja risb. Predvideni statusi so:
Ni risbe - risba še ni narisana in je ni v računalniškem arhivu.
Nova nedokončana - nova risba je izdelana, v arhivu, vendar še ni za uporabo.
Ni za uporabo - risba je končana, lahko se uporablja za strokovne službe, vendar ni še potrjena in
primerna za uporabo v proizvodnji.
Risba za uporabo - risba je končana in uporabna v vseh fazah dela.
Arhiv Program omogoča tudi podatke o drugih arhivih risb. Določa pa v katerem arhivu se risba nahaja.
Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi: Računalniški arhiv, Paus, Mikrofilm, Varnostni
arhiv. Ena risba je lahko tudi v več arhivih istočasno.
Zgodovina
Za vse spremembe v arhivu se vodi tudi potek dogodkov (zgodovina). Ob vsakem vpisu v bazo se beležijo naslednji
podatki: Datum in ura, Odgovorna oseba (kdo je risbo vpisal), Opis spremembe (zakaj je risba bila ponovno vpisana
v arhiv) in ostale pomembnejše informacije.
Zatem sledi dodajanje risbe v arhiv:
V arhiv
Ko izberemo opcijo se odpre okno, preko katerega poiščemo in potrdimo izbor risbe v file sistemu.
Komentar
Vpišemo komentar risbe.
Skupina
Izberemo skupino risbe. Predhodno moramo nastaviti šifrant skupin risb na oknu Tehnični podatki-Šifranti-
Skupine za risbe,priponke.
List
Vpišemo zaporedno št. lista.
Nov status risbe

Izberemo status izmed možnih. Statusi so nastavljivi.
Veljavnost spremembe
Izberemo redna ali nujna sprememba.
Referenca
V polje vpišemo verzijo tehnične spremembe, lahko jo uporabimo za to da risbo vežemo na operacijo, pomeni da
risba velja za določeno delovno operacijo.
Vpišemo lahko več povezav k isti risbi. Povezava preko desni klik-dodaj nov zapis ni aktivna.
Risbe se dodaja vedno z klikom v arhiv, pri čemer lahko zamenjamo isto risbo, če v podatkih nič ne sprememnimo,
ali pa dodamo nov list, novo skupino risbe na istem listu...
Po vpisu v bazo/linkanju vidimo več povezav risbe.
Kreirano: Čas, ko se je vrstico dodalo

Vpisano: Čas ko se je dodalo datoteko
Če ne vodimo verzij, dodamo novo datoteko, s tem prekrijemo obstoječo.
Record je nastal že prej, potem pa smo samo prekrili datoteko z novejšo. In takrat se ta datum Vpisano
spremeni. Če imamo vodenje verzij, sta ta dva podatka pač ista.
Povezava na razne dokumente:
Risbo lahko povežemo s poljubnim raznim dokumentom preko gumba spodaj levo. Ob kliku se nam odpre
pojavno okno, v katerem na standarden način (desni klik ali F8) dodamo razne dokumente na seznam. Za vsak
dokument vidimo podatke: VD, številka dokumenta in opis dokumenta, lahko pa dodamo še poljubno dodatno
opombo.
Arhiv risb:
Risbe shranjujemo v arhiv (bazo podatkov ali v določen direktorij na serverju - odvisno od nastavitev v podetju*)
tako, da na osnovnem seznamu risb izberemo želeno risbo in pritisnemo gumb Arhiv in dobimo novo okno:
*Priporočilo je, da se uporabalja shranjevanje na serverju in sicer v direktorij, ki je dostopen samo bazi (ne
uporabnikom). Vsebino tega direktorija je potrebno backupirati! Možno je nastaviti direktorij glede na Skupino risbe
ali pa enega za vse skupine (če je direktorij določen v MRP_RISBE_CAD).
Tip povezave Link pa priporočamo samo za povezave na strani, ki so na spletu ali pa FTP serverjih.
Maska za vnos v arhiv:

V zgornjem delu okna imamo prikazane risbe, ki so arhivirane. V spodnjem delu okna pa imamo funkcijske gumbe
in filter za prikaz risb. Filter za prikaz risbe je Nov status risbe, ki ga izberemo med danimi možnostmi. Pomen
funkcijskih gumbov pa je:
V arhiv, Iz arhiva
Klik na gumb V arhiv ali Iz arhiva odpre novo okno. V tem oknu izberemo risbo, ki jo želimo prenesti iz imenika v
arhiv in jo shraniti in obratno. Zadnja uporabljena mapa se shrani v registry pod ključ CAD_Risbe_ArhivDir. Risbo
prenesemo v Ime datoteke in kliknemo na gumb Odpri. Avtomatično se risba prenese v arhiv. Za potrditev vpisa
kliknemo na gumb Prenesi v arhiv. Odpre se zadnje okno, ki je zapisano register. Tja se zabeleži pot do okna tiste
risbe, ki smo jo zadnjič pogledali, pomeni, da smo jo klicali z ukazom Iz Arhiva.
Pogled, Natisni, Briši
Arhivirane risbe lahko pregledujemo, tiskamo na poljuben tiskalnik ter brišemo. Za te nastavitve, kakor tudi
nastavitve ustreznih pregledovalnikov je zadolžen sistemski inženir. Če na osnovnem seznamu izberemo risbo in
pritisnemo gumb Pogled, se prikaže okno z izbrano sliko. Katera risba (datoteka) naj se odpre se določa v stikalu:
MRP_Risbe_CAD s parametrom: /DefaultViewExt= s katerim določimo privzeto končnico, ki se odpre, npr: PDF ali pa
postavimo %, če jih je več. Ostala pravila pa so: da je risba aktivna, minimalen List ter največja verzija.
Skeniraj
S pritiskom na gumb Skeniraj odpremo pogovorno okno skenerja, kjer sprožimo skeniranje. Po uspešnem
skeniranju, s pritiskom na gumb V arhiv odpremo pogovorno okno, kjer lahko dodatno opišemo datoteko, ki smo jo
pravkar generirali, ter prenesemo v arhiv.
Pri oknu za izbiro datoteke lahko določamo katere tipe datotek bomo uvažali; s pomočjo switcha:
Datoteke_Tip_XXX , kjer je xxx tip datoteke (nrp. JPG) : dodamo parameter /Sort=xxx
3.3 Povezava risbe in artikla
Artikli
Na tem zavihku pregledujemo in določamo povezavo med artikli in risbami. Seznam prikazuje vse artikle, ki se
izdelujejo po izbrani risbi. Na istem seznamu vnašamo tudi nove artikle - določimo artikle, ki pripadajo izbrani risbi
(in obratno). Dodajanje novega zapisa je standardno.
3.4 Povezava risbe in identa
Identi
Na tem zavihku pregledujemo in določamo povezavo med variantnimi artikli (identi) in risbami. Seznam prikazuje
vse artikle, ki se izdelujejo po izbrani risbi. Na istem seznamu vnašamo tudi nove artikle - določimo artikle, ki
pripadajo izbrani risbi (in obratno). Dodajanje novega zapisa je standardno.
3.5 Zgodovina risb
Zgodovina
Na zavihku Zgodovina so prikazani podatki o prenosih risb v arhiv; iz arhiva, tiskanje in pregledovanje (odvisno od
nasatvitvev za spremljanje zgodovine). Ob vsakem prenosu risbe v bazo, se zapišejo osnovni podatki o prenosu, kot
je razvidno iz slike. Pri vsakem prenosu je potrebno zapisati tudi razlog za prenos risbe v arhiv (npr. nova risba,
sprememba mere izvrtine ...).
Ali se zgodovina risb beleži ali ne nastavi administrator/uvajalec z stikalom:

MRP_Risbe_CAD
4. CENE IN KALKULACIJE
Modul kalkulacij zajema cene posameznih artiklov in njihov izračun. V sistemu je na razpolago več cenikov, tako da
lahko za en artikel vodimo več cen (stalna cena, zadnja nabavna cena, prodajna cena, kalkulacijska cena, cena v
tuji valuti ipd.). Za posamezni cenik lahko spremljamo zgodovino cene. Cene vhodnih artiklov je potrebno vnašati
ročno (likvidacija prejetih računov ali ročni vnos), cene sestavljenih artiklov pa se lahko izračunavajo glede na
strukture in postopke izdelave. Seveda je potrebno predhodno določiti vse parametre, ki vplivajo na izračun cene
(vrednost DM, vrednost dela v kooperaciji, faktorje fiksnih in variabilnih splošnih stroškov ipd.).
Več v:Kalkulacija cen
4.1 Ceniki
4.2 Cene identov
4.3 Kalkulacija cen
4.5 OBOL analiza proizvodnih stroškov
4.1 Ceniki
Modul kalkulacij zajema cene posameznih artiklov in njihov izračun. V sistemu je na razpolago več cenikov, tako da
lahko za en artikel vodimo več cen (stalna cena, zadnja nabavna cena, prodajna cena, kalkulacijska cena, cena v
tuji valuti ipd.). Cene vhodnih artiklov je potrebno vnašati ročno (likvidacija prejetih računov ali ročni vnos), cene
sestavljenih artiklov pa se izračunavajo glede na strukture in postopke izdelave. Seveda je potrebno predhodno
določiti vse parametre, ki vplivajo na izračun cene (vrednost DM, vrednost dela v kooperaciji, faktorje fiksnih in
variabilnih splošnih stroškov ipd.).
Več v točki 4.3 Kalkulacija cen.
Kako je posamezna cena sestavljena in na kakšen način se cena določa, predpisujejo ceniki. Vsak uporabnik si lahko
pripravi poljubno število cenikov. V cenikih se določajo naslednji podatki:
Cenik Vsakemu ceniku določimo neko oznako ali šifro. Za to izberemo dvomestno šifro (številčno ali
črkovno npr. 01, 02, A1 ...), kar omogoča hitro iskanje in prikazovanje s kratkimi oznakami.
Naziv Ker z oznako ne moremo določiti pomena - namena cenika, le to opredelimo v nazivu (kratkem
opisu cenika). Npr. Zadnje nabavne cene, Prodajne cene, Kalkulacijske cene ipd.
Zgodovina Vsakemu ceniku lahko določimo ali se vodijo spremembe cen ali obstaja za en ident vedno le
zadnja cena.
Pri vodenju zgodovine cene se hranijo cene po dnevih, pri vsaki spremembi se zapiše nov podatek
z datumom spremembe.
Zgodovina cen se vodi le za nekalkulativne cenike.
Obstajajo nastavitve:
- Brez zgodovine
- Ena cena na dan
- Več cen na dan
Sprememba teh nastavitev je mogoča le dokler cenik še ne vsebuje podatkov, potem je
sprememba mogoča le z obdelavo:
'Spremeni način vodenja zgodovine' (navodila pri obdelavi).
Struktura Program omogoča vodenje cene po različnih stroških. Take cene so kalkulacijske in omogočajo
prirastkovne vodenje različnih stroškov za posamezen artikel (npr. delo, material, kooperacija, splošni
cene stroški ...). Posamezne stroške sešteva po celotni strukturi, tako da lahko na izdelku (ali vseh
polizdelkih) ugotovimo kolikšen je znesek posameznega stroška. Če ta opcija ni vključena, ima
cenik samo eno vrednost, programi pa ne dopuščajo vstop v tabele, ki omogočajo pregled po
stroških. Ročni vnos cen je omogočen samo za cene, ki niso kalkulacijske.
Z napakami
Vključi prikaz statusa napake (priporočljivo vedno vklopljeno). Cena z napako pomeni, da ni vseh
cen sestavnih delov.
Cene po Cene v tem ceniku se lahko vodijo po partnerjih.

partnerjih
Količinski cenik Cene v tem ceniku se lahko vodijo za določene količine: od te količine (ki jo vnesemo na zavihku
zgodovina) velja ta cena. Pri uporabi takega cenika na dokumentu se predlaga ustrezna cena
glede na količino od!
Cene vpisujemo v setu za razl. količine od na ISTI datum. Veljavne so cene vpisane za max.
datum
Kopiranje cene Cene iz cenika se kopirajo na nov Artikel, če uporabljamo funkcijo preko ikone Kopiraj (v orodni
vrstici). Če pa izključimo kljukico, se cene artikla iz tega cenika (kljub temu, da bomo imeli
označeno kopiranje Cen), ne bodo kopirale na nov artikel. S tem lahko pač izključimo samo
določene cenike npr.
Pokalkulativen Če je to model za pokalkualcijo (da ima stroške); potem postavimo model; to je lahko le en tak
cenik; Če pa je to cenik v katerega prepisujemo ceno iz pokalkulacije (za vsak DN) potem pa
nastavimo Zgodovina. Na tak način, lahko uporabimo pogled Stroški, na oknu Cene Artiklov za
posazemen izbran DN na zavihku zgodovina.
Valuta Cenike lahko izdelamo tudi v različnih valutah. V polju Valuta izberemo valuto v kateri se
obračunavajo ali vpisujejo cene.
Tip Različni ceniki imajo lahko različen namen. Zato jih razdelimo na Nabavne, Proizvodne,
Prodajne in Splošne (VSE). To omogoča razdelitev v skupine in prikaze samo za tista področja,
kjer so uporabne.
Aktivna cena Če postavimo v aktivna pomeni, da se bo cena IDenta iz tega cenika prikazovala na večini
(cenik) seznamov kjer imamo kolono Cena (Seznam Artiklov, PLan nabave, Struktura artikla,...). Samo
en cenik ima lahko aktivno ceno. Ko spremenimo (ali na novo vpišemo) aktivno ceno, moramo na
seznamu cenikov s pomočjo akcije (Uskladi aktivni cenik z identi), uskladiti aktivne cene na
identih.
Enota mere Izberemo po kateri enoti mere bo cenik voden. Izbiramo lahko med možnostmi: osnovna,
cenika nabavna ali prodajna. Če recimo nastavimo enoto mere cenika na nabavno, se bo pri artiklih,
ki imajo določeno nabavno enoto mere, za ta cenik izpisovala cena za nabavno EM. Če nabavna
enota mere na artiklu ni nastavljena, pa bo cena veljala za osnovno EM. Enako velja če izberemo
prodajno enoto mere cenika, le da pri artiklu gledamo prodajno enoto mere.
Posebne Polje je namenjeno vpisu namenske kode v primeru posebnih nastavitev (vpiše skrbnik).
nastavitve Na Količinskih cenikih lahko v vpisom BrezKontroleObst IZKOPIMO kontrolo, ki prepoveduje,
da imamo v količinskem ceniku več cen na isti datum za istega partnerja za isto Količino Od.
Opombe
Polje je namenjeno opisu, čemu je cenik namenjen, ter za vpis namenske kode, ki jo vpiše
skrbnik. Če gre za cenik, ki ima zgodovino pokalkulativnih cen DNja, mora v tej opombi
pisati: //STROŠKI_DN//
Za model pokalkualcije pa moramo imeti tule:
//DnZalini//
//FilterMat=
(sklid in (select skl.sklid from skl where skl.PoKalkulacija='2')
or vd in ('VRK','VRP')
) //
//Valute=1//
//Vracila//
OBOL termin
od:____ Kadar je cenik namenjen analizi OBOL, se v ta polja vpiše datume analiziranega obdobja.
do:____
Glej tudi:
Cenik - Stroški
Cenik - OBOL
Osnovni prikaz: 4. CENE IN KALKULACIJE
Vpis cen iz standardne Excell tabele cen
Akcija se nahaja na obdelavah: "Vpis cen iz standardne Excell tabele cen".

Primer datoteke se nahaja na Goinfo na naslovu:
FTP, GoSoft\Vzorci_Import_Excell\Gosoft_Import_Cene.xls
Datoteko vam lahko pošlje skrbnik ali si jo prenesete s klikom na zgornjo povezavo.
Ime datoteke je poljubno, le vrstni red in imena kolon morajo biti obvezno taka,
kot so v vzrocu. Ko uvažamo, mora biti datoteka zaprta.
Če želimo uvažati cene po partnerjih moramo v osnovnih podatkih cenika označiti "cene po partnerjih".
V tem primeru akcija vpiši tudi šifro partnerja iz preglednice k artiklu. Če partner ni vnešen, ne vpiše cene.
Opozorilo: če enkrat uvažavamo cene, ko cenik definiran "cene po partnerjih" in enkrat ko ni, dobimo
dvojne zapise.
4.1.1 Cenik - Stroški
Kalkulativni cenik je sestavljen iz posameznih gradnikov (Stroškov).

Na strani: Seznam stroškov so prikazani vsi stroški pozicioniranega cenika. Vsakemu kalkulativnemu ceniku je
potrebno določiti vsaj en strošek. Strošek je v bistvu nekakšen skupek pravil na podlagi katerega se vrši izračun cen
posameznih artiklov.
Na strani Strošek se ta pravila vnašajo in vzdržujejo:
Šifra stroška Vsakemu strošku določimo neko šifro ali oznako. Za to je na voljo dvomestno polje (številčno ali
črkovno npr. 01, 02, A1 ...), kar omogoča hitro iskanje in prikazovanje s kratkimi oznakami.
Naziv stroška Kratek opis stroška, ki pojasni čemu služi (npr.: Material, Delo, Storitev, Splošni stroški materiala
ipd.).
Iz cenika Tu lahko definiramo povezavo na nek drugi cenik iz katerega se črpajo cene za kalkulacijo.
Običajno se tega poslužujemo pri izračunu materialnih stroškov. Primer: če želimo da se cena
materiala zajema iz cenika zadnjih nabavnih cen, vpišemo šifro tega cenika.
Na datum Če imamo vklopljeno vodenje zgodovine cen, se bo upoštevala cena, ki je veljala na datum, ki ga
tu vpišemo.
Iz stroška Podatek je dopolnilo predhodnemu in omogoča, da se iz opredeljenega cenika črpa samo določen
strošek. Seveda mora biti v takem primeru tudi omenjeni cenik biti kalkulativen (sestavljen iz
stroškov).
Procent Vsako ceno (iz cenika ali stroška) lahko črpamo tudi procentualno priredimo. Primer: če
želimo direktne stroške materiala povečati lahko v to polje vpišemo procent (npr: 110). Če je polje
prazno deluje enako kot bi bila v nem vrednost 100, to pomeni, da se cena črpa v celoti.
Filter Zajem cen iz drugih cenikov lahko tudi fitriramo. Primer: za material uporabimo samo cene tistih
artiklov, ki pripadajo upravljalnemu centru 'N' (nabava).
Tehnološki Drugi način določevanja stroškov je preko vrednosti dela po tehnološkem postopku. Če vključimo
strošek to stikalo, pomeni da se vrednost stroška računa na osnovi časov izdelave in cene ure
na delovnem mestu. Natančnejši način obračuna se določi s parametri v razdelku: Cena se množi z
veličinami.
Polja od tu naprej veljajo le za tehnološke stroške!
Cena dela Označimo kateri strošek se upošteva v ceni dela pri izpisih za analizo DN. Če označimo več
stroškov se cena sešteva.
Navidezni Navidezni strošek ne povečuje cene artikla (ne vstopa v kalkulacijo cene). Namenjen je evidenci
strošek pri nekaterih posebnih okoliščinah. Primer: sestavne dele za vgradnjo dobi proizvajalec od kupca,
sestavni deli ne vplivajo na skupno ceno, evidenčno pa jih lahko vpišemo kot navidezni strošek.
Običajno to uporabimo v kombinaciji s filtrom, kjer opredelimo za katere sestavne dele velja
pravilo.
Privzeta cena Privzeta cena velja samo za tehnološke stroške in to samo v primeru, če niso določene cene na
delovnem mestu ali na tehnološki operaciji. Vrstni red upoštevanja cene dela pri predkalkulaciji je
naslednji:
- Tehnološka operacija v delovnem postopku artikla
- Standardna operacija
- Delovno mesto
- Privzeta cena
Parametri V tem področju se nastavlja način izračuna delovnega časa za posamezen strošek:
izračuna cene - Količina izdelka: S tem vklopimo ali se tehnološki čas operacije množi s količino ali ne.
iz tehnologije Praviloma je to vedno, le za fiksni čas je količina izklopljena.
Poseben primer je, če je to stikalo vklopljeno in sta vklopljena tudi oba
naslednja ČasVar in ČasFix.
V tem primeru se ČasVar množi s količino ČasFix pa ne !
- Čas variabilni operacije: Upoštevamo variabilni čas na operaciji.
- Čas fixni operacije: Upoštevamo fiksni čas na operaciji.
- Število aktivnih delavcev: Čas se množi s številom delavcev na operaciji.
- Število aktivnih strojev - virov: Čas delimo s številom strojev na operaciji (vzporedno delo na
več virih).
Zadnji dve nastavitvi vklopimo v primerih, ko imamo vrednost dela orientirano predvsem na
vrednotenje žive sile
Cena 1 ure izvajanja dela na delovnem nmestu je vedno določena za 1 delavca in 1 stroj oziroma
1 delovno površino
Če določena operacija zahteva istočasno delo 2 delavcev, se delo dejansko izvaja 2 uri in se s
tem strošek dela podvoji.
Nasprotni učinek pa ima vzporedno izvajanje dela na dveh strojih oziroma napravah.
To delo se zvede v polovičnem času in s tem se strošek dela razpolovi
V primerih ko je cena dela usmerjeno bolj v strojo uro oziroma kombinirano so te nastavitve
izjključene ali pa jih uporabimo vzporedno.
Če enako spremenimo število delavcev in število strojev se kalkulacija ne spremeni, ostane smo
vpliv na pretočni čas operacije.
Poseben primer je tudi, ko je vklopljena Količina, ČasVar in ČasFix pa ne.

V tem primeru se cena na operaciji množi skoličino (ne s časom)!
(Tak primer je kooperacija, kjer v operacijo vnesemo neposredno ceno izdelave za kos.)
Vrednost Ta podatek služi OBOL analizi (več v dokumentaciji za OBOL).

porabe
Opis stroška Pri vsakem strošku lahko s kratkim opisom pojasnimo čemu je namenjen in na kakšen način se
izračunava.
4.2 Cene identov
Cene artiklov vzdržujemo na tabeli za pregled in vnos cen na meniju Tehnični podatki - Kalkulacije - Cene. Na
tabeli je potrebno izbrati cenik, priporočljivo pa je vnesti tudi podatke za ožanje izbora artiklov. Tako lahko
izberemo artikle po nazivu, šifri artikla, upravljalnem centru, klasifikacijski skupini artikla in statusu artikla. V
primeru ko gre za cenik voden po partnerjih, imamo možnost izbire partnerja, za katerega želimo prikaz cene. Brez
dodatnih kriterijev, bo program prebral vse zapise, kar pri velikih bazah lahko traja več časa.
Na osnovni tabeli cen so prikazani osnovni podatki izbranih artiklov in cena za izbrani cenik, količina na osnovi
katere se izdeluje kalkulacija in enota mere cene. Enota mere v kateri je cena (osnovna, nabavna, prodajna) se
definira v samih nastavitvah cen. Prikazan je seznam cen izbranih artiklov, za izbrani cenik. Če cenik ni kalkulacijski
- nima več tipov stroškov, potem lahko cene vnašamo in spreminjamo kar na tabeli v stolpcu Cena. Cena se vnaša
za določeno količino. Če ne vnesemo vrednosti v polje količina, potem velja cena za eno enoto mere.
Filtri za ožanje izbora:
Cenik Izbor cenika za prikaz cen artiklov.

Artikel Polje za vnos šifre artikla in filtriranje po klasifikaciji artikla.
Datum V primeru izbora cenika, kateri omogoča vodenje zgodovine cen, je možno ožanje izbora glede na datum
cene cene (na seznam dobimo veljavne cene na zapisani datum).
Naziv Vpišemo naziv artikla.
Partner Z dvoklikom v polje Partner vstopimo v šifrant partnerjev in filtiramo cene po partnerju - uporabni pri
cenikih (cenah), ki se vodijo po partnerjih. Če izberemo cenik, ki ni voden po partnerjih, se polje za izbor
parnerja zapre.
Center Filtiramo lahko po upravljalnem centru.
Status Filtriramo po statusu artikla.
Samo Omogočimo prikaz artiklov, ki imajo vpisane cene (privzeto). Če kljukico odstanimo, se nam izpišejo vsi
cene artikli. Uporabno pri ročnem vnašanju cen.
Opis stolpcev:
Ident. Naziv, Podatki artikla kateremu prikazujemo ceno.

Osnaka, EM
Cena Prikaz cene za 1 enoto.
Cena za, Prikaz cene za določeno količino. Primer: 0,02 EUR, za 1000 KOS. Uporabno pri majhnih cenah.
Količina
Aktiven Prikaz statusa artikla.
SP Status partnerja - v posebnih cenikih izračunan status partnerja, ki popravlja tudi status zadnje
cene.
Partner in Prikaz partnerja, za katerega velja zapisana cena (ceniki po partnerjih).
Naziv partnerja
Datum Datum cene.
Datum do Datum veljavnosti cene. Na posebnih cenikih je možen vpis, do katerega datuma je cena veljavna.
Opomba Polje za vnos različnih opomb pri vnosu cen. Polje lahko polnimo z ročnim vpisom ali z različnimi
obdelavami, pri avtomatskem vpisovanju cen.
S Status cene (1 - zadnja veljavna).
Napaka V Koloni Napake se lahko pojavi Križec v primeru kalkulacijskega cenika, vendar pod pogojem, da
enemu od podrejenih identov (npr. materialu) manjka cena, po kateri se računa strošek
pozicioniranega kalkulacijskega cenika.
Od količine Količina od katere naprej velja vnešena cena (količinski ceniki).
VNOS CEN artiklov poteka na različne načine in v odvisnosti od tipa cenika. Cene so lahko:
- izračunane
- lahko se zapisujejo z likvidacijo prejetih računov
- ročno se vpisujejo v zato pripravljenih tabelah - ročno lahko vpisujemo ceno samo v tipe cen, ki niso
kalkulacijske (se ne izračunavajo avtomatsko). Glej tudi: 4.2.1.1 Postopek za ročni vnos cen
Cene se lahko tudi kopirajo (prenesejo) iz enega artikla na novega pri kopiranju Artiklov. Lahko pa določen cenik
izključimo, da se cene tega cenika ne bodo kopirale.
PRENOS CEN med ceniki:

Na osnovni tabeli lahko na gumbu Obdelave izberemo prenos cen iz enega cenika na drugi cenik. Na razpolago sta
dve obdelavi: prenos cen vseh artiklov ali prenos cen izbranih artiklov (na tabeli moramo predhodno izbrati -
označiti artikle za katere želimo prenos). Obdelava omogoča prenos cen med ceniki, pri tem lahko izbiramo med
naslednjimi opcijami za prenos:
Izberemo iz katerega cenika naj se cene prenašajo in v kateri cenik. Če želimo cene na nekem ceniku spremeniti,
potem v obe okni vpišemo isti cenik.
Faktor določa s čim pomnožimo vhodno ceno pri prenosu (privzeta vrednost je 1),
Vpis cene:
- Osveži obstoječe cene
- Dodaj manjkajoče cene
- Dodaj in osveži
(Dodajanje cene je mogoče samo pri cenikih, ki imajo vključeno vodenje zgodovine cene)
Obdelave za prenos vseh cen je dostopna tudi direktno iz menija Tehnični podatki - Kalkulacije - Obdelave -
Prenos cen.
Glej tudi:
Standardni uvoz cen
V posamezni cenik lahko uvozimo cene po artilkih iz excelove tabele z standardnim uvozom.
Uvoz se nahaja; proizvodnja-tehnični podatki-kalkulacije-ceniki (vzorec).
Postavimo se na cenik, za katerega želimo uvažati cene -> obdelave; Vpis cen iz standardne CSV datoteke
Primer datoteke se nahaja na Goinfo na naslovu (glej xls datoteko Primer za pripravo datotek). Navodila za ustrezno
pripravo pa najdete v datoteki Dokumentacija za pripravo datotek.
Ime datoteke je poljubno, le vrstni red in imena kolon morajo biti obvezno taka,
kot so v vzrocu. Ko uvažamo, mora biti datoteka zaprta.
Če želimo uvažati cene po partnerjih moramo v osnovnih podatkih cenika označiti "cene po partnerjih".
V tem primeru akcija vpiši tudi šifro paretnerja iz preglednice k artiklu.
Opozorilo: če enkrat uvažavamo cene, ko cenik definiran "cene po partnerjih" in enkrat ko ni, dobimo
dvojne zapise v cenah pod artiklih.
Če je na ceniku vključeno vodenje spremembe cen (zgodovina cen), lahko pregledujemo te spremembe na zavihku
Zgodovina.
Prikazan je tudi datum in čas spremembe cene, kdo je ceno vpisal in cena, ki je bila veljavna na določen dan. Na
oknu je omogočeno brisanje posameznega zapisa - zgodovine. Ročno lahko vpisujemo ceno samo v tipe cen, ki niso
kalkulacijske (se ne izračunavajo avtomatsko).
Glej tudi:
4.2.1 Cene - Seznam
Postopek za ročni vnos cen
Ceno lahko vpišemo na dva načina:
1. Preko okna Cene (Tehnični podatki>>Kalkulacije>>Cene)
V glavi okna nastavimo želeni Cenik (cene lahko vnašamo le v cenike, ki so zgodovinski, kjer se vodijo cene
datumsko). Artikel lahko iščemo po nazivu - tekstovno polje Naziv ali po šifri - Artikel. S kljukico na Samo cene se
nam po ponovnem kliku na gumb Preberi, izpišejo samo artikli, ki imajo vpisano ceno v izbranem ceniku.
Po izbiri želenega artikla (klik na artikel, da ga označimo) lahko vnesemo ceno na dva načina:
a. Postavimo se na polje Cena za, vpišemo ceno. Predlaga se nam Količina zadnje aktivne cene in Datum (ponudi
trenutni datum), ki ju lahko ustrezno spremenimo. Vpis potrdimo z gumbom Vpiši.
b. Po izbiri artikla, izberemo zavihek Zgodovina in Dodaj nov zapis. Vpišemo Datum, Cena za in Količino. Lahko
vpišemo tudi Opombo. Vpišemo.
2. Preko artikla (Tehnični podatki>>Artikli)
Poiščemo in izberemo artikel, kateremu želimo določiti ceno. Artikel označimo (s klikom) in izberemo zavihek Cene.
Postavimo se na cenik v katerega bi želeli vnesti ceno in znesek vpišemo.
Vnesemo ceno v kolono Cena za. Predlaga se nam Količina (zadnja aktivna količina v ceniku) in Datum (trenutno
datum), ki ju lahko ustrezno spremenimo. Nato potrdimo spremembo z gumbom Vpiši.
Ceno nato lahko popravljamo pod zavihkom Zgodovina.
Na zavihku Količinske cene, pregledujemo in vpisujemo, popravljamo cene v cenikih, ki so količinski. V primeru
uporabe količinskega cenika je potrebno vpisati količino od katere velja cena (Od količine). Izbor lahko ožamo s
poljem veljavna cena na dan, od količine (cene od količine). Če gre za količinski cenik, ki ga vodimo tudi po
partnerjih, lahko z izborom partnerja iščemo ceno, ki velja za določenega partnerja.
Glej tudi:
4.2.1 Cene - Seznam
Cene, ki so razdeljene po stroških (tip cenika ima več vrst stroškov), lahko na zavihku Stroški pregledujemo po
vrstah stroškov, ne moremo pa jih spreminjati. Vidimo lahko strukturo stroškov za izbrani artikel. V kolikor je cenik
kalkulacijski, so na izbranem tipu cene 4 različni tipi stroškov: stroški materiala, stroški izdelave, stroški priprave
pri izdelavi in stroški kooperacije. Za vse vrste stroškov so prikazane cene za izbrani artikel, prirastkovna cena
(Cenap) in cena sestavnih delov (Cenak).
Naziv Naziv stroška cenika, ki ga določimo na Ceniku - zavihek Seznam stroškov. Glej tudi Cenik - Stroški, kjer
je navedeno kako preko nastavitev pridemo do izračunane kalkulativne cene.
Cena Kalkulativna - izračunana cena, po stroških.
Cenap Cenap pomeni prirastkovno ceno. Prirastkovna cena je cena vsega dela, ki nastane konkretno na tem
artiklu.
Cenak Cenak pomeni ceno vgradnih elementov.
Cena za Cena za določeno količino.
Cenap za Prirastkovna cena za določeno količino.
Cenak za Cena vgradnih (podrejenih elementov) za določeno količino.
Količina, Količina in enota mere.
EM
Glej tudi:
4.2.1 Cene - Seznam
Zavihek Stroški DN deluje samo na ceniku, ki ima v polju Pokalkulativen: Zgodovina cen (Glej tudi: 4.1
Ceniki). Na tem zavihku so prikazani stroški iz pokalkulacije DN. Šifra DN za katerega velja pokalkulacija, je vpisana
v opombi posamezne cene na zavihku Zgodivina kot Dn=šifra DN.
Na zavihku Zgodovina se postavimo na ceno DN za katerega želimo pregled posameznih stroškov in nato na
zavihku Stroški DN imamo pregled cene (vrednost celotnega DN) po posameznih stroških, ki smo jih definirali v
ceniku, ki ima v polju Pokalkulativen: Model
Kljukica Prikaži vse, nam pokaže vse tipe "stroškov" ki so definirani v modelu; npr. tako dobimo lahko tudi Ure, ki
po privetem niso prikazani, da ne motijo seštevkov (npr. ure +vrednosti).
Več o nastavitvi cenika za model pokalkulacije na Pokalkulacija DN.
Za razlago posameznik nazivov stolpec glejte: Stroški delovnega naloga.
Glej tudi:
4.2.1 Cene - Seznam
4.3 Kalkulacija cen

#Izračun cen iz postopkov in poznanih struktur lahko izvršimo za posamezen izdelek ali za celo podatkovno zbirko.
V ta namen je pripravljen dostop do kalkulacije iz dveh menijev, v obeh primerih se izračuna cena po enakem
algoritmu:
- Za preračun enega artikla: Tehnični podatki - Kosovnice pregledi (gumb Obdelave akcija Kalkulacija cen)
- Za celovit preračun stroškov: Tehnični podatki - Kalkulacije - Obdelave - Izračun proizvodnih stroškov
Ko izberemo Izračun proizvodnih stroškov, se odpre okno, v katerem nastavimo cenik, za katerega želimo
preračunati vse cene. Obdelavo poženemo z gumbom Poženi obdelavo. Pri večjih bazah traja postopek dlje časa
(100.000 zapisov 10 minut - odvisno od opreme in podatkov). Ko je kalkulacija izvršena, se v oknu izpiše statistika
obdelave ali morebitne napake med obdelavo.
Predkalkulacija
Predkalkulacija poteka v dveh fazah.
Najprej se izračuna vrednost dela na posamezni operaciji in postopku. Predkalkulacija varira glede na nastavitve,
vendar pa načeloma množi čas izdelave s ceno dela na delovnem mestu. Pri tem upošteva kalkulacijsko serijo za
fiksni čas (čas priprave – glej tudi Tehnološki postopki artiklov). Tako izračunano ceno za vse operacije artikla
sešteje in stroške vpiše v ustrezno vrsto stroška.
Stroški materiala se vpisujejo v svojo vrsto stroška. Ceno materiala dobimo iz cenika (običajno zadnja nabavna
cena). Ceno pomnožimo s količino, ki je v kosovnici, ter upoštevamo izmet (fiksen izmet delimo s kalkulativno
serijo, variabilen pa pomnožimo s količino).
Druga faza obdelave pa sumira stroške po kosovnici (strukturi) po vrsti stroškov. Končni rezultat so izračunane vse
cene za vse izdelke in polizdelke po vrstah stroškov. Za nastavitve kalkulacij se je potrebno posvetovati s skrbnikom
sistema.
Nekaj osnovnih zakonitosti pri izračunu predkalkulativnih cen:

- Kalkulativna serija je določena na osnovnih podatkih artikla; če ni določena, se upošteva 1
- Z nastavitvami na strošku kalkulativnega cenika krmilimo način izračuna cene
- Cena iz cenika - vzamemo ceno iz določenega cenika (upoštevamo vpisani procent)
- Variabilni strošek dela =

x Variabilni čas
x Kalkulativna serija / Za količino
x Cena dela
x Procent
x Število delavcev / Število strojev
- Fiksni strošek dela

x Čas priprave
x Kalkulativna serija (samo v primeru, če je na strošku definirano množenje s količino in vključen variabilni čas!)
x Cena dela
x Procent
- Cena neposredno določena na operaciji, standardni operaciji, DM ali generalno na ceniku

x Čas priprave
x Kalkulativna serija
x Cena dela
x Procent
- Kumulativni del cene

Če ima artikel strukturo, seštejemo vse podrejene stroške, ki so izračunani na enak način.
Razgradnja kosovnice poteka po pravilih bruto razgradnje; upoštevamo izmet.
4.3.1 Postopek za izdelavo predkalkulacije artikla
Za izdelavo predkalkulativne cene artikla morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
• izdelana ustrezna kosovnica (Tehnični podatki>>Artikli>>zavihek Struktura):
materiali morajo imet vpisane cene v ceniku 02 – zadnje nabavne cene dobljene z likvidacijo
• izdelan tehnološki postopek (Tehnični podatki>>Artikli>>zavihek Tehnologija): definirana cena ure

izdelave
• kooperacija – opcijsko (cena izdelave na ustreznem kalkulativnem ceniku in strošku Kooperacija)
Kalkulacija je sestavljena iz naslednjih stroškov:
1. Stroški materiala – cena materiala (Tehnični podatki>>Kalkulacije>>Ceniki). Na zavihku seznam izberemo

cenik Kalkulativne cene in kliknemo na zavihek Seznam stroškov. Izberemo Strošek 01 Material in izberemo
zavihek Strošek. Na spodnji sliki vidimo, da se cene črpajo iz cenika 02 (Nabavne cene).
Za pravilno vrednotenje materialov, morajo artikli, ki so navedeni v kosovnici imeti vpisane cene v izbranem ceniku.
2. Strošek izdelave:
Ceno ure izdelave določimo pod Privz. cena v Kalkulativnem ceniku (Tehnični podatki>>Kalkulacija>>Ceniki). Na
zavihku seznam izberemo cenik Kalkulativne cene in kliknemo na zavihek Seznam stroškov. Izberemo Strošek 05
Delo in izberemo zavihek Strošek.
Ceno ure lahko kasneje še določamo na šifrantu delovnih mest (Tehnični podatki>>Tehnologija>>Delovna
mesta) in na šifrantu Standardnih operacij (Tehnični podatki>>Tehnologija>>Katalog standardnih operacij).
Pri izdelavi kalkulativne cene, se v kalkulaciji upoštevajo naprej cene iz standardne operacije, ki je vezana na
tehnološki postopek artikla. V primeru, da te cene ni, jo program poišče na DM (delovnem mestu – zavihek Stroški).
Če je tudi tam ni, jo poišče v Kalkulativnem ceniku. Za zaporedje upoštevanja cen glej sliko (1-2-3).
3. Strošek kooperacije:
Strošek kooperacije lahko vpišemo na Kalkulativnem ceniku, pod zavihek Strošek in vnosno polje Priv. Cena.
Filter: preveri samo operacije na DM, ki pripadajo UC (upravljalnemu centru) tipa K (Kooperacija).
Za posamezen artikel pa jo vpišemo v strošek kooperacije (zavihek Tehnologija>>izbrana operacija

Kooperacija>>zavihek Strošek). Vpišemo ceno operacije (primer na sliki 5.000,00 EUR).
Preračun kalkulativne cene:
Preračun kalkulativne cene izvedemo v oknu Kosovnica – pregledi (Tehnični podatki>>Kosovnica-pregledi).
Do omenjenega okna pridemo tudi preko Artikla (zavihek Struktura), gumb Pregled. Kos.
V zgornjem levem oknu izberemo Ident (artikel) kateremu želimo izračunati kalkulativno ceno. Določimo cenik. V
spustnem seznamu Cena izberemo Kalkulativni cenik.
Za izbrani cenik je potrebno še pognati akcijo na gumbu Obdelave. Izberemo Kalkulacija cen. Za izbrani artikel se
na novo preračuna kalkulativna vrednost, ki se zapiše v ceno artikla (zavihek Cene), v cenik 04 Kalkulativne cene.
Izpis 215 – Predkalkulacijski list: Če želimo izpisati stroške predkalkulacije izberemo v oknu Artikli (zavihek
Seznam) želeni artikel in izdelamo izpis (F11 ali ). Izberemo izpis Predkalkulacijski list in določimo parametre
(Kalkulativni cenik in Količino).
Splošni opis delovanja:

Pokalkulacija delovnih nalogov se izvaja z obdelavo, ki upošteva vse dejansko nastale stroške proizvodnje; kot tudi
stroške knjižene neposredno v glavni knjigi, vendar na stroškovni nosilec DN (pazi ne Projekt).
Izvaja se na področju Proizvodnja-planiranje-delovni nalogi-obdelave,
lahko za vse končane DN ali samo za izbranega z njegovo podrejeno strukturo:
-Nastavljen mora biti cenik za pokalkulacijo delovnih nalogov.
-Sledi izvedba pokalkulacije.
-Izračunane cene pokalkulacije prepišemo v prednastavljen cenik, kjer se ceno vodijo po zgodovini.
Akcije se nahajajo na vzorcu, kopirati jih je potreba na paket.
- V primeru, da na prejetemu in končanemu DNju ni knjiženega dela se v pokalkulaciji upošteva predkalkulativna
vrednost dela!
Nastavitve akcije:
- Akcija_Del_Nalogi_x1
- Definiramo po katerem ceniku akcija dela
- CENE_KALK_STROSKI_DN(tdnid,lCnkid1), dodatni ukaz funkciji
- DN kontrolni podatki: KN - ne gre v obračun, KD - dokončno obračunan, TV - vzdrževanje
- Pri vsakem strošku posebej se nastavi iz katerega cenika in stroška se jemljejo nadomestne cene.
Nastavitve na ceniku (v opombi cenika):

- //KalkDn//
Glavno stikalo, da se pokalkulacija izvaja
- //Valute=1//
Valuta cenika je vodilna valuta!
S tem je vključena avtomatska pretvorba vseh vrednosti v valuto cenika po tečaju na datum končanja DN.
Če se valuta tega cenika menja je obvezno potrebno preračunati vse obstoječe podatke (DnStr) v novo valuto.
- //FilterMat= (sklid in (select skl.sklid from skl where skl.PoKalkulacija='2') or vd in ('VRK','VRP') ) //
S filtrom definiramo katere izdaje sestavnih delov so material. V osnovi jemlje skladišča, ki imajo na osnovnih
podatkih skladišča napisano pod Pokalkulacija=Material. Tu pa lahko pišemo še dodatne filtre za izjeme, kot so npr.
vračila.
- //IzdNeVrednoti=
S filtrom definiramo katere Izdaje se ne vrednotijo (ne upoštevajo); To nastavljamo na osnovnih podatkih
Skladišča. tu lahko le dodatne posebnosti.
- //Vracila//
Upošteva prejeme na dn, kjer dn.ident NI ident prejema ovrednoti NEGATIVNO
(logično so to vračila iz proizvodnje ali stranski produkt dn)
- //DnZalini// Tudi če preskaldiščimo prejem z medskladiščnico, najdemo izvorni DN, preko zalini (začetnega
prejema, ki smo ga preskladiščili). Pozor če preskaldiščimo hkrati dva DNja se ta sledljivost zgubi in pokalkulacija ne
dela.
Nastavitve na strošku polje Opis:

- //DnStrosek//
S tem opredelimo strošek, da sodeluje v pokalkulaciji DN
- //FilterOper=(exists (select 1 from pro_dm key join adm_center

where pro_dm.dmid = Dnopr.dmid and adm_center.tip='P') )//
Na tehnoloških stroških filtriramo operacije
(npr. samo operacije na določeni DM)
- //CenTehIzKalk//
Cena dela iz predkalkulacije se množi s časom (FeedBack)
Cenik in strošek iz katerega se črpajo cene se vpišeta v parametre stroška.
- //DnOpr//
Tehnološki strosek se NE izračunava iz FeedBack ampak iz Dnopr
rezervna vrednost se izračuna iz KalkCenika po isti metodi
kot predkalkulacija, za količno Dn.koltrn
(Končana količina na DN * Pret čas na Dnopr * Cena dela po CenTehIzKalk )
- //Koop// (obvezen tudi //DnOpr//)

Se izracunava iz dnopr key join posmrp
1. Suma likvidacije postavke dokumenta (če je 0 se uporabi točka 2.)
2. FIRST nCena from dnopr key join posmrp where nCena > 0
(se ne vpise v CenaK2)
- //DnStrosek// //izDN// Gre za primere, ko DN vnašamo neposredno na postavkah PRejetih računov v ACC in
take stroške lahko tudi upoštevamo neposredno v pokalkualcijo DN (ne gre za klasično kooperacjo -
storitve);ampak nrp. za razne stroške razvoja (materiala ali storitve), za katere se ne dela prejemov
//DnExec=
UPDATE #tDn set Vrednost=
(select sum(posacc.Zn)
from posacc
where posacc.dnid=#tDn.dnid
and posacc.konto like '4%'
and posacc.BrDb='B'
//
- //NiCenaX//
Tudi ce je cena iz rezerve (iz cenika), se ne vpise v CenaK2 (sumljivi del cene)
- //NABexec=update #tIzd set vredn1 =

0.004167 *CENA_VRNI(#tizd.Ident,'02',null,'V',null,null,#tIzd.KolicinaIzd)
where tipNabDn = 'NAB' and not vredn1 <> 0 is true//
Material lahko vrednotimo tudi po ceniku.
Lahko tudi filtriramo množenje z delavci glede na tip stroška; Uporabno ko imamo urno postavko stroja; nanjo se
knjižijo 3 delavci po 1 h; stroj je delal 1h; v nasprotnem primeru, bi nam 3h množilo s strojno postavko.
Primer:
begin
// CENTEH samo za DM
update #tOpr set tCena=centeh.cena
from #tOpr join centeh on centeh.dmid = #tOpr.dmid
and centeh.cnsid =(select stroski.cnsid from cenik key join stroski
where cenik.sifra='07' and stroski.sifra='03');
update #tOpr set tCena=0 where tCena is NULL;
DELETE #tOpr where tCena = 0;
// CasEfekt iz V_Feedback DELI z delavci in množi z stroji iz DNOPR
UPDATE #tOpr set CasEfekt=CasEfekt/dnopr.Delavci*dnopr.Stroji
from #topr join dnopr on dnopr.dnoprid = #tOpr.dnoprid
where dnopr.Delavci > 0 and dnopr.Stroji > 0
end//
Akcija za prepis cen iz pokalkulacije v pokalkulacijski cenik:

-Akcija_MRPKalkulacija_06D
Akcija prepiše cene iz pokalkulacije DN (strdn) v CENIK. Cenik se lahko vodi zgodovinsko. V opombo vpiše številko
DN.
Ceno lahko ustrezno preračunamo s faktorjem ali deliteljem.
Cenik v katerega prepišemo cene mora imeti v opombi vrednost: //STROŠKI_DN//, tako se stroški pokažejo na
oknu Artiklov, zavihek CEne, podzavihek Stroški DN.
4.5 OBOL - analiza stroškov proizvodnje
Računsko določanje proizvodne cene ure po delovnih mestih za izbrano preteklo obdobje:
Za izračun lastne cene identa (predkalkulacija) imamo na voljo tehnično tehnološke podatke (kosovnica in
tehnologija). Stroške materiala izračunamo tako, da se količina iz modula kosovnice množi s ceno iz ustreznega
cenika (npr.: Zadnje nabavne cene). Stroške dela izračunamo tako, da se časi posameznih operacij množijo s ceno
ure na pripadajočem delovnem mestu. Oba stroška (materala in dela) lahko z ustreznimi filtri in procentom
razdelimo na podskupine, vendar v osnovi imamo na voljo le ta dva osnovna gradnika cene. Ugotovimo lahko, da v
kalkulaciji nastopajo glavne štiri veličine: Količina materiala, Cena materiala, Količina dela (čas), Cena dela.
Prve tri so bolj ali manj jasno določene. Cena dela pa je običajno ocenjena veličina, kjer se poizkuša izkustveno
upoštevati vse stroške, ki obremenjujejo neposredno proizvodnjo.
Ideja je, da opredelimo vse stroške, ki kakorkoli obremenjujejo neposredno proizvodnjo in jih s pomočjo
parametrov (delilnikov) prenesemo na ustrezna delovna mesta, kjer se hranijo kot povprečna cena ure dela po
posameznih skupinah stroškov. Ta cena služi za pravilno ovrednotenje polizdelkov in izdelkov v preteklem obdobju
in tudi za dober orientaciski izračun lastne cene bodočih izdelkov. Za izračun vedno vzamemo določeno
reprezentativno (dovolj veliko) preteklo obdobje. Za krmiljenje porazdelitve določenega stroška na delovna mesta je
poleg količine opravljenega dela predviden tudi ponder (delitelj), ki je lahko določen izkustveno ali pa temelji na
določenih merljivih karakteristikah delovnih mest.
Primer: Strošek 'Razsvetljava' se po Delovnih mestih deli glede na površino delovnega mesta. Torej lahko kot
ponder vpišemo kar posamezno kvadraturo DM. Končni cilj je določitev povprečne cene ure za posamezno DM. To
izračunamo tako, da vrednost stroška, ki ga razdeljujemo, delimo s številom ponderiranih ur opravljenih na DM in
množimo s podnerjem, ki pripada delovemu mestu.
CenaUreDM = Vrednost / SUM(ponderiranih ur DM ) * ponder DM

Najprej se izračuna delež vsakega ponderja v sumi vseh ponderjev.
Potem se izračuna ponderirane ure, t.j. ure pomnožimo z deležem ponderja posameznega DM.
Izračunamo sumo ponderiranih ur.
Izračunamo vrednost stroška za vsako DM: strošek delimo s sumo ponderiranih ur in pomnožimo s ponderiranimi
urami posameznega DM.
Cena ure je: vrednost stroška DM/neponderirane ure DM.
Če povzamemo: Vrednost stroška se prenese v ceno ure na DM sorazmerno glede na ponder in število opravljenih
ur. Razmerje cen med DM je odvisno od ponderja delitve. V praksi je izračun malo bolj kompliciran saj vsa DM
nimajo vedno opravljenih ali vpisanih ponderjev, zato se taka DM najprej izključijo iz obračuna.
Praktični primer izdelave OBOL analize:

- Odpremo nov kalkulativni cenik. V osnovne podatke cenika vpišemo obdobje (OBOL termin od:__do:__) za
katerega bo cenik veljal oziroma iz katerega bomo črpali vrednosti posameznih stroškov in količino opravljenih ur.
- Ceniku definiramo posamezne stroške (npr: Material, Odv. str. materiala, Delo delavcev, Delo strojev,
Razsvetljava, Ogrevanje, Proizvodna režija, ...). Tehnološkim stroškom določimo iz katerih kontov (in koliko) se
polnijo ( ustrezna klasifikacija kontov).
- Za vsak tehnološki strošek določimo tudi ponderje delitve po posameznih DM.
- Poženemo obdelavo, ki za vpisano obdobje napolni vrednosti iz računovodstva (konti) v pripadajoče stroške (polje
'Vrednost porabe' na strošku).
- Poženemo obdelavo, ki za vpisano obdobje napolni opravljene proizvodne ure po posameznih delovnih mestih.
Podatki o vrednosti posameznih stroškov in opravljenih ur so za določene (ali vse) stroške oziroma DM lahko tudi
ročno korigirani ali vnešeni, zato imamo tri ločene obdelave!
Stran: OBOL DM:

Nahajamo se na seznamu vseh delovnih mest, kjer lahko vnašamo Ure in Ponderje. Ure se ročno spreminjajo
izjemoma, saj se običajno napolnijo z obdelavo, ponderje pa je potrebno ročno vnašati. Pri vsaki spremembi
pdatkov se sproti vrši izračun Vrednosti in Izračunane cene, tako da lahko takoj vidimo vpliv spremembe na ceno
ure.
V koloni Cena je prikazana veljavna cena ure vpisana v ceniku. Ko zaključimo vnos ponderjev in smo z izračunano
ceno zadovoljni lahko novo izračunano ceno shranimo v cenik ( Obdelava: Prepiši Ceno Izr. v kolono Cena ).
Stran: OBOL Pregled:

Pregled zgradbe kalkulativne cene delovnega mesta po posameznih stroških. S pomočjo spodanjih filtrov, lahko lažje
pregledujemo oz. primerjamo različne stroške v izbranem ceniku.
Cenik Izberemo želeni cenik za primerjavo že vpisane cene na DM. Cena iz izbranega cenika se v stolpcu
Cena cenika.
Strošek
V filtru za izbor stroškov, se prikazujejo tisti stroški iz izbranega cenika, ki so definirani kot proizvodni
stroški. Z izborom stroška prikazujemo vrednost tega stroška vpisanega na DM delovnem mestu v
izbranem ceniku. Če želimo sumo (vse) stroške izberemo <Vsi> stroški.
Tako si lahko naredimo primerjavo med že vpisanimi vrednstmi na izbranem ceniku v filtru (prikaz v
stolpcu Cena cenika) in Ceno OBOL -> to je ceno, ki jo izračunavamo v OBOLu.
Samo ceneS kljukico na potrditvenem polju Samo cene OBOL se nam prikažejo samo tista delovna mesta, ki že
OBOL imajo ceno OBOL (stolpec Cena OBOL).
Aktivna Po privzeti vrednosti prikazujemo samo aktivna delovna mesta. Če kljukico odstranimo, se nam
DM prikažejo tudi delovna mesta s statusom iz uporabe in v razvoju.
5. KLASIFIKACIJA
Klasificiranje je znakovno opisovanje lastnosti različnih pojmov. Na ta način lahko različne podatke (artikle, poslovne
partnerje, delovna mesta, osebe) razvrščamo v skupine, ki imajo skupne nekatere lastnosti. Ta način nam omogoča
različne preglede in vzdrževanje celih skupin podatkov.
Prvi klasifikacijski znak je določen že v programu in pove katere podatke razvršča. Na sliki je primer iz katerega je
razvidna osnovna razdelitev (A - artikli, D - delovna mesta ...). Ti ključi so fiksirani in jih ni mogoče spreminjati,
prav tako so lahko fiksirani nekateri drugi ključi, kar pa je opisano pri uporabi določenega ključa.
Glej tudi:
5.1 Opis podatkov
5.2 Klasificiranje - Kako urejamo, dodajamo in brišemo klasifikacijo
Osnovni prikaz: IV. PROIZVODNJA
5.1 Opis podatkov
Nadaljnja razdelitev posameznih ključev je poljubna in omogoča izbiranje in razvrščanje glede na skupine, ki jih
določi uporabnik. Pri vnosu in spreminjanju nastopajo naslednji podatki:
Ključ Oznaka ključa, na vsakem nivoju drevesa opišemo pomen znaka. Ko gradimo ključ lahko vpisujemo
poljubne znake. Primer prikazuje slika. Iz primera je razvidno, da imajo MATERIALI, ŽELEZNE KOVINE,
MREŽE, VERIGE, GIBKE CEVI klasifikacijsko številko A 204.
Opis Pri vsakem ključu moramo vpisati tudi kratek opis, ki določa naziv skupine, kot je razvidno tudi iz zgornje
ključa slike. Pri prikazu klasifikacijskega drevesa, se prikaže v oklepaju število artiklov (ali drugih pojmov), ki
ustrezajo posamezni klasifikacijski skupini.
Dolžina Pri vsakem ključu, lahko določimo koliko mest potrebujemo za vpis ključev. Iz primera na sliki vidimo, da
ključa so vsi ključi dolžine 1 znak. Če pri vnosu ključa določimo dolžino večjo od 1, lahko nadaljnje klasifikacijske
ključe vpisujemo več mestno (npr.: 00 - bela, 03 - zelena ipd.). Daljši ključi so smiselni pri izredno
velikem številu skupin.
Klasifikacijsko drevo Dodajamo/urejamo preko menuja na Desnik klik: Spreminjanje

Odpre se nam svoje okno, kjer lahko spremenimo naziv ključa ali dodamo opombo. Če ključ še nima podrejenih,
lahko spremenimo tudi dolžino ključa za podrejene ali pa šifro ključa (če ni še vezan na noben objekt).
S klikom na gumb Dodaj podrejeni zapis, pa dodajamo podrejene (veje).
Osnovni prikaz: 5.KLASIFIKACIJA
5.2 Klasificiranje
Modul za klasificiranje omogoča izdelavo več klasifikacijskih ključev za isti objekt (npr. artiklom lahko gradimo več
klasifikacijskih poddreves - ključev). S pomočjo klasificiranja artiklov lahko gradimo skupine, ki nam olajšajo delo pri
spreminjanju podatkov (cene, tehnološki postopki, izdelava risb ...), ter pregledovanje in analiziranje
podatkov. Klasificiramo lahko različne objekte kot so artikli, delovna mesta, partnerji, itd.. metodologija klasificiranja
pa je enaka. Postopek dodajanja in spreminjanja je opisan v spodnjem odseku.
Primer uporabe klasificiranja na artiklih:

Tehnična klasifikacija razvršča artikle glede na proizvodno tehnološke značilnosti kot so: oblika, hrapavost,
funkcionalnost, velikost ipd. Za iste artikle lahko zgradimo tudi komercialno klasifikacijo, ki bi artikle razdelila po
prodajnih programih, variantah, barvah. Pri iskanju določene skupine artiklov lahko iščemo po katerikoli
karakteristiki ali skupini karakteristik.
Pregled dreves in ključev:

Klasifikacijska drevesa in zapise za posamezen ključ pregledujemo na dveh mestih: prek menija Tehnični podatki -
Klasifikacije ali na zavihku Klasifikacija na posameznem objektu, ki dovoljuje klasificiranje.
V zgornjem oknu se izpišejo vse določene klasifikacije za podatek, ki nas zanima. Za vsako klasifikacijo v seznamu
so prikazani podatki:
Klasifikacija - ključ klasifikacije.
Opis - celoten naziv klasifikacije (z nadrejenimi klasifikacijskimi skupinami).
Parameter - polje namenjeno skrbnikom za dodeljevanje pravic za aplikacijo internega naročanja.
Opomba - dodaten opis klasifikacije.
V levem oknu (seznam klasifikacij) so poleg naziva v oklepaju številke, ki povedo koliko zapisov ima izbran
klasifikacijski ključ. Če na tak zapis kliknemo, se v desnem oknu prikažejo zapisi, ki ustrezajo izbrani klasifikacijski
skupini.
Strukturo klasifikacijskih ključev odpiramo s klikom na znak + pred določeno skupino. Če tega znaka ni, skupina
nima naprej izdelanih ključev. Za dodajanje in spreminjanje ključev se poslužujemo ustaljenih funkcij - desni klik na
izbran zapis nam vrne meni.
Urejanje klasifikacij:
Postavimo se na izbran ključ in z desnim klikom izberemo opcijo Spreminjanje.
Odpre se novo okno z naslednjimi polji:
Podrejeni ključ: Polje se nanaša na izbrano klasifikacijo.
Naziv: Vnesemo - popravimo želen opis klasifikacije.
Dolžina podrejenih: Pomeni dolžino podrejenih ključev v tej skupini.
Opomba: Vnesemo ustrezno obrazložitev ključa.
Pomembno! #Sistemske klasifikacije ne spreminjajte, ker je določena z instalacijo programa in

osvežena z vsakim upgrade-om!
V sistemski klasifikaciji je dodana klasifikacija +A#D0 (Artikli za obdobje). Vsak artiklel, ki ima to
klasifikacijo, mu pri izvozu e-slog xml račun v tag <obdobjedobave> vpiše mesec in leto (09/2013) za
katerega zaračunavamo določeno storitev.
Dodajanje klasifikacij
Na oknu za urejanje klasifikacij kliknemo na gumb Dodaj podrejeni zapis.
Odpre se okno za dodajanje klasifikacije.
Brisanje klasifikacije:
Postavimo se na izbrani zapis in z desnim klikom izberemo polje Spreminjanje. Odpre se novo okno.
S klikom na gumb Briši zapis izbrišemo ključ. Gumb Briši zapis se pojavi samo, če ni zapisov s to klasifikacijo.
Osveži vsebino:
Program ponovno prebere vse ključe iz baze in jih prikaže v oknu. S tem ukazom osvežimo ključe, če jih je nekdo
medtem dodajal ali spreminjal.
Razvrščanje v skupine in iskanje:

Klasificiranje zapisov in iskanje zapisov poteka običajno na osnovni tabeli posameznih zapisov (artikli, osebe,
delovna mesta ...). Za iskanje po takih tabelah je običajno na vrhu tabele polje klasifikacija. V to polje lahko
vpišemo določen klasifikacijski ključ, lahko izbiramo s padajočimi seznami (drop down) zadnje uporabljene
klasifikacije ali z dvojnim klikom na to polje odpremo okno za izbor ključev (lahko jih izberemo več). Ko izberemo
določene ključe in na tabeli zahtevamo podatke, so na tabeli vsi zapisi, ki ustrezajo izbranim ključem.
Pri iskanju imajo posebni znaki naslednji pomen:
+ (plus) prikaže vse zapise, ki imajo eno in drugo klasifikacijo (presek množic) +A1+A2 - prikaže vse zapise, ki
pripadajo klasifikaciji A1 istočasno pa tudi A2 (zapis ima dva klasifikacijska ključa), pri izboru NAČIN = IN vsebuje
, (vejica) prikaže zapise, ki imajo eno ali drugo (tretjo) klasifikacijo (unija množic) +A1,A2 - prikaže vse zapise, ki
imajo A1 ali A2, pri izboru NAČIN= ALI vsebuje
- (minus) od izbrane množice zapisov odšteje tiste z oznako minus (razlika množic) +A1-A2- prikaže vse zapise s
klasifikacijo A1, ki nimajo klasifikacije A2, pri izboru NAČIN = NE vsebuje
Na posamezni tabeli so tudi dodatni filtri, ki omogočajo različna iskanja. Npr. zapisi brez klasifikacije, artikli, ki
nimajo določene klasifikacije ali so brez klasifikacije ipd.
PRIMER:
+AG,AO2,-AO3 -> s to kombinacijo iščemo artikle, ki imajo klasifikacijo AG ali AO2 in poleg tega nimajo klasifikacije
AO3.
+AG,+AO2,-AO3 - > s to kombinacijo iščemo artikle, ki imajo klasifikacijo AG in klasifikacijo AO2 in obenem nimajo
klasifikacije AO3.
Osnovna tabela ima običajno zavihek z naslovom Klasifikacija, ki služi za klasificiranje zapisov. Okno je enako kot
pri iskanju (na sliki). V zgornjem delu je seznam, ki prikazuje izbrani nabor klasifikatorjev za določen zapis. V
spodnjem delu je klasifikacijsko drevo iz katerega nabiramo (polnimo) zgornji nabor.
Polnjenje nabora v obeh primerih izvajamo z načinom povleci in spusti.
Osnovni prikaz: 5.KLASIFIKACIJA
6. TEHNIČNI ŠIFRANTI
Osnovne šifrante za potrebe tehničnih podatkov dobimo na meniju Proizvodnja - Tehnični podatki - Šifranti. Ti
šifranti so: Upravljalni centri, Enote mere, Variantne skupine in Kontne skupine.
Za primer je prikazan šifrant Enota mere.
6.1 Enota mere
Enoto mere uporabljamo pri določanju podatkov za artikle in določa s katero mersko enoto merimo količine artiklov.
En artikel ima lahko več merskih enot in razmerje med posameznimi enotami, kar omogoča pri različnih funkcijah
programa uporabljati drugačno enoto mere. V šifrantu določimo oznako enote mere (npr.: Kg, L, Kos ...) in naziv
enote mere (kilogram, liter), deljivost količine, EAN-EM (šifra EM po EAN) in Prevode (vpisujemo tujejezične
prevode). S podatkom deljivost količine določimo, ali lahko vnašamo tudi količine z decimalnimi vejicami, ali samo
cele količine (npr. mersko enoto KOS določimo, da ni deljiva, kar povzroči, da program omogoča samo vnos celih
števil).
UNECE-EM - enota po stadnrdih: www.unece.org

ključna razlika je ravno za enoto mere: KOS-> po E-slogu je to PCS, po unece pa H87
Več o tem standardu: http://www.unece.org/tradewelcome/un-centre-for-trade-facilitation-and-e-business-

uncefact/outputs/cefactrecommendationsrec-index/list-of-trade-facilitation-recommendations-n-16-to-20.html
vzame se zadnjo verzijo XLS iz te strani.
6.2 Kontne skupine
Služijo za razvrščanje artiklov v določeno grupo za potrebe kontiranja pri obračunu zalog in osnovnih sredstev. V
tabeli so podatki: Tip - artikel ali osnovno sredstvo, Kontna skupina - v katero skupino spada artikel. Kontna
skupina je lahko hkrati tudi konto. Naziv - ime kontne skupine, Konto - kateri je običajen konto pri obračunu zalog
za kontno skupino, ter konti za obračun osnovnih sredstev.
6.3 Variante artiklov - vzdrževanje šifranta
V sistemu GoSoft je omogočeno delo z različnimi variantami podobnih artiklov. Artikel v sistemu variant predstavlja
skupino identov, ki so si podobni. Ident pa enolično določa izdelek ali sestavni del s šifro artikla in varianto artikla.
Vsaka varianta ima tudi ostale podatke različne.
Za izdelavo raznih variant artiklov, moramo predhodno določiti možne izvedbe - lastnosti variantnih artiklov. Šifrant
variant vzdržujemo na meniju Proizvodnja - Tehnični podatki - Šifranti - Variantne skupine.
Seznam variant:
Tabela za pregled in vzdrževanje možnih variant prikazuje že vnesene variantne skupine in podatke o obstoju
naslednjih podatkov: ali je varianta že uporabljena na artiklu, ali so že napisane možne variante in če so koliko,
koliko lastnosti ima posamezna varianta.
Variantna skupina:
Na tem zavihku vnašamo osnovne podatke variantne skupine. To so:
Naziv skupine
Maska številke dokumenta, Številči v območju - Tu določimo kako se bodo številčili posamezni identi artikla. Če
za masko št. dokumenta vpišemo 3 številke, npr. '999', ter v polji številči v območju vpišemo od '1' do '999' se bodo
identi pri izdelavi variant na tabeli artiklov številčili od 001 do 999.
Ločilo za nazive - vpišemo ločilo s katerim želimo ločiti posamezne lastnosti identa v nazivu.
Opis - čemu je variantna skupina namenjena.
Lastnosti:
Za vsako variantno skupino lahko na zavihku Lastnosti določimo več karakteristik, po katerih se variante izdelka
razlikujejo od osnovne variante. Lastnosti se lahko poljubno imenujejo. Nesmiselno je dodeljevati artiklom preveč
različnih lastnosti. Kot primer lahko navedemo tri lastnosti gorskega kolesa: velikost artikla, barvo ogrodja
in dodatno opremo (armortizerji...)
Poleg oznake lastnosti, ki je lahko neka šifra ali kratek opis, lahko v tabelo vpišemo tudi daljši opis za lažje
razumevanje variante (Naziv lastnosti). Pri artiklih se izpisujejo samo oznake lastnosti.
Dataformat vpišemo, če želimo natančneje omejiti vnos posamezne vrednosti lastnosti. Za neko dimenzijo, lahko
npr. uporabimo format decimal(x,y), kjer določimo kako velika števila lahko vpisujemo, ter na koliko mest se
zaokrožijo. Za omejitev dolžine tekstovnega polja pa lahko uporabimo format char(x).
Tip.Izb. - Tu določimo katere vrednosti se nam bodo ob dodajanju posamezne lastnosti predhodno ponudile v drop-
down meniju.
- Ni izbire (ponujena ne bo nobena vrednost lastnosti),
- Izbiramo med že uporabljenimi (v naprej pripravljenimi variantami),
- Izbiramo variante iz kosovnice (iz modula artikla).
V pogoj vpisujemo še dodatne nastavitve. Primer: stavek 'AND Var1 NOT IN ('20','22')' nam pri dodajanju nove
lastnosti na artiklu za prvo definirano lastnost ne bo prikazal vrednosti '20' in '22', tudi če je tip izbire nastavljen na
Uporabljen in smo ti dve vrednosti že predhodno definirali.
V polje širina lahko vnesemo poljubno števio, s katerim določimo širino posameznega polja na zavihku seznamu
lastnosti..
Variante:
Ko so lastnosti določene, lahko za vsako lastnost določimo vrednost in vse kombinacije, ki jih potrebujemo za
posamezen izdelek. Variante lahko določamo vnaprej ali pri podatkih artikla. Za vsako kombinacijo lastnosti moramo
dodati nov zapis. Kot primer lahko navedemo kombinacije variant koles. V koloni A je označeno ali je določena
varianta že uporabljena na artiklih. Isto varianto lahko uporablja več artiklov (npr. gorsko kolo ima velikost 18,
zeleno, brez opreme; enako varianto ima lahko tudi športno kolo).
6.4 Upravljalni centri
Vse artikle lahko razvrstimo v posamezne upravljalne centre, glede na to, kdo odgovarja za podatke o tem artiklu.
Upravljalni center lahko označuje odgovornega planerja ali nabavnega referenta, lahko je to oddelek za nabavo ali
izdelavo artikla ali centralna služba za urejanje podatkov. Ti upravljalni centri so kontrolne točke poslovnega
procesa, ki skrbijo za posamezne podatke, pomembne za posamezne funkcije (vzdrževanje zalog, naročanje
artiklov, določanje cen ipd.). Vsak artikel mora imeti en upravljalni center. Število upravljalnih centrov je
neomejeno, lahko pa je tudi samo en upravljalni center za celo organizacijo. Pri vseh nadaljnjih postopkih se
programi opirajo na upravljalne centre, ki lahko izvršijo določene aktivnosti samo v okviru upravljalnega centra.
Upravljalni centri služijo tudi za grupiranje delovnih mest po delavnicah, obratih ipd.
Upravljalni center To je identifikacija upravljalnega centra, ki je lahko poljubna. Upravljalni center lahko
identificiramo s številkami ali enostavno vpišemo kratico službe ali osebe.
Naziv upravljalnega Ime upravljalnega centra - ime službe ali osebe, ki predstavlja ta upravljalni center.
centra
Odgovorna oseba Matična številka odgovorne osebe za ta UC.
Ime odgovorne Ime in priimek osebe odgovorne za ta upravljalni center.

osebe
Tip upravljalnega S tipom UC določimo ali se artikli vezani na določen UC izdelujejo v lastni proizvodnji ali se
centra kupujejo. Glede na ta podatek se pri lansiranju artiklov z UC tipa izdelaj, izpiše delavniška
dokumentacija, za tip kupi, pa izdela naročilo za nabavno službo.
Možne so naslednje oznake:
N - nabavljeni artikli
P - artikli se izdelujejo v proizvodnji
K - izdelava pri kooperantu (Opomba: tega določimo Delovnim mestom kooperantov in NE
Artiklom!).
Splošni stroški Stopnja splošnih stroškov izdelave pomnožena z vsoto stroškov izdelave in priprave,
izdelave oz. nabave predstavlja dejanske splošne stroške izdelave. Npr.: Če je stopnja splošnih stroškov izdelave
20%, vnesemo faktor 0,2.
Projekt Določimo šifro glavnega plana, na katerega je vezan določen upravljalni center. Šifra
glavnega plana se izpiše tudi na koncu naročilnice.
6.5 Vzrok zamud
Zamude
V koloni prikažemo zamudo (število zamud) za posamezno postavko plana prodaje.
Dvoklik na koloni omogoča pregled in evidentiranje zamud (Vzrok zamude, velikost zamude - število dni, in datum
evidentiranja).
Šifrant vzrokov zamud si lahko uredimo na: Proizvodnja -Tehnični podatki -Šifranti - Vzroki zamud.
6.6 Šifrant kontrol v proizvodnji
Šifrant se nahaja na meniju: Proizvodnja-Tehnični podatki-Šifranti-Kontrola

Šifrant je nadomestil obstoječe nastavitve v DDLB_Kontrola.
Opis kolon:
Sifra Šifra kontrole
Izmet Stikalo za izmet (0-ustrezni, 1-Izmet)
Naziv Naziv kontrole
Barva Določimo lahko barvo za prikaz podatka
Kdata Kontrolni podatki in opombe
KlasdmKlasifikacija delovnih mest. Omogoča, da se določena šifra kontrola pojavi za izbor samo za določena
delovna mesta. Če klasifikacija ni določena se ta kontrola prikaže za pri vseh delovnih mestih.
7. PLANIRANJE PROIZVODNIH POTREB
Omogoča planiranje neto potrebnih količin sestavnih delov na vseh stopnjah vgradnje. S tem modulom lahko
odpiramo nove dobavne naloge (izdelavne in nabavne), lahko izvršujemo spremembe na že odprtih delovnih nalogih
ali pa jih brišemo. Omogočen je vnos naročil, lansiranje nalogov, spremljanje povratnih informacij in poročanje o
stanju.
7.1. Plan prodaje

7.2 Glavni plan
7.4 Delovni nalogi
7.8 Planiranje proizvodnje
7.9 Kontrola plana
7.13 Pakirne enote
7.13.1 Pakirne enote postavke dokumenta
7.1 Plan prodaje
Plan prodaje je tabela vseh Naročil kupcev in Napovedi. To so posebni dokumenti, ki jih v prodaji vnašajo in
imajo določene potrebne artikle, količine in rok dobave. Naročila kupcev so lahko dejanska naročila kupcev ali
naročila prodaje glede na poznavanje potreb trga. Vse postavke vseh naročil so v skupni tabeli. Dokler postavkam
ne določimo projekta, se potrebe ne odražajo v proizvodnem planu. Tako na planu prodaje vidimo vse potrebe
prodaje in projekte na katerih se posamezni artikli izdelujejo.
Modul Plan prodaje najdemo na meniju Prodaja - Plan prodaje.
Na seznamu so prikazani glavni podatki iz šifranta Plan prodaje, ki omogočajo lažje iskanje zapisov. Hkrati
omogočamo editiranje datumov dobave kot datuma planiranja s čimer lahko na enem mestu spreminjamo plan
prodaje (odprem).
OKNO ZA IZBOR:
VD Vrsta dokumenta; določimo dokument, ki je sprožil plan prodaje. To so dokumenti s strani naših
kupcev, ki sprožijo naročilo. Ti dokumenti so ponavadi naslednji: Naročilo kupca, Napoved, Naročilo
proizvodnji,...
Projket Naročilo kupca lahko vežemo na določen projekt. Na en projekt lahko vežemo več naročil (npr.
naročila določenega kupca vežemo na en projekt).
Dokument Dokument kupca, ki je sprožil naročilo in s tem tudi plan prodaje.
Ident Ident, katerega je potrebno izdelati za zadovoljitev naročila. To je ident, ki je bil na dokumentu
Naročilo. Poleg polja ident je tudi prazno polje namenjeno za izbor klasifikacije identa.
Partner Vnos partnerjeve šifre, za katerega želimo videti naročila. Poleg partnerja je polje za iskanje
partnerjev po klasifikaciji.
Status Na razpolago so naslednji statusi: vse, zaprte, odprte; zaprta so tista naročila, ki smo jih že
odpremili, odprta pa so tista naročila kupcev, ki jih moramo še odpremiti (realizirati); sprožiti
planiranje in jih lansirati v proizvodni proces.
Zunanji Vnos šifre predhodno pridobljenega dokumenta od poslovnega partnerja.

dokument
Termin OD - Časovno lahko opredelimo naročila, ki jih želimo videti in sicer dobave , dokumenta ali datum
DO planiranja.
Prejemnik
Prejemnik blaga. Dvojni klik nam odpre šifrant poslovnih partnerjev iz katerega izberemo prejemnika.
Center Iz seznama izberemo upravljalni center.
Odgovorna Ime in priimek odgovorne osebe na dokumentu.

oseba
Zaloga Če je polje označeno, če prikažejo samo dokumenti, pri katerih je artikel na zalogi.
Saldo Prikaz salda artikla, ki se izračuna po formuli Zaloga MRP - Odprta količina. Vrednost v koloni Saldo je
pravilna samo pri pregledu enega identa. V primeru, da pregledujemo več identov je potrebno zapise
najprej sortirati po identu nato pa še po datumu dobave naraščajoče.
Datum dobave je datum na dokumentu, ki ustreza polju datum odpreme (dobave), termin dokumenta pa je
datum nastanka dokumenta. Datum planiranja pa pomeni datum, ko želimo da je naročilo končano v proizvodnji.
Običajno je krajši kot datum dobave.Uporablja se, če so definirani pogoji dobave pri kupcu. Lahko pa ga
uporabljamo za potrjevanje rokov (ki so drugačni od željenih - morda zamuda) s strani proizvodnje.
SEZNAM (posebnosti):
Zaprto
Tu prikazujemo zaprto količino posamezne postavke naročila.
Pojasnilo: kolona Realiz. prikazuje celotno odpremljeno količino povezane postavke dobavnice, ki pa je v določenih
primerih lahko tudi večja od naročene, poleg tega pa lahko postavka dobavnice zapira več različnih naročil.
Konkreten primer:
Naročilo zapira dobavnica za delno kolčino 15 kos, na dobavnici pa je količina 9.000 kos, ker ta ista dobavnica zapira
še druga naročila. Kot realizirano se tu prikazuje kompletna koliična na tej dobanvici (neglede koliko ta dobavnica
zapira to postavko naročila).
Zamude
7.2 Glavni plan
#Ta del programa je namenjen ročnemu vzdrževanju in pregledu glavnega plana proizvodnje.
Projekt je glavni ključ, na katerega je vezan en ali več delovnih nalogov (DN). Uporabljamo ga za lažji nadzor nad
vsemi delovnimi nalogi, ki se morajo realizirati za določeno naročilo ali projekt. Številka delovnega naloga je
identifikacijska številka, ki se pri preplaniranju naročila kupca ali projekta avtomatsko kreira po zaporednih
številkah.
Seznam:
Na osnovnem seznamu projektov so prikazani najpomembnejši podatki o projektih. V tabeli je omogočeno iskanje
projektov po različnih podatkih (šifri projekta, nazivu, opisu, terminu, skupini, klasifikaciji, partnerju in statusu
projekta). Potrditveno polje nezaključeni ima privzeto vpisano kljukico (prikazuje le nezaključene projekte), lahko pa
prikažemo le zaključene projekte (prazno polje), ali oboje (kvadratek). Dodajanje novega projekta se izvede na
standardni način. Vsi podatki o projektu se nahajajo na zavihku Projekt, kjer je omogočeno spreminjanje,
dodajanje in brisanje podatkov o projektu. Na gumbu Obdelave pa je dosegljiva akcija za prikaz, kje je določen
projekt uporabljen (v katerih tabelah je uporabljen zapis).
Glej tudi:
7.2.1 Projekt - osnovni podatki
Klasificiranje
Pokalkulacija Projektov - Nalogov
Pokalkulacijo Projektov (Nalogov ) nastavljamo v stikalu: MRP_Nalog_RVC

Kjer navedemo katera podstikala bomo uporabili za izračun.
Stroške lahko upoštevamo neposredno iz izdaj na projekt, kot tudi posredni stroški, ki so knjiženi v glavno knjigo
direktno v stroške (konto 7 npr), in imajo vpisan Stroškovni nosilec (projekt).
Dodatno lahko upoštevamo tudi stroške potnih nalogov.
Pri stroških dela lahko upoštevamo strošek dela delavca po njegovi bruto urni postavki meseca v kaaterem je delo
opravljal ali pa po predkalkaultivni ceni delovnega mesta ali splošno stroška dela.
Lahko imamo tudi ločeno strojno uro, za delo stroja.
Več v opisu podstikal, s katerimi računamo.
Pri izračunu nedokončane proizvodnje po Nalogoih (projektih) pa ravno tako si pomagamo s

stikalom: MRP_Nalog_RVC_NEDOV
7.2.1 Sporočila na glavnem planu
Sporočila splošno
Delovni nalog je glavni nosilec informacij o vseh dejavnostih v proizvodnji in nabavi. Prikazuje vse načrtovane
dogodke v prihodnosti, trenutno stanje in že izvršena opravila v proizvodnji in nabavi. V GoSoftu se delovni nalogi
kreirajo avtomatsko z obdelavo preplaniranje (točka glej tudi 7.8 Planiranje proizvodnje (MRP)) glede na
nastavitve sistema in planske parametre artikla, ali se vnašajo ročno.
Seznam je razdeljen na glavo in postavke. V glavi so filtrirna polja, s pomočjo katerih iščemo določen delovni nalog.
Ta polja so: Upravljalni center, Projekt, DN (Delovni nalog), Ident, Klasifikacija, Termin (OD-DO), statusi DN
(opisani spodaj) in polje GP, ter Gant. in Slike.
Gant - če je polje aktivno nam prikaže gantogram - grafični prikaz zaporedja operacij (če ima uporabnik shranjene
kolone ne dela).
Slike - če je polje izbrano, se za DN prikaže tudi slika (če jo ima).
Pomen statusov DN:

Delovni nalogi so glede na trenutno stanje lahko:
PL planiran – delovni nalog je posledica obdelave preplaniranja. Nastal je na osnovi potrebe. Potrebe so lahko
posledica delovnih nalogov (POT) ali posledica naročil kupca (NAR). DN s tem statusom obdelava za preplaniranje
avtomatsko prilagaja trenutnim potrebam (briše, spreminja količine in termine).
PF fiksno planiran – ta status dobijo nalogi, ki jih ročno spremenimo (količino, termin ali drugi parameter) ali
nalogi, ki jim namerno spremenimo status. DN s tem statusom obdelava za preplaniranje ne spreminja.
LN lansiran – ta status dodeljujemo ročno delovnim nalogom, ki jih damo (lansiramo) v proizvodnjo. Ko ima DN ta
status pomeni, da se že izvaja ali se bo kmalu pričel izvajati. Tudi na take DN obdelava preplaniranje ne vpliva.
LA lansiran aktiven – za DN, ki so delno realizirani. Status se avtomatsko popravi ob knjiženju opravljenega dela
ali izdaje (porabe) materiala na DN. Preplaniranje ne vpliva na te naloge.
KO končan – status pridobi končan DN. Lahko avtomatsko, če so izpolnjeni pogoji: opravljeno vse predvideno delo,
porabljen ves planiran material, narejen prejem na skladišče. Status se lahko postavi tudi ročno. Delovni nalogi s
tem statusom, ne vplivajo več na plan izdelave (nabave), obremenitev kapacitet ipd. Če zmanjšamo prejeto količino,
se delovnemu nalogu spremeni status iz KO v LA. To pa lahko tudi izključimo preko stikala: MRP_AutoOdpriKoncane
(beri opis stikala).
NP napoved – je poseben tip naloga, ki je posledica napovedi v prodaji.
Vsi podatki o delovnih nalogih se nahajajo v modulu Proizvodnja – Planiranje - Delovni nalogi in v celoti definirajo
stanje delovnega naloga. Tabela je razdeljena na več zavihkov: Seznam, DN, Knjiženje, Potrebe, Tehnologija, Plan
in Sporočila.
GP – glavni plan je polje, s katerim zaznamujemo delovne naloge, ki se vodijo kot glavni plan. Priročno je za lažje in
hitrejše iskanje delovnih nalogov, ki smo jih tako zaznamovali na Strani DN in sicer z aktiviranjem polja Glavni plan.
V seznamu jih vidimo kot Tip delovnega naloga.
Nazivi kolon v seznamu - tabeli:
Projekt Šifra projekta na katerega so vezana posamezna naročila kupcev in paleta DN (za šifriranje ne
priporočamo naslednjih znakov #$%&/(), prepovedana pa sta znaka \ in ').
Status DN Iščemo lahko delavne naloge, ki imajo naslednje statuse; NP - napoved, PL - planirani, PF - fiksno
planirani, LN - lansirani, LA - aktivni in KO - končani delovni nalogi. Podrobna razlaga statusov je
opisana zgoraj.
GP Označeni so nalogi glavnega plana. Glej razlago statusa GP.
DN Številka delovnega naloga (za šifriranje ne priporočamo naslednjih znakov #$%&/(), prepovedana
pa sta znaka \ in ').
Ident Ident, ki ga izdelujemo.
Količina Količina artikla, ki jo moramo izdelati.
EM Enota mere artikla.
Izdelano V primerih, ko je nalog že v izdelavi (je statusa LA), je tu prikazana količina izdelkov, ki so že
izdelani, se pravi delno ralizirana količina DN.
Termin - zač., Določimo ga lahko na podlagi začetka izdelave delavnega naloga, končanja delavnega naloga in
kon. koledarsko.
Št dni Število dni do starta DN. Če je termin že pretekel, je št. dni obarvano rdeče in ima predznak minus.
Za naloge, kjer se je delo že pričelo (LA,KO) pa pomeni razliko med predvidenim začetkom dela in
dejanskim začetkom dela (prva knjižena operacija).
Upravljalni Navedene (na razpolago) imamo samo upravljalne centre, ki so proizvodnega tipa.
center
Datum Naveden je datum, ko je planer nalog lansiral.(odgovornost zanj prevzame proizvodnja).
lansiranja
Kontna Označuje, kam spada strošek naloga v finančnem računovodstvu.
skupina
Klasifikacija Klasifikacijski ključ služi za lažje iskanje določenega identa ali za grupiranje izdelakov za potrebe
analiziranja podatkov.
Opombe Rezervno polje. Služi vpisu posebnosti naloga, ali dogovorjenih specifičnih podaktkov podjetja.
Izpis Kontrola, ali je bil DN natisnjen ali ne.
Prioriteta Če imamo dogovorjene nivoje prioritet nalogov. Na seznamu prikažemo vse prioritete, razen X. X
smatramo kot najnižja prioriteta.
Kreirano Kdaj je bil nalog kreiran.
Spremenjeno Kdaj so bili zadnjič spremenjeni podatki delovnega naloga.
Datum Podatek je vpisan, če prikazujemo naloge statusa KO. Tedaj se vidi datum, ko je bil nalog zaključen.
končanja
Priponke Odpremo okno za prikaz in urejanje priponk.
Nazaj Status in začetni datum planske verige.
Naprej Status in končni datum planske verige.
URE Preostalo kumulativno delo (čas) izdelave podrejene planske verige. Podrejeni delovni nalogi imajo
lahko večje izdelovalne čase, ker ne bodo v celoti vgrajeni v nadrejeni DN.
Na gumbu obdelave so različne akcije, ki omogočajo krmiljenje več delovnih nalogov istočasno.
Nekatere so opisane v nadaljevanju. Na meniju se lahko pojavijo različne akcije v odvisnosti od
nastavitev in potreb uporabnika.
Fiksiranje, Lansiranje, Aktiviranje, Končanje delovnega naloga
Delovnim nalogom spreminjamo status tako da kliknemo na tisto akcijo v kateri status želimo
spremeniti delovni nalog. Po kliku na akcijo se odpre okno, ki sprašuje za spremembo statusa v
izbrani.
Delavniška dokumentacija
Klik na to akcijo odpre okno s seznamom vseh dokumentov, ki so potrebni za izvajanje delovnega
naloga. Dokumente, ki jih potrebujemo oziroma želimo tiskati označimo z klikom v polje Za Izpis in
jih izpišemo.
Preterminiraj delovni nalog

Akcijski gumb Preterminiraj delovne naloge omogoča ponovno preplaniranje delovnega naloga.
Delovni nalog, ki ga želimo preplanirati označimo in ga preplaniramo.
Uporaba delovnega naloga

Klik na to akcijo nam odpre okno, ki prikaže kje vse je izbrani delovni nalog vezan. Ta akcija je v
veliko pomoč pri brisanju delovnih nalogov.
Avtomatska izdaja vseh potreb

Klik na akcijo Avtomatska izdaja vseh potreb, sproži avtomatsko izdajo potreb za naloge, ki smo jih
označili (Ctrl + klik). V komerciali - skladiščnem poslovanju avtomatsko knjiži v dokument, ki smo ga
predhodno nastavili za knjiženje izdaj materiala v proizvodnjo. Istočasno tudi razknjiži zaloge in
konča potrebe materiala za delovne naloge. Če materiala ni na zalogi izdela tudi naročilo v Planu
nabave. Po končani akciji program odpre naslednje okno, ki javi število izdanih, poknjiženih in
končanih potreb ter število ne poknjiženih potreb. Ne poknjižene so lahko, če ni materiala na zalogi
ali pa niso potrebe materialnega značaja temveč so polizdelki.
Priprava PDF Spremnega lista + načrta

Akcija ki jo priključimo po želji naročnika (iz vzorca: Akcija_Del_Nalogi_P11). Akcija iz izpisa, ki ga
zapišemo v akcijo zgenerira PDF za izbrani DN, ter doda še PDF načrta (risbe ali priponke - pravila
kako najdemo ustezno datoteko zapišemo v akcijo) in pazi da so parne številke, kar pomeni, da če
damo tiskati na Duplex Pritner (obojestranko tiskanje); nam bo na prvo stran natisnilo Spremni list,
na zadnjo stran lista pa Načrt. Akciaj zgenerira en PDF (združen za več DNjev in risb). Ta PDF
odpremo in pošljemo na ustrezen tiskalni (iz programa za pregeld PDF). potrebujemo še pogram za
združevanje PDFjev: ftp://ftp.goinfo.si/GoSoft/INSTALL/pdftk.exe
Sorodne teme: Planski statusi
7.4 Delovni nalog

Projekt Pripadnost delovnega naloga projektu. Ne glede na tip proizvodnje je pripadnost projektu
obvezna. Projekt lahko predstavlja posamezno naročilo kupca, interni projekt ali zaključeno
področje ali obdobje.
DN Delovni nalog enolično določa preskrbo (izdelavo) posameznega artikla (serije). Šifra
delovnega naloga je običajno sestavljena iz številke projekta in iz tekoče številke delovnega
naloga (odvisno od nastavitev).
Glavni plan To je posebna oznaka, ki pomeni, da je delovni nalog odprt ročno (izdelava na zalogo, ipd) in
ni generiran avtomatsko na podlagi plana prodaje.
Ident Šifra identa (artikel - predmet dela). Z dvoklikom na to polje lako ident izberemo iz šifranta.
Center To je oznaka upravljalnega centra, ki določa odgovornost za izdelavo ali nabavo artikla. S
številko upravljalnega centra definiramo odgovorno službo ali osebo za vzdrževanje podatkov
ali nadzor nad podatki. Upravljalni centri morajo predhodno definirani.
Količina Količina izdelave artikla (pomeni predvideno bruto količino izdelave).

POZOR!
Pri spremembi količine delovnega naloga se količina potreb samodejno proporcionalno
preračuna.
Prioriteta Če imamo dogovor o prioritetah nalogov, jo vpišemo (A,B,C,...).
Postopek Definira varianto tehnološkega postopka na DN. Kot privzeta se uporabi osnovna varianta,
ročno pa potem lahko izberemo alternativno, če je na artiklu predvidena.
Kontrole Polje krmili odnos med termini na delovnem nalogu in pripadajočimi operacijami:
- Termin DN (CD,)
Vse operacije dobijo začetni in končni termin delovnega naloga.
- Termin Operacije (CO,)
Začetni in končni termin delovnega naloga se prepiše iz začetka prve in konca zadnje
operacije.
- Termin neodvsen (CN,)
Termini delovnega naloga in operacij so neodvisni.
Termin (Datum, Termin opisan z datumom in uro nam določa predviden začetek delovnega naloga in predviden
Ura) zaključek. Če vnesemo en termin, se drugi izračuna avtomatsko glede na pretočni čas
(tehnoloških operacij).
Opombe V to polje poljubno vpišemo opombe glede na stanje delovnega naloga.
Regeneriraj DN po Ob vključeni vrednosti - kljukica (privzeta vrednost na planiranih DN, drugače izključena), se
kosovnici in pri spremembi količine na DN (popravek DNja), pobrišejo potrebe in operacije tega DN-ja, in
tehnologiji se na novo prenesejo iz kosovnice in operacije identa. Paziti moramo, če smo dodajali nove
zapise potreb, ker se v takšnem primeru pobrišejo.
Če kljukice ni, se potrebe in tehnologija sorazmerno spremenijo, glede na povečano ali
pomanjšano količino.
Priponka Bližnjica do prikaza in urejanja priponk delovnega naloga.
Če hočemo voditi zgodovino sprememb podatkov DN, lahko to vključimo preko stikala: Mrp_Dn_Log. Spremembe so
vidne na zavihku analiza, podzavihek Spremembe.
Poleg polj v katere lahko ročno posegamo so še polja, ki jih program avtomatsko izpolnjuje glede na stanje DN. Ta
polja so:
Status Pove nam status DN, ki ga ima določen nalog v proizvodnji. Opis statusov glej na Tabela za
vzdrževanje DN.
Datum lansiranja Izpiše se datum, kdaj je bil nalog lansiran v proizvodnjo.
Prejeto (Tren. Koliko posameznih izdelkov na delovnem nalogu že izdelanih.

količ.)
Zavihek Dokumenti privzeto prikazuje dokumente, ki so vezani na prejem delovnega naloga. Prikazani so podatki:
VD Vrsta dokumenta, na podlagi katerega se opravi knjiženje.
Štev.dok Z dvojnim klikom na to polje se nam odpre maska Dokument, s pomočjo katere vidimo ostale
podatke na tem dokumentu.
Datum Kdaj je bilo knjiženje izvršeno.
Pos Številka postavke.

Prejem Količina prejetega artikla (pri dokumentih kot npr. Prejem iz proizvodnje).
Količina Določa količino izdelanih izdelkov ( količino prejetih izdelkov iz proizvodnje).
Sklad Določa na katero skladišče se izdelani izdelki nahajajo.
Lokacija Nam lahko točno definira lego artiklov. Na razpolago je 8 mestno polje, s katerimi lahko določimo
vrsto in polico, kjer se nahajajo artikli (regalno skladišče). Z dvojnim klikom na to polje se prikaže
maska Lokacije, kjer lahko določimo novo lokacijo.
Knjiženo Datum in ura knjiženja.
Spremenjeno Datum in ura spremembe dokumenta.
Ident, Naziv Šifra identa artikla in naziv artikla za katerega se nanaša dokument.
artikla
Kontrola Odgovorna oseba iz dokumenta.
Serija Serijska številka prejema (zaloge).
Opomba Opomba postavke dokumenta.
Če je izbrano polje Vsi dokumenti DNja, se prikažejo vsi dokumenti, ki so vezani na izbrani delovni nalog (prejemi,
izdaje, naročila kupca ipd.).
Izdaja - količina izdanega artikla (pri dokumentih kot npr. Izdaja v proizvodnjo).
Potrebe delovnega naloga prikazujejo sestavne dele (material ali polizdelke), ki jih potrebujemo za dokončanje
delovnega naloga. Potrebe imajo določen tudi termin, do kdaj mora biti zagotovljeni sestavni deli. Zavihek Potrebe
ima še štiri zavihke: Seznam, Potreba, Dokumenti in Zbirnik.
POZOR!
Pri ročni spremembi količine delovnega naloga se količina potreb samodejno proporcionalno preračuna.
Zavihek Seznam
Je lista potreb, ki nam pove status DN (glej delovni nalog), za kateri ident se nanaša potreba, naziv identa,
planirana količina potrebe, EM, že izdana količina potrebe, količina, ki jo je potrebno še izdelati, datum nastanka
potrebe po izdelavi DN, pozicija identa v kosovnici, operacija na kateri se ident obdeluje, opombe, MRP zaloga, ki jo
imamo trenutno na voljo v skladišču in kontna skupina ter zamik med datumom potrebe in datumom, ko se ta rabi
na operaciji oz. delovnem nalogu. Ident DN - ident delovenga naloga, za katerega je potreba.
Na Zavihku seznam lahko lahko preko Obdelave - Zamenjaj artikel, zamenjamo artikel z drugim izbranim artiklom
iz šifranta artiklov ali z akcijo Zamenjava artikla z nadomestnim, zamenjamo artikel z vnešenim nadomestnim
artiklom (Veza=N-Nadomestni) v zavihku Struktura (kosovnica) na artiklu (glej tudi: Planiranje z nadomestnimi
artikli).
Zavihek Potreba
Je zavihek, na katerem pregledujemo stanje potreb za izdelavo izbranega določenega delovnega naloga. Na zavihku
so naslednji podatki: DN, Ident, količina, ki jo želimo izdelovati, termin določen datumsko in časovno, pozicija identa
v kosovnici, operacija na kateri se artikel obdeluje in razne opombe. Poleg teh podatkov pa imamo še podatke, ki jih
program avtomatsko izpolnjuje glede na stanje potreb, ki jih moramo zadovoljiti. Ti podatki so: status potrebe
(lansirano, končano, aktivno,...), količina potreb, ki smo jih zadovoljili, datum lansiranja potreb za izdelavo DN in
fiksni izmet.
Polje: Kontrolni podatki
V tem polju lahko namensko (po posvetu s skrbnikom) lahko definiramo posamezne maske za vnos namesnkih
podatkov na potrebe delovnega naloga.
Zavihek Dokumenti
Tu lahko preberemo dogajanje na tem delovnem nalogu po VD, npr. prejemi ali izdaje (vgradnje) iz tega DN. Če je
celotna potreba izdana se njen status postavi v KO (konačna). Če zmanjšamo izdano količino se spremeni nazaj v
LA. Lahko pa to prerečimo preko staikala: MRP_AutoOdpriKoncane (ki ga postavimo na paket več v opisu stikala).
Zavihek Zbirnik
Pokaže bilanco planske kartice potreb.To pomeni, koliko je zaloge MRP zaloge, proste zaloge, koliko je neizdanih
potreb, ter skupno bilanco potreb (material ali poizdelek ostaja ali manjka). Šifre artiklov, ki so označene rdeče nam
povedo, katere artikle je potrebno naročiti oz. jih na zalogi primanjkuje za končanje delovnega naloga.
Kopiranje potreb na drug delovni nalog:

Na seznamu potreb je omogočeno kopiranje potrebe preko Drag&Drop ukaza. Postavljeni smo na prvem delovnem
nalogu, primemo potrebo, ter jo povlečemo v okno seznama potreb drugega delovnega naloga in izpustimo. Status
potrebe se vpiše glede na status DN v katerega kopiramo potrebo; če je status DN LA potem vpiši status potrebe
LN, sicer vpiši status iz DN. Ne prenašajo se polja: št. potrebe, realizirana količina, termin začetka, operacija in
potrdil.
TEHNOLOGIJA:
Tehnologija omogoča točno vodenje evidence opravljenih ur, za pregled zasedenosti kapacitet proizvodnje in za
spremljanje opravljenega dela za posamezen nalog (artikel), je potrebno vsako opravljeno delo v proizvodnji vnesti
v bazo opravljenega dela.
Tehnologija je sestavljena iz zavihkov: Seznam, Operacija, Knjiženje, Dokumenti, Zbirnik, Kontrolni
postopek.
Zavihek Seznam:
V oknu vidimo predviden tehnološki postopek na delovnem nalogu, skupaj s podatki o pretočnih časih, normativih,
prekrivanju operacij, količini, začetnih in končnih datumih ter statusu DN. Funkcijski gumb Obdelave ponuja
naslednje akcije: Aktiviranje operacije in Končanje operacije. Akciji delovnim nalogom spreminjata status tako, da
kliknemo na tisto akcijo v kateri status želimo spremeniti delovni nalog. Po kliku na akcijo se nam odpre okno, ki
sprašuje za spremembo statusa v izbrani. Akcija Avtomatska proporcionalna izdaja potreb na DN izda za zaključeno
količino DN sorazmeren del vseh predvidenih potreb. Akcija Brisanje izbranih operacij obriše izbrane operacije DN.
Akcija Postavi/Briši delavca za označene vpiše/izbriše odogovorno osebo ali delavca označenim DN. Če hočemo
voditi spremembe na operaciji DN lahko to vključimo preko stikala: Mrp_DnOpr_Log. spremembe vidimo potem
preko izpisa številka 1202 za pozicionirano operacijo.
Zavihek Operacija:
Podatki tehnologije se lahko vnašajo tudi ročno ali popravljajo. V polja vnašamo naslednje podatke:
Operacija Šifra operacije.
Standardna Šifra standardne operacije.

operacija
Delovno mesto Šifra delovnega mesta.
Čas priprave - Desno je Izbira načina poračuna norme, kjer imamo 3 možnosti:
fiksni čas 1) Porazdeli -> norma priprave, se bo porazdelila med knjižbe delavcev glede na knjiženo
neodvisen od količino. Če delavec ne poknjiži količine, mu ne pripada norma priprave. Če delavec knjiži
količine polovico količine, mu pripada samo polovico časa priprave npr.
2) Delovni list 1-> celoten norma čas priprave se upošteva na prvem delovnem listku oz.
delovnem listku , ki ima številko=1
3) Delovni list 0-> celoten norma čas priprave se upošteva na delovnem listku , ki ima
številko=0; tako številko ročno vpišemo oz. spremenimo katerikoli delovni listek.
Čas izdelave, Za To je čas potreben za izvršitev ene operacije na količini izdelkov, ki je določena v polju za
količino količino (tudi kosovni čas, norma, normativ).
Število delavcev S tem podatkom določamo koliko delavcev bo izdelovalo delovno operacijo oziroma serijo
artiklov.
Primer: izdelujemo operacijo, ki ima čas izdelave 6 ur, če operacijo zaradi zahtevnosti izvajata 2
delavca se norma poveča na 12 ur..
Normativ za človeško delo na tej operaciji je torej zmnožek časa trajanja operacije in števila
uporabljenih delavcev.
Število strojev S tem podatkom določimo koliko strojev oziroma virov bomo uporabili za izdelavo serije artiklov.
Primer: izdelujemo operacijo, ki ima predpisan čas izdelave 30 ur, če operacijo izvajamo na 2
strojih se čas zmanjša na 15 ur.
Pretočni čas operacije je tako predpisan čas izdelave deljen s številom uporabljenih strojev.
Tip zamika Izbereš med danimi možnostmi.

naslednje Podatek določa koliko časa se mora izvajati tekoča operacija, preden lahko pričnemo z
operacije izvajanjem naslednje operacije. Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi: Ni
prekrivanja, Delovna serija (nanaša se na delovno serijo vpisano v zavihku proizvodnja
matičnih podatkov artikla), Količinsko (v polje zamik nasl. operacije vpišemo št.
kos), Časovno (v polje zamik nasl. operacije vpišemo št. ur zamika), Na konec (naslednja
operacija se zaključi hkrati s prehodno) , Na začetek (nasl. operacija se začne hkrati z
predhodno operacijo, če je naslednja operacija krajša od predhodne, se obe operaciji zaključita
istočasno - isti učinek kot z izbiro 'Na konec').
Zamik naslednje Če pri tipu zamika naslednje operacije izberemo časovno ali količinsko zamikanje, potem v tem
operacije polju napišemo število ur oz. količino za katero se zamakne naslednja operacija.
Kontrolni Vpišemo izbrani kontrolni postopek na operaciji.

postopek
Dat.Zač., Editiramo lahko če ima DN v kontrolnih podatkih vpisano 'CO,'.
Dat.Kon.
Količina/takt V to polje lahko vpišemo izdelano količino na en takt stroja (uporabno pri uporabi MES).
Vrsta dela Izbereš med danimi možnostmi.
Čas čakanja
VHOD, IZHOD
S tem kontroliramo čakalni čas med operacijami.
Tekst Poljuben opis.
Status, Količina na vhodu, količina na izhodu, Datum začetka, Datum končanja se vpišejo avtomatsko glede na
knjiženja in izvršitve akcij. Po brisanju, dodajanju ali spreminjanju podatkov, je obvezen vpis v bazo.
Zavihek Knjiženje:
Za dokončno zaključitev delovnega naloga je potrebno še knjiženje tehnologije. Knjiženje tehnologije se ne izvrši
avtomatsko kot ostala knjiženja ampak moramo določene podatke še vnesti sami in zaključiti. Običajno se knjiženje
izvrši v meniju Operacije v proizvodnji. Glej točko 8.3 - Knjiženje povratnih informacij.
Zavihek Dokumenti:
Tu lahko pregledamo dokumente po VD, ki se nanašajo na označeno operacijo.
Zavihek Zbirnik:
V primerih, ko je tehnološki postopek zahteven, nam zbirnik pokaže za vse DN izbrane na osnovnem seznamu,
seštevke po vpisanem kriteriju (DM, Operacija, Klasifikacija). Primerno za kontrolo plana po kritičnem DM ali
operaciji.
Zavihek Kontrolni postopek:

Za artikle, ki imajo v svoji tehnologiji definirano operacijo, za katero se opravlja kontrolni postopek, je potrebno na
tehnologiji delovnega naloga vnesti podateke meritve na strani Kontrolni postopek. Podatke običajno knjižimo v
meniju Operacije v proizvodnji ali Medfazna kontrola.
Zavihek MES-Delo:
Stran prikazuje zapise dela na operacij, ko za knjiženje dela uporabljamo modul MES nadzor dela.
Tu se zabeležijo vsi časovni intervali in stanja števca vseh uporabljenih virov.
Zapise lahko brišemo z akcijo: Brisanje izbranih zapisov.
7.8 Planiranje proizvodnje (MRP)
Obdelava za preplaniranje skrbi za natančen izračun potrebnih delovnih nalogov tako količinsko kot terminsko.
Obdelavo lahko aktiviramo na tabeli delovnih nalogov na gumbu obdelave ali na meniju Sistem – obdelave –
Preplaniranje artiklov.
Pri obdelavi lahko izbiramo med naslednjimi možnostmi:
Izbor identov
-izbrani na seznamu – preplaniramo artikle, ki smo jih izbrali na seznamu delovnih nalogov (označevanje Ctrl-klik)
-vsi identi – preplaniramo vse zapise v bazi
-ident – preplaniranje samo za vpisani artikel in njegove podrejene sestavne dele.
Vrsta obdelave
Komplet/Samo Izberemo eno izmed opcij, samo veze povzroči samo testiranje izvedljivosti plana in morebitne
veze spremembe terminov, komplet, pa preplanira vse artikle v skladu z algoritmom opisanim v
nadaljevanju
Vsa struktura Omogoča preplaniranje samo planiranja izbranih nalogov, brez podrejenih artiklov, vključena
opcija pomeni preplaniranje po celotni strukturi
MRP Preplaniranje se izvrši za naročila kupcev in vse delovne naloge razen napovedi
MPS Preplaniranje se izvrši za napovedi kupcev in vse delovne naloge tipa napoved (NP)
Planski statusi Izvrši se tudi izračun planskih statusov za celoten plan
Status obdelave
V polju se med obdelavo izpisujejo komentarji o poteku obdelave, nekaj statistike in sporočilo o zaključku.
Obdelava
Obdelavo sprožimo s klikom na gumb Poženi obdelavo.
Obdelava se izvaja po nivojih, pri tem se upoštevajo planski parametri artikla (Artikli-podatki za planiranje
proizvodnje). Za artikel se ugotavljajo vse potrebe, zaloge in delovne naloge. Osnovni algoritem je: vsota potreb
(NAR in POT) – vsota DN in zalog (ZAL) = 0 (oziroma minimalna zaloga). Kar pomeni, da mora biti vsota vseh
obstoječih zalog na skladišču in delovnih nalogov v izvajanju enako vsem potrebam. Če so potrebe večje od zalog in
DN, obdelava izdela nov delovni nalog, za razliko v količini, na termin potrebe. Količina na delovnem nalogu ni vedno
enaka potrebi, pač pa se za količine upošteva vse planske parametre. Avtomatsko generirani DN dobijo status
planiran (PL), številka DN se generira glede na nastavitve (nastavitev je lahko za UC ali glede na Projekt). V vsakem
primeru pa je sestavljena iz X-mest osnove (Projekt) in Y-mest – zaporedna številka. V primeru združevanja
delovnih nalogov so številke v skladu s prvo potrebo, druga potreba pa samo poveča količino. Za kupljene dele (Tip
UC=N), se vpišejo samo delovni nalogi, razgradnje ni, za izdelke (TipUC=P), se nalogu vpišejo tudi potrebe
(sestavni deli iz kosovnice) in potrebne operacije za izdelavo, ki jim obdelava vpiše tudi termine. Te operacije, ki so
generirane na osnovi tehnoloških postopkov, so osnova za spremljanje proizvodnje.
Napaka preplaniranja Ko se urnik obnovi lahko ponovno poženemo Preplaniranje!
Posebnosti:
- MRP planiranje - izračun datuma potreb na delovnem nalogu.

Omogočeno je krmiljenje izračuna datuma potreb na delovnem nalogu.
Osnovno pravilo za izračun termina potrebe na delovnem nalogu je, da se podrejeni del (potreba) potrebuje takrat,
ko se delo na delovni operaciji začne.
Delovna operacija (ali delovno mesto) pa ima lahko opredeljen tudi vhodni čas čakanja.
S posebno nastavitvijo v parametrih planiranja lahko dosežemo, da se datum potrebe izračuna na začetek čakanja.
S takim načinom planiranja lahko v plan vgradimo 'BLAŽILCE', ki zagotavljajo varnostno zalogo podrejenih delov
pred kritičnimi operacijami (delovnimi mesti).
POZOR: planiranje z blažilci deluje samo na potrebah, ki so neposredno vezane na delovno operacijo!
Nastavitve (za skrbnike):
MRP_Planiranje, /DN_EDEN_Inic=set sw_PotrTermin='1'/
- Časi čakanja na vhodu in izhodu tehnološke operacije se pri kreiranju DN prepišejo na delovne operacije
- Časi čakanja na vhodu in izhodi DM se pri planiranju upoštevajo neposredno (se prištevajo časom čakanja na
Dnopr)
- Zamik dni na potrebi se neposredno upošteva pri kreiranju podrejenega DN
- Zamik dni na potrebi se pri kreiranju DN prepiše iz kosovnice (Zamik dni + Zamik plan)
- Termin potrebe se izračuna na začetek čakanja prve operacije (odvisno od nastavitve - glej zgoraj).
V kolikor se preplaniranje ne izvede se pojavi napaka: Ni urnika ali zanka!

Običajno je vzrok te napake, da je bilo dodano novo delovno mesto, ki še nima urnika! Urnik ažuriramo v oknu:
Proizvodnja-Planiranje-Delovni koledar, zavihek Pogoji; gumb Obdelave - Vpiši Urnik. Glej tudi: Delovni
koledar.
Planiranje za več podjetij iste baze: Planiranje v osnovi deluje čez celotno bazo. Delovni nalogi, nimajo podatka
o pripadnosti podjetju. To imajo le dokumenti. Rešitev za planiranje več podjetij v isti bazi je, da so identi ločeni
preko upravljalnega centra. Če ima vsako podjetje svoje idente s svojim UCjem, potem je potrebno nastaviti dve
stikali na nivo podjetje: Mrp_planiranje ter Batch_planiranje (ki poganja nočno - avtomatsko preplaniranje). Več glej
opis omenjenih stikal.
7.9 Kontrola plana
Kontrola plana je namenjena natančnejšemu pregledu planiranih Delovnih nalogov (tako proizvodnih kot nabavnih).
Za svežo plansko situacijo najprej poženemo preplaniranje (zaradi hitrosti imamo lahko izbrano opcijo: Samo veze)
Na podstrani Kontrola plana dobimo plansko sliko delovnih nalogov in potreb.
Glava seznama - filtri:
Samo Dobimo samo problematične zapise; v polju Status2 je vpisana sugestija plana za ročni poseg.
napake
Ident Planska slika samo za izbrani ident (kot privzeti ident se pri odpiranju strani napolni ident
pozicioniranega DN).
Več o MRP planiranju
Na tej podstrani se navede katere serijske številke identa se delajo na pozicioniranemu delovnemu nalogu. Namen
upeljave serijskih številk je spremljanje in vodenje zgodovine tudi po podlastnosti posameznega identa iz serije
(prejema, izdaje..).
Tabela Serijska je vezana na ident. Ima naslednja polja: serid, serijska, ident, opis, status, Sevzdrzuje in
Dat_izuporabe.
Šifriranje serijske številke (serijska) lahko nastavljamo v switchu: SERIJSKE_MODELI_STEV_xxx, drugače brez
posebnih nastavitev program dodeljuje serijsko številko kot zadnjo serijsko za izbran ident, povečano za 1 če je
numerično oz. poveča zadnji znak številke. Prvo serijsko določimo ročno.
Nastavitve šifriranja: glede na klasifikacijo posameznega artikla lahko določimo različne modele številčenja. Artikel
mora imeti klasifikacijo: A#Sxxx; v nastavitvah je potrebno za vsak model odpret ključ:
SERIJSKE_MODELI_STEV_xxx. Primer je v razvojni bazi. V nastavitvah je SQL stavek, ki popravi polje TREZ. Sifra v
tabeli TREZ glede na TREZ.Ident. ( funkcija ki vrne naslednjo serijsko: Serijske_Naslednja (in vIdent integer)).
Serijska je vezana še na naslednje tabele POSMRP (veza: 1.1), SerDN (veza: 1.n), Vzd_sre (posredno na OS)
(veza: 1.1) in matlist (veza: 1.1).
Na artiklu imamo nastavitev Spremljanje serij= Serijska (polje lottrack).
Na VDju imamo naslednje nastavitve za polje Serija:

- Ni vnosa
- Lahko
- Šifrant
- kontroliraj
Če je na artiklu nastavitev Spremljanje serij=Serijska in na vdju=

- Lahko -> se vpiše serid v posmrp.serid za tisto serijsko, ki smo jo izbrali preko dvoklika (ali vpisali v polje
serijska). Ni pa obvezen vnos na dokumentu.
- Šifrant -> je vnos na dokument obvezen, v primeru da vpisana serijska v šifrantu identa ne obstaja, se je ob
vpisu kreira tudi v šifrantu
- Kontroliraj -> se vpiše serid v posmrp.serid za tisto serijsko; vnos v dokument je obvezen, hkrati se izvede
kontrola, če obstaja vpisana serijska tudi v šifrantu serijskih za ta ident
Če je na artiklu Spremljanje serij <> Serijska, potem so nastavitve na VDju (Šifrant in Kontroliraj) enake kot
Lahko.
Serijsko lahko ident dobi ob prejemu, ob preskladiščenju ali ob izdaji.

Omogočena je izdaja identa, ki nima zaloge po serijskih, vendar ob izdaji dobi serijsko.
Če pri izdaji vpišemo serijsko v postavko izda tisto serijsko, če je pa ni na zalogi in je na VDju nastavitev Lahko,
izda iz zaloge, ki nima serijskih (serij). Če je nastavitev Kontroliraj je vnos obvezen in hkrati izda samo zalogo z to
serijsko.
Stran je namenjena pregledu planske situacije delovnega naloga v kompleksnih proizvodnih procesih.
Posamezen delovni nalog je v tovrstnih proizvodnjah le člen planske verige. Planska veriga predstavlja povezavo
proizvodnih delovnih nalogov (končni izdelek, sklop, podsklop, element).
Obdelava planiranja ustvarja te planske povezave in jih vedno znova 'regenerira'. Preko tako ustvarjene mreže
planskih povezav, dobimo za vsak posamezni DN informacijo kako je povezan levo oziroma desno (v časovnem
smislu). Lahko uporabimo tudi termine nazaj/naprej ali navzdol/navzgor.
Torej vsak DN pozna svoje podrejene, ki zadovoljujejo njegove potrebe in tudi nadrejene, ki jih on zadovoljuje. Prav
tako se v postopku planiranja za vsak DN izračunata teoretična termina začetka in konca planske verige (Nazaj in
Naprej v seznamu).
V primeru da se omenjeni datumi niso mogli izračunati so postavljeni sistemski datumi z letnicami 2001 in 2050, kar
omogoča ustrezno sortiranje.
Upravljenje strani Plan je zelo podobno kot delo s kosovnico.

Na levi imamo drevesno strukturo planskih povezav, na desni se vedno prikazuje podrejeni oziroma nadrejeni
modul (prvi nivo).
Kolona Plan (klik je premik po strukturi) je obarvana statusno, glede na terminsko doseganje plana.
V osnovi velja zelena barva uspešno doseganje plana, rdeča pa nedoseganje. Kriterij in lestvica barv sta nastavljiva
(XML_DATA_Plan_Barve in Akcija_Del_Nalogi_19V).
Barve so prednastavljene po teoriji SDBR:

- Za vsak DN izračunamo začetek in konec planske verige generirane z MRP planiranjem.
- Nato ugotovimo razmerje med zapadlim in preostalim pretočnim časom izdelave posameznega Dn
- Za določanje barv velja: (do 30% zeleno, do 60% rumeno, do 100% rdeče, več kot 100% črno)
Več o MRP planiranju
Glava seznama:
Tip podatkov Izbiramo prikaz določene skupine podatkov ali vse.

Pogled po (identih, partnerjih, Izbiramo med pregledom podatkov enega (identa,partnerja) ali tabelaričnim
dn, ...) prikazom za vse.
Samo vneseni Izberemo lahko prikaz samo tistih podatkov, ki imajo vrednost.
Obdelave:
Obnovi statistične podatke Akcija obnovi vrednost dodatnih podatkov.

Obnovi statistične podatke za vse (idente, partnerje, dn, ...)Akcija obnovi vrednost dodatnih za vse.
Seznam:
Šifra Šifra dodatnega podatka.

Naziv Naziv dodatnega podatka.
Podatek Vrednost (vsebina) dodatnega podatka.
Nastavitve strukture, polnjenja in obnavljanja , ter možnosti izločanja iz kopiranja dodatnih podatkov v
dokumentaciji za skrbnike:
Dodatni podatki - nastavitve
7.13 Delo s pakirnimi enotami in Tiskanje Etiket
Delo s pakirnimi enotami:
Osnova za delo je pred pripravljen šifrant pakirnih enot, ter ustrezna struktura artikla Delovnega naloga.
Vsak delovni nalog ima ustrezno število pakirnih enot, ki jih generiramo na zavihku Pakiranje (za vsak pozicioniran
DN posebej) s pomočjo akcije:
Akcija ima tri parametre: Količina pakirnih enot, Količina v paketu, ident embalaže.
V primeru, da vse tri pustimo prazne, bo program sam izbral iz strukture artikla prvi Ident, ki je naveden v šifrantu
pakirnih enot in ima vpisan najnižji nivo, ter ima najmanjšo zaporedno številko v strukturi artikla DN. V tej vrstici
strukture artikla DN bo dobil količino pakiranja (koliko kos identa DN gre v pakirno enoto (karton)). Količino DN bo
delil s pakirno količino in izračunal koliko pakirnih enot mora odpreti. Šifra pakirne enote se generira sama na
podlagi zadnje vpisane za tak Tip Pakirne enote. Šifra mora seveda biti unikatna, saj na podlagi le te, ločimo
posamezen kartone (različnih identov in DN) med seboj.
V primeru, da je npr. to zadnji karton in je v njem različna količina od standardne - predpisane, pa lahko uporabimo
isto akcijo, le da vpišemo ustrezno količino v paketu. V tem primeru moramo vpisati tudi koliko Pakirnih enot naj
nam natisne: npr. 1.
V primeru, da je ident embalažne enote drugi (kot default oz. predpisan), lahko tudi tega zamenjamo s pomočjo
izbirnega menija, kjer se nam najprej pojavijo tisti, ki so predvideni v kosovnici (morda kot nadomesti) in nato so
našteti še vsi ostali možni (ki nastopajo v šifrantu pakirnih enot, sortirani po nivoju; kar pomeni, da so najprej
kartoni na nato lahko palete npr.); tisti, ki niso v strukturi so obarvani rdeče (kot ne priporočljivi).
Pakirne enote na dokumentih

Na dokumentih kjer imamo na VDju nastavljeno ,da se vodi pakirne enote, se pojavi kolona Pakirne E; dvoklik nanjo
odpre okno podrejenih pakirnih enot, vezanih na postavko. Obiačjno uproabljamo spletne module v katerih klikamo
črtne kode pakirnih enot in s tem zagotovimo 100% sledljivost. Če gre za preje DNja, nam lahko že kontrolna
procedura te vpiše (KontrMrpDok_VpisPackList), drugače pa lahko na vsakem takem dokumentu, ročno dodajamo
(ali spreminjamo pakirne enote). Zadostuje da vpišemo količino identov v pakirni enoti in izberemo Ident embalaže.
Če pustimo šifro prazno, nam bo program zgeneriral prvo prosto glede na šifer, ki jih ima že izbrani ident embalaže.
Pri medskladiščnici bi morali tudi paziti katere pakirne enote preskaldiščimo. Če delamo v spletnem modulu Oddete
(prejemi/izdaje) in tam klikamo pakirne enote, nam prorgam že pravilno le te preveže. Če delamo dokument
medskladiščnice ročno, brez izbire pakirnih enot, bi morali priklopiti kontrolno proceduro
(KontrMrpDok_UpdPackZal), ki preveže iz izdanega prejema na postavko medskaldščnice, ki po novem predstavlja
zalogo. Pri brisanju take postavke, pa se poskrbi, da se te vežejo nazaj na prvotni prejem (ki po brisanju izdaje spet
dobi vlogo - zaloge).
Tiskanje Etiket:
Ko smo tako generirali pakirne enote (kliknemo Preberi), lahko za vsako natisnemo svojo etiketo (etikete so
običajno namenske, ker jih zahteva kupec, ali pa so prilagodljive stranki – namenske). Možno je določiti pravila (v
switchu: SQL_DN_Pakiranje_Grupa), kjer povemo glede na nek podatek pozicioniranega DNja, katero grupo izpisa
naj prikaže. Tako imamo lahko več različnih izpisov (za različne stranke), vsakega v svoji grupi, vendar nam pravila
omogočajo, da se uporabnik ne zmoti in natisne napačne etikete, za določenega kupca ali artikel.
Glej tudi:
Pakiranje navodila
Spletni modul za formiranje palet
7.13.1 Pakirne enote na postavkah dokumenta

Na postavkah dokumenta.
7.14 Analize - struktura delovnega naloga
V seznamu prikažemo drevesno zgradbo delovnega naloga. Prikažemo tako plansko kot tudi pokalkulativno
strukturo. S klikom na ikono odpiramo podrejene nivoje (Ctrl+klik odpre vse nivoje).
Glava seznama - filtri in parametri prikaza:
Vse filter za prikaz celotne strukture končanega delovnega naloga

Plan filter prikaz vse strukture izbranega delovnega naloga, ki je bila vključena v planiranje proizvodnje -
za katero so bili izdelani delovni nalogi.
Realizacija filter za prikaz strukture izbranega delovnega naloga, ki je že bila realizirana
Brez izklopi prikaz zapisov materiala, ostanejo samo obdelanci (zapisi iz proizvodnje)
materiala
Strošek lahko izberemo prikaz vrednosti samo za posamezen strošek pokalkulacije DN
Cenik Izbrani cenik in strošek v izbranem ceniku. Tako lahko primerjamo strošek dela delavca med, pred in
Strošek pokalkulacijo.
Nazivi stolpcev seznama strukture:
Strutkura Prikazujemo strukturo artikla delovnega naloga. S klikom na + drevesno odpiramo podrejene sklope.
S tipko CTRL + klik odpre celotno drevo.
Tip S tipom prikazujemo tip (stanje) trenutnega artikla v strukturi. Možni so naslednji tipi:
- DN: delovni nalog (zeleno - planiran (PL) delovni nalog, živo zeleno - fiksno planiran (PF) delovni
nalog, rumeno - lansiran (LA) delovni nalog, rdeče - lansiran aktiven (LA) delovni nalog
- NAB: naročeno - sivo - končan nabavni delovni nalog
- ZAL: na zalogi
- IZD: Vrednosti izdaj po obdelavah za pokallkulacijo
- !! vračil iz proizvodnje zaenkrat prikaz ne zajema (samo negativne izdaje IZ2)
Kol.veze Količina, ki je preko povezav potreb in delovnih nalogov povezana na izbrani delovni nalog.
DN Delovni nalog. Z dvoklikom pregledujemo izbran delovni nalog.
Dokument Dokumenti prejema. Z dvoklikom se nam odpre naveden prejem.
Vrednost Celotna vrednost delovnega naloga povezanega na analizo izbranega delovnega naloga. Z dvoklikom
na vrednost nivoja se nam odpre Detajl: Stroški delovnega naloga.
Pozor!! Vrednosti iz podrejenih se ne seštevajo. Ker prikazujemo vrednosti vedno preko
funkcije za pokalkulacijo, kjer znamo upoštevati po pravilih začasne vrednosti, izjeme in
ostala pravila pokalkulacije. Cene primerjamo vedno le horizontalno.
Vrednost Pomeni kolikšen del Delovnega naloga (ki je prikazan v koloni Vrednost, se je porabil za nadrejeni del.
veze Primer: Rabimo samo 5 kos nekega polizdelka, ki pa se je delal v seriji skupaj po 10 kos (5 se ga je
rabilo za npr. drugi projekt). V takem primeru je vrednost veze le polovica Vrednosti DNja, iz katerega
smo zagotovili potrebo. Pri naročniški proizvodnji sta podatka enaka.
Tip UC Tip upravljalnega centra: P-izdelki, N-nabavni artikli

Vrednost Vrednost glede na izbrani Cenik in Strošek v izbranem ceniku.
cenik
Razlika Razlika med Vrednost cenik in Vrednost veze (se ne seštevajo vertikalno):
Zeleno obarvana vrednost - pozitivna vrednost: dejanska porabljena vrednost manjša od pričakovane
po ceniku.
Rdeče obarvana vrednost - negativna vrednost: dejansko porabili več kot pričakovano po izbranem
ceniku.
Tehnologija zaporedje DM tehnoloških operacij DN
Prikazujemo zaporedje tehnoloških operacij DN z delovnimi mesti, na katere se je knjižilo delo. Dvoklik
odpre okno Detajl s pokalkualcijo teh knjižb po stroških in delavcih ter delovnih mestih.
Dodatni okni z detalji, do katerih dostopamo z dvoklikom na stolpec Vrednost in Cenap (zapisano z modro).
Detajl: Stroški delovnega naloga
Detajl: Kalkulativni strošek delovnega naloga
Glej tudi: 4.4 Pokalkulacija DN
Na podzavihku Spremembe so vidne nekatere spremembe osnovnih podatkov delovnega naloga, če vključimo
vodenje teh sprememb preko stiakla: Mrp_Dn_Log.
Stroški delovnega naloga
Str Šifra oznaka stroška pokalkulativnega cenika.

StrošekNaziv stroška pokalkulativnega cenika.
Cenap Prirastkovna cena - cena vsega dela, ki nastane na konkretno označenem artiklu. Z dvoklikom na vrednost
Cenep se nam odpre Detajl: Kalkulativni strošek delovnega naloga.
Cenak Kumulativna cena - je cena vgradnih elementov (podrejenih).
Cenak2 Rezervna vrednost - če cena k ne obstaja.
Tipstr Tip stroška, ki ga določimo glede na nastavitve na ceniku zavihek Strošek (primer cenik Pokalkulativni
model, zavihek Seznam stroškov - 08 URE, zavihek Strošek - Opis). Glej tudi Pokalkulacija DN.
Po defaultu je tip stroška prazen, ker gre za običajen strošek. Če pa določimo tip stroška, gre to za
neobičajen strošek.
Glej tudi: 7.14 Analize - struktura delovnega naloga
Kalkulativni strošek delovnega naloga
Oper Dn Številka/oznaka operacije na delovnem nalogu.

Dm Dn Delovno mesto (oznaka)
Ureknjiz Knjižene ure na operaciji.
Ureobrac Vsota opravljenega dela v urah - če ni ostalih dodatnih izračunov v nastavitvah. Gre za dodatne,
namenske formule, navedene v opisu stroška, ki se definirajo z nastavitvijo FeedbExec, katerih rezultat
je prikazan v tem stolpcu).
Cena Dela Cena dela.
Vredn Vrednost opravljenega dela,
Oper Teh Zaporedna številka tehnološke operacije.
Ure Pred Ure pred izdelavo (na tehnologiji artikla).
Cena Dela Cena dela pred izdelavo.
Pred
Vredn Pred Vrednost pred izdelavo.
Operacija ID operacije na delovnem nalogu. Z dvoklikom na stolpec Operacija, se nam odpre okno Operacije v
proizvodnji, zavihek Knjiženje povratnih informacij.
Glej tudi: 7.14 Analize - struktura delovnega naloga
Sporočila na delovnem nalogu
Vsakemu delovnemu nalogu lahko dodajamo zabeležke v obliki sporočil.
Sporočila splošno
8. SPREMLJANJE PROIZVODNJE
Modul za spremljanje proizvodnje obravnava samo proizvodne delovne naloge:
• spremljanje obremenitev proizvodnih kapacitet

• krmiljenje operacij v proizvodnji
• zajem povratnih informacij o opravljenem delu
• nedokončana proizvodnja
• pokalkulacija stroškov po delovnih nalogih.
Na osnovi delovnih nalogov, ki so posledica obdelave ali ročnega vnosa, se razporedijo tudi operacije v proizvodnji
(po delovnih mestih so določeni termini predviden začetek in predviden konec operacije), glede na količino naloga in
tehnološki postopek, pa se izračuna tudi predviden čas za izvršitev posamezne operacije. V nadaljevanju so opisani
podatki in postopki za spremljanje proizvodnje.
8.1 Seznam operacij v proizvodnji

Glava seznama - filtriranje:
Glava dokumenta nam služi za iskanje operacij po kriterijih. Polja v glavi operacij so:
Center Upravljalni center, za katerega želimo pregled operacij v proizvodnji (možnost izbire že vnesenih
upravljalnih centrov).
Projekt Številka projekta. Dvojni klik na to polje omogoča priklic okna Glavni plan, kjer lahko izberemo
želen projekt za katerega želimo videti stanje v proizvodnji.
DN Številka delovnega naloga. Dvojni klik na to polje omogoča priklic okna Proizvodnja DN, kjer lahko
izberemo željen delovni nalog za katerega želimo videti stanje v proizvodnji.
DM Številka delovnega mesta. Dvojni klik na to polje omogoča priklic okna Delovno mesto, kjer lahko
izberemo želeno delovno mesto za katero želimo videti stanje v proizvodnji.
Stand Številka standardne operacije. Dvojni klik na to polje omogoča priklic okna Standardna operacija,
kjer lahko izberemo želeno operacijo za katero želimo videti stanje v proizvodnji.
Ident Identifikacijska številka artikla. Dvojni klik na to polje omogoča priklic okna Artikel, kjer lahko
izberemo želeni artikel za katerega želimo videti stanje v proizvodnji.
Klas Klasifikacija. Klasificiramo lahko željeno delovno mesto, standardno operacijo in/ali artikel (Ident)
po klasifikaciji, ki smo jo vnesli pri posameznem polju.
Termin Izberemo lahko med možnostmi Koledar, Začetek ali Konec. Koledar je časovno obdobje, ki ga
podrobneje definiramo (omejimo) z datumskim razdobjem OD - DO, z začetkom definiramo
operacije, ki so se začele v nekem datumskem obdobju, s koncem pa definiramo operacije, ki so se
končale v nekem datumskem obdobju. Začetek in Konec moramo definirati z datumskim razdobjem
OD, DO ali pa z obojim.
OD-DO Definira datumsko obdobje o katerem želimo imeti podatke o operacijah v proizvodnji. Z dvojnim
klikom prikličemo Koledar, na katerem izberemo datum.
NP, PL, PF, LN, Statusi operacije (glej točko 7.3 za podrobnejši opis).
LA, KO
Gantogram Če je polje aktivno nam prikaže gantogram - grafični prikaz zaporedja operacij.
Slike S klikom na potrditveno polje aktiviramo prikaz slik iz priponk, datotek, url naslova, ... odvisno od
Postavke:
Na seznamu se prikazujejo operacije, ki ustrezajo pogojem v glavi okna. Pomen kolon v vrsticah:
Status Status operacije (NP, PL, PF, LN, LA, KO). Statusi operacije se spreminjajo avtomatsko ali ročno s
postavitvijo statusa. Statusi operacij ustrezajo statusu DN (planiran DN ima status operacij PL),
operacije dobijo avtomatsko status LA, ko se opravi prvo delo in KO ko se opravijo vse ure (knjiženje
opravljenega dela). Tako nam statusi tudi povejo v kakšni fazi izdelave je posamezna operacija.
P Stanje operacije glede na predhodno – oznako P dobijo vse prve operacije v postopku in vse tiste
operacije, kjer ima predhodna operacija na DN status KO. Status P označuje operacije, ki jih dejansko
lahko opravimo (predhodna operacije je zaključena). Oznako S pa imajo operacije ki so startale. Na
njih je že opravljenega nekaj dela in je njihov status LA.
Ozadje tega polja se zeleno obarva, če so vse potrebe predvidene za to operacijo pokrite z zalogo.
Za to informacijo moramo imeti vklopljeno opcijo za barvno podporo plana (ažurirano tabelo
PlanVezeF)
DM Številka delovnega mesta.
Nalog Številka naloga.
DN Številka delovnega naloga.
St.oper. Številka standardne operacije.
Op Zaporedna številka operacije.
Ident Identifikacijska številka artikla.
Zap Oper Zaporedna operacija: omočeno je ročno razporejanje vrstnega reda v načinu povleci in spusti (deluje,
če imamo sort vklopljen na tej koloni). Prvi sort določimo s pomočjo akcije Oštevilči izbrane
operacije, potem pa lahko poljubno razporejamo. Ta vrstni red je tudi viden v intranet aplikaciji za
knjiženje dela s črtnimi kodami v pregledu PREG5 in PREG7, kjer lahko delavci vidijo po kakšnem
vrstnem redu naj delajo operacije.
Naziv Osnovni naziv artikla.
Količina
Količina, ki jo moramo izdelati po delovnem nalogu.
T količina Trenutna preostala količina.
Izdelano Trenutno izdelana količina na delovnem nalogu.
Norma Koliko ur potrebujemo za izvršitev operacije (normativ).
T norma Trenutna preostala norma na operaciji.
Pret. čas Koliko časa (ur) potrebujemo za dokončanje operacije – vpliv na začetek / konec operacije. Npr.: več
delavcev prej opravi isto število norma ur.
T Pret. Čas Preostali pretočni čas.
Tekst Opis operacije.
Delavci Število delavcev, ki izvajajo operacijo.
Stroji Število strojev, na katerih se operacija izvaja.
Prekrivanje Tip zamika naslednje operacije. Možni so naslednji statusi: N - ni prekrivanja, S - delovna serija, Q -
količinsko, T - časovno, K - na konec, Z - na začetek.
Prekrivanje Število ur prekrivanja.
Kol. vhod Količina potrebnega artikla na vhodu pred operacijo.
Kol. izhod Količina potrebnega artikla na izhodu iz operacije, ki jo je potrebno izdelati.
Dat. zač Datum in ura začetka operacije.
Dat. kon Datum in ura zaključka operacije.
Pri Prioriteta, nujnost operacije (poljubna oznaka A, B, C ....).
Delavec Prikazuje osebno številko (oznako) delavca, ki je predviden za izvršitev operacije. Ta podatek
omogoča ob zaključevanju enostavno potrjevanje zaključevanja operacij, saj je že predvideno, kdo
bo delo opravil. Omogoča pa tudi pregled zasedenosti posameznega delavca in ustrezno razporejanje
dela znotraj delovnega mesta.
VSOTE Zadnja vrstica prikazuje vsote nekaterih stolpcev, predzadnja pa vsote izbranih vrstic.
Na gumbu obdelave so različne akcije, ki omogočajo postavitev različnih podatkov več operacijam
naenkrat ali za posebne obdelave:
Aktiviranje in Končanje operacije
Delovnim nalogom spreminjamo status tako, da kliknemo na tisto akcijo v kateri status želimo
izbrani.
Brisanje izbranih operacij
Omogoča brisanje več operacij naenkrat, če so izpolnjeni vsi pogoji za brisanje (na operacije ne sme
biti poknjiženo opravljeno delo – začeta ali končana operacija).
Postavi / Briši delavca za izbrane operacije
Istočasno lahko dodelimo (brišemo) delavca več operacijam.
Vpiši delo dodeljenim delavcem
Izbrane operacije avtomatsko zaključi, opravljeno delo vpiše delavcem, ki so predvideni na operaciji.
8.2 Pregled operacij v proizvodnji
Operacija je maska za pregled in popravljanje obstoječih podatkov o operacijah na posameznem DN. Popravljamo
lahko samo delovne naloge, ki imajo naslednje statuse: NP- napoved, PL - planirano, PF - planirano fiksno, LN -
lansirano. Delovni nalogi, ki imajo status LA - lansirano aktivno in KO - končano, ne moremo popravljati.
Ti podatki so: zaporedna številka operacije, standardna operacija, delovno mesto, kjer se operacija izvaja, čas
priprave na operacijo, čas izdelave, število delavcev, ki opravljajo operacijo, število strojev na katerih se operacija
izvaja, tip zamika naslednje operacije (možnost izbire; ni prekrivanja, delovna serija, količinsko, časovno, na konec,
na začetek), zamik naslednje operacije določen časovno (v urah), tekst - besedni opis delovnega naloga, št.
delovnega naloga, status, količina DN na vhodu in izhodu, za kolikšno količino obdelovancev veljajo časi, termin
operacije po MRP (planiranje materialnih potreb) in CRP (planiranje potreb po kapacitetah) in vrsta dela (možnost
izbire; 01-norma, 02-režija, 03-praznik, 04-dopust, 05-izredni dopust, 06-čakanje 70%, 07-nadomestilo OD, 08-
neplačana odsotnost – možne različne nastavitve).
Za podrobnejši opis podatkov glej točko 7.7 - Postopki vezani na tehnologijo, odstavek Operacija. Ostale podatke
nam program avtomatsko generira na podlagi knjiženja operacije.
8.3 Knjiženje povratnih informacij

Knjiženje povratnih informacij o opravljenem delu v proizvodnji služi za: prikaz stanja delovnega naloga, beleženja
opravljanega dela (kdo, kdaj, koliko), pokalkulacije delovnega naloga in razbremenjevanje obremenitev proizvodnih
kapacitet. Knjiženje lahko poteka na različne načine:
• ročno knjiženje opravljenih ur na posamezno operacijo (opisano v nadaljevanju)

• knjiženje z obdelavami (glej točko 8.1 – Obdelave)
• knjiženje s pomočjo črtne kode (poseben intranet program, nastavljen glede na potrebe naročnika).
Ne glede ali poteka knjiženje iz tabele Delovnih nalogov na zavihku tehnologija ali iz tabele Operacije v
proizvodnji, so podatki operacije (opisani v točki 8.1) in okno za vnos povratnih informacij enake (stran
Knjiženje).
Okno je sestavljeno iz dveh delov: knjiženja količin in knjiženja časa.
Knjiženje količin:
V zgornjem (na sivi podlagi) so prikazani osnovni podatki o nalogu in izbrani operaciji. V tabeli vnašamo podatke o
količini artiklov, ki smo jih realizirali pri našem delu. Za vsako količino naredimo nov zapis. Skupna količina mora biti
enaka planirani količini na nalogu. Vsote vseh delovni listkov je v zadnji vrstici zgornjega dela.
DL Delovni list (zaporedna številka).
Količina Privzeta vrednost je iz delovnega naloga, če nismo naredili kompletne količine, vpišemo količino izdelanih
artiklov. Norma na koncu tabele, se preračuna glede na to količino. Če je količina na nalogu 1 in dela še
nismo zaključili, vpišemo količino 0, da ostane operacija odprta (LA), v nasprotnem primeru se zaključi
(KO).
Po morebitnem popravku količine (zmanjšanju) se status lahko spremeni iz KO v LA, kar pa lahko
izključimo preko staikala: MRP_AutoOdpriKoncane
Vrsta Navedemo način opravljenega dela: 01 – Norma, 02 – Režija, 03 – Praznik, 04 – Dopust – nastavljivo.
dela
Kontrola Navedemo kvaliteto izdelkov: 01 – dobri, 02 – izmet zaradi izdelave, 03 – izmet zaradi dokumentacije ipd
– nastavljivo.
Odg.os. Oseba, ki knjiži opravljeno dela ali je odgovorna za operacije (delovodja). Tu vidimo osebe iz klasifikacije,
ki je vpisana v stikalu Mrp_vnos_dela.
Opomba Omogoča vpis pripomb (npr. Razlog za izmet).
Delo Prikazuje vsoto doslej knjiženega časa.
% Prikazuje odstotek doseganja norme (Norma / Delo).
Norma Izračunan delež norme, glede na končano količino.
Knjiženje časa:
Za vsak delovni list, lahko vpišemo več zapisov opravljenega dela (več delavcev). Vpisujemo naslednje podatke:
Datum
Kdaj je bilo delo opravljeno.
Mat.št. Kdo je delo opravil, šifra iz šifranta oseb.
Ime delavca Po vnosu šifre, se prikaže ime in priimek delavca.
Izmena Vrsta dela glede na izmene (eno izmensko, dvoizmensko) – poljubna nastavitev.
Nadure Vrsta dela (redno delo, nadure) – poljubna nastavitev.
Prazniki Kdaj se delo opravlja (redno delo, praznik, kolektivni dopust ....) - poljubno nastavljivo.
Delo Čas, ki je bil porabljen za to operacijo (program lahko ponuja različne čase glede na nastavitve).
Delež Preračunan opravljen čas v sekunde.
Stroj Vpišemo ali izberemo šifro Vira (stroja) na katerem delamo. Deluje tudi vnos barkode 'S+serid'.
Privzeta vrednost je povezani Vir (če uporabljamo CRP) ali pa prvi vir DM operacije.
Na dvoklik lahko izbiramo med Viri, ki pripadajo DM operacije.
Orodje Vpišemo ali izberemo šifro Vira (orodja) s katerim delamo. Deluje tudi vnos barkode 'S+serid'.
% Dodatek Dodatek se upošteva pri preračunu norme.
Norma Preračunan delež norme, glede na opravljeno delo.
Spremenil Šifra oseba, ki vnaša podatke.
Spremenjeno Datum in ura vnosa.
Dodal Uporabnik, ki je dodal zapis opravljenega dela.
Dodano Datum in ura ko je bil zapis dodan.
Delovodja Z dvojnim klikom se odpre okno šifranta oseb iz katerega izberemo delovodjo za to knjiženje.
Ime DelovodjeIme in priimek delovodje.
8.4 Dokumenti na operaciji DN
Takšni dokumenti, vezani za kooperacijo so na primer naročilnica kooperacije, prejem kooperacije.

Prikazani so podatki:
VD Vrsta dokumenta, na podlagi katerega se opravi knjiženje.
Štev.dokZ dvojnim klikom na to polje se nam odpre maska Dokument, s pomočjo katere vidimo ostale podatke na
tem dokumentu.
Datum Kdaj je bilo knjiženje izvršeno.
Pos Številka postavke.
Količina Določa količino izdelanih izdelkov ( količino prejetih izdelkov iz proizvodnje).
EM Enota mere izdelka.
Sklad Določa na katero skladišče se izdelani izdelki nahajajo.
Lokacija Nam lahko točno definira lego artiklov. Na razpolago je 8 mestno polje, s katerimi lahko določimo vrsto in
polico, kjer se nahajajo artikli (regalno skladišče). Z dvojnim klikom na to polje se prikaže maska Lokacije,
kjer lahko določimo novo lokacijo.
KnjiženoDatum knjiženja.
KontrolaOdgovorna oseba iz dokumenta.
Opomba Opomba postavke dokumenta.
8.5 Spremljanje zasedenosti proizvodnje z gantogramom
Na strani Gantogram so prikazane iste operacije in isti podatki kot na oknu Seznam. Dodan je še grafični pregled
trajanja operacij v obliki gantograma. Prikazano je obdobje, ki je na osnovnem seznamu izbrano Termin OD –
DO. Namen spremljanja z gantogramom je, da vizuelno pregledamo ali je zaporedje operacij pravilno. Pregledamo
kje se operacije prekrivajo in kako se prekrivajo. Vpliv na obremenitve po DM pa gledamo v naslednjih zavihkih.
Kot filtrirno polje je na zavihku možna izbira vrste izpisa po štirih kriterijih (izberemo želen izpis, ter kliknemo
Preberi):
Projekti - prikažejo se nam vsi projekti za izbrano obdobje, ter njihov časovni potek v gantogramu,
Delovni nalogi - prikažejo se nam vsi delovni nalogi projektov, ter njihov časovni potek v gantogramu,
Delovne operacije - prikažejo se vse delovne operacije na delovnih nalogih, ter njihov časovni potek,
Projekt po DM - prikažejo se delovna mesta na katerih se izvajajo projekti, ter njihova časovna zasedenost v
gantogramu.
V polju gantogram se izriše koledarček glede na to, kako obširen termin pregledujemo. Če pregledujemo podatke za
krajše obdobje (teden, mesec), se gantogram izpiše po posameznih delovnih dneh (od ponedeljka do petka). Če
pregledujemo podatke za daljše obdobje (npr. nekaj mesecev, leto) pa bo pogled zmanjšan na tedne (vidno pri prvi
sliki - po projektih) oz mesece.
8.6 Spremljanje obremenitev proizvodnje
Ta zavihek nam grafično prikaže zasedenost (obremenitev) proizvodnih kapacitet. Obliko in nastavitve grafa lahko
izbiramo sami. Nudi nam tudi možnost izpisa na papir (tiskanje). V glavi imamo možnost izbire različnih pregledov
zasedenosti proizvodnih kapacitet:
Skupaj Skupna obremenitev (upoštevani so vsi satusi operacij).
Kapaciteta Glede na vpisane filtre iz seznama operacij ( DM, Klasifikacija).
Statusi operacije: Določimo status operacij, za katere želimo prikaz zasedenosti proizvodnih kapacitet.
(NP, PL, PF, LN,
LA, KO)
Termin: (leto, Izbiramo časovni termin.

kvartal, mesec, Na grafu so prikazane obremenitve in kapacitete glede na izbor na osnovnem seznamu operacij.
teden, dan) Upoštevane so vse prebrane operacije na seznamu.
Za kapaciteto se upošteva vsota kapacitete posameznih DM glede na postavljene filtre (DM in
Klasifikacija).
Na seznamu moramo obvezno izbrati Termin: Koledar. Na zavihku Obremenitev moramo po
izboru kriterijev za prikaz, klikniti še na gumb Izračun obr.. Spodaj desno je prikazan potek
procesa obračuna in odstotek že obračunanih podatkov. Parametre grafa lahko postavljamo pred
obračunom ali po obračunu.
8.7 Terminiranje proizvodnje
Stran Terminiranje omogoča vpogled v obremenitev delovnih mest za operacije, ki smo jih izbrali s pomočjo filtra na
seznamu.
Termin: Izberemo lahko različne časovne obsege prikaza:
• Dan (prikaz obremenitev po dnevih za en mesec)

• Dan2M (prikaz po dnevih za dva meseca)
• Teden
• Mesec
Pogled: Operacije lahko združujemo na treh nivojih podrobnosti:
• Operacija (brez združevanja)

• Delovno mesto (združevanje po DM)
• Skupina DM (združevanje po skupinah DM)
Kapaciteta je modra (gre za ure s koledarja delovnega mesta). Zeleno ali rdeče je obarvana dejanska
obremenitev (planirane ure operacije). V primeru, da je obremenitev večja od kapacitete, se obarva rdeče.
Kapacitete popravljamo preko Delovnega koledarja (ob spremembi koledarja ne smemo pozabiti na vpis koledarja
preko akcije). Ob ponovnem branju bo na strani Terminiranje že viden vpliv povečanja ali zmanjšanja kapacitete.
Obremenitev prikaže planirane DN od trenutnega dne naprej. Če DN zamuja, obremenitev ne kaže za nazaj. V tem
primeru se datum na operaciji (DNju) ne ujema z datumom na koloni tabele. Gre za simulacijo, kar je namen te
strani!
Št. norma delavcev prikazuje teoretično število delavcev v tem terminu (stolpcu). Izračunamo ga tako, da vsoto ur
operacije (pretočni čas) množimo s številom delavcev na operaciji, da dobimo normo, in to delimo z 8h, kolikor naj
bi delal 1 delavec. Če imamo prikazan termin teden ali mesec, bi morali to število deliti z delovnimi dnevi, kolikor jih
je v tem terminu (stolpcu).
Uravnoteženje kapacitet
V primeru, da je določen termin (dan/teden/mesec) preobremenjen in nimamo možnosti spremembe kapacitete
delovnega mesta, moramo spremeniti začetni termin delovnega naloga (in posledično operacije). To naredimo lahko
za več operacij hkrati, tako da jih označimo (CTRL+klik, da se obarvajo modro), spodaj vpišemo, za koliko dni
zamaknemo naprej (ali negativna vrednost za nazaj), kliknemo gumb Premakni in nato Vpiši.
Filtriranje podatkov za prikaz

Pri izboru podatkov se izogibajte uprabi funkcije (ikone) filtriranja po stolpcih, saj izračuni ne bodo pravilni.
Filtriranju so namenjeni filtri na seznamu operacij in v oknu Terminiranje.
8.8 Kontrolni postopki na operacijah DN
V šifrantu standardnih operacij ali v tehnologiji artikla lahko za posamezno operacijo določimo procesni kontrolni
postopek iz šifranta kontrolnih postopkov. Opravljene meritve kontrolnega postopka za operacijo vnašamo v
tehnologiji delovnega naloga na zavihku Kontrolni postopek.
Osnovni podatki o kontrolnem postopku:

- šifra in naziv identa delovnega naloga,
- številka in tekst operacije,
- številka, naziv kontrolnega postopka in opis kontrolnega postopka (iz osnovnih podatkov kontrolnega postopka).
Filtri za pregled meritev:

- Status meritve (izbiramo med: Vse, Vnesene, Ustrezne, Neustrezne, Nevnesene)
- Skupina (nastavitev iz osnovnih podatkov meritve)
- Serijska (če se na identu delovnega naloga določeno spremljanje serij po serijskih številkah (osnovni podatki
artikla) in so na zavihku delovnega naloga Serijske, vpisane odprte serijske številke, se pokažejo v filtru za izbiro).
POSTOPEK VNOSA MERITEV NA KONTROLNEM POSTOPKU OPERACIJE:
V delovnem nalogu izberemo na tehnologiji operacijo na kateri smo predhodno definirali kontrolni postopek po
katerem bomo izvajali meritve (status DN mora biti LN!).
V zgornjem delu okna vnesemo osnovne podatke, v spodnjem delu pa vnašamo posamezne meritve.
1. Vpis osnovnih podatkov:
Šifra Se generira avtomatsko, z možnostjo ročnega popravka same šifre. Priporočljivo si je izbrati sistem
meritve šifriranja npr. LL/9999 (prvi dve mesti pomenijo leto, ostala mesta pa zaporedno številko meritve).
Status ko začnemo vnašati same vrednosti v posamezno meritev je status V DELU; z gumbom ZAKLJUČI
meritve MERITEV se status meritve dvigne glede vnešenih vrednosti posameznih meritev; če so vse meritve v
območju tolerance (ustrezajo) je tudi status celotne meritve USTREZA (zeleno); če katrera od meritev
ni v območju tolerance (ne ustreza; je izpisana z rdečo barvo) je status celotne meritve NEUSTREZA.
Ko enkrat zaključimo meritev vrednosti samih meritev ne moremo več popravljati! Če jih vseeno želimo
(in DN nismo še zaključili - končali) lahko z gumbom OBDELAVE spustimo status meritve v status V
DELU. Takrat lahko popravljamo podatke.
Datum v datum meritve se vpiše tisti datum, na katerega smo zaključili meritev (z gumbom ZAKLJUČI
meritve MERITEV).
Odgovorna v odgovorno osebo se vpiše tisti uporabnik, ki je je zaključil meritev (z gumbom ZAKLJUČI
oseba MERITEV).
Opombe vnesemo eventuelna specifična opažanja meritve.
Priponke V glavi kontrolnega postopka prikazujemo priponke, ki so vezane na samo definicijo kontrolnega
postopka.
Na samo izvedeno meritev lahko dodajamo priponke preko standardnega gumba za priponke. Ta
priponka je vezana na izvedeno meritev.
2. Vpis meritev:
Meritev vpisujemo v stolpcu Vrednost, obenem se v svoj stolpec vpiše tudi Datum vpisa meritve. Za vsako meritev
lahko vnesemo poljuben opis v stolpec Opomba. Če je vpisana meritev izven dovoljene tolerance, se obarva rdeče.
Stolpci Meritev, naziv meritve, Enota, Opis meritve, Toleranca in Ponovitev prikazujejo podatke iz osnovnih
podatkov meritve v šifrantu kontrolnih postopkov.
Vz prikaže številko vzorca meritve.
Pl.vz. prikaže vrednost samo za meritve, ki imajo vpisane pogoje ponovitve. Levo prikaže koliko meritev je bilo
opravljenih, desno pa kolikokrat je meritev potrebno ponoviti. Če je bilo opravljenih manj meritev kot je potrebno,
je stolpec obarvan rumeno, sicer pa zeleno.
Meritve lahko opravimo tudi večkrat (npr. po izračunu ponovljivosti), tako da vsako ponovno meritev vpišemo v nov
vzorec. Ob prihodu na kontrolni postopek vedno prikažemo zadnji vpisan vzorec meritev. Med posameznimi vzorci
prehajamo z gumboma Prejšnji in Naslednji. S klikom na gumb Vsi pa se na seznamu prikažejo vpisane meritve iz
vseh vzorcev.
Več vzorcev vnašamo tudi v primerih, ko se serija identa delovnega naloga spremlja po serijskih številkah (osnovni
podatki artikla). Na zavihku delovnega naloga Serijske, morajo biti vpisane odprte serijske številke. Te se na
kontrolnem postopku pokažejo v spustnem polju Serijske. Če se nahajamo na pregledu meritev enega vzorca,
lahko izberemo določeno serijsko in ta se nato vpiše v stolpec serijska. Obvezno je treba klikniti še VPIS. Tako
določimo za vsako serijsko številko svoj vzorec meritev.
3. Obdelave za spremembo statusa in zaključitev meriitev:
Ko zaključimo z vnosom vrednosti posameznih meritev zaključimo celotno meritev z gumbom ZAKLJUČI MERITEV!
Takrat je meritev zaključena – končana status meritve pa se postavi v USTREZNA!
Če meritve niso bile ustrezne, ali so bile le delno ustrezne, lahko uporabimo obdelavi postavi kontrolo v naustrezna /
delno ustrezna.
8.9 Pregled knjiženja proizvodnega dela
Okno za pregled knjiženja proizvodnje omogoča pregled opravljenega dela po različnih kriterijih. Tako lahko
pregledujemo realizacijo po obdobjih, po delavcih, po delovnih mestih, delovnih nalogih in drugo. Seznam
opravljenega dela dobimo na meniju Proizvodnja – Planiranje – Pregled knjiženja proizvodnje.
Seznam prikazuje podatke o evidentiranem delu v proizvodnji.

Večinoma je pomen kolon jasen oziroma so že opisane v drugih poglavjih GoSoft.
Razlaga nekaterih izvedenih kolon:
Delo Dejansko opravljeno delo na delovnem mestu (vnos, knjiženje).
Norma Pripadajoč del norme za izdelano količino upoštevajoč knjižbe vseh delavcev in delež.
Normax Če količina še ni evidentirana prikažemo opravljeno delo kot bodoči pripadajoči del norme.
Ko je količina evidentirana je podatek enak kot v koloni Norma, torej pripadajoč del norme.
Procent Procent dosega norme ( Norma / Delo * 100).
Količina Izdelana količina.
Izh.količCelotna pričakovana količina.
Barkoda Bližnjica na okno za prikaz in urejanje knjiženja dela (enolična identifikacija delovne operacije).
KontrolaPrikazana je kontrola izdelka, ki jo pri knjiženju na delovni nalog izberemo. Kontrole lahko tudi poljubno
barvamo v šifrantu kontrol (Tehnični podatki - Šifranti - Kontrola). Glej spodnjo sliko.
Filter Kontrola v oknu (označen spodaj): <IZMET> prikazuje tiste knjižbe, ki imajo knjiženo kontrolo, k ima v
šifrantu v koloni izmet vrednost=1; <DOBRI> prikazuje tiste knjižbe, ki imajo knjiženo kontrolo, k ima v šifrantu v
koloni izmet vrednost=0
Sorodne teme: Operacije v proizvodnji
8.10 Evidenca dela

To okno je namenjeno hitremu pregledu knjiženja po različnih kriterijih (podobno kot Pregled proizvodnega dela),
poudarek je na pregledu po DM, delavcu ali nalogu, istočasno pa omogoča tudi popravek nekaterih podatkov
knjiženja. Popravljamo lahko: Datum knjiženja, Delavca (šifra), Delo (opravljen čas), VD (vrsta dela), Izmeno,
Nadure in polje Praznik.
8.11 Delovni koledar
#Delovni koledar je osnova za pravilno razvrščanje delovnih nalogov in operacij, saj obdelava za preplaniranje
nalogov in tudi funkcija za vpis delovnih nalogov in operacij določata datume glede na koledar delovnih dni. Pri
planiranju in terminiranju DN in operacij torej upoštevamo samo čas, ki je definiran v delovnem koledarju. Zato
moramo za vsako delovno mesto in vsak dan določiti njegove kapacitete in delovni čas. To lahko počnemo z ročnim
vnosom, običajno pa se to naredi s posebno obdelavo po navodilih iz tabele 'Pogoji'. Tako je tudi sestavljeno okno za
pregled in vzdrževanje delovnega koledarja.
Delovni koledar vzdržujemo na meniju Proizvodnja – Planiranje – Delovni koledar. Okno je sestavljeno iz:
Seznam in Pogoji.
SEZNAM:
Na seznamu lahko urejamo delovni koledar (brišemo, dodajamo ali popravljamo) delovne dneve ročno. Običajno pa
seznam služi samo za pregledovanje delovnih dni, saj koledar polnimo s pomočjo pogojev.
Iskalna polja:
Datum od - doDefinira datumsko obdobje, za katero želimo pregledovati podatke o delovnih mestih.
Del.mesto Številka delovnega mesta.
Klasifikacija Delovnega mesta.
Mesec Iz seznama izberemo mesec, za katerega želimo prebrati vnose.
Teden Vpišemo številko tedna (od 1 do 52), za katerega želimo prebrati vnose.
Aktivni Izberemo lahko, ali beremo samo aktivne zapise, neaktivne, ali oboje skupaj.
Postavke:
Postavke urnika so že izpolnjene. Pomen kolon v postavkah:
DM Številka delovnega mesta.
Datum Datum, za katerega na izbranem DM velja vpisani urnik.
Od Datumsko in časovno (ure) opredeljeno obdobje, od kdaj je določeno delovno mesto aktivirano.
Do Datumsko in časovno (ure) opredeljeno obdobje, do kdaj je določeno delovno mesto aktivirano.
Mesec, Teden, DanIme meseca, št. tedna in ime dne, za katerega velja zapis.
Strojev Število strojev, ki jih ima določeno delovno mesto.
Kapaciteta Št. ur dela (Razlika med Od in Do).
Graf kapacitete Grafični prikaz (kapaciteta (h) * št. strojev).
Naziv Naziv delovnega mesta.
Opomba Razne opombe, za vnos teksta.
Skupina Določimo, kateri skupini pripada delovno mesto.
POGOJI:
Okno je namenjeno vnosu pravil za avtomatsko generiranje delovnega koledarja. Po vnosu kriterijev je potrebno
pognati obdelavo Vpiši urnik, ki na osnovi vpisanih pogojev in delovnih mest generira koledar delovnih dni.
Pomen nastavitev:
Zap.št. Zaporedje izvrševanja ukazov (ključ se ne sme podvajati).
Akcija Določa, kakšno akcijo bo obdelava izvedla. Na razpolago so tri možnosti:

- Dodaj: dodamo novo obdobje, v katerem bomo izvajali delo (npr. dodamo delovno soboto),
- Briši: v določenem obdobju brišemo urnik (npr. prazniki),
- Popravi: popravimo urnik za obdobje, na katerem že imamo vpisan urnik.
DM Številka delovnega mesta, na katero se posamezna akcija nanaša. Če pustimo polje prazno, pomeni, da
velja akcija za vsa delovna mesta.
Datum Datum, od kdaj velja določena akcija, npr. obdobje, za katerega izdelujemo koledar.
od
Skupina Za katero skupino veljajo pogoji.
Dnevi Definiramo, katere dneve naj akcija velja: 1-nedelja, 2-ponedeljek, 3-torek, 4-sreda, 5-četrtek, 6-petek,
7-sobota.
Čas od Ura, od katere naj akcija velja.
Čas do Ura, do katere naj akcija velja.
Strojev Za koliko strojev naj akcija velja; če pustimo polje prazno, pomeni, da velja akcija za vse stroje na
delovnem mestu.
Opomba Razne opombe, pojasnilo, čemu služi pogoj.
Pogoj vpišemo različne pogoje (algoritem po navodilu skrbnika). Če hočemo vsem delovni mestom, ki imajo isto
klasifikacijo (npr. D1%) vpisati isti urnik, lahko v pogoj vpišemo:
- exists (select 1 from artklas where artklas.dmid=pro_dm.dmid and artklas.kljuc like 'D1%')
Vpiši urnik:
Akcijo Vpiši urnik uporabljamo za vpis urnika novim delovnim mestom ter ob spremembi ali dodajanju pogoja. Če
vsakega vnosa ali spremembe ne potrdimo še z vpisom urnika, je ta vpisana v bazo, a ni aktivirana (program je ne
upošteva). Po končani akciji program javi sporočilo, ki pove kaj je program napravil. Obdelava vpiše (doda zapise)
za vsa (ali izbrana) delovna mesta, za dneve, ki so izbrani, v izbranem časovnem obdobju. Če želimo tako izdelan
koledar spremeniti, dodamo pogoje. Če npr. želimo za neko obdobje za neko DM spremeniti delovni čas, to
zapišemo z novim pogojem Spremeni, če želimo nek dan brisati (npr. praznik), napišemo nov pogoj, ki določen dan
izbriše za vsa delovna mesta.
Primerjaj urnik:
Klik na akcijo Primerjaj urnik je akcija, ki nič ne spremeni, ampak samo javi število, koliko zapisov je enakih, koliko
naj bi jih dodalo, koliko bi jih program popravil in koliko bi jih brisal. Za vpis v bazo pa moramo klikniti na akcijo
Vpiši urnik.
! Dodajanje novega delovnega mesta ali spreminjanje podatkov na obstoječem delovnem mestu:
V tem primeru moramo pognati obdelavo Obnovi urnik za izbrano DM (na seznamu delovnih mest), ki bo za
izbrano DM avtomatsko ustvarila nove zapise na delovnem koledarju, ne da bi povozila ročno dodane zapise, kot to
stori obdelava Vpiši urnik.
GLEJ TUDI:
Primer vnosa delovnega koledarja
8.11.1 Primer vnašanja delovnega koledarja
Vnos delovnega koledarja poteka na zavihku Pogoji. Običajno delovni koledar vpišemo za celo leto ob začetku
novega leta, vnaprej pa vnesemo tudi vse poznane posebne pogoje delovnih časov.
1. Smiselno je, da prvi pogoj obsega standarden delovni čas, po katerem delajo vsa oz. večina delovnih mest.
Glej primer na spodnji sliki: Tip Akcije je Dodaj, termin pa od 1.1.2012 do 31.12.2012. Delo poteka od
ponedeljka do petka, od 07:00 do 15:00. Nadaljujemo s pogoji, ki obsegajo krajše termine.
2. Pobrisati je potrebno vse praznike, ter ostale predvidene dela proste dneve, ki se prekrivajo z glavnim
urnikom. Primer na sliki: Tip akcije je Briši, termin pa običajno obsega en dan.
3. Če imamo v podjetju delovna mesta, ki ne delajo po standardnem urniku, moramo zanje definirati poseben
delovni čas. Primer: Z dvojnim klikom v polje DM odpremo šifrant kjer izberemo ustrezno delovno mesto, tip
akcije je Popravi.
4. V primerih, ko želimo določiti delovni dan, ki še ni v standardnem urniku (npr. delovna sobota), dodamo nov
pogoj.
Ko smo vnesli vse predvidene pogoje, poženemo obdelavo Vpiši urnik. Na zavihku seznam se bodo nato dodali
zapisi za posamezne dni za vsa DM posebej, ki imajo po pogojih predviden delovni čas.
Manjši popravki:
V primeru ko se pojavi potreba po neki nepredvideni spremembi, lahko popravke delovnega koledarja vnesemo tudi
na seznamu samem. Spremenimo lahko časa Od - Do, ter število strojev, ki delajo na tem delovnem mestu na ta
dan. Omogočeno je tudi brisanje in dodajanje novih zapisov.
Ponovno pozor: S tem NE posegamo v pravila vpisana v pogojih, zato če popravljamo zapise kapacitet in jih ne
želimo ponovno povoziti NE smemo poganjati akcije na pogojih Vpiši urnik, (ker ta akcija najprej pobriše vse zapise
in jih ponovno preko vpisanih pravil in pogojev vpiše!).
Nazaj na Delovni koledar.

8.12 Sledljivost vgradnje in razgradnje v proizvodnji
Gosoft nudi pregled vgradnje in razgradnje posameznih komponent v proizvodnem procesu in s tem popolno
sledljivost od osnovne surovine do končenga izdelka, oz. pregled iz katerih serij (prejemov) je bil sestavljen izdelek.
Za pregled razgradnje (navzdol pregledamo po nivojih, iz česa je narejen izdelek) so na voljo naslednji izpisi:
-8051:DnZbirna_IZ DN nudi pogled razgradnje DN. Poganjamo ga iz maske delovnih nalogov.
-8052:DnZbirna_IZ POSTAVKA pokaže, iz česa je sestavljena posamezna postavka prejema.
-8053:DnZbirna_IZ DOK pokaže, iz česa so sestavljene postavke dokumneta, po postavkah v globino, glede
na izbrano št. nivojev. Deluje samo na dokumentih, kjer nastopajo dokumenti izdaje.
Za pregled vgradnje (navzgor po nivojih pregledamo vgradnjo komponent) so na voljo naslednji izpisi:
-8041:WU_Uporaba zaloge DN nudi pogled vgradnje zaloge, narejene z izbranim delovnim nalogom. Poganjamo
ga iz maske delovnih nalogov.
-8042:WU_Uporaba zaloge POSTAVKA pokaže vgradnjo posamezne postavke dokumenta.
-8043:WU_Uporaba zaloge DOKUMENT pokaže vgradnjo za vse postavke dokumenta.
8.13 Sledljivost po pakirnih enotah
UREJANJE ŠIFRANTA Pakirnih enot:

Na oknu Pakirne enote dodamo tipe pakirnih enot: karton, paleta,… predvsem za namene določitve nivoja pakiranja
(kaj gre v kaj).
Kjer na osnovnih podatkih povemo Osnovno šifro tega tipa, na katerem nivoju se pakira (iz tega vemo strukturo
nopr. Karton gre v zaboj, Zaboj gre na Paleto) Tako je vedno karton na nul tem nivoju (najnižja pakirna enota),
Paleta pa na 3. Npr. ali 2. Nivoju (najvišjem)…imamo pa lahko poljubno število nivojev:
Predpona pomeni, tisti sprednji del šifre tega tipa Pakirne enote, kjer se potem povečuje šifro, da je unikatna (npr.
kartoni imajo predpono S) in so potem unikatni za vse etikete, kjer ti nastopajoK. kot priponi sta konstantni lahko
LL ali MM ali LLMM kar uporabimo za datume, ki se inkrementirajo (tako imamo številčenje embalaže glede na leto
in mesec).
V primeru tiskanja SSCC etiket, pomeni predpona začetne znake na SSCC etiketi (*več o SSCC v nadaljevanju) in
sicer do zadnjih variabilnih, kjer se vpišemo koliko je teh variabilnih. Konkreten primer za predpono:
003731164678; v takem primeru je število numeričnih znakov 7.
Za Kodo SSCC moramo Izbrati tudi ustrezen TIP.
Za potrebe E-poslovanja (izvoza dobavnice po GS1 standardu) pa je potrebno izbrati tudi ustrezen tip embalaže
glede na mednarodni standard. Predlogi se pojavijo v spustnem menuju.
Na zavihku identi pa za ta Tip embalažne enote (karton) , naštejemo vse kartone, ki lahko pridejo v upošteva, oz.
jih imamo vgrajene v strukturo izdelkov.
Za palete, ki jih bomo formirali kasneje v skladišču oz. ob odpremi, si predpripravimo izpis, na katerem imamo
zbrane vse palete (artikle) z ustreznimi bar kodami, ki jih bomo brali v modulu za formiranje palete (ko na paleto
nalagmo kartone in natisnemo etiketo za paleto):
Označimo vrstice (palete) na seznamu in gremo na izpis, ki nam izpiše bar kode identov Palet (ukaz IP+ident). Za
palete, na katere nalagamo artikle že v proizvodnji (torej ni vmesne embalažne enote), to ni pomembno, saj je v
tem primeru paleta najnižja pakirna enota, katere odpremo že na samem delovnem nalogu.
Koliko Artiklov gre v karton povemo v strukturi Artikla:
Tako na delovnem nalogu samo preračuna koliko Pakirnih enot kreira (oz. koliko nalepk bomo rabili). Seveda pa
lahko še vedno na delovnem nalogu kreiramo drugačno pakiranje (drugi karton ali drugačno količino v kartonu).
Važno pa je, da imamo Idente kartonov navedene v šifrantu embalaže.
Pri EDI poslovanju, kjer na dobavnicah navajamo tudi embalažo, so pomembni naslednji podatki:
- Da imamo tako embalažo opremljeno s klasifikacijo,
- Ter vpisano težo take embalaže (osnovni podatki artikla) . Tudi na osnovnih podatkih Artikla (izdelka ) mora biti
vpisana teža, iz katere se izračuna bruto težo izdelka (Teža izdela + teža embalaže na enoto izdelka= bruto teža
->vpisana v prodajnih podatkih izdelka):
Na partnerjevih nazivih te embalaže (kartona, palete) moramo imeti vpisano šifro, pod katero jo kupec vodi (za EDI
poslovanje):
Sorodne teme:
Delo s pakirnimi enotami
Pakiranje - pregled
Spletni modul za formiranje palet
8.14 Pakiranje - pregled
Na tem oknu lahko pregledujemo vse pakirne enote, proizvedene v podjetju.
Pregled podatkov lahko filtriramo po poljih:
Artikel Vpišemo šifro artikla, za katerega želimo pregledati pakirne enote.
Naziv Vpišemo naziv artikla, za katerega želimo pregledati pakirne enote.
DN Vpišeno šifro delovnega naloga.
ŠT. emb. Vpišemo šifro embalaže.
Št. nadr. emb.Vpišemo šifro nadrejene embalaže.

Postavke seznama:
Sifraid Šifra artikla, za katerega se uporablja pakirna enota.
Naziv Naziv artikla.
Dokument Podatki o vrsti dokumenta, šifri dokumenta in postavki na kateri se nahaja (običajno je to
dobavnica).
Dokument. Zal. Podatki o vrsti dokumenta, šifra dokumenta in postavki na kateri se nahaja.
DN Šifra delovnega naloga, za katerega je bila izdelana pakirna enota.
Štev. emb. Koda embalaže.
Sklad. Skladišče na katerega je bila prejeta pakirna enota.
Lokacija Lokacija skladišča na katerega je bila prejeta pakirna enota.
Izp. Izpis. Kljukica v polju pomeni, da je bila za pakirno enoto natisnjena etiketa.
Tip pakiranja Tip pakirne enote.
Količina, EM Število določene enote mere artikla, ki gre v pakirno enoto.
Nadr. štev. Koda nadrejene pakirne enote.

emb.
Nadr. tip Tip nadrejene pakirne enote.
Glej tudi točko 7.13 - Delo s pakirnimi enotami.
8.14.1 Izdelava Dobavnice z branjem bar kod palet
V meniju se postavimo na : Dokumenti prejema - izdaje.

1) Definiramo katero vrsto dokumenta bomo delali z ukazom VD+šifra vd (Npr.: VDDO1),
2) z ukazom K ter odtipkano šifro postavimo izvorni dokument po katerem bomo

delali dobavnico (šifro naročila): npr. K09/02690.
Tako se nam že vpiše partner, drugače pa moramo postaviti šifro partnerja

z ukazom V + šifra partnerja.
3) Ko so vsi podatki za vpis glave na voljo, se pojavi gumb VPIS, na katerega kliknemo.
4) Nadaljujemo z branjem bar kod Palet.
Ko preberemo bar kodo, se nam dodajo artikli z ustreznimi količinami na postavko dobavnice.
Paleto lahko odstranimo iz dobavnice, če pritisnemo dva minusa in nato odčitamo bar kodo palete.
V Gosoftu take dobavnice ne moremo spreminjati, če je nastala z branjem bar kod, ker
bi s tem lahko porušili stanje paketov na paleti.
Potrebno je odstraniti paleto iz dobavnice, preklopiti v modul za Paletiziranje ,

odstaniti podrejeno pakirno enoto oz. dodati novo, da bo količina ustrezna.
8.14.2 Formiranje Palet
Pred ali po prejemu DNja lahko formiramo palete v modulu Priprava palet 2:
1. Ko se prijavimo v modul, moramo najprej prebrati ukaz za kreiranje nove palete, to pa je Ident palete (IP+ident),
običajno preberemo iz
seznama bar kod, ki smo jih natisnili iz šifranta pakirnih enot za palete!
2. Nato tej novi paleti dodajamo podrejene pakirne enote z branjem bar kod pakirnih enot (kartonov).
Podrejene pakirne enote (kartoni) so vidne v tabeli spodaj.
3. Ko smo formirali paleto (jo zavili npr.) natisnemo nalepko, ki jo nalepimo na Paleto. Tiskamo tako, da kliknemo
na gumb Nalepka.
To nalepko nato preberemo ob izdaji (ali pa ob prejemu DNja). Če hočemo popraviti neko že obstoječo paleto,
najprej ukinemo trenutno prikazano paleto s klikom na znak X pred gumbom Nalepka. Šele nato lahko preberemo
obstoječo bar kodo palete. Če ikone X ne pritisnemo, pomeni, da hočemo paleto (katere bar kodo bomo prebrali),
dodati na Trenutno paleto (ki je prikazana v glavi).
Pakirno enoto (karton ) postavimo iz palete (odvzamemo) tako,

da damo ukaz - - (dva minusa) in nato preberemo bar kodo kartona.
8.14.3 Prejemanje pakirnih enot

Pri planiranem prejemu delovnega naloga, ki ima kreirane pakirne enote, moramo klikati bar kode
vsake pakirne enote posebej (ali pa Palete, ki smo ji pred tem poklikali, katere pakirne
enote DNja so na njej (v modulu za pripravo palet 2)).
Prejem vršimo v podmodulu za planiran prejem DN

(v modulu za vnos opravljenega dela) tako,
da kliknemo na Vnos opravljenega dela
(ali pa smo že v tem modulu prijavljeni):
1. Ukaz: PREJEM, nas prestavi v podmodul za planiran prejem:
2. Definiramo skladišče in lokacijo na katero bomo prejemali te pakirne enote

(lahko je že pred nastavljeno).
3. S klikanjem bar kod pakirnih enot naredimo avtomatsko prejem DNja,

ki se kaže v spodnji vrstici:
8.15 MPS - grobi plan
#Modul za grobo planiranje projektov v naročniški proizvodnji.

Osnovni element grobega plana je poleg projekta še Skupina delovnih mest.
Skupine delovnih mest kreiramo glede na potrebe plana in organizacijo proizvodnje. To so lahko delavnice, obrati ali
kako drugače v smislu plana opredeljeni proizvodni sklopi.
Na oknu MPS grobi plan prikažemo seznam projektov s podatki grobega plana po opredeljenih skupinah delovnih
mest.
Projekt prenesemo v grobi plan z obdelavo na oknu glavnega plana: Generiraj MPS plan za označene projekte.
Obdelava izračuna planske podatke projekta iz proizvodnih delovnih nalogov, združeno po skupinah DM (čas,
realizacija, začetek, konec)
Na glavnem planu je dodana kolona MPS, ki prikazuje, ali je določen projekt že generiran v MPS grobi plan.
Trenutno stanje MPS plana glede na realizacijo prozvodnje (Status operacij, evidentirani Čas dela) se osvežuje na
oknu MPS grobi plan z obdelavo: Osvežitev MPS plana (Status, Čas dela).
To obdelavo lahko postavimo tudi v nočne obdelave.
Če spremenimo planiran čas na operaciji, osvežimo MPS plan z obdelavo Osvežitev MPS plana (Čas plan).
Nekatere podatke lahko nato tudi ročno urejamo.
Glava in filtri:
Datum od začetni datum obdobja prikaza diagrama (filter velja samo za skalo diagrama)
Obdobje obdobje prikaza diagrama (filter velja samo za skalo diagrama)
Skupina DM samo prikaz določene skupine DM
Projekti preklop med zgoščenim prikazom za projekt ali prikazom posameznih skupin DM
Projekt samo izbrani projekt (LIKE%)
Naziv samo projekti ustreznega naziva (LIKE%)i
Klasif klasifikacija projektov
Seznam, podatki:
Projekt Šifra projekta
Naziv Naziv projekta
Zap Zaporedna številka skupine DM (sort prikaza)
Skupina DM Skupina delovnih mest
Čas plan Planiran čas dela
Čas dela Realiziran čas dela
Začetek Planiran začetek dela
Konec Planiran konec dela
Status Status proizvodnje
Gantt - graf Ganttov diagram, prikaz plana in realizacije (začetek->konec, vmeščeno v izbrano obdobje)
Filtri in opcijske kolone: dwopc_mps_projekti , dwf:d_mps_projekti
Začetni sort: Postavi se osnovni sort: Posel, Projekt, Zap (zaporedna številka Skupine delovnh mest, kar vpišemo v
šifrantu skupin (tehnologija)). Gumb je uporaben, če vmes spreminjamo sort, da na hitro dobimo ponovno ustrezno
grupiranje.
Obremenitev kapacitet grobega plana
Na zavihku 'Obremenitev' je prikazana teoretična obremenitev proizvodnih kapacitet (po skupinah DM ali skupaj),
mesečno ali tedensko. Kapacitete in obremenitve se izračunajo na osnovi filtriranih zapisov na seznamu 'Projekti -
gantt', kar omogoča prikaz obremenitev po projektih, poslih, skupini DM ipd. Vedno so upoštevani vsi zapisi na
seznamu, ne glede na datum. Za izračun se upošteva najzgodnejši datum začetka projekta in najkasnejši datum
končanja projekta. Oba datuma se postavita na začetek/konec meseca, tako da se dejansko prikazujejo podatki na
nivoju meseca - tedna. Kapacitete skupin DM so izračunane na osnovi kapacitet DM po delovnem koledarju -
izračunane za vsak dan v mesecu (dnevna kapaciteta x št. strojev), prikazane za mesec ali teden, odvisno od
pogleda. Obremenitve se izračunajo tako, da se celotna obremenitev proporcionalno razdeli v obdobju po dnevih
(upoštevajo se samo tisti dnevi, ki imajo kapaciteto). Obremenitev je skupni planiran čas minus že opravljeno delo.
Če je opravljeno delo večje od predvidene obremenitve, je obremenitev 0. Prikaz obremenitev je potem seštevek za
teden (oznaka osi kaže prvi dan v tednu) ali mesec.
Prikaz je namenjen grobemu pregledu obremenitev za celotno proizvodnjo, skupino DM ali za posamezen projekt.
Brisanje zapisov:
Če želimo brisati zapis, moramo imeti kljukico Projekti Prazno, da se 'odprejo' detajlni zapisi. Ko pobrišemo 'spodnje'
zapise, se avtomatsko brišejo tudi zgornji (grupirani) zapisi.
8.15.1 MPS - šifrant skupin delovnih mest
Skupine delovnih mest kreiramo glede na potrebe plana in organiziranosti proizvodnje podjetja.
To so lahko delavnice obrati ali kako drugače v smislu plana opredeljeni proizvodni sklopi.
Posameznim delovnim mestom nato določimo pripadnost skupini.
V MPS grobem planu je element planiranja in statističnega spremljanja skupina DM.
Tako se posamezno delovno mesto v grobem planu reflektira preko pripadnosti skupini.
Skupina DM podatki:
Šifra kratka šifra (oznaka) skupine
Zap zaporedje za prikaz v seznamih
Naziv naziv skupine
Aktiven aktivnost (lahko izključimo)
Barva določimo barvo za prikaz
Kontrolni podatki razne kontrole (še neuporabljeno)
Glej tudi: MPS - grobi plan
9. CRP - Fino planiranje
Modul CRP je namenjen za fino razvrščanje delovnih operacij na razpoložljive proizvodne vire (stroje, delavce,
orodje,...).
Cilj finega planiranj je doseganje končnih rokov, minimalne zaloge (JIT), stabilna zasedenost proizvodnje, racionalna
in vitka proizovodnja.

9.1.1 Urniki - urejanje delovnega koledarja
9.3 Terminiranje
CRP Viri - urejanje koledarja
Koledar pregled:
Stran je enaka kot pri oknu Urnik (glej dokumentacijo urnika).
Pravila:
Za pravila urnika Vira velja vse enako kot za pravila osnovnega Urnika.
V seznamu pravil Vira se nam zaradi lažjega razumevanja prikažejo tudi pravila Urnika, ki pa jih ne moremo
spreminjati. na tem mestu urejamo samo dodatna pravila Vira.
Pri generiranji urnika vira velja, da so pravila vira vedno močnejša od pravila urnika. Viru vedno priredimo izbrani
urnik, s tem vir privzame delovni urnik, ki pa ga s pravili vira lahko spreminjamo.
To običajno pride v poštev za vnos določenih ispadov dela na posameznem viru (vzdrževalna dela, dolgotrajne
okvare, ...) ali pa sprememba deovnega časa delavcev v določenih obdobjih.
Glej tudi Viri - delovne kapacitete in sredstva.
Viri - povezava na osebe in delovna sredstva
Sredstva:
Na strani sredstava lahko posameznemu viru, ki je predmet planiranja, priredimo dejansko 'delovno sredstvo'.
- Izberemo osebo iz seznama oseb.
- Izberemo napravo (stroj ali orodje) iz seznama naprav.
S tem je tako imenovani planski vir povezan na dejansko delovno sredsvo.
Pri vnosu povratnih informacij za opravljeno delo se namreč beležijo Osebe in Naprave.
Viri - povezava na tehnologijo
Na strani Tehn.Oper. lahko posameznemu viru (ki je predmet planiranja) priredimo več tehnoloških standardnih
operacij, ki jih je Vir sposoben izvajati.
- Izberemo standardno operacijo iz kataloga.
- Vpišemo lahko prioriteto ( Z vrednostjo določimo primernost oziroma prioriteto). Primernost vira za delo na tej
operaciji je obratno sorazmerna od vrednosti v prioriteti.
Tu so prikazane tudi povezave neposredno na tehnološke operacije. Vpis in urejanje tovrstnih povezav je mogoč na
tehnološkem postopku artikla (stran CRP Viri).
Podjetje ima lahko več delovnih Urnikov, za različne namene in različne skupine delovnih virov.
Urnik omogoča zelo natančno opredelitev delovnega časa (posamezne delovne termine na minuto natančno, v enem
dnevu lahko opredelimo do 5 različnih delovnih intervalov).
Določen urnik nato priredimo posameznim delovnim virom, kjer imamo še možnost vnosa izjem.
Seznam, opis kolon:

Šifra Enolična šifra urnika.
NazivIme urnika.
Opis Opis namena urnika.
Osnovni podatki:
Vnos in urejanje podatkov urnika, klasičen šifrant (enolična Šifra, naziv, Opis)
Glej tudi točko 8a.1.1 Urniki - urejanje delovnega koledarja.

CRP - FINO PLANIRANJE
9.1.1 CRP Urniki - urejanje delovnega koledarja
KOLEDAR:
Stran Koledar služi za prikaz urnika generiranega iz pravil. Izbiramo lahko med dvema pogledoma (Mesec, Dan).
Pri pogledu Dan lahko določimo tudi začetni datum (pregled urnika od določenega dne naprej).
Mesečni pogled:
- V vertikali prikazujemo mesece, v horizontali pa posamezne dneve, ki so vertikalno poravnani glede na dan v
tednu. Tako dobimo zelo dobro predstavo razporeditve delovnega časa in hitro prepoznamo izjeme.
- Dnevi z obarvanim ozadjem (rumeno) pomenijo delovne dneve prazna pa nedelovne.
- Tudi številke dneva v mesecu so lahko različne barve in predstavljajo vrsto pravila, ki velja za določen dan. Črna
(splošno pravilo), Viola (pravilo obdobja), Rdeča (pravilo dneva).
Dnevni pogled:
- V vertikali prikazujemo dneve (od datuma za 31 dni), v horizontali pa ure v dnevu.
- Ure z obarvanim ozadjem pomenijo delovni čas ostalo pa je nedelovni čas.
- Barva datuma pove vrsto pravila, kot je razloženo že pri mesečnem pogledu.
- V zadnji koloni je prikazan skupni delovni čas za dan.
PRAVILA:
Stran Pravila prikazuje zapise takoimenovanih pravil na podlagi katerih se v realnem času s prožilci v bazi podatkov
generira delovni urnik. Pravilo vedno opredeli delovne časovne intervale (do 5 na dan) v okviru dneva, nivo pravila
pa pove ali je to splošno pravilo, ali pa velja za določeno obdobje oziroma za posamezen dan. Urnik, ki se generira
na podlagi teh pravil je v bistvu zaporedje časovnih delovnih intervalov (za eno leto naprej, do 5 intervalov na dan).
Pri generiranju urnika vedno velja za močnejše pravilo tisto z višjim nivojem (2-Dan, 1-Obdobje, 0-Splošno). To
nam omogoča, da najprej postavimo splošno pravilo, ki velja čez celo, potem pa vnašamo izjeme za obdobje
oziroma za posamezen dan.
Seznam (razlaga kolon):

A Veljavnost pravila (Aktivno/Neaktivno).
N Nivo pravila (2-Dan, 1-Obdobje, 0-Splošno).
Dnevi Dnevi v tednu za katere velja pravilo.
Datum ODVeljavnost pravila OD.
Datum DOVeljavnost pravila DO ali Velja za dan (nivo 2).
Opomba Razlaga pravila.
T1 od Začetni čas delovnega termina.
T1 do Končni čas delovnega termina.
Z dvoklikom na pravilo se odpre okno za urejanje pravila ('Dodaj' pa za dodajanje pravila).
Urejanje 'Pravila':
- S stikalom Aktivno lahko določeno pravilo izklopimo in tako izničimo njegovo vlogo pri generiranju urnika brez da
bi pravilo brisali.
- Z radio stikali: Neomejeno, Obdobje, Datum(posamezno), določamo nivo pravila.
Nivo pomeni za kakšno obdobje pravilo velja, kar je razvidno že iz samega imena stikal.
- V poljih Datumi od - do se opredeli obdobje oziroma dan za katerga pravilo velja (pri nivoju neomejeno so datumi
prazni).
- V poljih Dnevi tedna (izbor) se s stikali vklopi delovne dneve v tednu.
- Z radio stikali: Vnos urnika krmilimo način vnosa v časovne termine (Začetek, Konec)
Uporabi privzeto napolni termine nivoja 0
Nedelaven dan izprazni termine
Ročni vnos omogoči vnos v polja terminov
- V polja Začetek in Konec vnašamo delovne termine (Ure in minute) v okviru dneva (do 5 na dan). Termini se ne
smejo medsebojno prekrivati in morajo biti urejeni v naraščajočem zaporedju.
Vir (Resource), Stroj, Delavec, Orodje

Kot delovni Vir razumemo proizvodni resurs s katerim izvršujemo proizvodne naloge. Kot je že iz naslova razvidno,
je to lahko marsikaj, v industriji pa običajno obravnavamo predvsem tri tipe virov: Stroje ali delovna sredstva,
Delavce ali tako imenovano živo delovno silo in običajno še orodja in razne delovne pripomočke. V modulu finega
planiranja (CRP) je kot primerno potrebno določiti svoje delovne vire.
Seznam - glava (filtriranje in nastavitve pogleda) :

Vir Šifra vira (filter), Klasifikacija vira (filter).
DM Delovno mesto (filter), Klasifikacija DM (filter).
Naziv Naziv vira (filter).
Tip Tip vira (filter).
Zač datum Začetni datum za prikaz urnika.
Aktivni Prikaže samoaktivne vire (filter).
Radio stikalaDetajl (prikaz tabele virov), Dan/Teden/Mesec (prikaz delovnega urnika).
Seznam - kolone (detajl):
DM Šifra delovnega mesta.

Naziv Naziv delovnega mesta.
DM
Tip Tip vira (S-stroj, D-delavec, O-orodje).
Zap. Zaporedje vira v okviru DM (lahko pomembno pri terminiranju,avtomatski izbor vira).
Vrednost -10 pomeni, da ima vir neomejeno kapaciteto.
Vir Šifra vira.
Naziv Naziv vira.
Urnik Šifra pripadajočega urnika.
Opis Opis vira.
Akt Veljavnost vira (Aktiven/Neaktiven).
Podatek Uporabniško definirane kolone...
Z.Obr Zaporedno obremenjevanje vira (pri terminiranju ne polnimo prostih 'lukenj' za nazaj).
Klasif Klasifikacija vira.
Števec Števec iz MES baze (prikazan samo, ko imamo MES bazo za nadzor).
Status
Status vira iz MES baze (prikazan samo, ko imamo MES bazo za nadzor). Status in naziv je shranjen v
stikalu, ki ga lahko napolnemo iz MESa, če pod MEs, Nastavitve (PHP apliakcija) Poženemo akcijo za
polnitev staikala.
aSS Kljukica pomeni da je privzeti način knjiženja dela Start-Stop.
Osnovni podatki - dodajanje in urejanje:

Šifra Enolično izbrana šifra vira.
Naziv Naziv vira.
Opis Opis vira.
DM Vir mora obvezno pripadati enemu delovnemu mestu.
Tip vira Tip vira (S-stroj, D-delavec, O-orodje).
Zaporedje Zaporedje vira v okviru DM (lahko pomembno pri terminiranju,avtomatski izbor vira). Vrednost -10
pomeni, da ima vir neomejeno kapaciteto.
Urnik Vir mora obvezno pripadati enemu delovnemu urniku.
Zap.Obrem Zaporedno obremenjevanje vira; celotno operacijo razporedimo v enem intervalu (pri terminiranju ne
polnimo prostih 'lukenj' za nazaj).
Start-Stop Privzeti način knjiženja dela je Start-Stop.
Števec- Vpis izdelane količine iz števca stroja (izključeno stikalo - količina 0)
količina
Viri - klasifikacija
Viri - urejanje delovnega koledarja vira
Viri - povezava na osebe in delovna sredstva
Viri - povezava na tehnologijo
VIRI - klasifikacija
Vire lahko klasificiramo po enakih pravilih kot druge šifrante v GoSoft.

Klasifikacija je lahko tudi pomemben podatek v procesu razvrščanja.
Glej tudi: Viri - delovne kapacitete in sredstva.

Kako urejamo, dodajamo in brišemo klasifikacijo
9.3 Terminiranje
Fino planiranje izvajamo v oknu Terminiranje. Gre za fino razporejanje delovnih operacij (Task) na razpoložljive
proizvodne vire.
Glej tudi:
CRP_Obdelava

Na tej pripravljamo izbor delovnih operacij za pranos v fini plan.
Prenos in brisanje iz finega plana se vrši z akcijami:
Prenos v fini plan Brisanje iz finega plana
Operacije - glava (filtriranje):

Center Izbor Upravljalnega centra tipa 'P' (filter).
Projekt Dvojni klik odpre novo okno v katerem izberemo projekt (filter).
DN Delovni nalog (filter).
DM Delovno mesto (filter), Klasifikacija DM (filter).
Stand Standardna operacija (filter), Klasifikacija Std. (filter).
Ident Ident (filter), Klasifikacija artiklov (filter).
DatMRP Izbor datuma za filtriranje (Začetni, Končni, Koledar).
OD, DO Vpis datumov OD in DO za omejitev časovnega področja.
Samo CRPPrikaže sam operacije, ki že v finem planu (imajo zapise v CRP tabeli).
Operacije - kolone (detajl):

C Zapis je že v finem planu.
ST Status operacije (PF, LN, LA ).
Naziv DM Naziv delovnega mesta.
Op. Operacija - zaporedna številka operacije v delovnem nalogu.
Tekst Tekst operacije.
Čas Pretočni čas operacije.
MRPdat Datum začetka operacije MRP.
DN Šifra delovnega naloga.
Projekt Šifra projekta..
Količ. Količina operacije.
Ident Šifra Identa.
Naziv Naziv identa.
St.oper. Šifra standardne operacije.
Norma Norma čas operacije.
T Norma Trenutna preostala norma na operaciji (pomembno pri začetih operacijah).
Pret.čas Pretočni čas operacije.
Delavci Število predvidenih delavcev na operaciji.
Stroji Število predvidenih strojev na operaciji.
Pr Tip prekrivanja operacije.
PrekrivanjeKoličina oziroma Čas prekrivanja operacij.
Kol.vhod Vhodna količina operacije.
Kol.izhod Izhodna količina operacije.
Dat.kon. Datum zaključka operacije MRP.
Pri Prioriteta operacije.
Podatek Uporabniško definirani podatki ...
To je glavna stran za razvrščanje delovnih operacij na razpoložljive vire.

Za raznovrstno razvrščanje in obremenjevanje proizvodnih virov je na voljo paleta različnih akcij.
Akcije vključujejo razne algoritme razvrščanja in obremenjevanja. Nekaj je ponujenih standardnih večinoma pa se
bo ta del dograjeval glede na specifične potrebe posameznega podjetja:
- Zamenjava vpis vira izbranim
- Terminiranje - zaporedno Vir
- Terminiranje - zaporedno Delovno mesto
- ...
Seznam - glava (filtriranje in nastavitve pogleda) :
Vir Šifra vira (filter), Klasifikacija vira (filter).
Niz Niz je pojem za grupiranje operacij v skupno delovno nalogo (začasno neaktivno).
Oper Operacija, zaporedna številka operacije na delovnem nalogu (filter).
Tip Tip vira (filter).
Zač datum Začetni datum za prikaz urnika in razvrščanje operacij.
Radio stikalaDetajl (operacije podrobno), Dan/Mesec (prikaz gantograma obremenitev).
Seznam - kolone (detajl):

Vir Šifra vira.
Naziv Naziv vira.
MRPdat Datum začetka operacije MRP.
CRPdat Datum začetka operacije CRP.
Količina Količina operacije.
Sta Status operacije (PF, LN, LA ).
Naziv DM Naziv delovnega mesta.
Op Operacija - zaporedna številka operacije v delovnem nalogu.
Tekst Tekst operacijeTip.
Tip vira (S-stroj, D-delavec, O-orodje).
Čas Pretočni čas operacije.
DN Šifra delovnega naloga.
Ident Ident.
Naziv Naziv identa.
Začetek Začetek dela CRP (razporejena operacija).
Konec Konec dela CRP (razporejena operacija).
Niz Šifra niza.
S Status operacije CRP ('F'-fiksna).
St CRP statusi:
Brez zapisa - normalen fini plan (obdelava razporejanja spreminja in briše)
C - prioriteten vir in termin ( obdelava razporejanja upošteva prioriteto, spreminja, briše)
F - fiksni zapis (obdelava razporejanja ga ne spreminja ali briše)
L - aktivno delo (obdelava razporejanja mu lahko spremeni samo termine)
Glej tudi CRP - FINO PLANIRANJE.
Operacija:
#Stran služi za pregled detaljnih podatkov operacije in ročno razporejanje.
Ročno razporejanje operacije:
Termin od datum in ura začetnega termina, od katerega naprej planiramo; npr. začetek izmene: od 6:00
Z gumboma + in - določamo širino horizonta, ki ga pregledujemo (vedno desno od začetnega
termina; npr. dve ali 4 izmene naprej...).
Stroji / Preklapljamo pogled, ali imamo v vrsticah strojne vire ali delavce (operacije, ki smo jih dodelili
Delavci/ Vsi delavcem).
Skupina DM Filter, ki pokaže delovna mesta, ki so v določeni skupini (skupino določimo na osnovnih podatkih
delovnega mesta).
Barva Določimo pogoj za barvo operacije.
Naslov Določimo, kaj naj se pokaže v kvadratku operacije.
Šrafiranje Vključimo ali izključimo šrafiranje kvadratka. Če je kvadratek šrafiran, pomeni, da je na tej
operaciji tudi že določen delavčev vir - delavec (poleg strojnega vira).
Na planski tabli lahko premikamo opeacijo v načinu povleci in spusti (drag&drop) tako, da jo povlečemo in spustimo
na kvadratku (opraciji), ki bo pred njo, tako da povlečeno operacijo umestimo za njo (za tisto, na katero smo
spustili).
Iz spodnjega desnega seznama operacij lahko povlečemo še nerazporejene operacije v fini plan (običajno sicer
operacije že sterminira obdelava finega planiranja, če jo imamo vključeno).
Iz spodnjega levega seznama povlečemo delavce (vire) na operacijo. Če spustimo na nazivu oz. šifri vira (stroja),
dodelimo tega delavca vsem operacijam za termin, ko je delavec na razpolago (upoštevamo njegov urnik - koledar).
Desni klik na kvadratek odpre nekatere opcije za dodatno delo:

Briši fini plan - briše vse CRPje te Dnopr (operacije DN), npr. ko prestavljamo iz nerazporejenih na plansko tablo,
lahko tako umaknemo.
Premakni na začetek - prestavi začetek te operacije na začetek časovnega traka. Ker tega ne moreš narediti, ker
ne moreš dropniti. Namreč če eno operacijo dropneš na drugo, pomeni, da jo postaviš za tisto na katero si dropnil.
Na prvo mesto pa tako ne moreš postaviti ampak uporabiš funkcijo na desni klik.
Premakni na konec - prestavi začetek te operacije na konec zadnje operacije na tem viru (lahko je niti ni videti na
prikazani tabli, ker je izven trenutnega obdobja). Uporabno, če se Operacija za nedoločen čas ustavi, jo pač
prestavimo na konec vseh.
Prikaži povezane operacije - pokaže katera je predhodna in katera naslednja operacija ( tudi če je naslednja,
npr. prva od nadrejenega poIizdelka, če smo sedaj na zadnji operaciji izdelka npr.).
Preterminiraj vir desno - vse morebitne luknje, ki so desno od operacije, popolni tako, da od trenutne operacije
vse kar je desno postavi eno za drugo. Takoj za operacijami s statusom LN in LA.
Primer:
Po uporabi funkcije je rezultat obremenjen vir brez lukenj na desni:
Dvoklik na kvadratek nam odpre detajlnejše okno.
CRP termin Določimo začetni termin CRP zapisa operacije (sledi izračun glede na pretočni čas).
Orodja Prikažemo artikle, ki so z vezo='T' določeni v strukturi artikla DNja in imajo postavko v strukturi
zvezano na pozicionirano operacijo
Delavci Prikažemo listo delavcev, ki so vezani v finem planu na ta CRP zapis v tem terminu (zapis plana za
delavca je znotraj terminov začetka in konca zapisa plana stroja za to isto operacijo ali pa je delavec
štartal operacijo preko spletnega modula za nadzor dela).
Konec Prikažemo kočni termin operacije (ki je lahko sestavljena iz več CRP zapisov, če je daljša in traja več
operacije izmen - urnikov).
Glej tudi CRP - FINO PLANIRANJE.
10. Modul MES
Namen modula je podpora sledenju produktivnosti strojev (virov) in delovnih mest.

Grafična predstavitev.
Bistvo modula je popolna integracija z ERP sistemom oz. podmodulom za Knjiženje opravljenega dela ter Finem
planiranju, in modulu za evidenco prisotnosti, ki skupaj omogočajo zelo širok spekter podatkov za Pokalkulativno
analizo proizvodnje, ki jo izdelamo v DIS modulu analiz, lahko pa tudi prikažemo v standardnem WEB portalu.
Za zajem in obdelavo signalov neposredno iz strojev uporabimo industrijski krmilnik MesBox, ki ga je za Gosoft
izdelala partnersko podjetje Atech. Krmilnik, je priključen na Ethernet in omogoča več različnih vhodov (kar lahko
predstavlja različna stikala oz. namenskih senzorjev, kot npr. senzor temperature,...) in več izhodov, s katerimi se
lahko tudi krmili stroj. Krmilnik ima tudi baterijo s katero zagotavlja nekaj ur avtonomije (ob polni bateriji), v
primerih, ko zaradi različnih tehničnih težav, MEsBox ni povezan s strežnikom (izpad mreže, ustavitev baze,..).
Shrani se lahko do 10.000 zapisov. Kako hitro se nabere toliko zapisov je odvisno od frekvence poročanja. Če npr.
poročamo na pol minute in imamo 2 vhoda ki jih logiramo, je to 40 ur. Če pride do izpada elektrike, se ob polni
bateriji zagotavlja atonomijo do ene ure. Ob ponovno vzpostavitvi povezave se prenesejo vsi logi.
Obstajajo naslednji tipi: Digitalni vhod (Max frekvenca 100Hz – 6 vhodov),

Digitalni vhod – hiter (Max frekvenca 10kHz – 8 vhodov), Digitalni izhod (8 izhodov), Relejski izhod/vhod (8 izhodov
ali vhodov), Števec (Max frekveca100Hz), Skupina 6 radijskih gumbov.
Mes Box povezuje z bazo servis MES DC. Komunikacija MEs Box z MES DC poteka preko Ethernet vmesnika
(10BASE-T, 100BASE-TX). MESBox krmilnik je možno povezati tudi preko CAN vodila in nadrejenega MESBox
krmilnika. Tako lahko priključimo skupno 63 krmilnikov (1 nadrejeni in 62 podrejenih).
Za določanje najpogostejših tipov zastojev (Status stroja) uporabimo gumbe s svetilkami ob stroju (tako je čas,
porabljen za to informacijo čim krajši). Tip zastoja pa lahko vnesemo tudi na PC terminalu v proizvodnji s pomočjo
bar kod ali tipkovnice (en PC terminal za več strojev) .
Ob vsakem stroju se lahko postavi tudi ekran občutljiv na dotik, preko katerega dobi operater stroja podatke o
delovnih nalogih (planiranih), ter trenutni statistiki stroja.
Zastoj stroja lahko zaznamo tudi preko sledenja stikala (števca) stroja; npr. če se stanje stikala ni spremenilo 5
min.
Modul MES Gosoft nam omogoča ON-line vpogled v proizvodnjo. Na načrtu proizvodnje (Layout) imamo razporejene
posamezne vire (stroje), ter prikazan Izdelek ter doseg plana izdelave, ter ciljno in trenutno količino ter razliko
(grafično z rdečo in zeleno barvo).
S klikom na Detajl pa lahko dobimo še več detaljnih podatkov o trenutnem stanju vira: Delovni nalog, Operacijo, ki
se trenutno izdeluje, … S klikom na šifro Vira pa nas postavi v seznam planiranih operacij za ta vir.
Poleg Hardverske različice MesBoxa obstaja tudi simulator v okviru inet asp aplikacije (VnosDela/messim.asp?Id=1
(Id= id Vira)): Uporabno v proizvodnji, kjer je ob stroju TouchScreen in ni nekega strojnega števca - stikala, ampak
delavec, ko naredi kos, pritisne na večji gumb na ekranu, ki inkrementira števec Vira. Prav tako, lahko vnaša
določene vrednosti (meritve,..) ali spreminja statuse (gumbe na ekranu). Vsak klik se shrani v MEs Bazo, enako kot
preko pravega MesBoxa. Za vsak vir se konfigurira posebej (vhode, gumbe, števce), enako kot za MesBox v tabeli
MES.Features.
Dogodki MES po Virih

MES - StartStop
MES Nastavitve
Vazmemo prazno MES bazo, če je nimamo , vzamemo eno od obstoječih iz backupa in brišemo podatke iz naslednjih
tabel:
Mes_log, Feature_events, Features, resources, MEsbox
po Inštalaciji in startu baze vzpostavimo vezo (virtualno tabelo) z bazo Gosoft. V gosoftu kreiramo virtualne tabele:
mes_log, features, events
Na računalnik, ki je (najbolj priporočljivo) v istem subnetu kot MEsBoxi, je potrebno inštalirati DataColector - MES
DC (program ki pobira podatke iz MEs boxev in jih pošilja v MES bazo), inštalacija se nahaja na
H:/Programi/install/MES_data_collector (priložene so navodila v txt), vzamemo najnovejšo ZIP iz leta 2012.
program rabi naslednje podatke (ki jih vpišemo v config datoteko (xml):
rabimo naslov baze, ime baze, username in pass:
Ime baze: MES
IP baze = IP serverja kjer teče baza
database_url=jdbc:sybase:Tds
database_username=mesuser (To nastavimo ob inštalaciji z Sybaze Centralom - je že , če smo vzeli eno prazno
bazo)
database_password=mespasword
Pazi tudi na port! mora biti odprt!
Za http uporabniško ime in geslo preko katerega se izvajajo razni ukazi iz Gosofta v MEsBox pa damo običajno:
< http_username>Meshttp</http_username>
< http_password>httpmes</http_password>
o uporabniško ime in geslo vpišemo v Switch preko MEs SEtupa (prva nastavitev).
Za nastavitve baze, uporabimo WEB mesnik v Gosoft WEB - MES nastavitve:

V tabelo MES zapišemo IPje in osnovne nazive stroja na katerega je vezan ta MES Box.
Za vsak MEsBox vpišemo v tabelo MEsBox ip številko mes Boxa, nek opis, ter port 1001 (IP dobimo preko MEsBox
Manager programa, ki je na FTPju).
V tabelo resource navedemo stroje (Vire), na katerih bodo MesBoxi nameščeni. resourceID je enako VirID v tabeli
VIr v Gosoftu. Predhodno moramo v Gosoftu kreirati VIRe (v Fini plan, viri) in te preneseti v MES bazo preko
vmesnika oz. gumba na vmesniku v PHP).
Nato za vsak MEsBox odpremo lastnosti v tabeli features, ki se bodo zbirale: kot npr.števec ter radiobutton group.
Če imamo več vhodov, poleg števca, ima prvi naslednji vrednsot v instance=1, nato še 3ji npr. 2 itd.
Več glej Help ob vsakem oknu v WEBu.
MES - Osnovne nastavitve
MES - Dogodki
MES - Vmesniki
MES - Vhodi
MES - Dogodki vhodov
MES - Ukazi
Za priklop je v pomoč elektro shema:
V primeru da lučke na gumbih (ko se gumb pritisne ) ne svetijo, sta lahko dva vzroka:
1 ) MEs Box še ni konfiguriran (po vnosu Mes boxa in njegovih vhodov in izhodov, še nismo dali ukaza Config:
http://10.0.0.7:8746/mes_dc?u=mesuser&p=mespassword&cmd=config (IP je odvisen od inštalacije oz. serverja
kjer teče MEs DC servis, geslo in uporabniško ime, pa je v konfiguracijski XML datoteki tega servisa)
2) Napetost na izhodu je prenizka; Izhodno napetost preklapljamo s pomočjo stikala (jumperja) J13, ki mora za 12
V izhod (kar naj najbolj običajno), biti sklenjeni 2 in 3 poziciji:
V MEs Boxu zgleda tole potem tako (prve dva para (črna in rdeža žica) sta Števec in status stroja, desno so žice
Gumbov (tipka + lučka - izhod):
Glede na tip lastnosti vpišemo v polje Class za radiobutton group (gumbe) vrednost=6, za števec pa 5. Je sicer drop
down, kjer so nazivi. Ostale tipe sporoči Atech (če so posebni pogoji vhodov - hitrejša frekvenca). Glej opise polj v
bazi, za dodatno razlago.
Nato dodamo tipe Eventov (dogodkov) v tabelo Events, ti naj bi bili enaki kot v switchu: XML_DATA_Vir_Status
Nato pa za posamezen Features (vhod/izhod) dodamo v tabelo Feature_events (dogodek vhodov) record za
povezavo. Za gumbe pa izpolnimo tudi vrednost v value1, kjer vrednost pomeni zaporedni gumb (kateri gumb
pomeni kateri dogodek iz šifranta). Običajno to naredimo z update stavki.
Analitika za layout.
http://www.goinfo.si/gosoftsup/SLIKE/mes/MESBox_prikljucna_shema.pdf
Več je na priponki zadeve: 22552
Na stroju zgleda povezava iz MES Boxa na Rele stroja potem tako (elektro omara stroja):
Za priklop sond se uporabi RS485 modul. Več o njemu na kocu pod rubriku: MES Vhodi-Izhodi.
10.1 Dogodki MES po Virih
V WEB Gosoftu lahko pregledujemo Stanje proizvodnje na načrtu proizvodnje ali pa neposredno zgodovino dogodkov
po Virih (Meni levo-Dogodki po virih).
Za prikaz lahko izbiramo med prikazom dogodkov, prikazom % učinkovitosti dela , ter hitrost. Grupiramo pa lahko
po viru (stroju) delavcu ali izdelku.
Na strani Dogodki po virih lahko, za posamezen vir (stroj), pregledujemo zgodovino posameznega parametra
(lastnosti), ki ga zajemamo iz stroja (Vrednost po časovni premici) za obdobje:
Dan (za dan, ki ga vpišemo), teden (od dneva, ki ga vpišemo v filter), mesec.
S klikom na določen del (kvadratek) v časovni premici, lahko spremenimo vzrok oz. tip dogodka (če je npr.
Nedefiniran vzrok ali pa se je kasneje izkazalo, da ni bil npr. Manjko materiala, ampak nekaj drugega).
WEB modul MES Gosoft nam omogoča, da za posamezen vir (stroj) pregledujemo zgodovino posameznega
parametra (lastnosti), ki ga zajemamo iz stroja (Vrednost po časovni premici).
Iz tabele na zgornji sliki je razvidno, da je ob 7:53 začelo Normalno delovanje, ki je bilo prekinjeno ob 10:22 zaradi
Manjka materiala. Ta dogodek zastoja je trajal do 11:23 ko je spet se nadalevalo Normalno delovanje.
S klikom na šifro in opis Vira dobimo posamezne lastnosti, ki jih na tem viru spremljamo preko Mesboxa. Poleg
nazivov in tipov lastnosti, ki jih spremljamo vidimo tudi zadnje izmerjene vrednosti ter čas, ko so te vrednosti bile
nazadnje ažurirane.
S klikom na zeleno puščico (obkroženo na zgornji sliki) dobimo za to lastnost, ki jo spremljamo, vse pretekle
meritve: grafično (črtni graf) in tabelarično. Za števec se te vrednosti spremljajo na periodo 5 min, vendar se da to
periodo spremeniti na željo stranke.
Preko filtra v glavi lahko pregledujemo samo določeno vrednost. Pri lastnosti števec imamo tako v polju Vrednosti1
vrednost števca v nekem terminu, vrednost2 je dosežen takt (razlika med enim in drugim spustom stikala na
katerega je priključen števec).
Prikaz vrednosti, za lastnosti, ki jih spremjamo po času.
Za Grupirane podatke v določenem obdobju prikažemo deleže (npr. delež posameznega statusa stroja):
Prikaz produktivnosti za vir za obdobje:

S klikom na šifro Vira v tabeli z grafom dobimo tortni graf, oz. prikaz Razmerja trajanja po dogodkih.
Modul MES - splošen opis
10.2 MES nadzor dela
Modul je namenjen nadzoru in operativnemu delu v proizvodnji. Predvsem je uporaben, ko imamo implementiran
elektronski nadzor strojev (MES) in uporabljamo (StartStop) metodo za evidenco dela delavcev. Ta dva segmenta
sta s tem modulom združena v enovit nadzor dela strojev in delavcev, ter kontrolo kvalitete.
Začetan stran za prijavo s kartico je: http://<ime računalnika>/gosoftweb/koda.php?

page=wpMesStartStopStrojSeznam
kjer je <ime računalnika> = ime serverja oz. IP naslov serverja, kjer je instaliran GosoftWEB
Glavni cilji:
- Operativni nadzor strojnega dela
- Vodenje evidence delavec-stroj
- Beleženje opravljenega dela, izdelane količine
- Kontrola kakovosti
Pregledi in aktivnosti:
- Pregleden prikaz stanja proizvodnje (strojni park in aktivno delo)
- Začetek in zaključek nadzora delavca na strojih (tudi en delavec več strojev)
- Razporejanje in zaključevanje dela na strojih
- Evidentiranje lastnega dela, izdelane količine un kakovosti
Operativni potek dela (slikovna navodila):
Prijavo delavca priporočamo z magnetno kartico, (ostale možnosti: geslo, barkoda). Po prijavi dobi delavec pregled
nad svojim strojnim parkom (STROJI). Tu dobi vse potrebne informacije o aktivnosti strojev in trenutnega oziroma
planiranega dela na njih. Razvidno je tudi katere stroje sam trenutno nadzira, oziroma jih nadzirajo drugi.
S klikom na šifro posameznega stroja se odpre naslednja stran (PLAN DELA), kjer je prikazan plan dela (delovnih
operacij) za izbrani stroj. Namen te strani je pregled in razporejanje predvidenega dela na stroj. S klikom na kolono
S (Status) se posamezni operaciji dodeli oziroma odvzame prioriteta.
Klik na Operacijo (na strani Stroji ali na strani Plan dela odpre stran (OPERACIJA). Tu vršimo vse operativne
transakcije: Začetek, konec dela stroja in delavca, ter knjiženje izdelane količine in izmeta. Nastavimo lahko, kako
se vpiše Dejanski čas v priemru več vzporednih (simultanih ) operacij istega delavca, če dodamo kotrolo:
trwMesStartStopCrpPoKontr. Po defaultu se namreč vpiše čas 24h , čeje delavec delal 8h tri operacije hkrati.
Omenjena kontrola pa vpiše 8h (oz. kolikor je trajalo od prvega štarta do zadnjega stopa).
Na strani (POTREBE) je pregled potrebnega materiala oziroma sestavnih delov, ki so vezani na izbrano operacijo.
Na strani (KONTROLA) se vrši operativna procesna kontrola kvalitete. Vnos meritev ostalih atributov po predpisanem
kontrolnem postopku za izbrano delovno operacijo.
Tu se tudi operativno evidentira poraba.
Na strani (PRIPONKE) lahko pregledujemo pripeto dokumentacijo.
Glej tudi: Modul MES - splošen opis.
11. KONTROLA KAKOVOSTI
Modul je namenjen oddelku kontrole kakovosti, ki običajno skrbi za Kontrolne postopke tehnoloških operacij, kot
vhodne kotrole, ter Evidence meril in indikatorjev.
Več v podtočkah:
9.1 - Vhoda kontrola,
9.2 - Evidenca meril,
9.3 - Kontrolni postopki.
11.1 Vhodna / izhodna kontrola
Na seznamu vhodna / izhonda kontrola so prikazane postavke dokumentov, ki so določene, da se jih kontrolira in
služi za evidentiranje stanja kontrole za določeno postavko.
Vsaka postavka, ki je določena da se kontrolira ima lahko naslednje statuse:
Vsi==1;
Za kontrolo==0;
Kontrolirano==3;
Statusi so definirani v DDLB_kont_kval_statusi.
Kontrolo aktiviramo na nastavitvah dokumentov (VD), kjer v kontrolne podatke vpišemo /Kontrola=1.
Nastavimo lahko na vhodnih in izhodnik dokumentih!
Postopek vhodne in izhodne kontrole je enak.
POZOR: Pri vhodnih dokumentih (npr. na PR1 Prejem materiala) je potrebno nastaviti kontrolno proceduro
/KontrDok=Kontrola pri izhodnih dokumentih (npr. pri DO1 Dobavnici) pa /KontrDok=KontrolaIzh
S tem v postavkah dokumenta prikazujemo novo kolono Kontrola, v kateri prikazujemo Status kontrole (0), Datum
(trenutni), Uporabnik (prijavljena oseba).
V switchu Kontrola_kakovosti definiramo globalne značilnosti kontrole:

/KlasifKontr= Klasifikacija oseb, ki so odgovorne za kontrolo; na seznamu Vhodna kontrola dobimo seznam oseb, ki
imajo vpisano klasifikacijo
/DefKontr= Vpis matične številke osebe, ki je privzeti kontrolor.
Na nabavnih podatkih artikla določimo, ali se artikel kontrolira in (opcijsko) po katerem kontrolnem postopku
(stikalo + izbor postopka).
Na isti način lahko določimo tudi na prodajnih podatkih artikla za izhodno kontrolo!
Če ima artikel definirano samo stikalo, da se kontrolira (ročana/enostavna kontrola brez vnosa vrednosti), moramo
nastaviti naslednje akcije na dokumentu, na katerem se izvaja kontrola: Možno pa je tudi uporabiti drugi tip
kontrolne procedure (na bazi Plastik), da se tudi v takem primeru (da nima kontrolnega postopka) pojavi postavka v
oknu Vhodne kontrole!
Akcija_MRPDok_K_01 --> Generiranje kontrole; deluje za označene postavke dokumenta in vpiše v kolono
KONTROLA status-datum-prijavljeno osebo.
Akcija_MRPDok_K_02 --> Kontrolirano; Akcija postavi za označene postavke dokumenta v polje KONTROLA
status 3 - Kontrolirano. Vpiše se tudi trenutni datum in prijavljenega uporabnika.
Akcija_MRPDok_K_03 --> Brisanje kontrole; Iz kolone KONTROLA se pobrišejo podatki (status kontrole, datum,
uporabnika, ki je generiral kontrolo). Brišemo lahko samo tiste kontrole, ki imajo status 0. Za postavitev status 0
uporabimo akcijo PREKLIC KONTROLE.
Akcija_MRPDok_K_04 --> Preklic kontrole; Akcija postavi status kontrole iz KONTROLIRANEGA (status=3) v
status 0;
Če je status kontrole 0, lahko tako kontrolo brišemo! Za brisnaje kontrole uporabimo akcijo BRISANJE KONTROLE.
Namen teh akcij je sprememba statusa kontrole in tudi kreiranje ali brisanje Posmrp_kontr. Akcije so opisane in so
na nivoju Paket (na razvojni bazi)!
Če ima artikel definiran v nabavnih podatkih tudi kontrolni postopek, po katerem bomo izvedli kontrolo, se ob vpisu
dokumenta v polje KONTROLA vpiše status kontrole (0), datum in prijavljeno osebo in se prikaže na seznamu
Vhodna kotrola s statusom Za kontrolo. Odgovorna oseba, ki mora kontrolirati, je vpisna v switchu
Kontrola_kakovosti v podatku /DefKontr=
Določitev kontrole za posamezne postavke se krmili v sami proceduri. Stvar je zelo odprta, lahko se sklicujemo na
marsikaj.
Na seznamu Vhodne kontrole so možne razne akcije, ki delujejo za označene postavke dokumentov.
Akcije delujejo za označene postavke dokumenta: akcije se nahajajo na Akcija_Vhodna_kontrola_01.
Primer akcije: postavi status kontrole na Kontrolirano (status=3).
Možnost opcijske kolone na seznamu vhodne kontrole: dwopc_kont_kakovosti_Seznam.
Namensko se lahko naredi tudi kontrolna procedura na izdajah, ki prepreči izdajo, če nima postavka izdaje status
kontrole 3.
* Funkcionalni opis postopka kontrole:
- Okno se nahaja na novem meniju: Proizvodnja - Kontrola - Vhodna / izhodna kontrola.
- Filter status: , Za kontrolo (Status < 2), Kontrolirano (Status > 2), privzeto = Za kontrolo.
- Filter Termin: Datum knjiž., Datum kontrole. privzeto = Datum per.
- V seznamu prikazujemo tabelo Posmrp_kontr, filtrirano glede na pogoje v glavi okna.
- Privzeti status je Za kontrolo, termin pa DatumPer, datumska polja prazna.
- Kolona P priakazuje ali ima postavka že vpisano kakšno meritev.
Za posamezno postavko izberemo na tehnologiji standardno operacijo na kateri smo predhodno definirali kontrolni
postopek po katerem bomo izvajali meritve (status DN mora biti LN!).
VNOS MERITEV:
Glej dokumentacijo za vnos meritev kontrolnega postopka.
Sorodne teme:
Kontrola kvalitete.
11.2 Evidenca meril
Vodenje evidence meril:
Osnovne podatke o merilu vodimo na meniju: Proizvodnja - Vzdrževanje - Naprave in merila. V primeru da
vodimo skladiščno poslovanje meril, dobimo podatke o zadolžencu iz šifre lokacije na kateri je merilo s serijsko
številko na zalogi. Pogoj je, da pri izdaji merila na zalogo zapišemo Serijsko številko (preko intranet aplikacije in bar
kode merila). Če pa napišemo v polje Zadolženec, matično številko zadolženca, nam bo osnova ta zapis in ne več
podatki iz skladiščnega poslovanja.
Ko vpišemo novo merilo (po spodaj opisanem postopku), za to merilo (ali pa več izbranih na seznamu) izpišemo
izpis: 583 Seznam meril z bar kodo. Te bar kode bodo služile skladiščniku za zadolževanje. Skladiščnik bo v intranet
aplikaciji za zadolževanje drobnega inventarja kliknil na bar kodo merila, kliknil na bar kodo delavca in s tem zadolžil
merilo.
Plan nam avtomatsko kreira delovne naloge za periodične preglede meril. Te delovne naloge za posamezno merilo
vidimo na Oknu: Proizvodnja - Vzdrževanje - Delovni nalogi (kolone si tako prilagodimo, da imamo pomembne
kolone na začetku, nepomembne pa na koncu in preko desnega klika na miški izberemo menu Shrani razpored
kolon).
Na oknu delovni nalogi si lahko filtriramo po obdobju za katerega hočemo izpisati delovne naloge, ali pa po šifri
merila, klasifikaciji…. Za izpis uporabimo številko: 591 Pregled meril. Na njej je bar koda, ki jo uporabimo pri vnosu
povratne informacije o pregledu. Na intranet aplikaciji za vnos opravljenega dela: se prijavimo, kliknemo bar kodo
na seznamu, in kliknemo ukaz Vpisi. Če potrebujemo vnos opombe -> kliknemo bar kodo z ukazom OPOM (ali pa
kar vtipkamo ta ukaz), vpišemo želeno opombo za pregled, pritisnemo tipkko Tab (tabulator) ter Enter in nato ukaz
Vpisi. Tako se izvrši vpis na trenutni datum za prijavljeno osebo, ki je opravila kontrolo. Če ima operacija vezan tudi
Kontrolni postopek; za vnos dodatnih parametrov, lahko pred vpisom izpolnimo še kontrolni postopek s klikom na
povezavo (ima kontrolni postopek), ki se pojavi v glavi operacije.
Vnos osnovnih podatkov:
Podatke o Merilu vnašamo preko okna Proizvodnja - Vzdrževanje - Naprave in merila. Tu najprej odpremo
artikel (osnovno Merilo) in določimo osnovne podatke artikla. To storimo tako, da izključimo kljukco na filtru
Serijske. Lahko pa že obstoječemu artiklu (če smo merilo npr. že nabavili in prejeli na skladišče) dodamo serijske
številke. Če artikel nima serijske št. ga dobimo na seznamu le, če imamo izklopljen filter (kljukco) serijske. Nov
zapis dodamo s tipko F8 (ali desni klik in meni dodaj nov zapis ali ikona na vrhu (dodaj vrstico)). Najpogosteje bomo
obstoječim merilom dodajali nove serijske številke. To naredimo tako (imamo vklopljeno kljukco na serijske), da se
pozicioniramo na ident (merilo) kateremu hočemo dodati novo serijsko. Kliknemo dodaj nov zapis. Sedaj nam
predlaga zadnjo serijsko, ki že obstaja za to šifro identa, lahko jo pred vpisom še popravimo.
Osnovni podatki artikla (identa):
Identifikacijska (v nadaljevanju šifra Artikla), je zaporedna številka (šifra, oznaka), ki enolično določi tip merila.
številka To številko mora imeti vsak artikel in se ne sme podvajati (zaščiteno s programom). Praviloma
se te številke ne popravlja ali briše ampak je stalna. Pri vnosu novega merila program predlaga
naslednjo številko glede na najvišjo številko v bazi.
Naziv Za naziv artikla imamo na razpolago 35 znakov.
Dodatni naziv Za dodatni naziv artikla imamo na razpolago 100 znakov.
Uporaba Tukaj lahko določimo, da artikel ni aktiven (se ne prikazuje več na seznamu, razen če
odstranimo kljukco Aktiven).
Upr.center Upravljalni center – Artikle lahko razporedimo v več upravljalnih centrov (običajno npr. N100 –
Drobni inventar).
Oznaka Tukaj lahko vpišemo neko splošno oznako, ki velja za vse naprave tega tipa.
Temu artiklu (identu) nato na spodnjem delu okna za vnos osnovnih podatkov, določimo serijsko številko merila. Za
dodajanje preostalih serijskih številk za ta artikel (merilo), smo pozicionirani na seznamu na omenjenemu artiklu in
imamo vklopljeno kljukco na filtru Serijske. Ko dodamo nov zapis, se nam podatki artikla prenesejo, potrebno je le
še dopolniti podatke o serijski številki. Predlaga nam zadnjo številko, ki obstaja za pozicioniran ident (merilo).
Npr. imamo artikel Merilo 3M. V obratu imamo 10 meril 3M, vsako z svojo serijsko številko. Tako lahko vodimo
zgodovino in planiramo pregled za vsako posebej in imamo odprt samo en artikel (ki je npr. nabavni artikel).
Vsaki serijski nato na oknu Osnovni podatki vnesemo potrebne podatke:
Identifikacijska (v nadaljevanju Serijska številka), je zaporedna številka (šifra, oznaka), ki enolično določi
številka merilo. To številko mora imeti vsako merilo se v sistemu (v okviru artikla) ne sme podvajati
(zaščiteno s programom). Praviloma se te številke ne popravlja ali briše ampak je stalna. Pri
vnosu novega merila program predlaga naslednjo številko glede na najvišjo številko v bazi za
pozicioniran ident. Za vnos serijske št. Imamo na razpolago 40 znakov.
Opis serijske Na razpolago je polje v katero lahko vpišemo 35 znakov dolg opis serijske številke.
Uporaba Serijskim št. lahko določimo uporabnost. Možni so trije statusi: V razvoju - podatki še niso
dokončni, Aktiven - serijska za uporabo, vsi podatki so pregledani in potrjeni za uporabo, Iz
uporabe - serijska se ne uporablja več v poslovanju. Pri pregledu serijskih št. so običajno
prikazane samo aktivne serijske št., s posebnim stikalom na seznamu (Aktivni), pa lahko
pregledujemo tudi ostale serijske št.
Serviser Tu določimo poslovnega partnerja, ki je serviser merila.
DM Tu določimo delovno mesto merila v proizvodnji na katerega so vezane tehnološke operacije

artiklov, ki jih proizvajamo. (V primeru, da se merilo naprava nahaja v naši proizvodnji).
ABC Tu vpišemo oznako tip merila.
K data Kontrolni podatki: omogočen je vnos dodatnih kontrolnih podatkov, ki jih upoštevajo programi
pri obdelavah oz. raznih akcijah.
Zadolženec Tu določimo osebo, ki je zadolžena za merilo (V primeru, da je merilo predmet skladiščnega

poslovanja, pa evidentiramo zadolženca kot lokacijo na katero izdamo merilo, v polje serija pa
vpišemo serijsko številko merila). Ker se obstojče skladiščno stanje ni ujemalo z evidenco v
Metroju smo podatke o zadolžencu prenesli v dodatne podatke serijske številke, kar je vidno, če
izpišemo kartico merila (iz seznama). Sčasoma se bo tudi to uredilo.
Območje Vpišemo merilno območje merila.
Natančnost Vpišemo natančnost merila.
Prejeto Vpišemo datum prejema merila (V primeru, da je merilo predmet skladiščnega poslovanja, pa
tega ni potrebno, ker dobimo ta datum iz prejema na skladišče).
Za spreminjanje periode pregleda si lahko pomagamo s pomočjo akcij, ki so dosegljive na maski spodaj preko
gumba .
Za pregled kartic meril uporabimo izpis 559 Kartica meril za izbrane serijske na seznamu.
11.3 Kontrolni postopek
Priprava podatkov za vnos kontrolnega postopka
V tabeli Kontrolni postopki (Proizvodnja - Tehnični podatki - Tehnologija - Kontrolni postopki) definiramo
podatke (meritve), ki se kontrolirajo pri posameznem kontrolnem postopku, ki mu definiramo mejne vrednosti
(toleranco) ali opisno podamo način kontrole (ustreza/ne ustreza). Definirane mejne vrednosti posamezne meritve
določenega kontrolnega postopka nam omogoča vnos vrednosti pri sami meritvi, ter postavitev statusa same analize
(Ustreza - Neustreza). Posamezni kontrolni postopek pripada določeni operaciji, ki se opravlja na delovnem
mestu. Predno začnemo vpisovati kontrolne postopke je potrebno:
1.Definiranje DM:
Proizvodnja - Tehnični podatki - Tehnologija - Delovna mesta; definiramo šifro DM; naziv delovnega mesta –
le ta se izpisuje tudi na izpisih; Uprav.Center; Strošk. Mesto.
2. Definiranje Standardne operacije:
Proizvodnja - Tehnični podatki - Tehnologija - Katalog operacij; vnos šifre standardne operacije; izbor
Delovnega mesta (predhodno definiranega); vnos teksta operacije; ter vnos kontrolnega postopka.
Več na straneh:
9.3.5 Šifrant vrednosti kontrolnega postopka

Na osnovnem seznamu kontrolnih postopkov so prikazani najpomembnejši podatki prebranih zapisov. Zapise lahko
filtriramo po njihovem nazivu, šifri, ter po aktivnosti kontrolnega postopka (aktivni oz. neaktivni).
V tabeli so prikazani naslednji podatki:
Šifra Šifra merilnega postopka

Naziv Nazvi merilenga postopka
Uporaba v Uporaba merilnega postopka v šifrantu artiklov, zavihek Prodaja, dodan
prodaji kontrolni postopek na najmanj enem artiklu. Na katere artikle je vezan
preverimo na zavihku Uporaba artikli - stoplec Prodaja - označeno s
kljukico.
Uporaba v Uporaba merilnega postopka v šifrantu artiklov, zavihek Nabava, dodan
nabavi kontrolni postopek na najmanj enem artiklu. Na katere artikle je vezan
preverimo na zavihku Uporaba artikli - stolpec Nabava - označeno s
kljukico.
Uporaba na Uporaba merilnega postopka na operaciji. Kontrolni postopek je vezan na
oper. najmanj eno operacijo. Na katere operacije je vazan, preverimo na
zavihku Uporaba operacije.
Zadnja spr. Datum in ura zadnje spremembe meritev (zavihek Meritve).
meritev
Aktiven Kljukica - aktiven kontrolni postopek.
Spremenil uporabniško ime osebe, ki je nazadnje naredila spremembo na
kontrolnem postopku.
Datum Datum in ura zadnje spremembe.
spremembe
Prip Prikaz števila priponk vezanih na kontrolni postopek.
Ostali zavihki:
11.3.2 Osnovni podatki
11.3.3 Meritve
11.3.4 Uporaba operacije
11.3.5 Šifrant skupin in vrednosti
Sorodne teme:
Kontrola kvalitete
Tabela z osnovnimi podatki kontrolnega postopka je namenjena definiranju samega kontrolnega postopka. Definirati
je potrebno naslednje podatke:
Šifro kontrolnega Alfanumerični polje - uporabimo lahko tako številke kot različne znake; je obvezen podatek.
postopka
Uporaba Polje Uporaba nam ponuja možnosti določanja uporabe kontrolnega postopka. Izberemo
lahko med Aktivnim (uporaben), Iz uporabe (ga ne uporabljamo več), V razvoju.
Naziv kontrolnega Alfanumerično polje; je obvezen podatek Opis: vpišemo poljuben tekst Vsi ti podatki so vidni
postopka (se prikazujejo) tudi pri samem vnosu kontrole na tehnologiji delovnega naloga.
Privzeti kontrolor Iz seznama izberemo privzetega kontrolorja na kontrolnem postopku. Polje ni obvezno.
Opis kontrolnega Alfanumerično polje - opišemo nalogo kontrolnega postopka, po potrebi opombe, specifike
postopka postopka.
V tabeli meritve se definirajo vrednosti ali lastnosti, ki se kontrolirajo pri posameznem postopku. Tukaj definiramo posamezno
meritev ter njegovo mejno vrednost (območje tolerance), ki jo mora posamezna meritev zasedati.
Na seznamu meritev definiramo naslednje podatke:
Zaporedna Numerično polje; vnesemo zaporedno številko posamezne meritve določenega kontrolnega postopka; obvezen
številka podatek
Naziv Vpišemo naziv meritve; obvezen podatek EM
Enota mere Vpišemo enoto mere v kateri se posamezna meritev izvaja. Če ne vpišemo enote mere se pri samem vnosu meritve
na delovnem nalogu samo vnaša kljukice v potrditveno polje (checkbox), če meritev ustreza oz. ne vnesemo
kljukice, če meritev ne ustreza.
PonovljivostDoločena meritev se lahko večkrat ponovi (ponovljivost meritve); tako dobimo večje število vzorcev posamezne
meritve. Desno od kljukice izberemo iz spustnega seznama Način ponovljivosti (DDLB_ponovljivost_meritev).
Desno od načina ponovljivosti se nam pojavi polje za vnos opisa ponovljivosti (gre za alfanumerično polje); kjer
lahko vnesemo %vzorcev, ki jih je potrebno izmeriti, ali pa vpišemo standard po katerem vzorčimo.
Načini ponovljivosti:
Število ponovitev je vpisano na definiciji same posamezne meritve v polju Ponovljivost.
Izračun števila ponovitev, glede na izbor načina ponovljivosti v spustnem seznamu:
vsakih N kos: količina na operaciji (izhod) / številom ponovitev vpisanih na meritvi

Primer:
Imamo Operacijo s količino 1000. Na vsakih 250 kosov želimo imeti meritev.
Formula za izračun ponovljivosti: 1000 / 250 = 4
*** za Vhodno/Izhodno kontrolo gre v izračun količina iz postavke (namesto količina na operaciji).
na vsakih N ur: Pretočni čas / številom ponovitev vpisanih na meritvi

Primer:
Imamo Operacijo s pretočnim časom 10 h (36000s). Na vsakih 2h želimo imeti meritev.
Formula za izračun ponovljivosti: 10 / 2 = 5
na vsakih N ur, obseg meritev: Pretočni čas / število ponovitev vpisanih na meritvi * število vpisano v obseg.
Primer:
Imamo Operacijo s pretočnim časom 10 h (36000s). Na vsakih 2h želimo imeti 5 meritev. V polje obseh vpišemo 5.
Formula za izračun ponovljivosti: 10 / 2 * 5 = 25. Opraviti moramo 25 meritev.
AQL - acceptable quality limit (acceptance quality level) : ni formul za izračun; Lahko se zapiše po katerem
podstandardu AQL meritev zapade, kar koristi delavcu da pogleda v ustrezno tabelo: http://www.hkqcc.com/aql-
table.html
ali : http://www.sofeast.com/aql-tables/
Za več info glej: http://www.aqlinspectorsrule.com/Z1-4-2008.html V nadaljevanju bi lahko tudi naredili namenski
izračun namesto da pogleda v tabelo.
prvih N kos in Zadnjih N kos: število (fiksno) koliko ponovitev želimo narediti
Prvih in zadnjih N kos: 2 * število ponovitev

Imamo meritev s številom ponovitev 4.
Formula za izračun ponovljivosti: 2 * 4 = 8
Prvi in N kos: vzorčenje vedno na prvem kosu in nato ponovitev meritve na vsakih N kosov.
Primer:
Imamo Operacijo s količino 1000. Na vsakih 250 kosov želimo imeti meritev.
Formula za izračun ponovljivosti: 1000 / 250 + 1 = 5
*** za Vhodno/Izhodno kontrolo gre v izračun količina iz postavke (namesto količina na operaciji)
Prvi in na N ur: vzorčenje vedno na prvem kosu in nato na vsakih N ur:

1 + Pretočni čas / številom ponovitev vpisanih na meritvi
Primer:
Imamo Operacijo s pretočnim časom 10 h (36000s). Na vsakih 2h želimo imeti meritev.
Formula za izračun ponovljivosti: 1 + (10 / 2) = 6
Prvi in na N ur, obseg meritev:

1 + Pretočni čas / številom ponovitev vpisanih na meritvi * obseg
Primer:
Imamo operacijo s pretočnim časom 10 h (36000s). Na vsakih 2h želimo imeti meritev. Obseg=3
Formula za izračun ponovljivosti: 1 + ((10 / 2) * 3 ) = 16
Skupina Uporabljamo za grupiranje Meritev v skupine.
Način vnosa Numerično: V kolikor izberemo numeričen vnos moramo določiti mejne vrednosti (tolerance) v poljih Vrednost od,
do.
Potrditev: Pri izbiri Potrditev se pri vnosu pojavi kontrolno vnosno polje (kljukica=da, prazno=ne). V primeru izbora
potrditve mora biti tolerančna vrednost 'null' oz. brez vrednosti ali 1, ker se na podlagi vrednosti (1=dober, 0=slab)
izračunava barva meritve v spletni aplikaciji (dober=zelen, slab=rdeč; glej tudi spodnjo sliko).
Seznam: Pri izbiri seznam moramo vpisati še polje skupina seznama (glede na to kako so definirani šifranti
vrednosti). To možnost uporabimo, ko lahko vse možne rezultate meritev (tako ustrezne kot neustrezne)
predstavimo s seznamom vrednosti. Dodatno nato v poljih za določanje tolerance vpišemo območje znotraj katerega
so vrednosti iz seznama ustrezne meritve.
Potrditev-opomba: Pri tej izbiri je za uspešno meritev potrebna potrditev in vnos opombe na meritev.
Takšna meritev je smiselna, ko je rezultat meritve opisan z besedami. Pri kontroli (vnašanje meritev na
kontrolnih postopkih), se ozadnje polja Opomba obarva rumeno. Polje je obarvano rumeno, dokler podatek
ni vnešen (glej spodnjo sliko).
Skupina V primeru, da smo izbrali Način vnosa=Seznam, se nam poleg polja za način vnosa pokaže še Spustni seznam
seznama 'Skupina seznama'. Iz seznama izberemo skupino, ki jo želimo uporabiti za to meritev. Če želimo dodati novo
skupino, to storimo na zavihku Šifrant skupin. Vrednosti, ki se bodo za to skupino vpisale v meritev, vnesemo na
zavihku Šifrant vrednosti. Podrobnejši opis kreiranja nove skupine seznama, ter vpisa vrednosti je opisan v točki 3.5
- Šifrant skupin in vrednosti kontrolnega postopka.
Vrednosti Tukaj določamo mejne vrednosti (območje tolerance), do katere je posamezna vrednost ustrezna; vnesemo lahko
od - do samo numerično vrednost (številko)! Območje tolerance lahko določimo na dva načina. V zgornji polji Vrednost 'od'
in 'do' lahko vpišemo najmanjšo, ter največjo dovoljeno vrednost meritve. Druga možnost je, da v spodnje polje
Vrednost vpišemo točno meritev, ki jo želimo, v polji Tol. zg. in Tol. sp. pa vnesemo dovoljena odstopanja (pri
toleranci spodaj moramo pred vrednost vpisati predznak '-') od te vrednosti (v tem primeru se nam bosta vrednosti
za zgornji polji 'od' in 'do' avtomatsko izračunali in vpisali). Primeri definiranja območja vrednosti:
od 1 do 1: vpisana vrednost se pojavi, ko posamezna meritev nima vnešene EM - v tem primeru se pri samem
vnosu meritve na delovnem nalogu samo vnaša kljukice v potrditveno polje (checkbox), če meritev ustreza.
od 0 do 99.999: meritev ima vnešeno EM in se pri samem vnosu meritve na delovnem nalogu vnese vrednost.
Vrednost = 8, Tol. zg.=2, Tol.sp. = -1: V polji Vrednost 'od' in 'do' se bosta samodejno vpisali spodnja meja '7' in
zgornja meja '10'.
Opis Poljuben opis same meritve.
Kontrolni V kontrolne podatke lahko vpisujemo poljuben tekst, ki ga lahko namensko uporabimo v namesnkih rešitvah.
podatki Omogočeno je tudi prikaz posebnih mask (sprogramirane namesko za uporabnike) v kontrolnih podatkih za lažji
vpis podatkov. Katera maska se v kontrolnih podatkih prikazuje, je sprogramirana v stikalu
SQL_Kontrolni_Postopki_Maska. V tem stikalu so pravila, na kateri meritvi oz. kontrolnem postopku se prikaže
posebna maska za vnos podatkov v kontrolne podatke (primer je na razvojni bazi. možnosti za prikaz maske je več;
lahko imamo samo eno masko oz. masko lahko izračunamo na podlagi ostalih podatkov!)
Zaporedna številka meritve, naziv meritve, EM ter opis meritve se prikazuje tudi na sami maski za vnos vrednosti kontrolnega
postopka na delovnem nalogu.
UPORABA OPERACIJE:
V tej tabeli se nahajajo podatki na katerih delovnih mestih, standardnih operacijah in na katerih artiklih (v
tehnološkem postopku) se izvaja (je definiran) izbran kontrolni postopek.
UPORABA NABAVA:
V tem seznamu se prikaže seznam artiklov, ki imajo v nabavnih podatkih vpisan pozicioniran kontrolni postopek.
11.3.5 Seznam in šifrant vrednosti kontrolnega postopka
Seznam in šifrant vrednosti je potrebno določiti v primeru, ko pri določitvi posamezne meritve v polju Način vnosa
izberemo možnost Seznam. V tem primeru v polju Skupina seznama izberemo ustrezno vrednost iz šifranta
skupin.
V seznamu vrednosti dodajamo zapise za posamezen seznam z naslednjimi vrednostmi:

-Šifra vnosa: šifra seznama (alfanumerično polje),
-Opis: opis seznama,
-Aktiven: status seznama.
Na zavihku Šifrant vrednosti za POZICIONIRAN Seznam vrednosti dodamo zapise (V vsako vrstico vnesemo en
element seznama).
- Vrednost: Številka / šifra elementa seznama
- Šifra vnosa: Seznam ki mu pripada dodana vrednsot,
- Opis: Poljuben opis vrednosti.
Vnesene podatke uporabljamo v meniju Proizvodnja - Operacije v proizvodnji - Kontrolni postopek ali pri vhodni
kontroli materiala, če ima nabavni artikel vpisano kontrolno operacijo.
11.3.6 Kontrola kvalitete
Vhodna kontrola:
Osnova za vhodno kontrolo je kljukica na Kontrola na Nabavnih podatkih artikla (materiala). V primeru, da
moramo pri vhodni kontroli izvesti tudi določene meritve oz. podati podatke o parametrih vpišemo poleg kljukice še
šifro kontrolnega postopka! ČE ga še nimamo lahko z dvoklikom odpremo okno kontrolnega postopka in dodamo
novega!
Ko se izvede prejem (količinsko), dobi tak prejem staus Za kontrolo! Kontrolor take prejeme vidi na oknu:
Proizvodnja - Kontrola - Vhodna kontrola.
Za pozicionirano vrstico prejema potrjujemo kakovostni prevzem! Gumb Obdelave - Postavi status v
Kontrolirano!
V primeru, da se zahteva vnos paramterov, pa se to opravi na naslednji zavihku Kontrolni postopek!

Ko končamo z vnašanjem parametrov; ter je vse v redu; pritisnemo gumb ZAKLJUČI Meritev. Ta izračuna status
kontrolnega postopka (ustreza) in postavi status postavke prejema v Kontrolirano! V primeru, da kakšna od
vrednosti ni ustrezna postavi status Neustreza; statusa posatvke pa ne spremeni.
V primeru, da določena količina prejema ni v redu, uporabimo akcije na seznamu s pomočjo katerih v ozadju
preskladiščimo na Reklamacijsko skladišče. Ob sprožitvi akcije vpišemo slabo količino, ter vzrok in morebitno
opombo.
Dvoklik na šifro dokumenta, nam odpre dokument Prejema, iz katerega lahko izpišemo Obvestilo o nekakovosti;
oziroma gremo na zavihek Sporočila, ter pošljemo določeni osebo obvestilo o neustrezni kvaliteti pošiljke (Vrsta
sporočila je RK – REKLAMACIJA). Hkrati lahko sporočilu pripnemo tudi datotekte (slike), ki si jih prejemnik natisne
(oz. odpre na seznamu sporočil)!
Popravljanje napak ali brisanje:
V primeru, da smo kontrolo izvršili, pri tem pa smo napačno označili, moramo s pomočjo akcij v dokumentu (za
pozicionirano postavko) najprej Preklicati kontrolo. Nato lahko šele spreminjamo (ali brišemo) – če hočemo brisati
postavko!
Procesna kontrola:
V proizvodnji se za posamezno operacijo izvaja procesna kontrola! Osnova je določen kontrolni postopek na operaciji
artikla (polje desno zgoraj)!
V proizvodnji se s klikom na prijavno bar kodo osebe v intranet aplikacijo prijavimo, na spremnem listu izdelka
kliknemo na bar kodo operacije, ki ima določeno KONTROLO (opozorilo se nam pojavi takoj pod nazivom operacije).
Opcijsko: Vpišemo lahko koliko časa smo porabili za kontrolo (Vtipkam črko P in nato ure, minute; Primer: P1,20
(pomeni 1 ura in 20 minut)) Kliknemo ukaz VPIS.
V polje UKAZ vtipkamo ukaz: MER (in gremo v modul za vnos parametrov kontrole)! Ta nam odpre okno z
meritvami (spodaj) in navede za katero Meritev podamo parametre!
V polje Ukaz vtipkamo (vrednost).
Za IskroZ je dogovorjeno:
Najprej zavedemo koliko neustreznih izdelkov smo dobili; pred količino vpišemo črko D (Primer: 'D12' pomeni da 12
NI bilo dobrih!), Enter.
Nato navedemo količino vseh kontroliranih, primer: 25 Enter.

Ko pritisnemo Enter, se nam že izpiše naslednja MERITEV! In ponovno vnesemo parameter za to meritev (slabi s
črko D spredaj in vseh kotnroliranih)!
Ko pridemo do konca kliknemo bar kodo naslednje operacije, ki jo kontroliramo in postopek ponovimo!
Končna kontrola:
Na dokumentu proizvodnje imamo lahko nastavljeno, da se nam avtomatsko ob prevzemu vpiše status=Za kontrolo!
Take vrstice so vidne v oknu: Proizvodnja, Kontrola, Vhodna kontrola (uporabimo lahko ustrezen filter->
VD=PR2 – prejem proizvodnje)!
Po enakem postopku, kot na vrhu opisano, lahko s pomočjo akcije potrjujemo kvaliteto izdelka! Na koncu lahko
izpišemo namenski izpis Kontrolno poročilo / Inspection report – za pozicionirano vrstico, gremo na ikono izpisi in
izberemo: 5071!
V primeru, da želimo komentar, lahko ta komentar vpišemo na Prejemnico proizvodnje (podstran Komentarji) , do
katere pridemo preko dvoklika na šifro dokumenta.
11.4 Analiza načina in vpliva napak FMEA
Velikokrat se žal učimo na napakah, kar je drag način učenja, zato moramo to znanje ohraniti - dokumentirati in
sistematično graditi na njemu.
Pri modulu FMEA (POTENTIAL FAILURE MODE AND EFFECTS ANALYSIS) gre za orodje, ki pomaga pri
zajemu znanja iz izkušen posameznikov, ter olajša vodenja procesa kakovosti od snovanja do odpreme
kupcu.
Analiza je sestavljena iz osnovnih podatkov in detaljnih vrstic.

S pomočjo akcije na seznamu lahko izdelamo kopijo analize - novo verzijo, ki jo potem lahko še spreminjamo.
Osnovni podatki
Detajl
SporočilaSporočila, ki jih vežemo na določen FMEA dokument.
Šifrant V šifrantu določamo razrede pogostosti oz vpliva napak ter točkovanje le teh. Tu določimo tudi barvo za
posamezen razred. Na strani detajl se potem kolona obarva v to barvo. Izračunana kolona Ocena, ki je
zmnožek prejšnjih treh pa ima nastavitve v stikalu.
Obstaja akcija na uporabniških obdelavah, s katero prednapolnimo vse tri šifrante. Prav tako obstaja
šifrant prevodov a tuje jezike za ta šifrant.
Pregledi Dobimo vse Analize skuapj s postavkami. Uporabimo ikono Filtriraj po stolpcih, za dodatne filtre.
Artikli Tu povežemo Artikle (ne idente) na izbrano FMEA analizo, kar pomeni, da ima eno in isto FMEA analizo
lahko več različnih artiklov, s čimer poenostavimo vzdrževanje le te.
Osnovni podatki FMEA analize
TIP - P - procesna PFMEA; D- konstrukcijska (Design) DFMEA (dodatne lahko damo v DDLB šifrant:
DDLB_FMEA_TIP)
Šifra - FMEA analize (20 znakov)
Verzija Analize - (Privzeto se napolni vrednost 1, uporaba za spremljanje sprememb na posamezni analizi. Vse
verzije lahko na enkrat primerjamo na zavihku Pregledi)
Status - določimo status analize (lahko dodamo ali spremenimo v stikalu: DDLB_AKTIVNI_FMEA)
Opis - Fmea analize (50 zankov)
Ident - Ident na akterega se analiza nanaša (lahko ga tudi naknadno določimo, če pri snovanju še ta ni odprt; če se
analiza nanaša na več artiklov pustimo to polje prazno in povezave na definiramo na zavihku Artikli),
Odgovorna oseba - določimo odgovorno osebo analize
Datum per. - določimo datum analize (lahko tudi za nazaj, kdaj smo jo naredili oz. veljavnost).
Pregledal - oseba, ki je analizo pregledala (klik na gumb Podpiši vpiše prijavljeno osebo; gumb je viden samo ko je
polje prazno)
Datum potrditve
Potrdil - oseba, ki je analizo potrdila (klik na gumb Podpiši vpiše prijavljeno osebo; gumb je viden samo ko je polje
prazno)
Datum pregleda
Opombe - dodamo dodatni opis ( 10.000 znakov)
FMEA
FMEA Detajl
Funkcija - Osnova analize je definicija in razumevanje osnovnih funkcij, zahtev in specifikacij procesa, ki so
relevantne na možnost pojave napake.
Napaka - Potencialno napako definiramo kot možnost, da proces ali produkt ne deluje v smeri, kot smo načrtovali
(za vsako funkcijo). (500 znakov)
Posledica - za vsako napako definiramo možno posledico
Resnost (FDV - Failure Demerit Value) - iz šifranta z lestvico, izberemo ustrezen razred resnosti napake
Vzrok - definiramo možne vzroke napake, ki nam povedo, kako se napaka lahko pojavi
Pogostost (PF - Probability of failure) - potencialne napake iz šifranta z lestvico, izberemo ustrezen razred.
Preventiva - definiramo kako se lahko napake prepreči
Kontrola - definiramo možnosti kontrole napake
Odkritje (PFR - Probability of Failure Remedy) - iz šifranta z lestvico, izberemo ustrezen razred
Ocena (RPN - Risk Probability Number) - Resnost * Pogostost * Odkrivanje
DN - izberemo Delovni nalog iz projektnega vodenja s katerim bomo reševali / definirali preventivni ukrep (npr.
definicija preventiv, kontrolnih postopkov ipd.). Možno je izdelati namensko akcijo, ki nam odpre in poveže ustrezen
DN v projektnem vodenju in tudi določiti odgovorno osebo, ki se prikaže v svojem stolpcu.
Std.oper - izberemo (lahko) standardno opeacijo na kateri se napaka lahko pojavlja.
Tekst - iz standardne operacije.
Kontr.Postopek - izberemo kontrolni postopek, s akterim bomo izvajali kontrolo, poleg postopka lahko navedemo
še meritev v tem postopku.
Meritev - Šifra meritve izbranega kontrolnega postopka
Predlog - definiramo predlog preventivne rešitve oz. ukrepa
Odgovorni / Ime odgovornega - definiramo odgovorno osebo preventivne rešitve (lahko gre preko projektnega
vodenja - veza na DN)
REZULTATI ANALIZE:
Rok izvedbe - datum zaključka ukrepa
R_R, R_P, R_O - Ocene Resnosti, Vzroka in Pojavitve po izvedenem preventivnem ukrepu.
Ocena (R_ocena) po izvedenem ukrepu se nato izračuna iz predhodnih 3 izbranih vrednosti.
Prip - Vsaki postavki lahko dodamo priponko (sliko, dokument,..). Dvoklik.
FMEA
12. Vzdrževanje
Kvalitetno vzdrževanje lastnih osnovnih sredstev je osnovni pogoj za uspešno poslovanje podjetja. Modul
vzdrževanja pokriva vse aktivnosti v zvezi s planiranjem in obdelavo vzdrževalnih posegov, kot so npr. Urgentne
intervencije in planiranje preventivnih in kontrolnih opravil. Pri pripravi servisnega naloga se določi čas izvedbe
(ročno ali avtomatsko iz frekvenc preventivnega vzdrževanja naprav), potrebne materiale in lahko pripravi
projekcija stroškov. Ko je nalog lansiran, se pripravijo ustrezni dokumenti, izvede se rezervacija materiala oz.
eventuelni nabavni nalogi.
Po zaključku del, ko se opravijo vnosi opravljenega dela, se nalog obračuna in arhivira.
Namen modula Vzdrževanja:

- planiranje vdrževalnih del
- planiranje potreb materiala potrebnega za vzdrževanje
- spremljanje vzdrževalnih del
- spremljanje porabe materiala
- obračun stroškov vzdrževanja
- natančnejši opis strojev in naprav ter kartica vzdrževanj.
Glej tudi:
Vzdrževanje strojev, naprav in meril
12.1 Vzdrževanje naprav in meril
SEZNAM ARTIKLOV
Na seznamu artiklov lahko izbiramo in iščemo artikle po različnih kriterijih. Za izbrani artikel pa lahko urejamo vse
opisane podatke na posameznih zavihkih. Skupinsko lahko urejamo podatke s pomočjo gumba obdelave.
Osnovni seznam - tabela artiklov služi za iskanje (izbiranje) podatkov in za vzdrževanje vseh podatkov o artiklu. Na
seznamu so prikazani glavni podatki artikla, ki ustrezajo kriterijem na zgornjem delu seznama: Artikel -
identifikacija - šifra artikla, Naziv artikla, Upravljalni center, Klasifikacija, Oznaka in Status. Če v posamezno polje
vnesemo neko vrednost (del naziva, del šifre, klasifikacijsko številko, upravljalni center ali njihovo kombinacijo) in
osvežimo tabelo (preberi ponovno), se prikažejo artikli, ki ustrezajo določenim kriterijem. Prazna polja pomenijo
preberi vse artikle. Pri tej akciji, program opozori na možnost daljšega čakanja, pri branju vseh zapisov.
Za vodenje meril in naprav je bistvena uporaba Serijskih številk Artiklov (ki jih dobimo na zavihku Serijske).
Razumeti je potrebno razliko med Artiklom - identom in serijsko: Artikel je npr. Meter 3M; Serijska številka pa je
točno določen Meter 3M, ki ga uporablja točno določen delavec npr., in ta meter ima vpisano Serijsko številko
(inventarno številko ali metrološko številko).
Glej tudi HELP_ARTIKLI_VZD_Planart

Več o serijskih številkah.
Glej tudi točko 4.0 Vzdrževanje.
Brisanje naprave
Ko je orodje vnešeno (preneseno) v bazo naprav se mu z aktiviranjem kljukice pri statusu Se vzdržuje aktivira
tabela VZD_SRE!
Postopek brisanja naprave:

Naprava je vpisana kot artikel, ki mu dodelimo serijske številke.
Naprave beremo z oknom Vzdrževanje/Naprave, kjer vidimo tudi serijske št. naprave.
V primeru, ko je potrebno napravo brisati iz seznama naprav je postopek naslednji:
Najprej moramo v maski Vzdrževanje/Šifranti/Serijske brisati serijsko št. orodja.
Če brišemo serijsko št. orodja, ki nima aktivirano Se vzdržuje, ni problema.
Če je bilo vzdrževanje vključeno, je potrebno najprej brisati povezavo na tabelo VZD_SRE, kar naredimo tako, da na
oknu Vzdrževanje/Naprave brišemo serijsko številko naprave (klik n ikono Brisanje zapisa). Nato šele lahko
obrišemo še serijsko št. Naprave na oknu Vzdrževanje/Šifranti/Serijske, sicer javlja napako zaradi povezave na
tabelo VZD_SRE.
Na koncu v oknu Proizvodnja/Tehnični podatki/artikli brišemo še artikel, če je to potrebno.
12.2 Serijske številke
Serijska številka je namenjena unikatnemu označevanju Identa (količina je vedno 1 kos). 1 ident ima lahko poljubno
število serijskih. Običajno v programu uporabljamo serijske številke za identifikacijo naprav in meril (Enakih strojev
(naprav) z različnimi Inventarnimi - serijskimi številkami). Veza med inventarno in serijsko je 1:1.
Lahko pa serijsko uporabljamo tudi pri običajnih izdelkih; ko na delovnem nalogu razpišemo izdelavo le teh. Veza na
DN je 1:N (Torej lahko na en dn vežemo več serijskih, vendar jih moramo prejemati po eno (Na postavko je veza
vedno 1:1).
Serijska številka ima šifro (11 znakov) ter opis (30 znakov). Kljukica Se vzdržuje nam služi pri planiranju
preventivnega vzdrževanja (Naprav in meril). Če jo izklopimo se Delovni nalog ne bo kreiral.
Vsaka Serijska pa ima lahko poljubno število dodatnih podatkov (Naslednja podstran), ki jih odpiramo v šifrantu
Tehnični podatki - Dodatni podatki identov.
Ostale podstrani:
Osnovni podatki
Dodatni podatki serijske številke
Razni Dokumenti serijske
Delovni nalogi serijske
Periodični plan serijske
12.2.1 Osnovni podatki Serijske številke (Naprave - Merila)
Na seznamu izbranemu Artiklu (NAPRAVI, katere šifra in naziv sta vidna na vrhu okna v modrem okvirju) dodajamo
(določimo) serijsko (tovarniško) številko naprave.
Ločevanje pojma Artikel in Serijska številka: Npr. imamo artikel Stružnica. V obratu imamo 10 enakih stružnic,
vsako z svojo serijsko številko. Tako lahko vodimo zgodovino in planiramo vzdrževanje za vsako posebej in imamo
odprt samo en artikel.
Obrazložitev podatkov:
Tip Določimo ali vnašamo napravo, merilo, ali merilo, ki je osnovno sredstvo (Merilo-Naprava).
Serijska (v nadaljevanju Tovarniška številka), je zaporedna številka (šifra, oznaka), ki enolično določi napravo.
številka To številko mora imeti vsaka naprava v sistemu in (v okviru artikla) se ne sme podvajati (zaščiteno s
programom). Praviloma se te številke ne popravlja ali briše ampak je stalna. Pri vnosu nove naprave
program predlaga naslednjo številko glede na najvišjo številko v bazi. Za vnos tovarniške št. Imamo na
razpolago 40 znakov.
Opis Na razpolago je polje v katero lahko vpišemo 35 znakov dolg opis tovarniške številke.
serijske
Uporaba Tovarniškim št. lahko določimo uporabnost. Možni so trije statusi: V razvoju - podatki še niso
dokončni, Aktiven - tovarniška za uporabo, vsi podatki so pregledani in potrjeni za uporabo, Iz
uporabe - tovarniška se ne uporablja več v poslovanju. Pri pregledu tovarniških št. so običajno
prikazane samo aktivne št., s posebnim stikalom na seznamu (Aktivni), pa lahko pregledujemo tudi
ostale.
Iz uporabe Tovarniška se ne uporablja več v poslovanju. Pri pregledu tovarniških št. so običajno prikazane samo
aktivne št., s posebnim stikalom na seznamu (Aktivni), pa lahko pregledujemo tudi ostale.
Serviser Tu določimo poslovnega partnerja, ki je serviser naprave.
DM Tu določimo delovno mesto naprave v proizvodnji na katerega so vezane tehnološke operacije artiklov,
ki jih proizvajamo. (V primeru, da se vzdrževana naprava nahaja v naši proizvodnji.) Preko te
povezave lahko kasneje (namensko) nastavimo npr. polnjenje števca, s pomočjo katerega bomo lahko
planirali posege.
Pregled na Na koliko časa se izvaja vzdrževanje. Podatek se prenese iz plana artiklov.
ABC Tu lahko vpišemo še neko dodatno oznako za razvrstitev naprav v skupine (če je potrebno).
K data Kontrolni podatki: omogočen je vnos dodatnih kontrolnih podatkov, ki jih upoštevajo programi pri
obdelavah oz. raznih akcijah.
Inventarna Tukaj povežemo Osnovno sredstvo z napravo. Ob dvokliku se odpre novo okno v katerem izberemo
številka osnovno sredstvo. Spodaj se nam nato samodejno prikažejo podatki tega osnovnega sredstva.
Števec Tu lahko vnesemo števec naprave, ki se lahko uporablja pri planiranju vzdrževanja. Števec vnašamo
ročno (lahko pa se polni tudi z namenskimi akcijami). Pod števcem nam prikaži datum zadnje
spremembe števca. *Glede na spremembe števca se nam v ozadju računa koeficient funkcije, ki
kasneje služi pri napovedi vzdrževanja (če izberemo ustrezen tip periode). Razlaga formule izrčuna
trenda: Razlika v števcu (med novo in trenutno vrednostjo) se deli z razliko števila dni, ko je bil števec
na zadnje vpisan. To je trenutni trend oz. trend zadnje spremembe. Temu prištejemo prejšnji trend in
delimo z 2 (ponderiramo). Kar pomeni, da vsakič upoštevamo trenutno hitrost, le kot 50% verjetnost,
50 % pa prejšnji trend, ki je bil ravno tako izračuna na podlagi ponderja. V priemru, da smo nekoč
vnesli napačno številko, se je lahko izračunal tudi napačen tred, ki se potem vleče naprej (vsakič ga
sicer upoštevamo 50% manj). Zato je rešitev, da trend tudi ročno vnesete.
Zadnjič Iz datuma zaključka DN se prenese datum, kdaj se je izvedlo zadnje vzdrževanje merila ali naprave. V
vzdrževano priemru, da je na DNju edina operacija, ki ima dokument (Prejem storitve - kooperacije); se datum
vzame iz Datuma dobave, če je ta prazen p aiz datuma PER dokumenta.
Podatki, ki se uporabljajo za opis merila:
ZadolženecTu določimo osebo, ki je zadolžena za merilo (V primeru, da je artikel merila predmet skladiščnega
poslovanja, pa evidentiramo zadolženca kot lokacijo na katero izdamo merilo, v polje serija pa vpišemo
serijsko številko merila). V primerih, ko artikel nima vodene zaloge, je polje zadolženec na serijskih
merila editabilno in lahko zadolženca izberemo.
Območje Vpišemo merilno območje merila.
Ločljivost Vpišemo natančnost merila.
Prejeto Vpišemo datum prejema merila (V primeru, da je merilo predmet skladiščnega poslovanja, pa tega ni
potrebno, ker dobimo ta datum iz prejema na skladišče).
Več o Serijskih številkah.

12.2.2 Dodatni podatki Naprav - Meril
Tu lahko določamo poljubne Dodatne podatke Meril - Naprav. Gre za podatke, ki jih želimo voditi poleg osnovnih
podatkov, ki so na voljo na prejšnji podstrani! Te lahko sami dodajamo.
Več o tem: Dodatni podatki identov
12.2.3 Dokumenti artikla vzdrževanja
Dokumenti
Artiklu lahko dodajamo tudi razne dokumente. Z dvoklikom v spodnjem polju: Dodaj dokument: se nam odpre
okno Razni dokumenti Prej moramo imeti definirane vrste dokumentov (zapisnikov).
12.2.4 Kartica dokumentov serijskih številk:
Prikazuje vse dokumente za izbrano serijsko številko artikla (prodajne dokumente, nabavne dokumente in
skladiščne dokumente). Namenjena je hitremu dostopu do vseh dokumentov enega artikla.
12.2.5 Delovni nalogi vzdrževanja
Osnova za periodično vzdrževanje so delovni nalogi, ki se lahko generirajo avtomatsko na podlagi določenega
periodičnega plana na serijski številki.
Lahko pa za določeno serijsko odpremo tudi ročno delovni nalog (običajno za kurativne posege). V praksi se je
izkazalo, da je dobro tak DN za posamezno serijsko odpreti v naprej in imeti tako bar kodo pri roki za knjiženje.
Na tej podstrani vidimo DN (delovne naloge) za pozicionirano napravo iz seznama. S pomočjo akcije na gumbu
Obdelave - Generiraj nalog, dodamo nov DN za pozicionirano napravo. Tukaj lahko razpisujemo dokumentacijo
(preko ikone izpisi), delovni nalog fiksiramo, lansiramo ali zaključimo.
Planiranje DN na podlagi izračunane vrednosti v polju količina/dan na osnovnih podatkih serijske.

Stikalo: MRP_PlanVzd_kNapoved
Z nastavitvijo izklopimo planiranje DN za vzdrževanje glede na vrednsoti v polju (Kolicina/Dan).

Program na podlagi teh podatkov izračun predvideni datum naslednjega vzdrževalnega posega.
Če je 0 ali N: se ODKLOPI TRIGGER za polnenje vzd_sre.kNapoved (Kolicina/Dan).
Če je N: Ne planiramo po kNapoved
Če imam to nastavitev izklopljeno, se DN za vzdrževanje razpišejo glede na vpisano periodo na planu artikla oz.
serijske.
Planiranje vzdrževanja na izbrani dan v tednu

Potrebne nastavitve stikal:
1. MRP_PlanVzdPlan (iz vzorca na paket)
2. MRP_PlanVzdDn dodati: //ExecInic=set vDnTermin_ZacKon='ZAC'//
3. Akcija_Naprave_Seznam_01 dodati: lRez = call PlanVzdrPlan('LogNeBrisi','MRP_PlanVzdPlan');
Stikala na vzorcu že vsebujejo te nastavitve.
12.2.6 Plan serijskih št. artiklov vzdrževanja
Plan artikla dopolnimo za posamezno Serijsko številko (tiste podatke, ki so drugačni od ostalih). Predhodno mora
biti definiran Plan artikla.
Podatki na tej strani:
Zadnjič Tu vnesemo datum, ko je bila naprava zadnjič vzdrževana po postopku, ki smo ga izbrali na oknu
vzdrževano Postopek (in je tudi viden na tej maski -> Postopek). To običajno vnesemo prvič, ko vnašamo
osnovne podatke posega. Kasneje se nam ta datum sam vpisuje, ko zaključimo operacijo na
delovnem nalogu.
Perioda Določimo časovno vrednost (tednov, mesecev, let.… odvisno od izbranega tipa periode) v okviru
katere se mora postopek ponoviti; Npr. 6 mesecev, pomeni v obdoblju pol leta (In NE 6x mesečno)!
TIp periode Tu imamo možnost izbire naslednjih tipov periode: leto – L, mesec – M, teden – T, dan – D,
ur – H, Enot števca – S. V primeru da izberemo tip periode Enot števca- se nam pojavi
editabilno polje
Po števcu;
Zadnjega v Če izberemo to možnost nam bo plan vedno postavil datum začetka vzdrževanja po
mesecu temu postopku na najbljižji zadnji dan v mesecu (glede na izračunan datum po planu: zadnji
datum
vzdrževanja + perioda).
Dan v tednu U izberemo na kateri dan v tednu naj postavi datum začetka vzdrževanja (glede na izračunan
datum po planu: zadnji datum vzdrževanja + perioda) Npr. če hočemo postopek izvajati vsak
petek, potem
določimo: perioda:1, tip periode: T –Teden, Dan v tednu: 6 – Petek.
Dni Enake postopke lahko vzdržujemo s skupnim delovnim nalogom. Tako moramo
združevanja določiti obdobje v katerem se nalogi združujejo. Primer: če je obdobje združevanja 20 dni, se v
tem
obdobju vsi enaki postopki, združijo v en nalog.
Števec zač. Tu vnesemo števec, ko je bila naprava zadnjič vzdrževana po temu postopku.
Opomba Vnašamo razne opombe.
Kdata Namenjeno za razne kontrole ali podatke za prepis števcev ipd.
Več o serijskih številkah
12.3 Struktura artikla vzdrževanja
Tu določamo katere artikle (materiale, rezervne dele…) potrebujemo pri vzdrževanju te naprave. Glej: Strukture
izdelkov – vzdrževanje.
Konkretno postavko v strukturi povežemo z ustrezno tehnološko operacijo oz. postopkom (npr. Letni remont,
mesečno mazanje…) preko polja Tehno. V polje Variantni izraz se nam avtomatsko vpiše izraz /*tehvar*/ Tako se
nam bo v Delovni nalog prenesla potreba samo v primeru, da bo na Delovnem nalogu izbrana ta ista tehnološka
varianta postopka. Če ta izraz pobrišemo, se nam bo tisti artikel iz postavke strukture pojavil na vsakem nalogu (ne
glede na izbran tehnološki postopek).
12.4 Tehnologija artikla vzdrževanja
Osnova za Periodično planiranje in kasneje knjiženje opravljenega dela je Operacija tehnološkega postopka. Nujno
mora biti vpisana vsaj ena operacija, če hočemo kar koli razpisovati.
Najprej definiramo Teh. postopek, ki predstavlja plan (npr. mesečni plan, letni plan,...: za vsak tip plana - periode,
ki jo rabimo za napravo - vnesemo svoj postopek). Tehnološkemu postopku pa oddajamo operacije (ena ali več;
odvisno od kompleksnosti postopka).
Tehnološki postopek izberemo (kreiramo) s klikom na gumb >>. Tukaj lahko spreminjamo besedilo (npr.
Interventno popravilo). Ko izberemo postopek, vpišemo v tabelo standardne operacije (npr. Preventivno vzdrževanje
strojnih inštalacij). Nov zapis (operacijo posega – postopka) dodamo z F8 ali izborom Dodaj nov zapis (desni klik
miške). Nato nadaljujemo z vnosom ostalih teh. postopkov preko gumba >> (npr. mesečni pregled).
Več o vnosu operacij glej: Tehnologija izdelave.
Za vsak tehnološki postopek na podstrani plan artikla definiramo periodo (npr., letni plan – 1 x letno); na podstrani
Plan serijske pa povemo, kdaj je bil posamezen postopek nazadnje izveden za posamezno serijsko napravo.
12.5 Risbe artiklov vzdrževanja
Tudi napravi ali merilu lahko povežemo RISBO, ki je običajno načrt; ki vsebuje lahko več datotek. Za ostale
datoteke priporočamo uporabo Priponk.
Glej tudi: Osnovni podatki risb.
12.6 Klasifikacije na artiklih vzdrževanja
Artikle (naprave/merila) lahko združujemo - grupiramo v skupine - za kar je najbolj priročna uporaba klasifiakije.
Glej tudi: Klasifikacija.
12.7 Plan artiklov vzdrževanja
Osnova za generiranje DN za periodično vzdrževanje je Plan, ki ga določamo na nivoju Artikla.

Velja za vse Serijske, ki pripadajo temu artiklu kar nam prihrani čas vnosa (če imamo npr. 100 enakih metrov).
Kasneje pa na nivoju serijske določimo le odstopanje od teh podatkov (npr. datum zadnjega posega).
Na tej maski določamo podatke za periodično planiranje vzdrževanja za posamezen postopek – poseg. Plan za
postopek lahko določamo za ident (za vse serijske št. te naprave na enkrat) ali pa za konkretno serijsko številko
naprave (Na podstran Plan Serijske; najprej pa mora biti vpisan Plan Artikla). Kar vnesemo za ident (osnovno
napravo) velja za vse serijske številke, če ta podatek ni posebej vnesen za posamezno napravo (serijsko – na
podstrani Plan Serijske).
Podatki na tej strani:
Tehnološki Iz seznama izberemo želen tehnološki postopek, ki smo ga predhodno ustvarili na zavihku
postopek Tehnologije.
Zadnjič Tu vnesemo datum, ko je bila naprava zadnjič vzdrževana po postopku, ki smo ga izbrali na oknu
vzdrževano Postopek (in je tudi viden na tej maski -> Postopek). To običajno vnesemo prvič, ko vnašamo
osnovne podatke posega. Kasneje se nam ta datum sam vpisuje, ko zaključimo operacijo na
delovnem nalogu.
Perioda Določimo časovno vrednost (tednov, mesecev, let.… odvisno od izbranega tipa periode) v okviru
katere se mora postopek ponoviti.
Tip periode Tu imamo možnost izbire naslednjih tipov periode: leto – L, mesec – M, teden – T, dan – D, ur – H,
Enot števca – S. V primeru da izberemo tip periode Enot števca- se nam pojavi editabilno polje Po
števcu.
Zadnjega v Če izberemo to možnost nam bo plan vedno postavil datum začetka vzdrževanja po temu postopku
mesecu na najbljižji zadnji dan v mesecu (glede na izračunan datum po planu: zadnji datum vzdrževanja +
perioda).
Dan v tednu Tu izberemo na kateri dan v tednu naj postavi datum začetka vzdrževanja (glede na izračunan
datum po planu: zadnji datum vzdrževanja + perioda) Npr. če hočemo postopek izvajati vsak petek,
potem določimo: perioda:1, tip periode: T –Teden, Dan v tednu: 6 – Petek.
Dni Enake postopke lahko vzdržujemo s skupnim delovnim nalogom. Tako moramo določiti obdobje v
združevanja katerem se nalogi združujejo. Primer: če je obdobje združevanja 20 dni, se v tem obdobju vsi enaki
postopki, združijo v en nalog.
Števec zač. Tu vnesemo števec, ko je bila naprava zadnjič vzdrževana po temu postopku.
Opomba Vnašamo razne opombe.
Kdata Namenjeno za razne kontrole ali podatke za prepis števcev ipd.
Primer za periodično servisiranje avtomobila
tu vpišemo kilometre pod parametrom: /KPerioda=

kjer npr vpišemo: 15000, 45000,8000 npr. da se pri teh kilometrih mora izvessti redni servis
V kontrolnih podatkih potnega naloga vključimo kontrolo: KontrDokPot_VpisStevec
ki bo števec iz Potnega naloga prepisalo na serijsko, če je v šifrantu vozil šifrant povezan z
osnovnim sredstvom in serisjka z osnovnim sredstvom.
Glej tudi točko 4.0 Vzdrževanje.
12.8 Vzdrževalni delovni nalogi
Okno je namenjeno prikazovanju delovnih nalogov za področje vzdrževanja. Za prikaz mora biti predhodno
nastavljen nastavljen upravljalni center vzdrževanja in stikalo MRP_PlanVzdDn. Plan vzdrževalnih delovnih nalogov
se izvaja ločeno od planiranja proizvodnje in nabave. Plan vzdrževalnih nalogov se izvaja za artikle, ki jih
vzdržujemo oziroma za serijske številke posameznih artiklov, izvaja pa se ločeno od planiranja proizvodnje in
nabave. Nastavitve artiklov in serijskih številk se opravljajo v oknu Proizvodnja - Vzdrževanje - Naprave.
Delovne naloge vzdrževanja lahko vnašamo tudi ročno.
Seznam je razdeljen na glavo in postavke. V glavi so filtrirna polja, s pomočjo katerih iščemo določen delovni nalog.
Ta polja so: upravljalni center, projekt, DN (delovni nalog), Ident, Klasifikacija, Termin (OD-DO), statusi DN in polje
GP.
Polje Gant. - če je izbrano se nam prikaže gantogram - grafični prikaz zaporedja operacij (če ima uporabnik
shranjene kolone ne dela).
Polje Slike - če je izbrano se za izbran DN prikaže tudi slika (če jo ima). Glej tudi: Nastavitve prikaza slik (za
skrbnike).
Pomen statusov DN:

Delovni nalogi so glede na trenutno stanje lahko:
PL planiran Delovni nalog je posledica obdelave preplaniranja. Nastal je na osnovi potrebe. Potrebe so lahko
posledica delovnih nalogov (POT) ali posledica naročil kupca (NAR). DN s tem statusom obdelava za
preplaniranje avtomatsko prilagaja trenutnim potrebam (briše, spreminja količine in termine).
PF fiksno Ta status dobijo nalogi, ki jih ročno spremenimo (količino, termin ali drugi parameter) ali nalogi, ki jim
planiran namerno spremenimo status. DN s tem statusom obdelava za preplaniranje ne spreminja.
LN lansiran Ta status dodeljujemo ročno delovnim nalogom, ki jih damo (lansiramo) v proizvodnjo. Ko ima DN ta
status pomeni, da se že izvaja ali se bo kmalu pričel izvajati. Tudi na take DN obdelava preplaniranje
ne vpliva.
LA lansiran Za DN, ki so delno realizirani. Status se avtomatsko popravi ob knjiženju opravljenega dela ali izdaje
aktiven (porabe) materiala na DN. Preplaniranje ne vpliva na te naloge.
KO končan Status pridobi končan DN. Lahko avtomatsko, če so izpolnjeni pogoji: opravljeno vse predvideno delo,
porabljen ves planiran material, narejen prejem na skladišče. Status se lahko postavi tudi ročno.
Delovni nalogi s tem statusom, ne vplivajo več na plan izdelave (nabave), obremenitev kapacitet ipd.
NP Je poseben tip naloga, ki je posledica napovedi v prodaji. Vsi podatki o delovnih nalogih se nahajajo v
napoved modulu Proizvodnja – Planiranje - Delovni nalogi in v celoti definirajo stanje delovnega naloga. Tabela
je razdeljena na več zavihkov: Seznam, DN, Knjiženje, Potrebe, Tehnologija, Plan in Sporočila.
GP Glavni plan je polje, s katerim zaznamujemo delovne naloge, ki se vodijo kot glavni plan. Priročno je za
lažje in hitrejše iskanje delovnih nalogov, ki smo jih tako zaznamovali na Strani DN in sicer z
aktiviranjem polja Glavni plan. V seznamu ji vidimo kot Tip delovnega naloga.
Postavke seznama:
Projekt Šifra projekta vzdrževanja na katerega so vezani posamezni vzdrževalni posegi.
Status DN Iščemo lahko delavne naloge, ki imajo naslednje statuse; NP - napoved, PL - planirani, PF - fiksno
planirani, LN - lansirani, LA - aktivni in KO - končani delovni nalogi. Podrobna razlaga statusov je
opisana zgoraj.
Tip Označeni so delovni nalogi glavnega plana. Glej razlago statusa GP zgoraj.
DN Številka delovnega naloga
Ident Ident, ki ga izdelujemo
Količina Količina artikla, ki jo moramo izdelati.
Izdelano: V primerih, ko je nalog že v izdelavi (je statusa LA), je tu prikazana količina izdelkov, ki so že
izdelani, se pravi delno ralizirana količina DN.
Termin - zač., Določimo ga lahko na podlagi začetka izdelave delavnega naloga, končanja delavnega naloga in
kon. koledarsko.
Št dni Število dni do starta DN. Če je termin že pretekel, je št. dni obarvano rdeče in ima predznak minus.
Upravljalni Navedene (na razpolago) imamo samo upravljalne centre, ki so tipa vzdrževanje.
center
Datum Naveden je datum, ko je planer nalog lansiral.(odgovornost zanj prevzame proizvodnja).
lansiranja
Kontna Označuje, kam spada strošek naloga v finančnem računovodstvu.
skupina
Klasifikacija Klasifikacijski ključ služi za lažje iskanje določenega identa ali za grupiranje izdelakov za potrebe
analiziranja podatkov.
Opombe Rezervno polje. Služi vpisu posebnosti naloga, ali dogovorjenih specifičnih podaktkov podjetja.
Izpis Kontrola, ali je bil DN natisnjen ali ne.
Prioriteta Če imamo dogovorjene nivoje prioritet nalogov.
Kreirano Kdaj je bil nalog kreiran.
Spremenjeno Kdaj so bili zadnjič spremenjeni podatki delovnega naloga.
Datum Podatek je vpisan, če prikazujemo naloge statusa KO. Tedaj se vidi datum, ko je bil nalog zaključen.
končanja
Na gumbu obdelave so različne akcije, ki omogočajo krmiljenje več delovnih nalogov istočasno.
Nekatere so opisane v nadaljevanju. Na meniju se lahko pojavijo različne akcije v odvisnosti od
nastavitev in potreb uporabnika.
Fiksiranje, Lansiranje, Aktiviranje, Končanje delovnega naloga
Delovnim nalogom spreminjamo status tako da kliknemo na tisto akcijo v kateri status želimo
izbrani.
Delavniška dokumentacija
Klik na to akcijo odpre okno s seznamom vseh dokumentov, ki so potrebni za izvajanje delovnega
naloga. Dokumente, ki jih potrebujemo oziroma želimo tiskati označimo z klikom v polje Za Izpis in
jih izpišemo.
Vzdrževanje preplaniraj
Izvede se preplaniranje vzdrževalnih delovnih nalogov. Nastavitve za obdelavo izvede skrbnik.
Preterminiraj delovni nalog

Akcijski gumb Preterminiraj delovne naloge omogoča ponovno preplaniranje delovnega naloga.
Delovni nalog, ki ga želimo preplanirati označimo in ga preplaniramo.
Uporaba delovnega naloga

Klik na to akcijo nam odpre okno, ki prikaže kje vse je izbrani delovni nalog vezan. Ta akcija je v
veliko pomoč pri brisanju delovnih nalogov.
Avtomatska izdaja vseh potreb

Klik na akcijo Avtomatska izdaja vseh potreb, sproži avtomatsko izdajo potreb za naloge, ki smo jih
označili (Ctrl + klik). V komerciali - skladiščnem poslovanju avtomatsko knjiži v dokument, ki smo ga
predhodno nastavili za knjiženje izdaj materiala v proizvodnjo. Istočasno tudi razknjiži zaloge in
konča potrebe materiala za delovne naloge. Če materiala ni na zalogi izdela tudi naročilo v Planu
nabave. Po končani akciji program odpre naslednje okno, ki javi število izdanih, poknjiženih in
končanih potreb ter število ne poknjiženih potreb. Ne poknjižene so lahko, če ni materiala na zalogi
ali pa niso potrebe materialnega značaja temveč so polizdelki.
12.9 Vzdrževanje - pregledi in analize
V pregledih in analizah vzdrževanja pregledujemo seznam naprav (meril), po serijskih številkah.

Hkrati lahko filtriramo po prvem datumu potrebnega vzdrževanja (Datum od in Datum do). Če naprava (merilo)
nima planiranega vzdrževalnega naloga in ga hočemo vseeno dobiti na seznamu; moramo datume v filtrih pobrisati.
Hkrati lahko tukaj iščemo tudi napravo glede na Inventarno številko (če je naprava povezana z osnovnih sredstvom)
oz. po nahajališču inventarne številke.
Dvoklik na serijsko številko nam odpre okno kjer lahko urejamo podatke te serijske oz. pregledujemo vse DNje te
serijske.
Dvoklik na Ident pa nam odpre okno Naprave, kjer imamo možnost na zavihku Serijske dodajati novo serijsko ali pa
ažurirati Plan vzdrževanja Artikla.
Na seznamu Pregledi in analize vzdrževanja lahko s pomočjo tipke F5 tudi kopiramo -> kreiramo nov artikel z novo
serijsko številko, kjer se podatki kopirajo iz pozicioniranega artikla.
Glej tudi:
Vzdrževanje
Osnovna sredstva
13. MATIČNI LISTI
Matični listi so namenjeni po prodajnim aktivnostim na posameznih strojih. Vsak izdelek dobi še svojo serijsko
številko, na to številko pa so vezani razni podatki - serijska številka + dodatni podatki tvorijo matični list stroja in
naprave. Ta evidenca nam omogoča za vsak izdelek voditi posebnosti na tem stroju, evidentirati ključne sestavne
dele, voditi na katerem DN je bil izdelan in voditi montažne ter servisne naloge. Omogoča tudi statistike kdaj in
kateri stroji so imeli katere posege (okvare ali redna vzdrževalna dela), v povezavi z modulom vzdrževanje, pa lahko
tudi načrtujemo vzdrževanje posameznega stroja. Matični list lahko služi tudi kot priloga k dobavnici, saj so na njem
vse osnovne karakteristike stroja.
Matični listi so vezani na serijske številke izdelkov, preden začnemo vnašati matične liste, moramo odpreti vsaj eno
serijsko številko ročno. Pri vnosu matičnih listov moramo vnesti vsaj ident artikla in serijsko številko (prvič ročno). V
nadaljevanju se ponujajo zaporedne številke avtomatsko - serijske številke. Ko izdelujemo več enakih strojev, lahko
dodamo več matičnih listov istočasno s pomočjo obdelave.
PODATKI NA SEZNAMU:
Številka mat. lista, Ident, Naziv identa, Dodatni opis identa, Dokument, DN, Kupec, Naziv, Garancija velja do,
Priponke (št. vezanih priponk. Dvoklik na polje odpre okno s seznamom priponk), Razni dokumenti (št. vezanih
raznih dokumentov. Dvoklik na polje odpre okence s seznamom vseh vezanih raznih dokumentov), Projekt.
OSNOVNI PODATKI:
Ident Številka in naziv identa vzdrževane naprave.
Opis identa Dodatni opis identa.

Številka Zaporedna številka stroja iz enotne evidence serijskih številk. Lahko se vnaša še na delovni
matičnega lista nalog, dokumente (naročilo kupca, dobavnica, faktura) ali se vodi kot samostojna evidenca.
Status Status vzdrževane naprave (aktiven, v razvoju, iz uporabe).
Opis matičnega Poljuben dodatni opis matičnega lista.

lista
Serijska številka Namenjena je skupini serijskih številk. Vsak stroj ima svojo serijsko številko, če želimo
posamezno serijo grupirati v skupino, to oznako vpišemo v to polje.
Veljavnost kosov Datum veljavnosti kosovnice projekta.
Napetost, Prosti polji za oznako priključne električne napetosti in frekvence.

Frekvenca
Barva S kakšno barvo naj bo barvan izdelek (RAL ali opisno).
Tipska tablica Na kakšen način je označen stroj. Šifrant si izdela uporabnik sam (nastavitev
DDLB_TIP_TABLICE).
Jezik označevanja V katerem jeziku so napisi in tablice.
Način transporta Predviden način transporta iz določenega komercialnega dokumenta (npr. Naročila kupca,
dobavnice). Dokument povežemo z matičnim listom s pomočjo akcije na dokumentu
(Akcija_MRPDok_M_06).
Ident projekta Pri odpremi več strojev v enem projektu, lahko pripravimo kosovnico projekta. Sistem omogoča
izpis vseh podatkov enega projekta. Kosovnica projekta je standardna, z vpisom identa v to
polje, pa vse matične liste vežemo v en projekt. Ni vezano na dejanske projekte v programu.
Pozicija Zaporedna - pozicijska številka stroja v določenem projektu.
Opomba Poljubna opomba za matični list.
Odgovorni Komercialist odgovoren za posel. Običajno oseba iz dokumenta vezanega na matični list
komercialist (Naročilo kupca ali Pogodba).
Odpremil Oseba, ki je odpremila izdelek kupcu.
Datum odpreme Datum, ko je izdelek bil odpremljen kupcu.
Število tovorkov Koliko tovorkov je bilo odpremljenih - v koliko paketih je posamezen stroj pakiran.
Primopredaja Datum podpisa primopredajnega zapisnika.
Datum zagona Datum zagona naprave na delovnem mestu.
Garancija začetek Določimo datum od katerega želimo, da začne veljati garancija. Na izbiro imamo datum
odpreme, primopredaje ali datum zagona.
Trajanje Vnesemo trajanje garancije v mesecih.
Garancija velja do V to polje se izračuna datum do katerega velja garancija, na podlagi polj garancija začetek in
trajanje.
Projekt/Posel Prikazujemo Projekt na postavi, ki je vezana na ta Matični list (glej točko tranport kako
povežemo). Posel je lahko posel Projekta, če ni tam vpisan pa posel dokumenta postavke
matičnega lista.
GUMB Priponke Na posamezen matični list lahko pripnemo več različnih dokumentov, na način kot je opisan v
poglavju Priponke.
GUMB Razni Pregled povezanih raznih dokumentov in dodajanje novih (Desni klik - Dodaj nov zapis). Glej
tudi poglavje 3. točka 1.10 - Razni dokumenti.
dokumenti
OSTALI ZAVIHKI MATIČNIH LISTOV:

Matični listi - Podrobnosti.
13.1 Matični listi - Podrobnosti

SERVIS-RD:
Zavihek je namenjen prikazu pomembnejših sestavnih elementov, ki jih vsebuje stroj, oz. zgodovini vseh delov, ki
smo jih vgradili v stroj. Rezervne dele lahko na napravo priklopimo s katerim koli dokumentom, ki ima definiran tip
prometa Izdaja (npr. dobavnica DO1).
Odgovorna Oseba, ki preveri delovanje stroja in je odgovorna za končno kontrolo.
oseba
Datum izdelave Datum izdelave stroja ali kontrole izdelka.
Opomba Opisni komentar kontrole, opažanja pri testnem zagonu stroja, ostale nepravilnosti opažene pri
kontrole kontroli.
Tabela pomembnejših elementov:

Za določene artikle, ki so vgrajeni v stroj, lahko vpišemo tovarniške številke (npr. elektromotorji, elektronika, gonila
ipd.). Vnašamo ident, tovarniško številko proizvajalca in količino, opombo, Garancijsko dobo (v mesecih) za ta
rezervni del (če je drugačna od matičnega lsita ali pa je bil rezervni del zamenjan kasneje).
Za povezavo kasneje dobavljenega rezervnega dela iz dobavnice, s katere smo dobavili na to tabelo uporabimo
akcijo Dodaj izbrane postavke na matični list ( Akcija_MRPDok_M_07), za označeno postavko mrp
dokumenta, ki doda ta rezervni del na listo in vpiše povezavo do postavke dokumenta.
DN:
Prikazani so vsi delovni nalogi vezani na ta matični list (izdelava, montaža, servis),... Na oknu so omogočeni osnovni
filtri Status, Projekt, Termin od - do. V kolonah prikaženo glavne podatke vsakega DN.
Iz naročila Servisa lahko neposredno kreiramo Servisni DN za popravilo s pomočjo akcije: Kreiram Servisni DN za
postavko (Akcija_MRPDok_M_08), ta kreira DN na vzdrežvalnem UCju DNja (da to ne vpliva na plasnko kartico, ter
DN poveže z ustretno serijsko številko matičnega lista).
Kolona kontrola: Z dvoklikom na šifro meritve se odpre kontrolnih postopek operacije na tem DNju. Če je bilo več
operacij z kontrolnimi postopki na tem DN se odpre zadnja operacija s kontrolnim postopkom.
DOKUMENTI:
Prikazani so vsi dokumenti vezani na izbrani matični list (naročila, pogodbe, dobavnice ...).
Postavke Prikaz vseh dokumentov, ki imajo v polju Serija vpisan trenutno pozicioniran matični list (tipično
dokumenta naročilo, račun, dobavnica).
Pregledi Prikaz vseh dokumentov, ki so bili posredno vezani na matični list preko akcije (Dodaj izbrane
postavke na matični list - na osnovnem oknu Dokumenta). To so lahko razne ponudbe rezervnih
delov, izdajnice, računi servisa.
DODATNI PODATKI:
Dodatni podatki posameznega izdelka se lahko vodijo tudi za vsak matični list posebej. Če so podatki enaki kot na
artiklu / identu, jih lahko prenesemo z obdelavo Prenos dod. podatkov iz identa. Tako kot na dodatnih podatkih
identa imamo tudi tu filter za izbiro določenega tipa podatkov, filter za prikaz samo tistih podatkov kjer je vnesena
vrednost in filter za prikaz dodatnih podatkov po serijskih številkah.
RAZNI DOKUMENTI:
Na zavihku prikazujemo povezave matičnih listov z raznimi dokumenti. Nov dokument pripnemo na seznamu
matičnih listov ali na zavihku Osnovni podatki, s klikom na gumb razni dokumenti. Imamo tudi možnost filtriranja
dokumentov s potrditvenim poljem Dokumenti artikla, ki nam omogoči, da pregledujemo razne dokumente samo za
aktivno serijsko, ali za vse serijske aktivnega artikla.
Glej tudi:
Matični listi - Seznam in osnovni podatki.
14. Tehnični dokumenti
V proizvodnem modulu lahko uporabljamo različne tehnične dokumente, ki so vezani direktno na proizvodnjo.
Navadno gre za dokumente, ki zaloge ne izdajajo ali prejemajo, ampak enostavno preko njih beležimo določene
tehnične spremembe, pripravljamo razrezne liste, ...itd.
Glej tudi:
14.1 Dokumenti v proizvodnji
14.3 Razni dokumenti
Dokumenti v proizvodnji
Seznam proizvodnih dokumentov je standarden seznam dokumentov, ki so vezani na proizvodni modul.
Za opise polj in delo z dokumenti glejte 1.1 Seznam dokumentov.
Osnovni prikaz: 14.Tehnični dokumenti

14.2 Pregledi - analize proizvodnih dokumentov
Glej tudi: Pregledi in analize prodaje

Osnovni prikaz: 14.Tehnični dokumenti
RAČUNOVODSTVO
V. RAČUNOVODSTVO
1. FINANČNO RAČUNOVODSTVO
1.1 Dokumenti - seznam
1.1.1 Dokumenti - Dokument
1.1.2 Dokumenti - Konto kartica
1.1.3 Dokumenti - Bilanca
1.1.4 Dokumenti - Sporočila
1.1.5 Dokumenti - Povezave
1.2 Davčna evidenca
1.3 Zapiranje
1.4 Plačilni nalogi
1.4.1 Plačilni nalog - Seznam
1.4.2 Plačilni nalog - Osnovni podatki
1.4.3 Plačilni nalog - e-Plačila
1.4.4 Plačilni nalog - e-Plačila Liste
1.4.5 Plačilni nalog - Izbira plačil
1.4.6 Plačilni nalog - Izbira plačil iz dok
1.5 Plačila v tujino
1.6 Obresti
1.6.1 Sifrant obresti
1.6.2 Dokument obresti
1.7 Prenosi podatkov
1.7.1 Prenos računov iz prodaje
1.7.2 Prenos dokumentov iz blagajne
1.7.3 Postopek za prenos bančnih izpiskov
1.7.4 Prenos prejetih E-računov iz UJP.
1.8 Obdelave
1.9 Šifranti
1.10 Blagajna
1.11 Kompenzacije
1.12 Pregledi in izpisi
1.13 Analize
1.13.1 Plan
1.13.2 Stroškovne - prihodkovne analize
1.13.3 Šifrant finančnih planov
1.14 Konsolidirana bilanca
2. FINANCE
2.1 Dokumenti in Krediti
2.2 Bančne garancije
2.3 Krediti (šifrant)
3. OSNOVNA SREDSTVA
3.1 Osnovna sredstva
3.1.1 Premiki
3.1.2 Klasifikacija
3.1.3 Dodatni podatki
3.1.4 Komentarji
3.1.5 Otvoritve
3.1.6 Obračun OS
3.1.7 Deleži po SM
3.1.8 Stanje OS
3.1.9 Sporočila
3.3 Inventura
3.4 Šifranti za osnovna sredstva
4. POTNI NALOGI
4.1 Šifranti za potne naloge
5. PLAČE
5.1 Delavci
5.1.1 Delavci - osnovni podatki
5.1.2 Delavci - dodatni podatki
5.1.3 Delavci - dodatni kadrovski podatki
5.1.4 Delavci - odbitki
5.1.5 Delavci - dopusti
5.1.6 Delavci - opombe
5.1.7 Delavci - posebni pogoji
5.1.8 Delavci - zgodovina
5.2 Kadrovska evidenca
5.2.1 Razni dokumenti
5.3 Pregledi in analize kadrovske evidence
5.3.1 Osebne zadolžitve - Kadrovski profili zadolžitve
5.3.2 Osebne zadolžitve - Plan osebne zadolžitve
5.4 Obračuni
5.4.1 Osnovni podatki
5.4.2 REK obrazci
5.4.2.1 Poročanje potnih nalogov
5.4.3 Delavci
5.4.4 Vnos podatkov
5.4.5 Obračuni OD
5.4.6 Statistika
5.5 Obdelave
5.5.1 Letna dohodnina
5.5.2 Izdelava obrazca M48
5.6 Šifranti za OD
5.7 Model obračuna plač
5.8 Splošni šifranti za model
5.9 Postopki
5.9.1 Postopek za obračun podjemne pogodbe
5.9.2 Postopek za obračun poslovodenja za poslovodno osebo
5.9.3 Postopek za vnos novega delavca
5.9.4 Akontacija plače in poračun plače
RAČUNOVODSTVO
Računovodstvo obsega sistemsko celoto knjigovodstva, računovodskega načrtovanja, računovodskega nadziranja in

računovodskega analiziranja sredstev, obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov, kakor tudi iz njih
izvedenih kategorij. Z računovodskim nadziranjem je zagotovljena pravilnost izkazovanja ekonomskih kategorij v
knjigovodstvu in računovodskem načrtovanju. Z računovodskim analiziranjem pa so pojasnjene razlike med
ostvarjevimi in načrtovanimi ekonomskimi kategorijami.
Računovodstvo je sestavljeno iz finančnega knjigovodstva, knjigovodstva saldakontov kupcev, dobaviteljev in
deloma likvidacije, materialnega knjigovodstva, knjigovodstva osnovnih sredstev in drobnega inventarja, potnih
nalogov in plač.
Osnova bolovanja v predpreteklem letu
Če je bil delavec na prehodu v novo leto na bolovanju, torej se je bolovanje v novem letu nadaljevalo iz prejšnjega
leta, je potrebno ročno dodati zapis za osnovo iz predpreteklega leta.
Ure nadomestil iz predpreteklega leta vpišemo pod rubriko Nadomestilo2 in in leto nadomestil pod rubriko Leto
nadomestil2.
Podatki se z xml datoteko prenesejo v rubrikov C pod zaporedno številko 17 oz. 18.
Pri tem pa ne smemo pozabit popraviti rubrike Nadomestilo1, torej ure katere program pri prenosu podatkov
prenese, ustrezno zmanjšamo.
1. FINANČNO RAČUNOVODSTVO
Modul finančnega računovodstva v celoti zagotavlja podporo vsem funkcijam računovodstva. Omogočeno je tako
materialno knjigovodstvo, vodenje glavne knjige s saldakonti, kakor tudi davčne evidence, obračun osnovnih
sredstev, blagajniško poslovanje in sistem za obračun potnih nalogov. Vse funkcije so narejene tako, da isti podatek
nikoli ne vnašamo dvakrat.
1.1 Dokumenti - seznam

1.2 Davčna evidenca
1.3 Zapiranje
1.4 Plačilni nalogi
1.5 Plačila v tujino
1.6 Obresti
1.8 Obdelave
1.9 Šifranti
1.10 Blagajna
1.11 Kompenzacije
1.13 Analize
Osnovni prikaz:
V. RAČUNOVODSTVO
1. Dokumenti - seznam
Tabelo za pregled in vnos podatkov o dokumentih dobimo na meniju Računovodstvo - Finančno računovodstvo
- Dokumenti. Na tabeli so poleg podatkov o dokumentih tudi ostali tehnični podatki, ki se navezujejo na
dokumente.
Vsa knjiženja, ne glede na katero vrsto dokumentov-VD se nanašajo, izvajamo na seznamu dokumentov ACC
(računovodstva). Za pravilno knjiženje, pa moramo biti pozorni in natančni pri izboru šifranta vrst dokumentov-
VDjev, kajti z njim krmilimo način vnosa podatkov dokumenta.
Uvoz E-računov!
Postopek za uvoz e-računov
Za lažje nadaljnjo razumevanje bomo knjiženje razdelili na tri dele:

- vnos glave dokumenta (opisani so podatki dokumenta),
- vnos davčnih postavk (knjižimo podatke za davčno evidenco),
- vnos postavk na konte (knjižimo postavke na pripadajoče konte).
KNJIŽENJE DOKUMENTA:
- Možnost dodajanja novega dokumenta je da v Filtrih na seznamu dokumenta izberemo VD npr. RP ter preberemo
dokumente ali pa brez prebiranja le-teh dodamo nov dokument. Na ta način bomo dodali VD, ki smo ga izbrali v
filtru VDja, v našem primeru RP. Glej: Postopek za vnos prejetega računa
Drugi način, je da ne izberemo VDja v filtru Seznama dokumentov ACC, ampak samo preberemo dokumente, ter se
nato postavimo na želeni VD, ki ga nameravamo dodati npr. RP in izvedemo dodajo novega dokumenta.
Na kakšen način dodamo nov dokument/zapis? Imamo več možnosti, ali pritisnemo F8, ali desni klik in izberemo
dodaj nov zapis, ali pa preko orodne vrstice Slika dodaj nov zapis.
- Vpišemo glavo dokumenta s pripadajočimi podatki, ki jih imamo npr. na prejeti fakturi dobavitelja. Če želite
vpisati dokument v tuji valuti ne pozabite izpolniti polja Valuta, kamor vpišete tujo valuto npr. USD, izberete
tečajnice ter Tečaj.
Davčna evidenca velja za STARA OKNA

- Kliknemo na Gumb Davčna evid. ali F7, s tem se nam vpiše glava dokumenta in nas postavi v davčno evidenco,
kjer nadaljujemo z vpisom podatkov v davčni evidenci. Ko s tem zaključimo vpišemo podatke-gumb Vpiši (to
funkcijo npr. uporabimo, če moramo Likvidirati prejeto fakturo) ali Vpiši+Knjiži in nadaljujemo s knjiženjem
postavk dokumenta v predhodnem oknu.
S 1.12.2013 za vnos davčnih postavk sei ni potrebno preseliti v okno davčne evidence z gumbom Davčna.evid. ali
F7, ampak je davčna evidenca pod glavo dokumenta. Področje davčnih postavk se prikaže, če vnašamo vrsto
dokumenta, ki ima lastnost, da se nanaša na vstopno ali izstopno evidenco. V nasprotnem primeru tega področja ne
vidimo.
Postavke dokumenta, ki jih vpisujemo po zaporedju kot so prikazane. Še opozorilo, ob vnosu npr. prejetih faktur
v tuji valuti, za katere morate vpisati Valuto, tečaj,... v teh primerih se vnaša tudi Devize Breme oz. Devize Dobro.
Prikaz polj Devize Breme, Devize Dobro je pri vnosu je krmiljen glede na nastavitev lastnosti vrste dokumenta in
sicer preko nastavitve na zavihku 'Detajlni podatki' polja Tuja valuta. Možne nastavitve so: Ni vnosa, Lahko eden,
Lahko več, Obvezno eden, Obvezno eden ali več. Če je nastavitev 'Ni vnosa' pri postavkah ni prikazanih teh polj.
Torej priporočilo:
če imate dokumente samo v domači valuti in je nastavite na VD-ju 'Ni vnosa', domača valuta npr. EUR se
avtomatsko izpolni ob vpisu dokumenta in je ni potrebno ročno izbirati.
- Vse skupaj se nam vpiše v bazo šele po tem ko kliknemo na gumb Vpiši.
Primer dokumenta knjiženje z novimi računovodskimi okni 1.12.2013 NOVO OKNO:

S 1.12.2013 je spremenjen način vnosa in sicer so na ekranu vsa področja: glava dokumenta, davčne postavke in
računovodske postavke.
VD vrsta dokumenta, ki ima lastnost davčega dokumenta (vstopna ali izstopna davčna evidenca)
Pojasnilo prehod iz področja glave dokumenta v področje davčne evidence in v področje računovodskih postavk.
Iz glave dokumenta se z enter/tab preselimo v področje davčne evidence ali pa, da postavimo fukus na področje
davčne evidence (nekam z miško kliknemo na področje davčne evidence).
Če je v glavi izbran vzorec in ima ta vzorec nastavljen tudi davčni vzorec, se davčna postavka predlaga po tem
vzorcu, če ne se predlaga po splošno nastavljenem davčnem vzorcu na izbrani vrsti dokumenta.
Če je v glavi dokumenta izbran vzorec, se računovodske postavke predlagajo po tem izbranem vzorcu. V primeru da
vzorca v glavi dokumenta ni, dodamo računovodsko postavko s
funkcijsko tipko F8 ali desni klik na miški 'Dodaj zapis'.
Iz davčnega področja se preselimo v področje računovodskih postavk, da postavimo fokus na področje
računovodskih postavk (nekam z miško kliknemo na področje računovodskih postavk).
VD vrsta dokumenta, ki ima lastnost davčnega dokumenta in lastnost, da se likvidira

Vsi, ki izvajate likvidacijo (ovrednotenje prevzemnic) iz okna računovodskega dokumenta, preverite nastavitev na
matičnem podatku vrste dokumenta polje Akcija po vpisu dokumenta. Nastavitev vrednosti polja
Akcija po vpisu dokumenta mora biti 'Ostane na strani'.
Ob vrnitvi iz likvidacije na računovodski dokument, se ne osvežijo podatki o spremembi statusa likvidacije in
vrednosti likvidiranega. Za osvežitev teh podatkov, kliknite na katero koli polje, ki podajajo informacije o likvidaciji
(pet polj): na katerem koli znesku ali statusu likvidacije. S tem klikom se podatki osvežijo.
VD vrsta dokumenta, ki nima lastnosti davčnega dokumenta

Če izbrana vrsta dokumenta nima lastnosti davčne evidence, se enter/tab preselimo v področje računovodskih
postavk ali pa postavimo fokus na področje računovodskih postavk. Če v glavi dokumenta imamo izbran vzorec, se
postavke predlagajo po izbranem vzorcu.
Dokument, ki ima lastnost otvoritvenega dokumenta

V primeru, da je dokument otvoritveni je to vidno v desnem spodnjem kotu glave dokumenta kjer piše 'Otvoritev'.
V nasprotnem primeru tega ne piše. Če smo se zmotili, lahko v dokumentu spodaj pod gumbom obdelave z akcijo
spremenimo status Otvoritev/Ni otvoritev.
POJASNILA POLJ IN PODATKOV po sklopih/zavihkih:

Kaj pomenijo modro obarvane kolone? Z dvojnim klikom na podatek, ali prazno polje na katerega se nanaša,
dobimo šifrant pripadajočih podatkov. S klikom na posamezno kolono lahko tudi sortiramo podatke po velikosti od
najmanjše do največje vrednosti (kolona se nam obarva svetlo modro), ali od največje do najmanjše vrednosti
(kolona se obarva v rdeče).
I. SEZNAM
Na seznamu VDjev lahko prikažemo dokumente, ki se nanašajo na različna obdobja, npr. letos, lani, po datumu
vnosa, po datumu dokumenta,...
Osnovni seznam - tabela dokumentov služi za iskanje (izbiranje) podatkov in za vzdrževanje vseh podatkov o
dokumentu. Na seznamu so prikazani glavni podatki dokumenta, ki ustrezajo kriterijem na zgornjem delu seznama:
VD (Vrste dokumentov), Termin, Obdobje, Datum vnosa, Številka dokumenta, Status dokumenta, Status likvidacije,
Partner, Uporabnik, Opis, Slika, Tip dokumenta.
Če v posamezno polje vnesemo neko vrednost (vrsto dokumenta, datum periode (od - do), datum vnosa (od - do),
številko dokumenta, uporabnika...) in osvežimo tabelo (preberi ponovno), se prikažejo dokumenti, ki ustrezajo
določenim kriterijem. Prazna polja pomenijo preberi vse zapise. Pri tej akciji, program opozori na možnost
daljšega čakanja, pri branju vseh zapisov.
POJASNILA FILTROV ZA PRIKAZ DOKUMENTOV:
VD Izbiramo lahko med različnimi VDji.
Št. Tu lahko iščemo po št. dokumenta, npr. točno določeno 13/0002, ali la 13/00 in se nam bodo
dokumenta prikazali knjiženi dokumenti, ki se začnejo na 13/0001, 13/0002,...
Status Vsi statusi, prost, v delu, potrjeno, odobreno, zavrnjeno.

dokumenta
Termin Izberemo datum po katerem želimo pregledovati podatke. Privzeta je vrednost po Datum PER
(merodajen za knjiženja v glavni knjigi=datum poslovneg adogodka), Datum Dokumenta, Datum
vnosa, Datum prejema dokumenta.
Obdobje Ko smo izbrali Termin izbora vpišemo še Obdobje za katerega želimo prikazati podatke. Obdobje na
katerega se nanaša dokument je celoten datum (dan, mesec, leto). Če pregledujemo otvoritveno
stanje je datum prazen. Dokumenti so sortirani po kriteriju naraščajoče številke dokumenta.
Status Izbiramo med različnimi možnostmi ovrednotenja prejemov s prejeto fakturo; za likvidacijo, delno
likvidacije likvidirano,...
Partner Vpišemo lahko šifro partnerja.
Uporabnik Vpišemo lahko uporabnika, ki je vpisan na posameznem dokumentu.
Opis Iskanje po opisu vpisanem v glavi dokumenta npr. račun.
Slika Če to stikalo vključimo, se prikaže priponka dokumenta, na katerem smo pozicionirani. S klikanjem
po dokumentih, se nam prikazujejo slike priponk. nastavitve so v stikalu
dwopc_d_dokum_acc_seznam kjer nastavimo vse potrebno (skrbnik sistema).
Tip Če smo na VD-jih določili v kateri tip dokumenta spada VD (več VD-jev lahko v isti tip dokumenta) , z
dokumenta izborom v spustnem seznamu izberemo tip dokumenta.
POJASNILA PRIKAZANIH KOLON / POLJ NA SEZNAMU DOKUMENTOV:
Z dvojnim klikom na katerokoli kolono (razen Stat.likv. in Šifra) se nam odpre osnovni dokumen.
Dvoklik => prikaže Pregled likvidacije.
Dvoklik => prikaže Pregled likvidacije.

Št.d Npr. prikazana vrednost 2 => prikaže se nam davčna evidenca, 2 pa pomeni, da imamo v davčni evidenci
knjižene 2 postavki.
Št.p Npr. prikazana vrednost 5 => prikaže se nam število vnosov v glavno knjigo
Prip. Če imamo v tem polju @ pomeni, da imamo temu dokumentu pripeto neko priponko (npr. skeniran
dokument). Omogočen je tudi stalni prikaz priponk na seznamu dokumentov. Lahko imamo tudi več priponk,
št. je prikazano poleg oznake priponke npr. 3@.
Stat. Dvoklik => prikaže pregled likvidacije
likv.
Na seznamu dokumentov je tudi gumb Obdelave, ki omogoča razne obdelave podatkov kot so:
Zapiranje razredov
Prenos ZAPADLIH terjatev/obveznosti na drugi konto
Prenos ZAPADLIH terjatev/obveznosti do DatPER na drugi konto
Obrni status PROST / ODOBRENO
Vpisi Davcne postavke za eRacun-XML
Generiranje datoteke GK - elektronska oblika
Generiranje datoteke VSTOPNEGA DDV od 1.1.2010 naprej za inšpekcijo
Generiranje datoteke IZSTOPNEGA DDV od 1.1.2010 naprej za inšpekcijo
Uvoz POBOT - XML
Dodaj pripono na sklice ... za izbrane dokumente
Dodaj pripono na sklice ... za izbrane dokumente
UVOZ računov v XML obliki
Opis delovanje posamezne obdelave dobimo na vprašaju (?) na seznamu obdelav.

1.1.3 Dokumenti - Bilanca
Osnovni prikaz: 1. FINANČNO RAČUNOVODSTVO
Z izborom zavihka Dokument ali pri dodajanju novega zapisa, se odpre okno za vnos podatkov za knjiženje dokumentov. Podatke
lahko izpolnjujemo zaporedno (Tab/Enter) ali z izbiro polj z miško.
1. del: Glava Dokumenta

VD (vrsta dokumenta)
Vrsta dokumenta je predhodno nastavljena v meniju Sistem - Skupni šifranti - Vrste dokumentov modul Računovodstvo. Na
meniju dokument si vrsto dokumenta samo izberemo.
Dokument Številka: Številka dokumenta je obvezen podatek in nam pomeni identifikacijo samega dokumenta. Lahko je
številka ali črka in kateri koli drugi znak. Številko dokumenta lahko nastavimo na ročno, ročno-avtomatsko in
avtomatsko vnašanje.
Datum Datum obračunskega obdobja: Datum obračunskega obdobja nam pove na katero obračunsko obdobje se nanaša
poslovnega dokument. Sestavljen je iz dneva, meseca in leta. Če nimamo podatka na kateri dan se nanaša dokument, tedaj
dogodka knjižimo dokument na zadnji dan v pripadajočem mesecu, lahko pa tudi kateri koli drugi dan. Lahko dobimo
sporočilo, da je datum zaklenjen. to pomeni, da smo za to vrsto dokumenta že zaklenili datum knjiženja in nimamo
pravice knjižiti več v to obračunsko obdobje, bodisi ker je že zaključeno to obračunsko obdobje, ali je zaklenjen
datum samo pri tej vrsti dokumenta. Zapiranje in odpiranje obračunskega obdobja imamo v meniju Sistem -
Skupni šifranti - Vrste dokumentov, projekt Računovodstvo.
Opis V opis vnesemo lahko poljubno vnašamo komentar oziroma razne oznake.
Likvidator Oseba (Referent): Referent je oseba, ki ima dovoljenje za dostop do njemu dodeljenih dokumentov. Referenta pa
moramo najprej klasificirati. Klasificiramo pa v meniju Sistem – Skupni šifranti - Osebe.
Status Prikazujemo status dokumenta, npr. Prost-rumeno,....

dokumenta
Zunanji Zunanja številka dokumenta: Zunanja številka dokumenta je lahko številka, oznaka ali datum, ampak mora biti
dok. enaka tisti na dokumentu. V zunanjo številko, če knjižimo prejete račune vpišemo dobaviteljevo številko računa.
Datum Je datum izdaje dokumenta.

dokumenta
Datum Vpišemo datum ko prejmemo dokument (prepišemo datum iz npr. Žiga prejeto pri prejetih fakturah).
prejema
dokumenta
Komentar V komentar lahko vpišemo poljubni komentar. Če je komentar večji, z dvoklikom na polje se odpre večje okno, kjer
lahko vnesemo komentar.
Partner V polje vpišemo šifro poslovnega partnerja, katerega dokument knjižimo. Šifro partnerja lahko dobimo tudi z
dvojnim klikom na polje partner. V primeru, da je davčni dokument in želimo vnesti davčne postavke pa tega
podatka nismo izpolnili dobimo opozorili 'Prej vnesi partnerja'.
Rok plačila Računanje roka plačila je mogoče na več načinov:

(Valutacija)- Na vrsti dokumenta imamo možnost že več časa določiti način izračuna roka plačila. Še enkrat objavljamo pravila
izračunanja roka plačila in sicer:
Prazno; datper+P.dni,+15; datdok+P.dni,+15; datper+P.dni,prazno in datdok+P.dni,prazno
- prazno Predlog roka plačila bo prazen.
- datper+P.dni,+15 Predlog roka plačila se izračuna. Datumu PER se prišteje število dni zapisanih pri poslovnem
partnerju. Kateri dnevi se prištejejo iz komercialnih podatkov poslovnega partnerja ali dni za plačilo podatkov kupca,
ali dni za plačilo podatkov dobavitelje je odvisno ali je vrsta dokumenta vstopna ali izstopna davčna evidenca. Če
dnevi niso zapisani se prišteje 15 dni.
- datdok+P.dni,+15 Predlog roka plačila se izračuna. Datumu dokumenta se prišteje število dni zapisanih pri
poslovnem partnerju. Kateri dnevi se prištejejo iz komercialnih podatkov poslovnega partnerja ali dni za plačilo
podatkov kupca, ali dni za plačilo podatkov Dobavitelje je odvisno ali je vrsta dokumenta vstopna ali izstopna
davčna evidenca. Če dnevi niso zapisani se prišteje 15 dni.
- datper+P.dni,prazno Predlog roka plačila se izračuna. Datumu PER se prišteje število dni zapisanih pri
podatkov kupca, ali dni za plačilo podatkov Dobavitelje je odvisno ali je vrsta dokumenta vstopna ali izstopna
davčna evidenca. Če dnevi niso zapisani je predlog roka plačila prazen.
- datdok+P.dni,prazno Predlog roka plačila se izračuna. Datumu dokumenta se prišteje število dni zapisanih pri
podatkov kupca, ali dni za plačilo podatkov dobaviteljev je odvisno ali je vrsta dokumenta vstopna ali izstopna
davčna evidenca. Če dnevi niso zapisani je predlog roka plačila prazen.
- Paziti pa moramo sledeče: če računamo zapadlost iz datuma per, ki je pred šifro poslovnega partnerja MORAMO
IZPOLNITI PRVO šifro partnerja šele nato datumper, da nam valuto zapadlosti pravilno izračuna.
Predlog se izvrši, če je rok plačila prazen. V primeru, da zamenjamo poslovnega partnerja in imamo pred tem že
izpolnjen rok plačila, se ta ne spremeni glede na novo izbranega partnerja. Če ga želimo spremeniti, ga moramo
spremeniti ročno.
Dodatni rok Redko uporabljamo.

plačila
Način V tem oknu izberemo možnosti poravnave. Vnašamo pa jih v šifrant, ki se nahaja v meniju Sistem - Skupni
plačila šifranti - Načini plačila.
Plačilni V tem polju določimo način kreiranja plačilnih nalogov. Možnosti izbora so naslednje:
nalog - Prazno – to pomeni, da bomo plačilni nalog kreirali iz postavk.
- Za prenos – izberemo če želimo plačilne naloge kreirati iz dokumentov.
- Prenešeno – pomeni, da je plačilni nalog že narejen.
Kaj bomo izbrali ob vnosu je odvisno od načina dela. Ali bomo izdelovali Plačilne naloge iz postavk (Prazno), ali iz
dokumentov (Za prenos).
Koda Šifranti plačil Kode namena (novo) in Vrste posla

namena in Šifranti plačil so zakonsko določeni. Vnos v polje je obvezen pri plačilu s plačilnimi nalogi. Šifrante plačil pa vnašamo
Vrsta posla in ažuriramo v meniju Računovodstvo -> Finančno računovodstvo -> Šifranti -> Splošni šifranti -> Koda
namena/Vrste posla pri plačilnih nalogih.
Odobreni Odobreni znesek nam omogoča vpis zneska, ki se bo izpisal na plačilni nalog ne glede na kakšno vrednost se nanaša
znesek dokument.
Kontrolni Kontrolni znesek je vsota vseh knjiženih zneskov (v breme ali dobro) na skupen dokument. Potrebujemo za pregled
znesek dokumentov, ki niso še knjiženi v davčni oziroma glavni knjigi ter pri izdelavi virmanov.
Posel Vpisujemo posel iz šifranta poslov.
Račun Poravnalni/komercialni račun nam omogoča poslovanje preko bank in uprave za javna plačila. V polju ni potrebno
računa ročno izbrati. Račune vnašamo pri matičnem podatku poslovnega partnerja na zavihku Računi. Enega od
računov lahko označimo za privzetega, tega bo pri izdelavi plačilnega naloga izbralo. Če pa želimo določiti
drugačnega od označenega privzetega ga v polju izberemo.
Sklic Sklic nam omogoča prepoznavanje pri plačevanju. Je točno definiran s strani partnerja (dobavitelja). Vnos je
razdeljen na dve polji. Prvo je izbor predpone, v drugo se vnaša model, presledek in ostali del sklica/reference.
Podatke, ki smo jih vnesli se bodo zapisali na plačilnem nalogu v polje Referenca prejemnika.
Pri ročnem vnosu plačilnega naloga, z izpolnitvijo ali iskanjem poslovnega partnerja prejemnika, se v polje referenca
prejemnika predlaga nestrukturirana referenca 'NRC' v primeru, da država na matičnih podatkih tega partnerja ni
Slovenija.
RAZLAGA: Polje referenca prejemnika omogoča vnos strukturirane (SI ali RF) ali nestrukturirane reference (prost
vnos NRC). Strukturirano referenco omogočata oznaki SI ali RF. Pri uporabi oznaka SI ali RF se navede model
oziroma kontrolna številka in še ostala vsebina reference.
Z referenco SI se omogoča nadaljnja uporaba modelov za sklic na številko odobritve in obremenitve.
Valuta
Pri vnosu nam lahko izbiramo tudi valuto v kateri bi radi knjižili dokument. V tem polju si valuto lahko samo
izbiramo, vnašamo in določimo prikaz pa jih v meniju Sistem - Skupni šifranti - Valute.
Tečajnica, Če knjižimo devizni dokument lahko vpišemo tečaj. Tedaj se bo v nadaljnjem knjiženju devizni znesek programsko
tečaj preračunal v eur-e. S tipko F9 lahko v to polje prepišemo tečaj iz tečajne liste na dan - datum obračunskega
obdobja (datum Per dokumenta), če na ta dan ni tečaja pa zadnji preneseni datum.
DDV Datum davčnega obdobja. Ta datum je osnova za izpis davčnih evidenc in obračuna davka na dodano vrednost. V
obdobje primeru, da je davčni dokument in želimo vnesti davčne postavke pa tega datuma nimamo izpolnjenega, dobimo
opozorilo 'Prej vnesi DDV obdobje'.
Datum se vnaša na VDjih, ki imajo lastnost davčnega dokumenta, v nasprotnem primeru je to polje sivo, kar
pomeni da ga ne vnašamo.
Kontrola DDV obdobja obstoječega dokumenta:

Polje DDV obodbje je na že obstoječem dokumentu sivo, če je zaklenjen obračun DDV za ta datum.
S 1.1.2013 so stopile v veljavo nekatere pomembne spremembe zakona o DDV.

Za dobave blaga v drugo državo članico EU in opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati
prejemnik, nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15.dan v mesecu, ki sledi mesecu dobave blaga
oziroma opravljene storitve. Spremenijo se tudi pravila določanja obveznosti obračuna DDV za dobave
blaga drugim članicam EU. Obveznost obračuna DDV nastave na dan izdaje računa (Datum dokumenta)
oziroma najkasneje 15 v mesecu, ki sledi mesecu dobave.
PRAVILA POLNJENJA DATUMA DAVČNEGA OBDOBJA AVTOMATSKEGA PRENOSA IZDANEGA RAČUNA

Če je poslovni partner iz druge članice EU, kar določa država vpisana na matičnem podatku
poslovnega partnerja se datum davčnega obdobja polni po sledečem pravilu:.
Datum davčnega obdobja je datum izdaje računa (Datum dokumenta). V primeru, da je

datum izdaje računa (datum dokumenta) manjši od datum dobave blaga (DATPER)
ali datum izdaje računa večji od 15 v mesecu ki sledi mesecu dobave blaga je
datum davčnega obdobja 15 v mesecu, ki sledi mesecu dobave blaga.
Primer:
dat.dobave blaga: 28.1.2013 dat.izd.računa: 10.2.2013 = dat.davčnega obd.je 10.2.2013
Za opravljene storitve v drugo državo članico EU pravila niso spremenjena.

Če so na izdanem računu postavke z različnimi tipi prometa (dobava blaga in dobava storitev) se izvede
pravilo po dobavi blaga, zato v takih primerih priporočamo izdajo dveh računov.
Popravek Datum popravka davčnega obdobja. Vpisujemo ga v primeru, da se dokument nanaša na popravek. Datum služi za
izpise evidenc, davčne evidence, ki se nanaša na popravke. Datum se lahko vnaša na Vdjih, ki imajo lastnost
davčnega dokumenta, v nasprotnem primeru je polje sivo.
Kontrola popravka davčnega obdobja obstoječega dokumenta:
Polje Popravek je na že obstoječem dokumentu sivo, če je kateri izmed datumov DDV obdobje ali Obveznost v
zaklenjenem obračunu DDV.
Primer:
Obveznost Datum obveznosti davčnega obdobja. Vpisuje se datum obveznosti davčnega obdobja, samo v primeru da ta ni v
istem obračunskem obdobju (mesec, leto) kot je DDV obdobje. Kar pomeni, da moramo davek prej plačati (po
datumu Obveznost), odbijemo si ga pa lahko kasneje (po datumu DDV Obdobje). Datum se lahko vnaša na Vdjih, ki
imajo lastnost davčnega dokumenta, v nasprotnem primeru je polje sivo.
Kontrola datum a obveznosoti obstoječega dokumenta:

Polje Obveznost je na že obstoječem dokumentu sivo, če je zaklenjen obračun DDV za ta datum.
Vzorec S klikom na ta gumb se nam odpre okno v katerem lahko izberemo vzorec knjiženja. Na osnovi tega vzorca bomo
knjižili računovodske postavke, v primeru dokumenta davčne evidence tudi davčne postavke.
Privzeti vzorec lahko nastavimo na partnerju na zavihku Komercialni podatki. Če je pri partnerju vpisan vzorec, se
pri dodajanju novega dokumenta, dokler dokument še ni vpisan, vzorec predlaga iz poslovnega partnerja. Dokler
dokument ni vpisan v bazi in spremenimo partnerja v glavi, se vzorec spremeni glede nastavitve vzorca novo
izbranega partnerja.
Če imamo vzorec zapisan na partnerju na zavihku Komerc. podatki, se predlaga ta. Hierarhija postavitve vzorca je
prvo iz partnerja. Glej tudi: Vzorci
Imamo 2 možnosti nastavitve vzorcev. Pri prvi možnosti poberejo znesek iz Kontrolnega zneska in ga prenese v
Davčne postavke. pri drugih pa je potrebno ročno vpisati zneske v davčne postavke.
Tisti, ki ste v prejšnjih oknih imeli pri vnosu novega dokumenta postavljen privzeti vzorec in ga sedaj nimate,
spremenite nastavitev na matičnem podatku vrste dokumenta Vd-ja na zavihku detajlni podatki polje Vzorec:.
Likvidacija Prikazujemo in urejamo status dokumenta likvidacije. Glej tudi Likvidacija prejetih računov.
2. del: Davčne postavke
Davčna evidenca je zakonsko obvezna za tiste vrste dokumentov, v katerih je obvezno obračunavanje DDV-ja.
Zap. Zaporedna številka: Zaporedno številko določi program sam. Lahko pa jo tudi sami spremenimo.
Tarifa Tarifa nam omogoča izbiro davka, ki ga želimo obračunati. Šifrant tarif nastavimo v meniju Prodaja
-> Šifranti -> Tarifne skupine. Glej tudi Šifranti - Prodaja, Tarifne skupine.
Odstotek Odstotek davka nam program vpiše sam po izbiri Tarife. Prenese ga iz šifranta tarif iz izbrane tarife.
(%)
Kalk Tip kalkulacije. Po privzeti vrednoti je N, kar pomeni izračun davka od osnove. Če zamenjamo
kalkulacijo na B pomeni, da smo v osnovo vnesli vrednost skupno z davkom. V tem primeru nam bo
znesek, ki smo ga vnesli preračunalo, da bo ustrezal osnovi računa.
Osnova DEV Osnovo valute izpolnimo, če imamo devizni znesek. V to polje vnesemo devizni znesek iz dokumenta.
Če nimamo deviznega zneska, lahko to postavko izpustimo.
Davek DEV Znesek davka se v tem polju glede na določeno stopnjo davka in osnovo obračuna avtomatično.
Lahko ga še ročno korigiramo.
Osnova v V to polje vnesemo znesek osnove iz dokumenta, kateremu bomo obračunali davek.
domači
valuti
Davek
Znesek davka se v tem polju glede na določeno stopnjo davka in osnovo obračuna avtomatično.
Lahko ga še ročno korigiramo.
Odbitek S klikom na belo polje v okencu odbitek, določimo ali je davek odbiten ali ne. Kljukica v tem polju
pomeni, da je davek odbiten. Če kljukice ni, postavka ne gre v DDV obrazec kot odbitni davek (npr.
reprezentanca).
Tip DDV V tem polju izbiramo med možnostmi obračunavanja davka po tržiščih. Glede na izbrani tip se kreira
davčna knjiga in obračun davka.
Tip postavke V tem polju izbiramo kateri tip postavke knjižimo. Če knjižimo avans ali proračun izberemo eno od
teh postavk, če knjižimo ECL izberemo postavko statistične vrednosti, za vse ostale pa pustimo
prazno polje. Če ne želimo, da se vrednosti seštejejo v polje Za likvidirati izberemo tip postavke Ni
za likvidacijo.
Skupaj V to polje pa se avtomatično vpiše seštevek davka in osnove. Znesek se mora ujemati z zneskom
računa.
Opis Poljuben opis.
Carinski V primeru uvoza moramo vnesti carinski postopek.

postopek
%Odb. Uporabljamo v primeru, če ustanova nima pravice uveljavljati celotnega odbitnega deleža davka.
Pojasnilo o ukinitvi stotinske izravnave v davčni evidenci

Stotinska izravnava kot ekonomska kategorija je ukinjena s prehodom valute SIT slovenski tolar na valuto EUR. Razlika lahko
nastavne zaradi izračunov davka od posameznih postavk dokumenta (specifikacija po artiklih) prejetega računa, do skupne
specifikacije davkov po osnovah. V takih primerih se lahko vrednost davčne evidence ne ujema s skupno vrednostjo računa, ki ga
dobavitelj navaja za plačilo. Tako vrednost lahko v davčnih postavkah knjižite kot nedavčno postavko. Nedavčno postavko
izberete med tipi postavk, ki mora biti določena, da je nedavčna. S tem si zagotovite, da se vrednost upošteva pri predlogu
računovodskih postavk po vzorcu, lahko pa brez nedavčne postavke in predlagane računovodske knjižbe uredite ročno.
3. del: Postavke na kontih
Kolone si lahko poljubno razporedimo in shranimo na uporabnika. Če ne potrebujemo na dokumentu vnosnih polj za devizne
postavke, si to lahko nastavimo na nastavitvah VDja Tuja valuta NI VNOSA (Sistem - Skupni šifranti - Vrste dokumentov - VD -
npr. RP - Detajlni podatki)!
Konto, Naziv Če smo v podatkih vrste dokumenta v vzorcih definirali način knjiženja postavk, nam program
konta predlaga, konto in stran knjiženja v breme ali dobro, kar imamo seveda možnost spremeniti. Če
je polje konto prazno pomeni, da v vrsti dokumenta nismo definirali vzorca knjiženja postavk in
vpisujemo konte sami. Konti so zakonsko določeni. Šifrant kontov se nahaja v
meniju Računovodstvo - Finančno računovodstvo - Šifranti - Konti.
Partner, Naziv Šifra poslovnega partnerja. Če smo ga vnesli že v glavo dokumenta se nam bo v postavke
partnerja izpisal avtomatično. Lahko ga pa vnesemo tudi ročno. Z dvojnim klikom na polje partner se
odpre tabela partnerjev, iz katere izberemo ustreznega partnerja. V postavke dokumenta je
možen vnos več parterjev.
Valuta, tečaj, Če knjižimo devizno postavko (v podatkih vrste dokumenta definirani vnos tujih valut) , tukaj
tečajnica izberemo tujo valuto pod pogojem (ali pa se predlaga iz valute vnesene v glavi dokumenta), da
ima konto lastnost, da je devizni. Če knjižimo devizni dokument lahko vpišemo tečaj. Tedaj se
bo v nadaljnjem knjiženju devizni znesek programsko preračunal v eur-e. S tipko F9 lahko v to
polje prepišemo tečaj iz tečajne liste izbrane tečajnice na dan - datum obračunskega obdobja
(datum Per dokumenta), če na ta dan ni tečaja pa zadnji preneseni datum.
Za Enot Ta kolona se nanaša na Tečaj. Pove nam za koliko enot valute velja tečaj
Devize v breme in Pri deviznem knjiženju imamo dve možnosti vnosa: 1. da vnesemo samo devizni znesek in se
v dobro znesek v domači valuti (na primer v eur) preračuna glede na tečaj iz postavke (ki je prenesen iz
tečaja v glavi dokumenta ) . V tem primeru moramo imeti v glavi dokumenta izpolnjen datum
poslovnega dogodka, da se preračun pravilno izvrši ali pa 2. vnesemo oba zneska v domači
valuti in devizah. V tem primeru lahko tečaj ni vnesen, če pa je, je samo opisni podatek in se
na osnovi tega tečaja nič ne izračunava.
Znesek v breme in Znesek postavke v breme. Zneske vnašamo sami ali pa se nam prepiše iz davčen knjige po
v dobro formuli, ki je določena v vzorcu knjiženja.
Zap (Zapiranje Zapiranje postav nam služi, da zapremo že poravnane in delno poravnane postavke. To pa
postavk) lahko izvršimo, da kliknemo na gumb Zapri ali Zapiranje ali pa da gremo v meni
Računovodstvo - Finančno računovodstvo - Zapiranje. Glej tudi Zapiranje postavk.
SM (Stroškovno V polje lahko vnašamo SM, če smo predhodno v matičnih podatkih konta določili, da se za
mesto) pripadajoč konto vodi analitiko po stroškovnih mestih. V nasprotnem primeru se to polje
preskoči. Stroškovno mesto je nastavljeno v meniju Sistem - Skupni šifranti - Stroškovna
mesta. Glej tudi Stroškovna mesta.
Projekt V polje lahko vnašamo nalog, če smo predhodno v matičnih podatkih konta določili, da se za
pripadajoč konto vodi analitiko po projektih, v nasprotnem primeru se to polje preskoči.
DN V polje lahko vnašamo delovni nalog, če smo predhodno v matičnih podatkih konta določili, da
se za pripadajoč konto vodi analitiko po delovnih nalogih, v nasprotnem primeru se to polje
preskoči.
Opis Vnašamo poljuben komentar, če le ta ni že avtomatično podan, lahko ga pa še vedno

spremenimo.
Rok plačila Vnesemo datum plačila. Tudi ta postavka se avtomatično prenese iz glave dokumenta, če je
tam seveda podana. Lahko pa jo tudi ročno vnašamo in popravljamo.
Vrsta postavke V polje lahko vnašamo vrsto postavke, če smo predhodno v matičnih podatkih konta določili, da
se za pripadajoč konto vodi analitiko po vrsti postavke. Vrste postavk predhodno določimo na
meniju.
Tip stroška V polje lahko vnašamo tip stroška, če smo predhodno v matičnih podatkih konta določili, da se
za pripadajoč konto vodi analitiko po tipih stroškov, v nasprotnem primeru se to polje preskoči.
Pos.konsolidacije V polje lahko vnašamo šifro postavke konsolidacije, če smo predhodno v matičnih podatkih
konta določili, da se za pripadajoč konto vodi analitiko za potrebe konsolidacije, v nasprotnem
primeru se to polje preskoči.
Zap Če je konto nastavljen za zapiranje imamo tu različne možne prikaze: Z- zaprto (z dvoklikom
na to vrednost dobimo prikazane dokumente s katerima je ta postavka zaprta), D-delno zaprto,
O-odprto.
Sm naziv Prikažemo naziv vpisanega stroškovnega mesta.
Projekt naziv Prikažemo naziv vpisanega projekta.
Dodatni rok Vnesemo dodatni datum plačila, če smo predhodno v matičnih podatkih konta določili, da se za
plačila pripadajoč konto vodi analitiko z dodatnim rokom plačila, v nasprotnem primeru se to polje
preskoči.
----------------------------------------------------------
POJASNILA GUMBOV NA MASKI SPODAJ:
Vpiši Na koncu vnašanja dokumentov je potrebno za shranjevanje podatkov obvezno klikniti na gumb
Vpiši.
Prekini V primeru, da podatkov, ki smo jih vpisovali na masko dokumenta ne želimo vpisati kliknemo na
gumb Prekini.
Priponka - Vsakemu knjiženemu dokumentu lahko pripnemo tudi poljubno sliko (skeniran dokument ali druge
Pripeti priponke). Če obstaja pripeta datoteka se v stolpcu Priponka pokaže znak @. Dvojni klik na ta
dokumenti znak prikaže seznam priponk in omogoča vnos priponk. Dodajanje in pregled priponk je omogočen
tudi na osnovnem oknu za vnos dokumenta s klikom na ikono sponka - spodaj levo.
Briši dokument Ta gumb nam omogoča brisanje dokumenta. Brisanje je mogoče samo, če so dokument in
postavke odprte. Brisanje celotnega dokumenta izvršimo tako, da se postavimo na glavo
dokumenta in pritisnemo na gumb Briši dokument. S postavitvijo na postavko pa brišemo samo
postavko. Po brisanju postavk je potrebno dokument ponovno vpisati s klikom na gumb Vpiši, da
se spremenjeni dokument zapiše v bazo.
Povezave S klikom na gumb povezave, se nam odpre novo okno v katerem izberemo postavke, ki jih želimo
prenesti v odprti dokument. Istočasno pa se izvedejo tudi operacije zapiranja
Zapiranje Gumb zapiranje nam omogoča hitro in enostavno zapiranje računov. S klikom na ta gumb se nam
odpre isto okno, kot če bi šli v meni Računovodstvo -> Finančno računovodstvo ->
Zapiranje. Glej tudi Zapiranje.
F7 Delež odb. Gumb ali funkcijska tipka F7 razdeli davčno postavko na delež davka, ki ga imamo pravico odbiti-
DDV odbitnega DDV in delež neodbitnega DDV. Gumb je prikazan, če imamo v davčni tarifah določeno,
da izračunavamo delež odbitnega davka. V davčni tarifah moramo imeti vpisano svojo šifro in v
polju skupina oznako 'ODB' ali 'ODB+številko podjetja' .
Likvidacija Omogoča nam, da se z računovodskega dokumenta preselimo na likvidacijo, kjer ovrednotimo

prevzemnice. Gumb je viden na vrstah dokumentov, ki imajo lastnost davčne evidence. Pojavi se,
ko je dokument vpisan v bazo.
Predlog iz likv. V primeru, da ovrednotimo prevzemnice preden vnesemo davčno evidenco, lahko z gumbom
predlagamo davčne postavke glede na ovrednotene prevzemnice.
Zapri
Ta operacija nam omogoča direktno zapiranje računov. Tako lahko zapiramo samo tiste račune, ki
so plačani v celotni v enkratnem znesku.
Stotinska izravnava
Stotinsko izravnavo uporabljamo za zapiranje zanemarljivo majhnih zneskov, tako da lahko
zapremo račun.
Preračun deviznih zneskov iz domače valute v tujo in iz tuje valute v domačo
Gumba: 'Preračun v Dev' in 'Preračun v Dom valuto', sta zamenjali dve akciji 'Preračunaj v tujo
valuto' in 'Preračunaj v domačo valuto' , ki služita preračunu. V primeru, če zamenjamo predlagani
ali ročno vneseni tečaj in se je znesek že preračunal, potem pa tečaj spremenimo (zneski se ne
preračunajo-spremenijo) in jih želimo preračunati.
Priklopiti je možno tudi Akcijo za Vpis vrste posla izbranim postavkam ACC dokumenta,
nahaja se pod grupo R (Akcija_ACCDok_R_02).
---------------------------------------------------
Pojasnila prikaza polja Vnos in Spremenil:
Prikažemo ZADNJI zapis istega vnosa za vsega skupaj-glede na vse zapise. Njegov datum Vnos in datum Spremenil. Se pravi,
najprej:
- Dokument (4 podatke iz DOKa)
- Postavke (4 podatke iz POSa za vse postavke)
- Postavke davčne evidence (4 podatke in POSDAV za vse davčne postavke)
Osnovni prikaz: 1.1 Dokumenti - računovodstvo
Za pregled konto kartice moramo vnesti nekatere podatke. Datum od kdaj do kdaj želimo prikaz knjiženih postavk.
Detajlno od vnesemo datum od kdaj naprej želimo izpis posameznih postavk. Zaprto od - do pa vnesemo datume,
da nam za določeno obdobje program odpre že zaprte postavke. Status izberemo med navedenimi možnostmi. Če
ne določimo Konto in Partnerja nam program javi, da smo zahtevali kartico vseh kontov in partnerjev ter če želimo
delo nadaljevati. Na koncu dokumenta imamo gumbe Delno, Odpri, Zapri, Stotinska izravnava, Tečajna
razlika, AutoZAP. Ti gumbi nam služijo kot pri dokumentih za hitro in enostavno zapiranje postavk. Postavke, ki jih
želimo zapreti označimo in zapremo.
Konto kartico razdelimo na dva dela: glavo dokumenta in postavke.
GLAVA DOKUMENTA:
Od datuma Vnesemo datum od katerega dalje, želimo prikaz postavk. Če pustimo ta datum prazen, nam prikaže
samo promet tekočega leta.
Do datuma Vnesemo datum do katerega želimo prikaz postavk.
Detajlno od Vnesemo datum od katerega dalje želimo detajlen prikaz postavk. To pomeni, da do tega datuma
bomo dobili promet prikazan v eni postavki, po tem datumu po postavkah.
Zaprto od Vnesemo datum od katerega dalje nam program prikaže zaprte postavke kot odprte.
Zaprto do Vnesemo datum do katerega nam program prikaže zaprte postavke kot odprte.
Status S statusom določimo katere postavke naj nam program prikaže. Izbiramo lahko med:
Vse - program nam prikaže vse postavke.
Odprte - prikaže nam samo odprte postavke.
Odprte in delno zaprte - prikaže nam odprte in delno zaprte postavke.
Zaprte in delno zaprte - prikaže nam zaprte in delno zaprte postavke.
Zaprte - prikaže nam samo zaprte postavke.
Konto Vnesemo šifro konta, za katerega želimo videti Kontno kartico.
Partner Vnesemo šifro partnerja, za katerega želimo pregledovati podatke.
Po SM V kolonah nam doda še oznako Stroškovnega mesta na katerega so knjiženi podatki.
Po Projektih V kolonah nam doda še zapis Projekta.
Z dat. dok. V kolonah doda še datum dokumenta.
Z rok. plač. V kolonah nam doda še rok plačila.
Z dav. obd. V kolonah nam doda še zapis davčne obdavčitve.
Devizna V kolonah nam doda še zapis deviznih zneskov.
Detajlna Prikaže nam izpis po postavkah.
vrstica
Finančna Ne prikaže nam zneske odprtih postavk.
Vsote Prikazani so vsi seštevki.
POSTAVKE KONTO KARTICE:
Konto Šifra konta. Dvojni klik na to polje, nam odpre dokument konta.
VD (vrsta Oznaka dokumenta. Dvojni klik na to polje, nam odpre dokument dokumenta.
dokumenta)
Številka Številka dokumenta. Dvojni klik na to polje, nam odpre dokument.
dokumenta
Datum PER Datum obdobja dokumenta.
(obdobja)
Valutacija Datum valutacije.
SM (Stroškovno Oznaka stroškovnega mesta.
mesto)
DEV breme Devizni znesek v breme.
(devizna)
DEV dobro Devizni znesek v dobro.
(devizna)
Valuta Prikazana Valuta zneska. Za pravilno prikazovanjo OTV salda mora biti vpisana Valuta 'Vse', če
ne iščemo točno določene valute. (v ozadju je branje po konto kartica in ne konto kartica
devizna).
Breme Znesek v EUR v breme.
Dobro Znesek v EUR v dobro.
ZP (Zapiranje) Stanje zapiranja. Dvojni klik na polje, odpre tabelo v kateri je prikazan celotni znesek, delni
znesek znesek plačila ter ostanek za plačilo ter nam prikaže veze zapiranja.
Odprto breme Znesek odprte postavke v breme.
Odprto dobro Znesek odprte postavke v dobro.
V (Plačilni nalogi) Z dvojnim klikom na to polje, označi postavke za prenos v izpis plačilnih nalogov.
K (Kompenzacija) Označuje konte, ki se izvršijo preko kompenzacije.
DEV odprto Znesek odprte devizne postavke.
Partner Šifra partnerja. Dvojni klik na to polje, nam odpre dokument partnerja.
Tekst dokumenta Prikazan je tekst dokumenta.
Tekst postavke Prikazan je tekst postavke.
Država(ISO) ISO koda države partnerja. Seznam vseh kod je dostopen v šifrantu držav, prek menija Sistem
- Skupni šifranti - Države.
Zunanja številka Številka dokumenta.
Vr. pos. Vrsta postavke.
FUNKCIJSKI GUMBI:
Delno Gumb za delno zapiranje zneskov nam dovoljuje, da določen znesek razdelimo in tako zapremo, ali
delno zapremo več postavk. Z dvojnim klikom na polje Vrsta dokumenta (Vd) postavke ali Znesek ,
ki jo hočemo zapirati in postavke za zapiranje, prenesemo v spodnji del dokumenta in kliknemo na
gumb Delno. Pojavi se nam okno, v katero vpišemo znesek, za katerega želimo zapreti ali delno zapreti
postavko.
Odpri Z gumbom Odpri lahko ponovno odpiramo že zaprte ali delno zaprte postavke. Postavko, ki jo želimo
odpreti označimo in kliknemo na gumb Odpri. Postavkam, ki smo že obračunali obresti ali vezali na
kateri koli drugi dokument ne moremo več odpirati.
Zapri Gumb Zapri uporabljamo za zapiranje postavk. Z dvojnim klikom na polje Vrsta dokumenta (Vd)
postavke, ki jo hočemo zapirati in postavke za zapiranje prenesemo v spodnji del dokumenta in
kliknemo na gumb Zapri.
Stotinska Stotinska izravnava omogoča zapiranje zanemarljivo majhnih zneskov, ki niso bili poravnani, ali pa so
izravnava presegali znesek dokumenta. Zapiramo pa tako, da se postavimo na postavko označimo in kliknemo na
gumb Stot. izr.. Paziti pa moramo, da je VD za knjiženje stotinske izravnave v odprtem obdobju. Če ni,
jo nastavimo v meniju Sistem - Skupni šifranti - Vrste dokumentov projekt Računovodstvo -
Parska izravnava. Po končani operaciji program avtomatično knjiži in zapre postavko.
Tečajna Tečajna razlika omogoča zapiranje Evrskih zneskov (Račun in plačilo morata biti predhodno zaprt), ki so
razlika nastali ob menjalniškem preračunavanju zneskov. Zapiramo pa tako, da se postavimo na postavko (ki
je v EUR še delno odprta), jo označimo in kliknemo na gumb Tečajna razl.. Paziti pa moramo, da je VD
tečajna razlika za knjiženje v odprtem obdobju. Če ni, jo nastavimo v meniju Sistem - Skupni šifranti
- Vrste dokumentov projekt Računovodstvo - Tečajne razlike. Po končani operaciji program
avtomatično knjiži in zapre postavko.
AutoZAP Gumb AutoZAP nam omogoča hitro in enostavno zapiranje postavk. Če imamo račun v celoti poravnan,
nam ga ni treba prenašati na spodnji del dokumenta, ampak samo kliknemo na AvtoZAP. V primeru da
imamo več računov z enakimi zneski (kljub ostalim izpolnjenim pogojem) Auto zapiranje teh postavk ne
bo delovalo. V tem primeru je potrebno postavke zapirati ročno.
Prenesi podatke za izvršbe v XML-COVL: Na konto kartici označimo (modro obarvamo) odprte
postavke za enega partnerja, ki jih želimo poslati v izvršbo. Ko imamo označene postavke kliknemo
na akcijo in kreiramo datoteko. Datoteka se lahko uvozi v obrazec za pripravo izvršb na spletni strani
sodišča.
Glej tudi:
1.3 Zapiranje
Osnovni prikaz: 1.1 Dokumenti - seznam

Osnovni prikaz: 3. KONTI
1.1.3 Dokument - Bilanca
V glavo dokumenta vnesemo podatke, ki nam omogočajo preglede po različnih kriterijih. Vrsto kontrole izberemo
med danimi možnostmi. Podatke, ki jih želimo imeti v kolonah in vrsticah pa si jih sami označimo s klikom v belo
polje.
Dodatna pomoč pri iskanju: Če želimo izpis bilance stanja za več različnih kontov, to storimo, da v polje Konto
vpišemo te konte ter jih damo v oglati oklepaj. Če želimo tako pregled kontov 4,7 in 8, v polje Konto vpišemo [458]
in kliknemo Preberi.
Osnovni prikaz: 1.1. Dokumenti - računovodstvo
Sporočila so interni prenos informacij, ki se nanašajo na določene dokumente.

Prebiranje sporočil
Za prebiranje sporočil si lahko izberemo kriterije za iskanje. Ti kriteriji so: Nabiralnik (izbiramo lahko med Vsa,
Prejeta, Poslana), Status (izbiramo lahko med Vsa on Odprta) Od dne (od katerega datuma naj nam prikaže
sporočila), Do dne (do katerega datuma naj nam prikaže sporočila), Osebe, Vsebina.
Kliki na polja Poslano, Sprejeto, Zaključeno, Lastna poslana nam dovoljujejo opravljanje teh operacij in
prebiranje po teh kriterijih. V poljih postavke Poslano, Vrsta, Status, Pošilja, Zadeva, Pripeto tip, Pripeto
šifra, Vsebina, Sprejel, Sprejeto, Zaključil, Zaključeno se podatki izpišejo avtomatsko. Dvojni klik na polje
Pripeto nam odpre dokument.
Pošiljanje sporočil
Za pošiljanje sporočil moramo odpreti novi dokument (kliknemo na desni gumb miške, gremo na Sporočila in iz
sporočil na Novo sporočilo). Polje Od se nam izpolni samo z našim imenom in šifro. V polje Za pa vnesemo šifro
osebe, kateri je sporočilo namenjeno. V polju Vrsta sporočila izberemo med danimi možnostmi. S Prioriteto
določimo ali je sporočilo Zelo važno, Važno ali Nizko (izbiramo med danimi možnostmi). Polje Zadeva nam
dovoljuje kratek opis sporočila. Polje Pripeto pa se izpolni samo. V jedro dokumenta pa napišemo poljuben opis. Za
pošiljanje kliknemo na gumb Pošlji.
Osnovni prikaz: 1.1. Dokumenti - računovodstvo
Zavihek Povezave prikazuje dokumente, ki so na različne načine povezani z izbranim dokumentom.
Izbor za povezavo kreiramo v polju "Veza", v katerem lahko izberemo:

D Dokument - povezava na nivoju dokumenta.
Povezavo lahko postavimo ročno ali pa z obdelavami. Na primer, izdan račun iz komerciale v izdan račun v
računovodstvu (povezava AccWeb).
Z Postavka - povezava na nivoju postavke. Veza običajno nastane avtomasko z zapiranjem postavk dokumenta.
A Plačila - vsa plačila glede na zapiranje postavk v računovodstvu. (ZapACC)
L Likvidacija - prikazuje vse likvidirane dokumente z izbranim dokumentom. (likDat)
P Partner - prikazuje povezave na nivoju partnerja.
Filter/polje Prikaz omogoča tudi pregled nepovezanih dokumentov izbranega partnerja ali celo vseh.
Namen takega pregleda je ročno povezovanje dokumentov.
Povezani dokumenti Prikažemo samo neposredno povezane dokumente. To je privzeti prikaz.
Partnerjevi Prikažemo dokumente istiega partnerja.
Vsi dokumenti Prikažemo vse dokumente. Potrebno je paziti na filtre, seznam je lahko zelo velik!
Ročno povezovanje dokumentov:

Na nivoju dokumenta Veza D, lahko dokumente povezujemo ročno. Za to sta na voljo dve obdelavi:
Poveži dokument z V filtru Prikaz si izberemo Partnerjevi ali Vsi dokumenti, vpišemo še dodatne iskalne
drugim izbranim pogoje, da dobimo v seznam željeni dokumnet.
dokumentom Postavimo se na željeni dokument (vrstico v seznamu) in ga z zgoraj navedeno
obdelavo povežemo.
Briši povezavo Povezavo med dokumenti pa brišemo tako, da se pozicioniramo na dokument za

dokumenta katerega želimo brisati povezavo in izberemo zgoraj navedeno obdelavo. Brišemo pa
lahko samo povezavo Veza D in Tipveze = AccWeb.
Ostale tipe vez ni mogoče brisati.
Glej tudi: 1.1 Dokumenti - računovodstvo
1.2 Davčna evidenca - STARA OKNA
Davčna evidenca je zakonsko obvezna za tiste vrste dokumentov, v katerih je obvezno obračunavanje DDV-ja.
Datum dokumenta V to polje vnesemo datum prejema dokumenta. Vnos je lahko avtomatičen glede na vnos
datuma v dokumentu za knjiženje ali pa ga vnašamo ročno in popravljamo.
Datum prejema V to polje vnesemo datum, ko smo blago prejeli ali je bila opravljena storitev. Lahko se
materiala ali poljubno ponudi iz datuma Per (datum obdobja), ki je vnesen v glavo dokumenta.
opravljene storitve
Davčno obdobje Davčno obdobje je določeno po zakonu. V večini primerov je datum davčnega obdobja enak
datumu, razen pri prejetih računih, ki je enak datumu prejema dokumenta.
Status Status je nek način oziroma vrsta načinov likvidacije, ki je obvezna za knjiženje dokumentov.
Podjetje si samo izbere likvidacije. Materiale in storitve lahko likvidiramo avtomatsko, če v
uporabniških nastavitvah nastavimo pravilen status. Slednje najdemo v meniju Sistem -
Uporabniške rešitve. Lahko pa likvidacijo izvedemo tudi ročno.
Likvidator Likvidator je lahko tista oseba, ki ima dovoljenje in je klasificirana kot likvidator. Pri likvidaciji
računov se prikažejo glede na prijavo samo tisti računi, ki so namenjeni prijavljenemu
likvidatorju.
Vzorec knjiženja Vzorec knjiženja lahko že naprej določen za privzetega, lahko ga pa tudi ročno izberemo. Po
tem vzorcu in formulah nastavljenih v njem se znesek dokumenta poknjiži po kontih v
postavke dokumenta.
Zaporedna številka Zaporedno številko določi program sam. Lahko pa jo tudi sami spremenimo.
Tarifa Tarifa nam omogoča izbiro davka, ki ga žlimo obračunati. Šifrant tarif nastavimo v meniju
Komerciala - Prodaja - Šifranti - Tarifne skupine.
Odstotek (%) Odstotek davka nam ga program vpiše sam po izbiri Tarife. Prenese ga iz šifranta tarif iz
izbrane tarife.
Osnova Valute Osnovo valute izpolnimo, če imamo devizni znesek. V to polje vnesemo devizni znesek iz
dokumenta. Če nimamo deviznega zneska, lahko to postavko izpustimo.
Osnova SIT V to polje vnesemo znesek osnove iz dokumenta, kateremu bomo obračunali davek.
Davek Znesek davka se v tem polju glede na določeno stopnjo davka in osnovo obračuna
avtomatično. Lahko ga še ročno korigiramo.
Odbitek S klikom na belo polje v okencu odbitek, določimo ali je davek odbiten ali ne. Kljukica v tem
polju pomeni, da je davek odbiten. Če kljukice ni se davek ne odbija.
Tip DDV V tem polju izbiramo med možnostmi obračunavanja davka po tržiščih. Glede na izbrani tip se
kreira davčna knjiga in obračun davka.
Tip postavke V tem polju izbiramo kateri tip postavke knjižimo. Če knjižimo avans ali proračun izberemo
eno od teh postavk, če knjižimo ECL izberemo postavko statistične vrednosti, za vse osale pa
pustimo prazno polje. Če ne želimo, da se vrednosti seštejejo v polje Za likvidirati izberemo
tip postavke Ni za likvidacijo.
Skupaj V to polje pa se avtomatično vpiše seštevek davka in osnove. Znesek se mora ujemati z
zneskom račuan.
Vpiši + Knjiži Če imamo vse pravilno izpolnjeno in je izračun namenjen tudi za knjiženje, se nam aktivira ta
gumb Vpiši + Knjiži. Ta gumb nam omogoča, da izračun vpišemo v bazo in hkrati tudi
knjižimo.
Uvoz E-računov v Gosoft je možen na dva načina:

a) preko seznama računovodskih dokumentov (Računovodstvo - Dokumenti)
b) preko okna Uvoz-Izvoz datotek (Sistem - Obdelave - Uvoz-Izvoz datotek)
a) Uvoz preko seznama računovodskih dokumentov (Računovodstvo - Dokumenti)
Na seznamu računovodskih dokumentov poženemo Obdelavo - UVOZ računov v XML obliki. Odpre se nam okno, za
izbor xml datoteke, ki jo želimi uvoziti iz diska.
Izdela se dokument prejetega računa. V priponki pa se shrani xml.
V primeru, da ne knjižimo uvoženi xml račun med RP (prejete račune), ampak na kakšen drugi VD (npr. v knjigo
prejete pošte), je potrebno v stikalu Acc_XML2_Knjizi nastaviti, za kateri VD gre.
Če želimo imeti v priponki tudi PDF datoteko, jo je potrebno dodati ročno. Na izbranem dokumentu kliknemo na
zavihek Priponke, nato izberemo gumb Pripni datoteke in iz diska izberemo PDF, ki ga želimo dodati med priponke.
Priloge lahko tudi slikovno pokažemo (kljukica na Slika, ).
b) Uvoz preko okna Uvoz-Izvoz datotek (Sistem - Obdelave - Uvoz-Izvoz datotek - zavihek Prejeta
E-pošta )
Izberemo zavihek Prejeta e-pošta in z gumbom Beri E-pošto iz strežnika, preberemo elektronsko pošto iz
privzetega maila. Označimo pošto (lahko več hkrati), kateri so pripeti računi v xml (program vzame prvi xml in
ostalo kot priloge) in pdf obliki (velja tudi za pdf priloge) in kliknemo na gumb Prenesi v bazo. Xml računi se
vpišejo med prejete račune. Dodajo se jim tudi priponke (PDF).
c) Avtomatski uvoz iz določenega E-naslova kot npr: racuni@firma.si

Podatke o takem poštnem naslovu (njegovo uporabniško ime in geslo) nastavimo v stiaklu: Uvoz_Mail; Tudi pod Ext
določimo tudi, ali shranimo tudi priloge PDF (poleg XML).
Ko dobavitelj pošlje E-račun na tak E-naslov se nam ta račun s svojimi prilogami avtomatsko uvozi. Na Kateri VD se
bo uvozil, določimo lahko premo vzorca knjiženja, ki ga določimo na partnerju.
1.3 Zapiranje
V tem poglavju je opisano medsebojno zapiranje postavk. Zapiranje postavk dobimo na meniju Računovodstvo -
Finančno računovodstvo - Zapiranje.
Zapiranje lahko opravimo tudi na oknu Konto kartica. 1.1.2 Dokumenti - Konto kartica
Dokument bomo razdelili na glavo dokumenta in na funkcijske gumbe.
GLAVA DOKUMENTA:
Konto V to okno vpišemo konto na katerem izvršimo zapiranje.

Devize V to polje kliknemo, če imamo namen zapirati devizne postavke.
Valuta Valuto imamo samo pri deviznih postavkah za zapiranje deviznih računov. Prikaže nam v kateri
devizni valuti je postavka.
Partner Tukaj vnesemo šifro poslovnega partnerja za katerega hočemo izvesti zapiranje postavk. Dvojni klik
na to polje nam odpre šifrant Poslovni partnerji v katerem si izberemo želenega partnerja.
Vse, Odprte, Ta polja nam povedo, katere dokumente nam bo program prebral. Če označimo Vse, nam bo
Zaprte prebral vse. S klikom na Odprte nam bo prebral samo odprte. S klikom na zaprte nam bo prebral
pa samo zaprte.
Številka Dvojni klik na postavko v tem polju odpre dokument knjiženja.
dokumenta
Odprt / Zaprt Dvojni klik na postavko v tem polju prikaže veze in zneske zapiranja.
FUNKCIJSKI GUMBI:
Delno Gumb za delno zapiranje zneskov nam dovoljuje, da določen znesek razdelimo in tako zapremo, ali
delno zapremo več postavk. Z dvojnim klikom na polje Vrsta dokumenta (Vd) postavke ali Znesek ,
ki jo hočemo zapirati in postavke za zapiranje, prenesemo v spodnji del dokumenta in kliknemo na
gumb Delno. Pojavi se nam okno, v katero vpišemo znesek, za katerega želimo zapreti ali delno zapreti
postavko.
Odpri Z gumbom Odpri lahko ponovno odpiramo že zaprte ali delno zaprte postavke. Postavko, ki jo želimo
odpreti označimo in kliknemo na gumb Odpri. Postavkam, ki smo že obračunali obresti ali vezali na
kateri koli drugi dokument ne moremo več odpirati.
Zapri Gumb Zapri uporabljamo za zapiranje postavk. Z dvojnim klikom na polje Vrsta dokumenta (Vd)
postavke, ki jo hočemo zapirati in postavke za zapiranje prenesemo v spodnji del dokumenta in
kliknemo na gumb Zapri.
Stotinska Stotinska izravnava omogoča zapiranje zanemarljivo majhnih zneskov, ki niso bili poravnani, ali pa so
izravnava presegali znesek dokumenta. Zapiramo pa tako, da se postavimo na postavko označimo in kliknemo na
gumb Stot. izr.. Paziti pa moramo, da je VD za knjiženje stotinske izravnave v odprtem obdobju. Če ni,
jo nastavimo v meniju Sistem - Skupni šifranti - Vrste dokumentov projekt Računovodstvo -
Parska izravnava. Po končani operaciji program avtomatično knjiži in zapre postavko.
Tečajna Tečajna razlika omogoča zapiranje Evrskih zneskov (Račun in plačilo morata biti predhodno zaprt), ki so
razlika nastali ob menjalniškem preračunavanju zneskov. Zapiramo pa tako, da se postavimo na postavko (ki
je v EUR še delno odprta), jo označimo in kliknemo na gumb Tečajna razl.. Paziti pa moramo, da je VD
tečajna razlika za knjiženje v odprtem obdobju. Če ni, jo nastavimo v meniju Sistem - Skupni šifranti
- Vrste dokumentov projekt Računovodstvo - Tečajne razlike. Po končani operaciji program
avtomatično knjiži in zapre postavko.
AutoDK Gumb je s 16.3.2015 ukinjen.
AutoZAP Gumb AutoZAP nam omogoča hitro in enostavno zapiranje postavk. Če imamo račun v celoti poravnan,
nam ga ni treba prenašati na spodnji del dokumenta, ampak samo kliknemo na AvtoZAP. V primeru da
imamo več računov z enakimi zneski (kljub ostalim izpolnjenim pogojem) Auto zapiranje teh postavk ne
bo delovalo. V tem primeru je potrebno postavke zapirati ročno.
POSTOPEK TER POSEBNOSTI PRI ZAPIRANJU POSTAVK

Zapiranje vršimo največkrat na nivoju stranke in konta, lahko pa tudi samo na nivoju konta, v kolikor imamo malo
postavk. Pri vseh načinih zapiranja pa je osnovni pogoj, da sta konto in stranka izmed zapirajočih postavk enaka.
1. Najprej s pomočjo filtrov v glavni okna dobimo dokumente, ki jih želimo zapirati. Pri tem moramo biti pozorni, da
moramo v filter Konto vpisati točen konto (npr 220000 in NE samo 220) na katerega se nanaša zapiranje
2. Nato s pomočjo Funkcijskih gumbov zapiramo postavke med seboj. Glej razlago gumbov zgoraj
Zapiranje dobropisov: V primeru, da medsebojno zapiramo postavke, ki so knjiženje na isto stran BREME/BREME
ali DOBRO/DOBRO, s klikom na polje kjer piše tekst 'BREME' ali 'DOBRO', spremenimo stran. S tem se nam pojavita
seznama postavk, ki sta knjižena na isto stran.
POSTOPEK ZAPIRANJA TEČAJNI RAZLIK
1. Najprej izberete račun in plačilo (jih modro označite), ter kliknete na gumb Zapri
2. Se postavite na postavko, ki je v EUR še delno odprta in kliknete na gumb Tečajne razl. Obdelava vam bo kreirala
nov dokument za tečajne razlike in avtomatsko zaprla postavke. Pogoj da izračun gumb "Tečajna raz." deluje je, da
je postavka Devizno zaprta!
Glej tudi:
Postopek za vnos prejetega računa
I. Vnos prejetega računa
1. Dodajanje novega dokumenta
Možnost dodajanja novega dokumenta je da v Filtru na Seznamu dokumenta izberemo VD npr. RP ter preberemo
dokumente ali pa brez prebiranja le-teh dodamo nov dokument. Na ta način bomo dodali VD, ki smo ga izbrali v
filtru VDja, v našem primeru RP.
Drugi način, je da ne izberemo VDja v filtru Seznama dokumentov ACC, ampak samo preberemo dokumente, ter se
nato postavimo na želeni VD, ki ga nameravamo dodati npr. RP in izvedemo dodajo novega dokumenta.
Na kakšen način dodamo nov dokument/zapis? Imamo več možnosti, ali pritisnemo F8, ali desni klik in izberemo
dodaj nov zapis, ali pa preko orodne vrstice SLIKA dodaj nov zapis.
2. Vnos glave dokumenta prejetega računa
Vpišemo glavo dokumenta s pripadajočimi podatki, ki jih imamo npr. na prejeti fakturi dobavitelja. Če želite vpisati
dokument v tuji valuti ne pozabite izpolniti polja Valuta, kamor vpišete tujo valuto npr. USD ter ročno izberete
tečajnico ter pripadajoč Tečaj na dan. Obvezni vnosi so označeni z zvezdico. Če je potrebno prejem (npr. PR1)
likvidirati oz. ovrednotiti z prejetim računom izberemo opcijo „Za likvidirat“, če ovrednotenje ni potrebno (npr.
stroškovni račun) pa izberemo „likvidirano-ročno“.
3. Vnos postavk prejetega računa ter davčnih postavk (v primeru davčne knjige)
Postavke prejetega računa/davčne postavke lahko vnesemo ročno. Možnosti dodajanja novih zapisov so omenjene
zgoraj. Druga opcija pa je dodajanje postavk s pomočjo predhodno nastavljenih vzorcev. Glej tudi Vzorci. To storimo
tako, da v glavi dokumenta izberemo želen vzorec ter kliknemo v okno Davčne postavke. Glede na vzorec se nam
napolnijo nekatere kolone (npr. Tarifa, %, Tip DDV). Napolnjene vrednosti lahko naknado tudi popravljamo. V
kolono Osnova (Če imamo račun v tuji valuti, vnesemo vrednost samo v Osnova DEV, osnova pa se nam
preračuna/predlaga preko tečaja, zato je ne vnašamo) vnesemo znesek oziroma se nam le ta predlaga iz
kontrolnega zneska, če je v vzorcu tako nastavljeno.
Ko imamo vpisano vrednost kliknemo v okno Postavk prejetega računa (postavke lahko dodajamo ročno ali na
podlagi vzorca), kjer nam, glede na vzorec, vnese postavke z že določenimi konti ter razporejenimi zneski. Po
potrebi konte in zneske prilagodimo ter podatke Vpišemo.
II. Likvidacija prejetega računa
Z likvidacijo ovrednotimo prejem z prejetim računom. V primeru da moramo račun likvidirati, kliknemo na gumb
Likvidacija (gumb se pojavi komaj ko vpišemo podatke v davčno knjigo) na zavihku Dokument in nadaljujemo z
naslednjim postopkom: Glej: 3.3.2 Likvidacija
III. Zapiranje prejetega računa
Zapiranje prejetega računa lahko izvedemo na dva načina oziroma preko dveh oken.
a) Preko okna Zapiranje postavk (Računovodstvo / Finančno računovodstvo/ Zapiranje) Glej 1.3 Zapiranje
b) Preko zavihka Konto kartica na Dokumentu. Glej: 1.1.2 Dokumenti - Konto kartica
1.4 Plačilni nalogi - UPN
Programski paket omogoča kreiranje plačilnih nalogov z ročnim vnosom ter prenosom iz postavk ali dokumentov.
Avtomatsko kreiramo plačilne naloge iz predhodno označenih postavk ali dokumentov, katere lahko še ročno
popravljamo. V oknu Plačilni nalog UPN imamo naslednje zavihke:: Seznam, Osnovni podatki, e-Plačila,
e-Plačila Liste, Izbira plačil, Izbira plačila iz dok.
Glej tudi točke:
1.4.5 Plačilni nalog - Izbira plačil
Postopek za izdelavo plačilnih nalogov
Postopek za izdelavo plačilnih nalogov
Postopek za izdelavo plačilnih nalogov izvedemo v oknu Plačilni nalogi (Računovodstvo-Finančno računovodstvo-
Plačilni nalogi) in sicer na 4 možne načine:
a) Izbira plačil preko zavihka Izbira plačil (največkrat uporabljen in priporočen postopek)
b) Izbira plačil preko zavihka Izbira plačil iz dok.
c) Prenos dokumentov, ki imajo v glavi dokumenta (npr. prejetega računa), izbran Plačilni nalog – Za prenos
d) Ročen vnos
a) Izbira plačil za izdelavo plačilnih nalogov preko zavihka Izbira plačil:
1. Izbor postavk (odprte in delno odprte postavke):

V seznamu s pomočjo filtrov v glavi zavihka, poiščemo dokumente, katerih postavke želimo prenesti v plačilo.
Izberemo postavke za prenos z dvojnim klikom na kolono V v seznamu (prikaže se kljukica – glej spodaj). Vpis v
bazo potrdimo v ukazom Vpiši. Postavke za prenos pa lahko izberemo tudi s pomočjo akcije. Označimo
(pomodrimo) postavke ki jih želimo prenesti v plačilo, kliknemo na Obdelave ter izberemo akcijo Označi postavke za
izdelavo plačilnih nalgov. Odpre se nam okno, kjer lahko izberemo, da se nam naredijo plačilni nalogi tudi za tiste
postavke za katere so predhodni že bili narejeni. Če tega ne želimo, ne izberemo opcije in kliknemo samo V redu.
V zgornjem desnem delu okna, v polju Izbrano, se prikazuje seštevek izbranih postavk.
2. Prenos označenih postavk:
Nato se postavimo na zavihek Seznam in prenesemo postavke z ukaznim gumbom Prenesi iz postavk. Pojavi se
nam okno, kjer se izpiše privzeta banka za plačilo (oziroma izberemo tisto banko iz katere želimo izvesti plačilo). V
kolonah Status kontrole in Opis napake se nam izpišejo možne napake. Če so vsi podatki, ki jih zahteva plačilni
nalog pravilni, se izpiše status Kontroliran.
V primeru napake (Stat. Kontr. Napaka) je potrebno narediti popravek na dokumentu, v šifrantih ali na plačilnem
nalogu (odvisno od napake). Po popravku ponovno naredimo kontrolo z ukaznim gumbom Kontrola (prej označimo
enega ali več dokumentov, ki jih želimo kontrolirati).
3. Prenos v e-Plačila:
Na zavihku Seznam označimo plačilne naloge, ki jih želimo prenesti v e-Plačila in kliknemo na ukazni gumb Prenos
v e-Plačila na zavihku Seznam. Pojavi se nam okno Prenos nalogov (glej sliko). Kliknemo na Označi plačilne
naloge. Z ukazom se nam označeni plačilni nalogi prenesejo v seznam zavihka e-Plačila.
4. Zavihek e-Plačila: Kliknemo na gumb Obdelave – Prenesi plačila v XML ISO SEPA oziroma ustrezno akcijo,
ki jo podpira vaša banka ali uprava za javne prihodke - datoteko shranimo na disk (potrebujemo jo za kasnejši uvoz
v spletno banko).
Na zavihku e-Plačila lahko izbiramo tudi že prej prenesene plačilne naloge. Na spustnem seznamu Lista izberemo
že prenešeno listo po datumu in številki Lista ID (identifikacijska številka paketa).
b) Izbira plačil preko zavihka Izbira plačil iz dok.
1. Izbor dokumentov za plačilo:

Preko zavihka Izbira plačil iz dok. iščemo po dokumentih. Izberemo dokumente za prenos z dvojnim klikom na
kolono V, v seznamu (prikaže se kljukica – glej spodaj). Vpis v bazo potrdimo v ukazom Vpiši.
2. Prenos postavk iz označenih dokumentov:
Nato se postavimo na zavihek Seznam in prenesemo dokumente z ukaznim gumbom Prenesi iz dokumentov.
Pojavi se nam okno, kjer se izpiše privzeta banka za plačilo (oziroma izberemo tisto banko iz katere želimo izvesti
plačilo). V kolonah Status kontrole in Opis napake se nam izpišejo možne napake. Če so vsi podatki, ki jih
zahteva plačilni nalog pravilni, se izpiše status Kontroliran.
Nadaljujemo s korakom 3. in 4. kot po postopku (a) Izbira plačil za izdelavo plačilnih nalogov preko zavihka Izbira
plačil.
Pri kreiranju virmaov iz dokumentov imamo možnost nastvitve kateri znesek prenaša;
- znesek dokumenrta vnesen v davčno evidenco ali pa
- kontrolnoi znesek.
Po standardu se prenaša znesek dokumenta vnesen v davčno evidenco. Za prenos kontrolnega zneska nastavimo
ključ ACC_VIRM_ZN.
c) Prenos dokumentov, ki imajo v glavi dokumenta (npr. prejetega računa),

izbran Plačilni nalog – Za prenos:
Računovodstvo-Finančno računovodstvo-Plačilni nalogi UPN. Na zavihku Seznam kliknemo na ukaz Prenesi iz

dokumentov. Prenesejo se vsi dokumenti, ki imajo v glavi dokumenta izbran Plačilni nalog – Za prenos. Po
izvedenem prenosu, se status v glavi dokumenta spremeni: Plačilni nalog v Prenešeno. Postopek nadaljujemo po
že zgoraj zapisanih korakih (3. in 4.)
d) Ročen vnos
Plačilne naloge lahko tudi vnašamo ročno. V zavihku okna Plačilni nalog UPN z desnim klikom miške dodamo nov
zapis. Odpre se nam zavihek Osn. Podatki. Podatke vnesemo ročno in podatke vpišemo (Vpiši).
Plačilne naloge lahko tudi kopiramo:
Izberemo izdelan plačilni nalog na zavihku Seznam in ga kopiramo z gumbom v orodni vrstici . Z ukazom se
nam kopirajo podatki kopiranega plačilnega naloga, katere lahko potem popravimo in potrdimo z ukazom Vpiši.
Nato se vrnemo na zavihek Seznam in preberemo podatke (Preberi). Poiščemo ročno kreiran dokument.
Preverimo, če je bila kontrola pravilno izvedena. Nato označimo dokument in kliknemo na ukaz Prenos v e-Plačila.
Nadaljujemo po že zgoraj zapisanih postopkih.
Osnovni prikaz:
Glej tudi: Postopek za izdelavo plačilnih nalogov
1. Filtri v glavi zavihka Seznam:
Samo moje Klik na to polje nam odpre samo tiste postavke, katere smo sami prenesli.
Vrsta Za območje SEPA/EUR (povsod, kjer za plačevanje ne rabite obrazca VP70) so plačilni nalogi s
1.10.2013 opredeljeni s šiframi 01 za Domači-Sepa in 02 Tuji na meniju Plačilni nalogi . Pred tem
datumom so bili plačilni nalogi razdeljeni na dva menija Plačilni nalogi in Plačilni nalogi tujina. Sedaj
sta obe vrsti plačilnih nalogov na tem seznamu. V primeru izbora vrste plačilnega naloga 02 Tuji, se
v osnovnih podatkih pojavi dodatno področje s podatki za plačilo v tujino. Menija Plačilni nalogi
tujina za področje EUR ne uporabljamo več. Vsi poravnalni računi morajo biti v IBAN obliki ali Tuji
obliki. Za Slovenijo: Če imate še poravnalne račune v TRR obliki, na seznamu poslovnih partnerjev
poženite akcijo ' Predelava tRacun tip TRR v IBAN za Slovenijo.
Status V tem polju si izberemo katere plačilne naloge bi radi videli. Izbire:
- Vse Prikaže nam vse plačilne naloge
- 1 Virmani za izpis Prikaže nam samo tiste plačilne naloge, ki so za izpisati.
- N Neveljavni Virmani Prikaže nam tiste plačilne naloge, ki imajo kako pomanjkljivost. S
spremembo oken plačilnih nalogov 1.10.2013 je ta status za plačilne naloge ukinjen.
- 9 Izpisani Virmani Prikaže nam plačilne naloge, ki so že izpisani.
V primeru, da bi želili vpeljati še dodatne statuse, so ti nastavljivi s stikalom DDLB_virmani_status,
vendar se morate o tem dogovoriti z vašim skrbnikom. V povezavi s tem je tudi stikalo
ACC_virmani_generiranje, s katerim je postavljen prvi status plačilnega naloga (1 plačilni nalog za
izpis) pri avtomatski izdelavi plačilnega naloga iz postavk ali iz dokumentov. V istem stikalu
ACC_virmani_generiranje so za plačilne naloge tipa 02 Tuji (obrazec VP70) nastavitve vsebine
določenih polj. Te so:
/PlacTujNujnost=3 (3 pomeni NORM)
/PlacTujPrioriteta=50 (50 je šifra 50)
/PlacTujInstrPlacila=1 (1 pomeni Nakazila, kreditna pisma in čeki)
/PlacTujPlacnikStroskov=SHAR (SHAR pomeniISO SEPA-Deljeni med nal.in prejemn.)
Račun Iz seznama izberemo račun, za katerega želimo pregledati plačilne naloge.
Projekt V tem polju si izberemo za katero področje želimo izpis plačilnih nalogov. Ali iz Računovodstva,
Osebnih dohodkov, Potnih nalogov, ....
Za dostop do plačilnih nalogov, ki spadajo v projekt OSD - Osebni dohodki, mora oseba imeti
ustrezno klasifikacijo v zaščitah (Glej sistemska navodila)
Prejemnik Iz seznama poslovnih partnerev lahko izberemo poslovnega partnerja, za katerega želimo pregledati
plačilne naloge.
VD V to polje vnesemo oznako vrste dokumenta.
Status V tem polju izberemo katere plačilne naloge bi radi videli. Izbire:
kontrole: - Vsi Prikaže nam vse plačilne naloge.
- 0 Za prenos Prikaže nam samo tiste plačilne naloge, ki so za prenos. S spremembo oken plačilnih
nalogov 1.10.2013 je ta status za plačilne naloge ukinjen.
- 1 Napaka Prikaže nam tiste plačilne naloge, ki imajo kako pomanjkljivost-napako.
- 3 Kontroliran Preikaže nam tiste plačilne naloge, ki so brez napak.
- 5 Prenesen Prikaže nam plačilne naloge, ki so preneseni. S spremembo oken plačilnih nalogov
1.10.2013 je ta status za plačilne naloge ukinjen.
Akcije, ki nam omogočajo:
Zamenjava računa v breme

V primeru, da imamo na podjetju odprih več transakcijskih računov, nam ta akcija omogoči izbiro
drugega TRR-ja iz katerega bomo plačevali generirane plačilne naloge.
Zamenjava datuma valute

Za izbrane plačilne naloge zamenjamo datum plačila generiranega plačilnega naloga.
Zamenjava podatkov
Za izbrane plačilne naloge lahko spremenimo podatke vpisane na plačilnemu nalogu pod Namen
nakazila, Rok plačila (Datum valute plačila), Kodo namena in Vrsto posla (Vrsta posla se še vedno
uporablja v nekaterih državah).
Izbranim nalogom postavi status na 1

Plačilne naloge s statusom npr. 9 Izpisani plačilni nalogi lahko s pomočjo te obdelave spremenimo
zopet na Status 1 Plačilni nalogi za izpis.
Generiranje plačilnih nalogov iz potnih nalogov

Ta akcija nam omogoča generiranje plačilih nalogov iz vpisanih Potnih nalogov. Nalogi morajo imeti
Status Zaključen in s tem povezan Datum izplačila. Ko se nam prikaže pojavno okno moramo vpisati
Datum, le-ta predstavlja datum izplačila potnega naloga.
Pozor: Če imamo na podjetju več transakcijskih računov, moramo imeti enega izmed njih
označenega kot Privzet, v nasprotnem primeru nam ne bo prikazalo IBAN-e podjetja iz katerega
bomo plačevali potne naloge.
IBAN delavca oz. osebe kateremu izplačujemo potni nalog, vnesemo v šifrant Oseb stran Računi.
Akcija zame privzeti račun ali pa prvega iz seznama vnesenih računov.
V stikalu ACC_PN_Virm_Generiranje, nastavljamo zaporedno št. pod katero je v Šifrantu vrste posla
vpisana pripadajoča vrsto posla za potne naloge.
Ureditev reference/sklica za nove plačilne naloge akcija od 1.10.2013 zaradi novih plačilnih
nalogov
Če imate v referenci plačnika ali referenci prejemnika brez tipa reference (prvi del reference na
primer SI), s to akcijo uredite referenco v pravo obliko..
2. Nazivi podatkov tabele plačilnih nalogov:
Status Status plačičnega naloga. 1 -> Virmani za Izpis, 5 -> neveljavni virmani, 9 -> Izpisani virmani
e-Plač Datum kdaj je bil plačilni nalog prenešen v e-plačilo.
Dokument Dvojni klik na to polje nam omogoča vpogled v dokument vknjižb. Kratice v tem polju pa pomenijo
Vrsto dokumenta in Številko dokumenta.
Šifra Vpisana šifra partnerja ali pa šifra osebe. Z dvoklikom na to polje vidimo plačilni nalog.
Prejemnik Prejemnik plačila - Partner
Partner V tem polju je šifra partnerja. Dvojni klik na to polje nam odpre podatke o partnerju.
Država Šifra države. Dvojni klik na to polje nam odpre podatke o državi.
Znesek Znesek plačila
Valuta Valuta plačila
Rok plačila Rok plačila določen na plačilnem nalogu.
Stat. kontr. Status kontrole. Opis vrednosti glej v zgornji tabeli.
Opis napake Če je status kontrole 1 Napaka, se tu izpiše za kakšno napako gre.
Namen plačilaPrikazuje namen plačila
Namen Izbrana Koda namena. (Iz Šifranta kod namena)
Refer. Referenca ali Sklic prejemnika.
prejemnika
Vrsta Glej opis v zgornji tabeli
Lista ID Identifikacijska številka zapisa v bazi
Paketno Način plačila n-število plačilnih nalogov združenih v paket, banka za prejeti paket nam posreduje le
eno zbirno obremenitveno postavko.
Račun Transakcijski račun prejemnika plačila
prejemnika
Banka V tem polju je šifra banke partnerja.
Naziv Naziv banke partnerja
BIC BIC banke prejemnika: obvezen vpis podatka za račune prejemnikov izven Republike Slovenije,
neobvezen vpis podatka za račune ali podračune prejemnikov v Republiki Sloveniji; vpiše se bančna
identifikacijska koda banke prejemnika.
Račun Transakcijski račun plačnika
plačnika
Banka V tem polju je šifra banke plačnika.
Naziv Naziv banke plačnika
BIC BIC banke plačnika
Odgovorna Oseba, ki je odgovorna za določen plačilni nalog. Odgovorna osebo, za plačilne naloge v območju
oseba SEPA (po UPN) ni potrebna.
Instrument Prikazuje izbrani instrument plačila pri plačilnem nalogu 02 Tujina. (Velja Za Slovenijo)
plačila
Način plačila Prikazuje izbrani način plačila pri plačilnem nalogu 02 Tujina. (Velja Za Slovenijo)
Plačnik Prikazuje kdo je plačnik stroškov, ki nastanejo ob transakciji pri plačilu v tujino (Plačilni nalog 02
stroškov Tujina). (Velja Za Slovenijo)
Kritje znesek V primeru, da v valuti plačila ni dovolj kritja
Valuta Valuta kritja
Ročni vnos plačilnega naloga

Za podatke plačnika ali prejemnika mora biti odprta šifra v šifrantu poslovnih partnerjev ali pa oseba v šifrantu
oseb. Vsi podatki o partnerju ki jih vidimo, so prikazani iz matičnih podatkov partnerja ali pa osebe in jih na
plačilnem nalogu ne moremo vnašati ali spreminjati. Sprememba s 1.10.2013, prej se je lahko ročno izpolnilo
podatke plačnika in prejemnika. Kontrola referecne plačnika in reference prejemnika se izvrši, ko plačilni nalog
vpišemo vbazo. Če je referenca napačna, se postavi status napake.
3. Funkcijski gumbi:
Prenesi iz Klik na ta gumb, nam omogoča prenos vseh postavk (Prejetih računov), ki imajo v glavi dokumenta
dokumentov v polju plačilni nalog določen status Za prevzem. In tiste, ki smo jih na zavihku 'Izbira plačil iz
dok.' označili za prenos. Za prenos smo označili tako, da smo v polju V dvokliknili in v tem polju
dobili kljukico. Po končanem prenosu se izvede tudi kontrola podatkov. Za plačilne naloge 02 Tuji se
v podatka o Nujnosti naloga in Plačnika stroškov prenesjo nastavitve po strukturi ISO SEPA. V
primeru, da izvažate datoteko v ZBS strukturi, morate podatka spremeniti.
Razlaga zneska: v plačilni nalog se zapiše znesek seštevkov postavk dokumenta knjiženih v breme
na kontih skupine 22 in 28. S stikalom ACC_Virm_Zn lahko nastavimo, da se v plačilni nalog vpiše
kontrolni znesek.
Prenesi iz Klik na ta gumb, nam omogoča prenos samo tistih postavk, ki so jih na zavihku 'Izbira plačil '
postavk označili za prenos. Za prenos smo označili tako, da smo v polju V dvokliknili in v tem dobili
kljukico. Po končanem prenosu se izvede tudi kontrola podatkov. Za plačilne naloge 02 Tuji se v
podatka o Nujnosti naloga in Plačnika stroškov prenesejo nastavitev po strukturi ISO SEPA. V
priemeru, da izvažate
datoteko v ZBS strukturi, morate podatka spremeniti.
Razlaga zneska: v plačilni nalog se prenese odprti znesek, v primeru da imamo vpisan odobreni
znesek, se v plačilni nalog zapišeta.
Kontrola Za izbrane plačilne naloge izvedemo kontrolo, ki nam javi napake, če te obstajajo. Podatke plačnika
in prejemnika se kontrolira na način:
ali je izpolnjena šifra plačnika in šifra prejemnika, ali so v matičnih podatkih plačnika in prejemnika
izpolnjeni podatki. Pod pogojem ali je plačnik iz SEPA območja tudi ali so v matičnih podatkih banke
plačnika in banke prejemnika izpolnjeni podatki. Če država plačnika ni v območju SEPA se naslov
banke, kraj banke, država banke in BIC koda banke ne kontrolira.
Prenos v Postavke za katere želimo izdelati datoteko za prenos v bančni sistem, označimo in izberemo
e-plačila obdelavo Prenos v e-plačila (pred 1.10.2013 imenovano listo nalogov).
V primeru, da želimo plačevati paketno (množična plačila; predvsem je to primerno za plače) pri
Prenosu v e-plačila označimo s kljukico polje Paketno plačilo.
Briši plačilne Plačilne naloge lahko brišemo, če jih označimo (tipka Ctrl in klik na postavko) ter kliknemo na gumb
naloge Briši plačilne naloge.
Označi za Klik na ta gumb, spremeni status označenih plačilnega naloga iz 1(Virmani iza ipis) v 9 (Izpisani
izpisane virman).
Tabela 1: Seznam Bank
* Davčna številka SWIFT Naziv banke
05 SI68297530 ABANSI2X Abanka Vipa d.d., Ljubljana
29 SI59622806 BACXSI22 UniCredit banka Slovenija d.d.
06 SI89734912 SBCESI2X Banka Celje d.d., Celje
10 SI98026305 BAKOSI2X Banka Koper d.d., Koper
61 SI47523638 HDELSI22 Delavska hranilnica d.d., Ljubljana
19 SI18787762 SZKBSI2X Deželna banka Slovenije d.d., Ljubljana
27 SI27516407 FCTBSI2X Factor banka d.d., Ljubljana
07 SI42780071 GORESI2X Gorenjska banka d.d., Kranj
60 SI40451372 HLONSI22 Hranilnica LON d.d., Kranj
33 SI75482894 HAABSI22 Hypo Alpe-Adria-bank d.d., Ljubljana
(41 SI13648080 KDBASI22 KD Banka d.d. (ni več; nasledica je Faktor banka))
34 SI77752252 KSPKSI22 Banka Sparkasse d.d.
04 SI94314527 KBMASI2X Nova kreditna banka Maribor d.d., Maribor

02 SI91132550 LJBASI2X Nova Ljubljanska banka d.d, Ljubljana
90 SI24009725 PBSLSI22 Poštna banka Slovenije d.d., Maribor
25 SI42820600 PROBSI2X Probanka d.d.
24 SI29370876 KREKSI22 Raiffeisen banka d.d.
03 SI40502368 SKBASI2X SKB banka d.d., Ljubljana
30 SI41561767 SABRSI2X SBERBANK banka d.d. (Volksbank-Ljudska banka d.d.,

Ljubljana do 28.1.2013)
64 SI78184495 HKVISI22 Hranilnica Vipava d.d.
(99 SI10641424 Uprava republike Slovenije za javna plačila–UJP )
35 SI38198312 BFKKSI22 BKS bank AG, Bančna podružnica
01 SI92582087 BSLJSI2X Banka Slovenije
38 SI82155135 SIDRSI22 SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d.d.
37 SI62066510 VSGKSI22 Zveza bank, Registrirana zadruga z omejenim jamstvom,

Podružnica Ljubljana
*Prva dva znaka (IBAN) ali šesti in sedmi znak (TRR) računa
Osnovni prikaz:

Na zavihku Osn. Podatki plačilnega naloga UPN pregledamo in po potrebi popravimo podatke že obstoječega
plačilnega naloga. V primeru, da ročno dodajamo plačilni nalog, moramo polja izpolniti sami.
Plačnik Pri dodajanju novega zapisa, se Plačnik predlaga glede na izbrano podjetje. Na plačilni nalog se izpiše
privzeti račun (privzeta banka) partnerja. Račun lahko spremenimo s spustnim seznamom Šifra.rač.:
PrejemnikPri dodajanju novega zapisa izberemo prejemnika iz šifranta Poslovnih partnerjev ali osebo iz šifranta
Osebe. Ostale podatke (Račun, Naziv, Naslov, …) ne moremo ročno vnesti, ampak za prejemnika oz.
Osebe moramo imeti v šifrantu Poslovnih partnerjev ali Oseb, vpisane podatke.
Glej tudi: Postopek za izdelavo plačilnih nalogov
Osnovni prikaz: 1.4 Plačilni nalogi - UPN
Na seznamu lahko preberemo plačilne naloge, ki pripadajo različnim listam. Za izdelavo datoteke za banko, pa
moramo na seznamu imeti prebrane plačilne naloge samo ene liste, katere plačilne naloge želimo prenesti v
datoteko za banko. Če imamo na seznamu izbranih več list in želimo izdelati datoteko za banko dobimo opozorilo,
da je za datoteko izbranih več list.
Filtri v glavi zavihka:
Vrsta V spustnem seznamu lahko izberemo domače, tuje ali seznam vseh plačilnih nalogov. Glej tudi:
Plačilni nalog UPN
Račun
V spustnem seznamu lahko izbiramo med bančnimi računi podjetja
Datum od
Od vključno navedenega datuma poslovnega dogodka
Datum do
Do vključno navedenega datuma poslovnega dogodka
Lista V spustnem seznamu izberemo izdelano listo, ki je pripravljena na plačilo. Glej tudi Postopek za
izdelavo plačilnega naloga.
Prenesi plačila v XML datoteko - ZBS za datoteko pa standardu združenja bank Slovenije
Prenesi plačila v ISO SEPA XML datoteko - za datoteko pa standardu ISO SEPA
Prenesi plačila v XML datoteko ZBS verzija 2.2 - množična (paketna) plačila; paket ne sme biti
večji od 50.000,00 eur, vsebovati mora najmanj dva plačilna naloga; datum obdelave (valuta
izplačila) mora biti pri vseh nalogih enaka
Prenesi plačila plačila v XML datoteko ZBS verzija 2.1 in UJP (Uprava za javna plačila)
Ob zaključku, shranimo datoteko v mapo.
Možne napake pri uvozu: račun ni v IBAN obliki. Če imate pri poslovnih partnerjih vpisane še
poravnalne račune v TRR obliki jih pretvorite z akcijo, ki se nahaja na seznamu poslovnih partnerjev
'Predelava tRacun tip TRR v IBAN za Slovenijo'.
NLB Proklik - novi plačilni nalogi

V bančnem programu PROKLIK preko 'Plačila v domovini' uvažamo plačila domačim dobaviteljem iz Slovenije, preko
'Čezmejna plačila' pa uvažamo plačilne naloge za druge države članice v SEPA območju oz. plačila v tretje države. V
primeru , da v 'Plačila v domovini' uvozimo plačilo za dobavitelja iz druge države iz območja SEPA, bančni program
javi 'Račun prejemnika ni domači'.
Iz navedenih razlogov, morate izdelati ločeno e-Plačila liste za plačila v domovini, ločeno listo za plačila drugih
dobaviteljev držav iz območja SEPA in ločeno listo za tretje države.
Plačilni nalogi - xml datoteke UJP vsi plačniki, katerim prične poravnalni račun SI56 01
Spletna plikacija UJP uprava za javna plačila ima za izmenjavo podatkov navedeno katere znake lahko uporabljamo
v datoteki xml.
Pri izmenjavi podatkov so dovoljeni le sledeči znaki:
abcčćdefghijklmnopqrsštuvwxyzž
ABCČĆDEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
0123456789
/-?().,'+
CR LF Space
pri čemer:
• vrstica se ne sme začeti s Space ali z "-"
• prazna vrstica (brez znakov, sami Space)
Pri zdelavi datotek sta izločena znaka & (primer JOHNSON&JOHNSON) in " dvojne navednice. V primeru, da iamte v
podatkih kakšen drugi znak, morate to popraviti v podatkih.
Paketno pošiljanje plačilnih nalogov za plače (množična plačila)
Za prenos plačilnih nalogov za plače po sistemu množičnih plačil je postopek naslednji.
Iz obračuna plač z Akcijo SQL Prenesi plače v plačilne naloge po delavcih prenesemo zneske izplačil po
posameznih delavcih v plačilne naloge. VD teh plačilnih nalogov je PLC. Plačilni nalogi, kateri se plačujejo paketno
imajo oznako Paketno.
Nato jih prenesemo v Listo plačilnih nalogov ter naredimo kontrolo le teh.
Z Akcijo Prenesi plačila v ISO SEPA XML datototeko naredimo datoteko in jo prenesemo na banko. Datoteka ima
oznako Paketno.
Datoteko za izplačilo plač delavcem lahko izdelamo tudi po strukturi Združenja bank Slovenije, v tem primeru
izberemo akcijo Prenesi plačila v XML datoteko ZBS verzija 2.2.
Prispevke in odbitke plačujemo po posameznih plačilnih nalogih in ne paketno.
Funkcijski gumb:
Kontrola - Preveri pravilnost plačilnih nalogov, če jih nismo prej preverili v seznamu plačil.
Ukinjeni gumbi:
Prenos liste nalogov - S 30.10.2013 je ta funkcijski gumb ukinjen. Izdelava datotek za banko, Upravo za javne
prihodke je sedaj samo v xml obliki. Izdelava je pod gumbom Obdelave.
Izpis poročil
Klik na to polje nam omogoča izpis poročil.
Z novimi plačilnimi nalogi s 1.10.2013 uporabljajte izpise:
Številka 2677 Izpis seznama plačilnih nalogov - izbrani 2013 namesto številke 677 Izpis seznama plačilnih nalogov
izbrani
Številka 2066 Plačilni nalogi UPN 2013 namesto številke 1066 Virmani UPN
Številka 2166 Plačilni nalogi UPN - en list 2013 namesto številke 1166 Virmani UPN en list
Na oknu ePlačila Liste preberemo seznam plačil po dnevih. Postavimo se na datum, za katerega želimo pregled
plačilnih nalogov.
Izpis št. 2475 - Plačilni nalogi. Na izpisu se prikaže seznam plačilnih nalogov, ki so bili poslani na banko.
1.4.5 Plačilni nalog UPN - Izbira plačil
Na zavihku Izbira plačil izberemo postavke dokumentov za katere želimo izdelati plačilni nalog. Glej postopke za
izdelavo plačilnih nalogov. S pomočjo filtrov poiščemo postavke.
Filtri v glavi zavihka so naslednji:
Od datuma Od vključno navedenega datuma poslovnega dogodka
Do datuma Do vključno navedenega datuma poslovnega dogodka

VD V spustnem seznamu so navedene vrste dokumentov, med katerimi lahko izbiramo.
Konto V vnosno polje levo vpišemo konto, po katerem želimo iskati; vnosno polje desno pa služi iskanju
po klasifikacijah (z dvoklikom se nam prikaže okno Izbor klasifikacijskih ključev)
Štev. Dok Postavke lahko iščemo po številkah dokumentov
Partner V vnosno polje lahko vpišemo šifro poslovnega partnerja ali z dvoklikom, ki nas popelje do okna
Poslovni partnerji, izberemo partnerja. Vnosno polje desno pa vnesemo klasifikacijo.
Do roka plačila Navedemo datum roka plačila.
Status Po privzeti vrednosti je status postavk Odprte in delno odprte. V spustnem seznamu lahko izberem
drugi status postavk (Vse, Odprte, Odprte in delno odprte, Zaprte in delno zaprte, Zaprte).
Valuta Iščemo po valuti (USD, GBP,...)
Plačilni nalog V spustnem seznamu lahko izbiramo med <Vsi> , Še ne preneseno, Za prenos in Preneseno.
(V) Sklicjemo se na kolono 'V', ki je na seznamu.
Status dok. V spustnem seznamu izbiramo med naslednjimi statusi: Vsi statusi (<Vsi>), Prost, V delu,
Potrjeno, Odobreno, Zavrnjeno,
Način plačila V spustnem seznamu način plačila izbiramo med načini plačila, ki so navedeni v šifrantu Načinov
plačil.
Vsote Če imamo na seznamu prebranih več postavk z različnimi konti, se ob spremembi konta v seznamu
pojavi vrstica z vsotami.
Devizna Če je postavka knjiženo tudi v drugi valuti (razen domače valute), se prikažejo dodatne kolone
deviznih zneskov.
Upoštevaj
dodatni rok Če dokumente knjižimo z dodatnim rokom plačila, se pri potrditvi tega polja, na seznamu pojavijo
tudi postavke z dodatnim rokom plačila, ki je pogojen s parametrom Do roka plačila.
Izbrano Izpiše se nam vsota izbranih postavk.
Plačilni nlaog V spustnem seznamu lahko izberemo status dokumenta (Plačilni nalog). Iščemo lahko med vsemi
(V dok.) statusi <Vsi> , Še ne preneseno, Za prenos in Preneseno. Sklisujemo se na kolono 'V dok.', ki je na
seznamu.
Kolona V:
Kljukica prikaže, katere dokumente smo izbrali za izdelavo plačilnega naloga
Kvadrat s križcem nam prikaže, da je za označeni dokument že izdelan plačilni nalog (z dvoklikom na križec,
program opozori, da je za izbrani dokument že izdelan plačilni nalog in če ga želimo ponovno izdelati).
V zavihku Izbira plačil iz dok. Izbiramo dokumente, za katere želimo izdelati plačilni nalog. Glej postopke za izdelavo
plačilnih nalogov.
Polja po katerih lahko filtriramo podatke so naslednja:
Od datuma Od vključno navedenega datuma poslovnega dogodka
Do datuma Do vključno navedenega datuma poslovnega dogodka
Tip dokumenta Če smo v nastavitvah vrste VD-ja določili tip dokumenta sorodnim VD-jem
Partner V vnosno polje lahko vpišemo šifro poslovnega partnerja ali z dvoklikom, ki nas popelje do okna
Poslovni partnerji, izberemo partnerja. Vnosno polje desno pa vnesemo klasifikacijo.
VD V spustnem seznamu so navedene vrste dokumentov, med katerimi lahko izbiramo.
Št. dok Vpišemo številko dokumenta
Od roka plač. Iščemo od vključno navedenega datum roka plačila
Do roka plač. Iščemo do vključno navedenega datuma roka plačila
Način plačila V spustnem seznamu način plačila izbiramo med načini plačila, ki so navedeni v šifrantu Načinov
plačil.
Plačilni nalog V spustnem seznamu lahko izberemo status dokumenta (Plačilni nalog). Izbiramo med statusi
(V dok.) <Vsi>, Še ne preneseno, Za prens, Preneseno. Slicujemo se na polje na seznamu (V dok.).
Status likv: V spustnem seznamu izberemo med ponujenimi statusi likvidacije. Iščemo lahko med vsemi statusi
(<Vsi>), Likv. rn deln.likv, likv. Ročno, Za likvidirati in del. nelikvidirano, Zavrnjeno. Po privzeti
vrednosti predlagano Delno likv, likv. In likvid. ročno.
Detalj. vrstica Imamo prikaz podatkov dokumenta.
Vsote Če imamo na seznamu prebranih več dokumentov različnih partnerjev, se ob spremembi partnerja
v seznamu pojavi vrstica z vsotami.
Izbrano Izpiše se nam vsota izbranih postavk (označenih s kljukico)
Kolona V:
Kljukica prikaže, katere dokumente smo izbrali za izdelavo plačilnega naloga
Kvadrat s križcem nam prikaže, da je za označeni dokument že izdelan plačilni nalog (z dvoklikom na križec,
program opozori, da je za izbrani dokument že izdelan plačilni nalog in če ga želimo ponovno izdelati).
1.5 Plačila v tujino - STARA OKNA
OKNA SE NE UPORABLJA VEČ. Za plačila v tujino glej točko 1.4 - Plačilni nalogi.
Plačilo prejetih računov v tujino je mogoče izpeljati s pomočjo posebnega obrazca ali elektronskega prenosa
podatkov (internet, modem). Podatki za plačila se prenašajo iz odprtih postavk prejetih računov ali se ročno
vnašajo. Izbiranje računov za plačevanje v tujino se izvaja na zavihku Izbira plačil ali na Konto kartici. Za plačevanje
v tujino je potrebno določiti naslednje podatke:
Status Status predstavlja stanje plačila v tujino. Možni so trije statusi: Za izpis - nov dokument še ni bil
plačan (izpisan), Izpisano - dokument je že izpisan (plačano, poslano po mediju), Napaka - pri
plačevanju je prišlo do napake - ni bilo plačila.
Odgovorna Iz šifranta oseb, odgovorna oseba za plačilo in kontaktiranje z banko.

oseba
Instrument Vrsta plačila glede na predpise, privzeta vrednost je 1. Možnosti so naslednje:

plačila 1 – nakazila, kreditna pisma in čeki
2 – storno nakazil, kreditnih pisem in čekov
3 – pokritje akreditiva
4 – storno pokritja akreditiva
5 – črpanje akreditiva
6 – storno črpanja akreditiva
7 – tuja gotovina
8 – storno tuje gotovine
Način plačila Iz šifranta načinov plačil. Pri prenosu iz prejetih računov, se prenese iz dokumenta.
PREJEMNIK in BANKA PREJEMNIKA:

Podatke prejemnika plačila lahko vnašamo ročno ali izberemo iz šifranta poslovnih partnerjev. Pri izboru iz šifranta
ali pri prenosu iz prejetega računa, se avtomatsko napolnijo potrebni podatki o prejemniku plačila in banki
prejemnika. V nasprotnem primeru moramo vse podatke polniti ročno. Da se podatki pravilno in popolno izpolnijo
morajo biti podatki o banki partnerja in IBAN računi pravilno vneseni in povezani. Banko moramo najprej vnesti kot
partnerja in ji določiti na strani Računi, da je Partner tudi banka. Odprejo se nova polja kamor vnesemo krajši naziv
banke in BIC kodo banke (BIC koda ali SWIFT koda je bančna identifikacijska koda, je univerzalna metoda
identifikacije finančnih institucij in služi olajšanju avtomatizacije procesiranja telekomunikacijsko izmenjanih sporočil
bančnih in finančnih institucij). Pri poslovnem partnerju pa vnesemo na zavihku Računi IBAN partnerja in v polju
banka izberemo ustrezno banko pri kateri je račun odprt in smo jo predhodno vnesli v bazo.
NALOGODAJALEC:
Podatki nalogodajalca se lahko prav tako vnašajo ročno ali pa izberemo iz šifranta poslovnih partnerjev. Pri izboru iz
šifranta ali pri prenosu iz prejetega računa, se avtomatsko napolnijo potrebni podatki o nalogodajalcu plačila. V
nasprotnem primeru moramo vse podatke polniti ročno.
PODATKI O NAKAZILU:
Znesek Vrednost plačila v valuti, znesek se prenese iz RP ali se vnaša ročno.

plačila
Valuta Šifra valute v kateri so podani vsi zneski – privzeto iz šifranta države partnerja.
Datum Datum zapadlosti dokumenta oz. datum nakazila.

valutacije
Val. kritja Znesek pokritja iz deviznega računa v valuti računa.
Plačnik Iz šifranta izberemo ustreznega plačnika. Privzete vrednosti se nastavijo na

stroškov stikalu prenos_plactuj_nastavitve
Za Standard ISO SEPA so možnosti izbora naslednje:
- Nalogodajalec plačnik stroškov
- Prejemnik plačnik stroškov
- Deljeni med nalog. in prejemnikom
Za standard ZBS pa so možnosti naslednje:
- Nalogodajalec lastne, prejemnik tuje
- Nalogodajalec vse
- Prejemnik vse
Nujnost Iz šifranta izberemo ustrezno vrednost. Privzete vrednosti se nastavijo na

naloga stikalu prenos_plactuj_nastavitve
Za uporabnike po standardu ISO SEPA sta možnosti izbora naslednji:
- HIGH - Nujen nalog
- NORM - Nenujen nalog
Za standard po ZBS pa so možnosti naslednje:
- Valuta isti dan
- Valuta 1 dan
Prioriteta Omogoča usmerjanje plačilnih nalogov v čakalno vrsto z oznakami prioritete. Vrednost določa
naloga nalogodajalec po predhodnem dogovoru z izvajalcem plačilnega prometa, pri katerem ima
nalogodajalec odprt TRR.
Namen Če je potrebno, opišemo plačilo (št računov, dogovore, pogodbe ...), oziroma vpišemo dodatne
podatke po želji.
BANKA POSREDNICA:
Podatki o banki posrednici se lahko vnašajo ročno ali pa izberemo iz šifranta poslovnih partnerjev. Pri izboru iz
šifranta ali pri prenosu iz prejetega računa, se avtomatsko napolnijo potrebni podatki o nalogodajalcu plačila. V
nasprotnem primeru moramo vse podatke polniti ročno. Da se podatki pravilno in popolno izpolnijo morajo biti
podatki o banki posrednici pravilno vneseni. Banko moramo vnesti kot partnerja in ji določiti na strani Računi, da je
Partner tudi banka. Odprejo se nova polja kamor vnesemo krajši naziv banke in BIC kodo banke.
PODATKI ZA STATISTIKO:
Šifra osnoveŠifra osnove iz šifranta plačil v tujino, šifrant UL 50/99 str. 6282.
Opis Opis transakcije.
Pripis Pripis je še eno polje za pripis opomb oz. dodatnih podatkov ob nakazilu v tujino.
Glej tudi točko 1.4 - Plačilni nalogi.
NAČIN DELA:
Na oknu Plačilni nalog - tujina izberemo zavihek Izbira plačil. Izberemo parametre za prikaz vseh odprtih postavk v
tujini (poljubno: konto, partner, VD, datum ....). Nato izberemo postavke, ki jih želimo plačati z dvoklikom na kolono
V v vrstici izbranega zapisa. V polju izbrano je prikazana vsota izbranih plačil. Če želimo plačati delni znesek, ga
vpišemo v polje Zn. odobreni in pritisnemo gumb Vpiši.
Ko imamo nabrane predloge za plačilo izberemo zavihek Seznam. Običajno je seznam prazen, privzeto pa prikazuje
vse predloge plačil trenutno prijavljene osebe s statusom Nalogi za izpis. To so nalogi v pripravi - še niso bili
plačani. Za izdelavo plačilnih nalogov iz prej označenih postavk kliknemo na gumb Prenesi iz postavk. Odpre se
okno za izbor računa iz katerega bomo plačevali izbrane račune. Izberemo ustreznega in potrdimo. Program nas
obvesti, koliko računov smo prenesli v plačilne naloge.
Urejanje plačilnega naloga

Plačilni nalog urejamo na zavihku Plačilni nalog. Pri tem moramo paziti, da so podatki ustrezno izpolnjeni glede na
zgornja navodila (sandard ZBS ali ISO SEPA). Prenesenih dokumentov običajno ni potrebno urejati. Na seznamu
plačilnih nalogov je tudi gumb za brisanje izbranih nalogov in označevanje, da je nalog že izpisan - posredovan
banki.
Izpisi nalogov so dosegljivi na ikoni za izpise.
Prenos v paket
Na seznamu plačilnih nalogov označimo račune (Ctrl klik, Shift klik, insert), ki jih želimo prenesti v paket za prenos
v bančni program in kliknemo na tipko 'Prenos v listo nalogov'. Program še ponudi izbiro, da naloge dodamo že
obstoječi listi. Običajno (ko delamo nov paket nalogov), samo potrdimo prenos. Program nas postavi na zavihek
Lista nalogov/paketov in prikaže vsa predvidena plačila. Z gumbom Kontrola preverimo osnovne podatke
posameznega plačilnega naloga. Dobri nalogi dobijo status 4 - kontroliran, napačni pa N - napaka - program pa tudi
javi, kaj manjka na posameznem plačilnem nalogu. Napake odpravimo na zavihku za urejanje plačilnega naloga.
Prenos v banko
Ko so vsi nalogi v redu lahko izvažamo po različnih standardih:
- TKDIS - z gumbom Prenos liste nalogov
- ZBS XML - z gumbom Obdelave in izborom Prenesi plačila v XML datoteko - ZBS
- ISO SEPA XML - z gumbom obdelave in izborom Prenesi plačila v XML ISO SEPA
Vse tri obdelave izdelajo datoteko in jo zapišejo na izbrano mesto in postavijo status naloga na Izpisano.
1.6 Obresti
Obračun zamudnih obresti.

Pred pričetkom obračuna obresti moramo vnesti vrste obrestnih mer. Teh določimo lahko več. Vsaki tej vrsti
opredelimo način obračuna, ki je možen linearni ali konformni in vnesemo obrestne mere.
Glej tudi:
1.6.1 Sifrant obresti
Glej tudi: Koledar

1.6.1 Šifrant obresti
Primer vrste obrestnih mer:

Na strani Vrste obrestnih mer vnesemo podatke:
Vrsta obresti Oznako poljubno izberemo.
Naziv Opišemo vrsto obresti.
TOM (temeljna obrestna mera) in Obrestno mero Izberemo med danimi možnostmi (mesečna in letna).
Primer način obračuna:

Na strani Načini obračuna vnašamo podatke:
Način Vnesemo poljubno šifro načina obračuna.
Naziv Vnesemo poljuben opis načina obračuna.
Vrsta obresti Izberemo med danimi možnostmi, ki smo jih vnesli na strani Vrste obrestnih mer.
Prišteje osnovi Izberemo med danimi možnostmi (Da, Ne).
TOM prišteje Izberemo med danimi možnostmi (Da, Ne).
Obračun Izbiramo med Konformnim in Linearnim obračunom obresti.
Primer procenta obrestnih mer:

Na strani Tabela obresti vnašamo podatke:
Datum
Vnesemo datum veljavnosti obresti.
TOM Vnesemo temeljno obrestno mero.
M/L Določimo ali je temeljna obrestna mera Mesečna ali Letna.
Obrestna mera Vnesemo obrestno mero.
M/L Določimo ali je obrestna mera Mesečna ali Letna.
Dodano Izpiše nam datum in uro prvega spreminjanja.
Dodal Izpiše kdo je spreminjal.
Osnovni prikaz:
1.6 Obresti
Seznam dokumentov za obračun obresti:
Dokumente in plačila za obračun obresti lahko vnašamo poljubno, ali pa da prepišemo že knjižene podatke. Tu je
prikazan vnos poljubnih podatkov za obračun obresti.
VNOS POLJUBNIH PODATKOV ZA OBRAČUN OBRESTI:

Dokument vnesemo po standardnem postopku, predhodno je potrebno nastaviti vrste dokumenta za obresti.
Opozoriti velja na datum Valutacije od katerega se začnejo računati obresti in na znesek osnove od katere se
računajo obresti.. V kolikor je dokument odprt - še ni bilo nič plačano, izpolnimo samo glavo dokumenta. V primeru.
ko je bil dokument plačan v celoti ali delno plačan, v postavke vnesemo datume plačil in vrednost plačil, kot je na
primer razvidno iz tega primera (delno plačano). V seznamu dokumentov, po končanem vnosu dokumenta s plačili
ali brez plačil, s klikom na Obračun obračunamo obresti. Pri obračunu vnesemo s katero vrsto obresti želimo izvesti
obračun in do katerega dneva, če dokument ni v celoti plačan. V kolikor je dokument v celoti plačan, se predlaga
zadnji datum plačila.
Primer obračuna obresti za zgornji dokument s plačili.
VNOS PODATKOV ZA OBRAČUN OBRESTI KNJIŽENIH IZDANIH RAČUNOV V FIN. RAČUNOVODSTVU:
Na seznamu dokumentov imamo v desnem kotu gumb Obdelave. S klikom na ta gumb se odpre več obdelav in
sicer: Prenos postavk za obračun obresti, Prenos plačil, Obračun obresti, Prepis obresti, Kontiranje obresti in prenos
v finance.
Prenos postavk za obračun obresti

Z izborom prenos postavk se odpre naslednje okno v katerem izpolnimo podatke:
Vrsta dok. V fin. Izberemo vrsto dokumenta pod katero so bili podatki, ki jih želimo prenašati knjiženi v finančnem
Rač računovodstvu (npr. za izdane račune imamo RI).
Konto Izberemo konto na katerega je zgoraj navedeni dokument knjižen.
Partner Izberemo partnerja za katerega želimo prenašati dokumente. Če prenašamo dokumente za vse
partnerje, potem pustimo to polje prazno.
Status Določimo katere dokumente želimo prenašati (samo odprte, delno odprte, zaprte,...).
Postavke v Izberemo katere postavke naj prenese knjižene v breme ali pa v dobro.
Prenašam Določimo obdobje Od – Do v katerem so bili knjiženi dokumenti, ki jih prenašamo.

obdobje
Zaprto Določimo obdobje od – do v katerem so bili knjiženi dokumenti zaprti.
Vpisujem pod Določimo pod katero vrsto dokumenta bomo prenašali podatke za obračun obresti.
vrsto dok.
Za datum PER Določimo obdobje za katero bomo obračunali obresti. Ta datum se prenese tudi kot datum
obdobja v finančno računovodstvo
Datum dok. Vnesemo datum obračuna obresti.
Upoštevam Če damo kljukico pomeni, da v primeru ko je valuta plačila računa nedelovni dan (npr. sobota,
državni nedelja) se valuta plačila računa v dokument OB vpiše prvi delovni dan. Preglej ali je delovni
koledar kolerar prenešen v Računovodstvo => Finančno računovodstvo => Obresti => Koledar.
S to obdelavo se prepišejo že knjižene postavke glede na postavljene parametre v oknu - brez plačil. Zato moramo
po končani obdelavi, v primeru ko prepisujemo vse, zaprte ali delno zaprte postavke pognati tudi obdelavo Prenos
plačil.
Prenos plačil
Če smo v prejšnji obdelavi prepisovali vse, zaprte ali zaprte in delno zaprte postavke moramo prepisati tudi plačila in
sicer pod isto vrsto dokumenta, kot smo prepisali podatke s prejšnjo obdelavo. V polje Zaprto Od – Do vnesemo
datum oz. obdobje za katerega prenašamo plačila. Obdobje mora biti enako kot obdobje Zaprto pri prenosu
dokumentov.
V primeru ko želimo prenesti plačila za VD-je, ki se nanašajo na predhodno leto, se moramo postavitii v predhodno
leto (zamenjamo leto na Sistem - Izbira podjetja ) in nato natrediti prenos plačil, ki se nanaša na trenutno leto
obračunavanja obresti, ter nato nadaljujemo s postopkom letu za katerega obračunavamo obresti.
Obračun obresti
S tipko Ctrl in desni klik označimo katerim dokumentom želimo obračunati obresti in poženemo obdelavo Obračun
obresti.
Združevanje obresti za izpis
Že označene dokumente s tipko Ctrl in desni klik naredimo obdelavo Združevanje obresti za izpis.
S to obdelavo združimo več obračunov obresti (več dokumentov) za istega partnerja, katerega lahko potem
poknjižimo v glavno knjigo. Izpis združenih obresti dobimo na zavihku Združene obresti.
Če želimo združiti obresti za VD-je, ki niso bili izstavljeni v trenutnem letu, ter na začetku trenutnega leta niso bili še
plačani oz. zaprti, moramo paziti, da ko združujemo obresti in vpisujemo Datum PER od, zajamemo tudi
te dokumente.
Kontiranje
Če želimo obračunane obresti (prepisane) avtomatsko knjižiti v glavno knjigo, moramo predhodno nastaviti
kontiranje in sicer se kontiranje nastavi na meniju Šifranti - Obračunske skupine – Kontiranje - Obresti.
Primer kontiranja:
Kjer ZnTob pomeni Znesek obresti izračunan po temeljni obrestni meri (TOM) , ZnObresti pa obresti izračunane po
na primer zamudni obresti meri. Iz dveh zneskov je sestavljeno zato, da se lahko poljubno odločite ali obe vrsti
obresti kontirate na različna konta ali na isti konto.
Brisanje
1. Za brisanje obračunov moramo najprej brisati že združene obresti na zavihku Združene obresti.
2. Nato šele označimo obračune na seznamu in brišemo z obdelavo BRISANJE obračunov.
PAZITE, da označite dokumente, ki jim želite brisati obračune. Kajti status dokumenta se spremeni na Prost na vseh
označenih dokumentih ne glede na vpisani datum (Brišem vse obračune od datuma naprej).
Ko sprožimo obdelavo BRISANJE obračunov se odpre novo okno, kjer vpišemo datum od (datum obračuna od na
zavihku Obračun). Zbrišemo obračunane obresti, šele nato lahko na zavihku Dokument zbrišemo zapis (desni klik na
miški ali ikona - Briši zapis).
Osnovni prikaz:
1.6 Obresti
To poglavje zajema opis prenosa postavk. Program nam ponuja štiri različne možnosti prenosa:
1.7.1. Prenos računov iz prodaje

1.7.2. Prenos dokumentov iz blagajne
1.7.3. Postopek za prenos bančnih izpiskov
1.7.4 Prenos prejetih E-računov iz UJP.
1.7.1 Prenosi računov iz prodaje
1. Dokumente, ki jih želimo prenesti jih najprej označimo v Seznamu dokumenta (Prodaja - Dokumenti) in
poženemo Obdelavo - Obrni status dokumenta (Za prevzem). Na seznamu dokumentov, se status označenih
dokumentov spremeni iz Prost v Za prenos (glej kolono Status ali glej glavo dokumenta z dvoklikom na kolono
Dokument - Za prenos se rdeče obarva). Po spremembi statusa, dokumenta ne moremo več urejati.
2. Ko smo to izvršili gremo v Prenos računov iz prodaje (Računovodstvo - Finančno računovodstvo - Prenosi -
Prenos računov iz prodaje) in kliknemo na gumb Komplet prenos (dokument dobi status Prevzeto in hkrati se
kreira računovodski dokument)
V prvi fazi (kontiranje dokumentov), moramo dobiti status 0, da lahko nadaljujemo. Če pri kontiranju odgovor ni 0,
se nam program ustavi in javi napako, ter prikaže izpis za pregled napake (npr. izpis št. 9003 - Kontiranje faktur -
po Fakturah,ki ga najdemo na seznamu prodajnih dokumentov, npr. RA).
Druga faza nam prenese dokumente in sporoči koliko dokumentov in postavk se je preneslo (npr: status='OK
Vpisano Dok/Post=2/5, pomeni da je prenos opravljen, tar da sta bila prenesena dva dokumenta in pet postavk na
teh dokumentih).
Brisanje pred prenosom računa iz prodaje: ponovno izvedemo Obdelavo - Obrni status dokumenta (Za prevzem).
Status se nam ponovno vrne v Prost.
Brisanje po prenosu računa iz prodaje: najprej se je potrebno uskladiti z računovodstvom ali lahko ta dokument
izbrišemo. Nato izbrišemo računovodski dokument, status dokumenta se spremeni iz Prevzeto v Za prevzem. Šele
nato lahko naredimo Obdelavo na seznamu dokumentov - Obrni status dokumenta. Dokument dobi stati Prost in je
pripravljen za urejanje.
1.7.2 Prenos dokumentov iz blagajne
Pri Prenosu dokumentov iz blagajne vnesemo Datum Od - Do (od kdaj do kdaj želimo prenos dokumentov) in
kliknemo na gumb Komplet prenos. V prvi fazi - kontiranja dokumentov moramo dobiti status 0, da lahko
nadaljujemo. Če pri kontiranju odgovor ni 0, se nam program ustavi. Druga faza nam prenese dokumente in sporoči
koliko dokumentov je preneslo.
1.7.3 Postopek za prenos bančnih izpiskov
Postopek je razdeljen na 3 faze. Vsaka faza pa se izvaja s pomočjo svoje akcije.

1. Faza - Akcija: PRENESI bančne izpiske
2. Faza - Akcija: UREDI bančne izpiske z VD, štev. dokum...
3. Faza - Akcija: KNJIŽI bančne izpiske
Vsaka faza je natančneje opisana spodaj:
1. Faza prevzem bančnega izpiska in arhiviranje

Bančni izpisek prevzamemo z izborom gumba Obdelave - Prenesi bančne izpiske. Bančni izpisek se prenese, če
je poravnalni/komercialni račun iz bančne datoteke vpisan. Vpisan mora biti na matičnih podatkih partnerja
trenutno izbranega podjetja na zavihku Računi.
Po izvedenem uspešnem ali neuspešnem prenosu se datoteka bančnega izpiska arhivira. Seznam arhiviranih
datotek, kakor tudi njihovo vsebino dobimo na na meniju Sistem-Obdelave-Uvoz datotek. Za prikaz samo
arhiviranih datotek bančnih izpiskov v parametrih seznama izberemo v polju Vrsta dokumenta: 'Bančni izpiski' . V
koloni 'Opis napake' dobimo informacijo o vzroku morebitno neuspešno uvožene datoteke.
Izvrši se tudi kontrola obstoja enake vsebine datoteke. V primeru, da je bila datoteka bančnega izpiska z enako
vsebino že prenesena, dobimo opozorilo 'Izpiski so bili že preneseni:' in izpisek se ne prenese v seznam bančnih
izpiskov. Prenos datoteke bančnega izpiska se kontrolira z arhiviranimi bančnimi izpiski v sistemu 'Uvoz datotek'.
Če je bil uvoz uspešen, na seznamu bančnega izpsika dobijo postavke status 2 - Prevzrt iz datoteke.
Predlog mape pri prevzemu datoteke bančnih izpiskov, lahko nastavite s stikalom ACC_BI_Vhodna_Mapa. V to
mapo predhono shranite izpiske iz bančnega programa.
2. Faza avtomatsko polni/predlagaj

V tej fazi se določi Vd vrsta dokumenta, številka dokumenta, glede na reference se polni konto, partner,...Nastavitve
za postavitev Vd-ja in morebitne pripone številke dokumenta so na podatku matičnega partnerja podjetja na
zavihku Računi v koloni Kontrolni podatki.
Možne nastavitve primer :
/VD=BI
/Konto=110000
/PriponaSt=
/Opis=PoljubenOpis
V postavki bančnega izpiska se VD zapiše iz nastavitve /VD=, številka dokumenta se tvori iz datuma izpiska
LLLLMMDD + pripone , če je ta določena z nastavitvijo /PriponaSt=.
Predlogi konto, partner:
/SifraDok=iz_StIzpiska => Nastavitev tega ključa spremeni osnovno zgoraj navedeno številčenje dokumenta.
Številka dokumenta se tvori iz številke bančnega izpiska in leta izpiska LL/9999 (Npr.: 14/0001)
Če imamo več VD-jev za knjiženje Bančnih izpiskov (BI), poganjamo akcijo za vsak VD posebaj, ne glede na
osnovne nastavitve v matičenm podjetju na transakcijski račun (Kontrolni podatki). Obdelava nam po privzeti
vrednosti že ponudi VD, zato prilagajanje te postavke ni potrebno. Obdobje (Datum od/do) pa lahko prilagodimo
tako, da v obdelavo zajamemo več izpiskov z istim VD-jem.
Bremenitev-plačila dobaviteljem
Postopek iskanja - predlaga šifre partnerja in predlaga konta
Predlog partnerja in konta iščemo preko reference/sklica v breme iz bančnega izpiska. To je referenca/sklic, ki smo
ga kot plačnik poslali banki s plačilnim nalogom.
PREKO PLAČILNEGA NALOGA
1. Iz reference plačnika Sklic_br poiščemo identifikacijsko številko virmana (ID virman) po postopku: če sta na
prvih dveh mestih alfanumerična znaka (SI,HR,...) je identifikacijska številka plačilnega naloga zapisana od 6 mesta
dalje (na primer Referenca plačnika SI00 1589 ali HR00 1589 je identifikacijska številka plačilnega naloga 1589), če
sta prvi dve mesti numerični, pa od 4 mesta dalje ( na primer 00 1589 je identifikacijska številka plačilnega naloga
1589).
2. Plačilni nalog mora obstajati, ne smemo ga prej izbrisati iz podatkov.
3. Plačilni nalog mora imeti status '9' Izpisani.
4. Račun prejemnika/dobavitelja iz postavke bančnega izpiska mora biti enak računu na plačilnem nalogu.
5. Referenca/sklic dobavitelja iz postavke bančnega izpiska mora biti enaka referenci prejemnika na plačilnem
nalogu.
6. Znesek iz postavke bančnega izpiska mora biti enak znesku na plačilnem nalogu.
7. Na plačilnem nalogu preko identifikacijske številke dokumenta, dobimo informacijo za kateri dokument/postavko
je bil plačilni nalog izdelan. Ta dokument mora imeti enako šifro partnerja kot plačilni nalog postavke bančnega
izpiska in preko plačilnega naloga tudi v računovodskem dokumentu. Postavka mora biti knjižena v dobro, mora biti
odprta ali delno odprta in iz tega dobimo konto. Če je na dokumentu več postavk z različnimi konti v dobro, konta
ne predlagamo.
ČE PLAČILNEGA NALOGA NISMO DOBILI
1.poskusimo poiskati šifro partnerja iz transakcijskega računa iz postavk bančnega izpiska.
Odobritev-plačila kupcev
1. Iz reference plačnika (polje Sklic_Dob na bančnem izpisku) poiščemo referenco izdanega računa, knjiženega v
računovodstvu (polje Sklic: v glavi dokumenta). Če dobimo povezavo med referenco plačnika bančnega izpiska
(polje Sklic_dob) in referenco (polje Sklic) knjiženega izdanega računa v računovodstvu in je računovodska
postavka knjižena v breme in je odprta ali delno odprta, se izvede predlog partnerja in konta. Če je na
računovodskem dokumentu več knjiženih postavk z različnimi konti v breme, se predlog konta ne izvede.
2. Če preko reference plačnika (polje Sklic_Dob na bančnem izpisku) ne dobimo referenco izdanega računa
knjiženega v računovodstvo (polje Sklic: v glavi dokumenta), poiščemo šifro partnerja preko računa na bančnem
izpisku (polje Račun).
Predlog konta
Če zgoraj opisanih povezav ne dobimo, se predlog konta izvrši na osnovi stikala ACC_BI_Konto_Default kjer imamo
vpisan konto. Konto se predlaga za bremenitev in odobritev isti.
Če želimo imeti različna konta, za predlog obremenitev en konto in predlog konta za odobritev drugi, lahko
nastavimo s stikalom ACC_BI_USER. Stikalo je shranjeno pod vzorec.
Vzorec
Pri novih bančnih izpiskih, če imate nastavitev predlog partnerja/konta po predhodno nastavljenem vzorcu, jih je
potrebno ponovno nastaviti. Na primer imeli ste nastavitev vzorca na postavkah bančnih izpiskov, ki se nanašajo na
izplačilo osebnih dohodkov. To je potrebno ponovno nastaviti, kadar prevzamete bančne izpiske preko novih
bančnih izpiskov. Vzorec naj bo enolično določen, glede na sklic in račun partnerja.
1. Vzame transakcijski račun - kdo je plačal ali komu smo plačali

če je DBIT potem za iskanje vzorca vzame sklic v dobro (SKLIC_dob) , če je CRDT za iskanje vzorca vzame sklic v
breme (Sklic_br).
Če je nastavljenih več enakih vzorcev, program avtomatsko izbere vzorec iz najnovejšega bančnega izpiska.
Po tem postopku dobimo informacijo o partnerju in kontu. Pri prenosu v računovodstvo (knjiženje), se taka
postavka ne avtomatsko zapre.
Po izvršeni 2.fazi se status postavk spremeni na 4- Za knjiženje. Postavke s tem statusom lahko ročno urejamo.
Urejamo lahko konte, partnerje, VD, šifro dokumenta.
3. Faza knjiženje v računovodstvo

Se izvede knjiženje v računovodstvo. Obdelava knjiženje predlaga Datum obdobja od: Datum obdobja do: .
Datuma se predlagata glede na trenutno postavljen zapis. Istočasno knjižimo lahko eden bančni izpisek (za en dan).
V računovodski dokument se v postavki kjer se knjiži na konto denarnih sredstev zapiše konto iz
nastavitve /Konto=, Opis dokument iz nastavite /Opis= in številka izpiska. V opis postavke se zapiše namen
postavke bančnega izpiska. S stikalom ACC_BI_OpisPos, ki po privzeti vrednosti zapiše v računovodsko postavko
namen, lahko kopiramo in postavimo drugi nivo. V vrednost namensto Namen vpišemo SklicVDobro.
Opozorilo 1: Program ima nastavljeni dve kontroli. Prva ščiti pred dvo ali večkratnim uvozom iste (popolnoma
enake!) datoteke. Druga kontrola pa ščiti pred dvo oz večkratnim knjiženjem bančnega izpiska preko akcije Knjiži
bančne izpiske. Če pa isti bančni izpisek poberemo iz banke dvakrat (ali večkrat), pa program ne prepozna, da sta to
dve enaki datoteki in kontrola ne deluje. V tem primeru se lahko zgodi, da en bančni izpisek poknjižimo večrat.
Opozorilo 2: Ob prenosu bančnih izpiskov iz okna Bančnih izpiskov v dokument računovodstva (BI) dobimo na
prenosu Status=Knjiženo. Ko pobrišemo VD v računovodstvu (navadno je to BI) na katerega se ta Bančni izpisek
nanaša, ostane status v oknu Bančni izpiski nespremenjen, ker v programu ni podatkovne povezave med
omenjenima oknoma, kot je npr. pri prenosu izdanih računov v računovodstvo.
Opozorilo 3: Prenos Bančnih izpiskov je zaenkrat omogočen le za izpiske v domači valuti.
Pomen statusov:
Prezet iz datoteke - po prevzemu xml datoteke z akcijo 'PRENESI bačne izpiske'
Za knjiženje - po ureditvi podatkov z akcijo 'Uredi bančne izpiske z VD, št.dokum,...'
Kinjženo - bančni izpisek je bil poknjžen v računovodstvo
Napaka popavi: vzrok napake je opisan koloni K_test
Osnovni prikaz: Prenosi podatkov
1.7.4 Prenos računov iz UJPnet-a
Okno z obdelavami za klic funkcij:
Opis okna za prenos računov iz UJP-ja:

Od datuma Vpis obdobja za katerega želimo izvesti poizvedbo oz. prenos računov iz UJPa
Do datuma
Geslo za UJP Obvezno: vpis gesla, ki ga uporabnik pridobi s strani UJP-ja
Račun in davčna št. Napolni se avtomatsko; to je privzeti račun za prijavljeno podjetje in njegova davčna številka.
Status obdelave Okno v katerem se prikažejo izvedene obdelave.

Ukazni gumbi:
Samo kontrola (klic funkcije GetReceivedInvoices).
računov Gumb omogoča prevzem seznama prejetih e-računov za prijavljenega prejemnika in želeno
obdobje (datum Od-Do).
V poročilu obdelave (po uspešni prijavi) dobimo podatke o:
Preverjanje števila računov za izbrano obdobje:
Za posamezen dan dobimo število obstoječih računov in število računov, ki jih moramo prevzeti.
Število vseh računov in število vseh računov, ki jih moramo prevzeti.
Prenos vseh (klic funkcij: GetReceivedInvoices, GetReceivedInvoice, ConfirmInvoiceDelivery).
računov v Gumb omogoča prevzem seznama prejetih e-računov za prijavljenega prejemnika in želeno
terminu obdobje (datum Od-Do), prevzem prejetega e-računa (ovojnice in vse priloge) in potrditev
prejema posameznega e-računa.
Za izbrano obdobje za še ne prevzete račune izvedemo prenos v oknu Uvoz datotek
(Sistem->Obdelave->Uvoz datotek), za vse prejete račune pošljemo status Potrjen račun na
UJPnet!
V poročilu obdelave (po uspešni prijavi) dobimo podatke za posamezen račun, ki ga prenesemo in
potrdimo:
ID računa (Id računa od UJP) za katerega delamo obdelavo
Status obdelave: dodaja ovojnica in št. priponk + ID zapisa v tabelo XmlVhod (če je vse OK)
Napaka: prikaz napake, ki nam jo poda UJP v npr. v primeru zavrnitve računa...
Glej tudi:
Prenos prejetih E-računov iz UJP
Osnovni prikaz:
Prenosi podatkov
1.8 Obdelave
V računovodstvu najdemo naslednje Obdelave: Tečajne razlike in Obračun DDV-ja.
TEČAJNE RAZLIKE
Za obdelavo Tečajnih razlik vnesemo v glavo dokumenta Konto, Partnerja in Valuto (izbiramo med danimi valutami
ali pa damo vse), za katere želimo narediti obdelavo. V polje Tečajne razlike na dan, vnesemo datum, za katerega
želimo obračunati tečajno razliko in kliknemo na gumb Preberi. V drugem delu dokumenta se nam izpiše za vsako
valuto svoja postavka. Za izvedbo obdelave kliknemo na gumb Poženi obdelavo. V praznem polju v glavi
dokumenta se izpiše Začetek obdelave (datum, konto, partner, valuta) in Konec obdelave. Na koncu obdelave se
dokument in postavke avtomatično knjižijo in zapirajo. Konti za katere želemo z obdelavo izračunati tečajne
razlike ,morajo biti Za zapiranje. Če konto ni Za zapiranje (npt TRR) je potrebno tečajne razlike izračunati ročno.
OBRAČUN DDV
Za lažje iskanje obračunov DDV-ja vnesemo v polje Od obdobja datum, od katerega želimo prikaz podatkov. V polju
Tip obračuna izberemo med možnostmi Vsi ali Zaokroženo. Gumb Obdelave pa nam omogoča odklepanje
zaklenjenega dokumenta.
V zavihek Osnovni podatki vnesemo v polje Za obdobje od do datume, od kdaj do kdaj želimo obračun DDV-ja
(obvezen vnos). V polja Oznaka in Kontaktna oseba vnos ni obvezen. Za izvedbo obračuna kliknemo na gumb
Obračun iz davčne evidence in program nam avtomatsko vpiše in obračuna podatke v Informacijskem in
Obračunskem delu. Na koncu samo še zaklenemo (če želimo) dokument in kliknemo na gumb Vpiši.
Nastavitev (TaxPayerType) za pravilen prenos obračuna DDV v XML datoteko (E-davki) imamo v meniju sistemi,
uporabniške nastavitve, v zavihku nastavitve-stikala.
NOVI izpisi za davčne knige:

Nova izpisa sta 1491 Knjiga prejetih računov-SLO,EU,UVOZ in 1493 Knjiga izdanih računov - SLO,EU,IZVOZ.
Nahajata se na konto kartici. Glej tudi: 3.5 Konti - konto kartica
IZPIS OBRAZCA DDV-O

Nov izpis je 1035 Obrazec DDV-o 2010
Ostali izpisi za DDV:

759 - Kontrola DDV prejetih računov (za preverjanje pravilnosti davka in davčnih stopenj)
STARI izpisi davčnih knjig:

Zakon ne predpisuje vsebine evidenc davčnih knjig, predpisuje pa elektronske oblike.
Vstopne knjige:
1391 Knjiga prejetih računov DDV 2010
1606 Pridobitve blaga blaga in stor.znotraj skupnosti 2010
Izpis 451 Posebna evidenca o vstopnem DDV (za uvoz) pa ostane ista.
Izstopne knjige:
1390 Knjiga izdanih računov DDV 2010
997 Dobave blaga in storitev znotraj skupnosti 2010
Glej tudi: Postopek za obračun DDV-ja

Postopek za obračun DDV-ja

Postopek za obračun DDV-ja izvedemo v oknu Obračun DDV (Računovodstvo-Finančno računovodstvo-
Obdelave-Obračun DDV)
1. Najprej gremo na zavihek Seznam, kjer dodamo nov zapis ( npr. desni klik na miški - Dodaj nov zapis ali ikona
na orodni vrstici ali F8)
2. Odpre se nam zavihek Osn.podatki. V polje Za obdobje OD / DO, vnesemo obdobje za katerega želimo
narediti obračun. Obvezni polji sta še Valuta ter Obrazec, ki pa sta že predhodno izpolnjena in ju ni potrebno
spreminjati. Polje Obrazec se samodejno izpolni, ko vpišemo željeno obdobje. Ostala polja so neobvezna. Polje
Zaklenjeno obdobje v tem koraku pustimo neobkljukano! Kliknemo gumb Vpiši.
3. Nadaljujemo na zavihku Podatki. Za prenos podatkov iz dokumentov kliknemo na gumb Obdelave in izberemo
akcijo Prenos iz davčne evidence.
Opis preostalih Akcij na Obdelavah.
Prenos iz preteklega obdobja: V primeru, da v prejšnjem obdobju nismo zahtevali vračila davka, ga s to akcijo
prenesemo iz predhodnega obdobja in tako v celoti ali delno pokrijemo morebitno obveznost za DDV.
Izračun obveznosti: V primeru, da smo v polja obrazca ročno spreminjali podatke, s to akcijo izračunamo
obveznost za plačilo ali pa vračilo davka.
4. V primeru, da je to končen obračun in bomo obrazec za izbrano obdobje tudi oddali, je potrebno to obdobje
zakleniti. To storimo tako, da gremo ponovno na zavihek Seznam ter izberemo želeno obdobje. Tu moramo paziti,
da izberemo obdobje ki ima v koloni Tip označeno vrednost Nezaokrožen. (Isto moramo paziti tudi, če želimo
naknadno vnesti še dodatne vrednosti iz davčnih evident) Ko se prepričamo da smo na pravilnem obdobju
dvokliknemo na le tega. Kliknemo gumb Vpiši
5. Odpre se nam zavihek Osn.podatki. Tu obkljukamo opcijo Zaklenjeno obdobje in kliknem na gumb Vpiši. Na
zavihku Seznam, se mora v koloni Zaklenjeno, na željenem obdobju, izpisati kljukica.
6. Prenos v E-davke. Glej nastavitev zgoraj. Gremo zopet na Seznam ter izberemo Zaokroženo željeno obračunsko
obdobje. Kliknemo na gumb Obdelava ter nato akcijo Prenesi v XML datoteko DDV-O (E-Davki).
Osnovni prikaz: 1.8 Obdelave
1.9 Šifranti - računovodstvo
Nekateri podatki, ki jih je mogoče že v naprej definirati ter so razmeroma enostavni, so vneseni v isto bazo pod
različnimi šifranti. Večina teh podatkov je že definiranih, vendar pa jih lahko kljub temu spreminjamo in poljubno
dodajamo, če nimajo sistemske funkcije.
Splošni šifranti so: Tečajnice, Banke, Šifranti plačilnih nalogov, Tipi davčnih postavk, nastavitev zbirnih poročil
Kliki na gumbe, ki nastopajo pri večini šifrantov pomenijo:
Dodaj zapis Doda nam polje za nov zapis.

Briši zapis Brišemo lahko označeno polje.
Vpiši Vpišemo podatke v bazo.
Razveljavi Razveljavimo podatke.
TEČAJNICE:
V šifrant tečajnic vpišemo Tečajnico (kratko oznako) in Naziv (ime tečaja). Več v poglavju: Tečajne liste.
BANKE:
Dvojni klik na polje Banka nam odpre seznam poslovnih partnerjev iz katerega si izberemo želeno banko. Če želene
banke nimamo v šifrantu Poslovni partnerji, jo moramo najprej vnesti v poslovne partnerje. Za podrobnejši opis
podatkov glej: Šifranti za OD . Za vnos bank glej poglavje: Vnos bank.
VRSTE POSLA PRI PLAČILNIH NALOGIH:

Uporabljeno pri starejših plačilnih nalogih za opis namena plačila. Nadomeščeno s kodami namena. Polja v šifrantu
so Šifra posla, Vrsta posla (bančno predpisana), naziv, koda namena (šifra kode namena, ki je nadomestila vrsto
posla).
TIPI DAVČNIH POSTAVK:

V šifrant Tipi davčnih postavk vnesemo v polje Šifra poljubno številko ali znak. V polje Naziv vnesemo besedni opis
tipa davčne postavke. V poljih Tip davčne evidence (določimo v katero davčno knjigo se prikazuje), Davčna
tarifa, Tip postavke izbiramo med navedenimi možnostmi. Podatki v poljih Izpis in Izpis evidenc nam služijo, za
pravilno razporeditev podatkov v kolone davčne knjige in obrazca za obračun DDV-ja v starih obrazcih. S pomočjo
polja Izpis Obrazec zajemamo v DDV-O obrazec. Polje Osnovno sredstvo služi za namene prikaza osnovnih
sredstev v obračunih DDV. Polje Izpis knjige - S poljubno šifro, lahko označimo tipe davčnih postavk, katere želimo
izpisati v davčni knjigah. V davčnih knjigah je mogoče v parametru poročila vpisati to šifro, ki smo jo določili pri tipih
davčnih postavk. Komentar - Poljuben komentar. Polji Izpis vstopa in Izpis izstopa se uporabljata za izpisa
1491 in 1493.
Nastavitve in pojasnila v zvezi z izpisoma 1491 in 1493:

Izpis 1491: V tej knjigi so zajeti vsi dokumenti-računi, ki se nanašajo na promet v Sloveniji, promet v drugih
državah članicah EU in promet z drugimi državami, ki niso članice EU.
Za pravilno zajemanje podatkov je potrebno na šifrantu tipov davčnih postavk v kolono 'Izpis_Vstopna' vpisati
ustrezno oznako(številko) in v šifrantu davčnih tarif vpisati v kolono Skupina_davka številko 0, 1 ,2 ali 3.
Glej tudi (link do Tarifnih skupin).
Na izpisu so naslednje kolone:

8.a Blago in storitev razen za samoobdavčitev
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Vstopna vpisano 8a
8.b Blago in storitev za samoobdavčitev
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Vstopna vpisano 8b
9 Nabave v Sloveniji samoobdavčitev po 76.a členu ZDDV
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Vstopna vpisano 9
10 Pridobitev iz drugih držav članic
11 Prejete storitev iz drugih držav članic
12 Nepremičnine
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Vstopna vpisano 8, 8b ali 9 in v
koloni Osnovno sredstvo vpisano 'Nepremičnina'
13 Druga OS
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Vstopna vpisano 8, 8b ali 9 in v
koloni Osnovno sredstvo vpisano 'Osnovno sredstvo'
14 Nabave in pridobitve
15 Nepremičnine
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Vstopna vpisano 14 in v koloni
Osnovno sredstvo vpisano 'Nepremičnina'
16 Druga OS
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Vstopna vpisano 14 in v koloni
Osnovno sredstvo vpisano 'Osnovno sredstvo'
17 DDV, ki se ne odbija
v kolono se zajema vrednost neodbitnega davka ne glede na davčno stopnjo
18 DDV, ki se odbija 20%
v kolono se zajema vrednost odbitnega davka, če je v šifrantu davčnih tarif v kolono Skupina davka vpisano '1'
19 DDV, ki se odbija 8,5%
20 Pavšalno nadomestilo 8%
Kolona 8
V koloni 8 je vrednost dokumenta-računa . Zajema vrednost osnov in vrednost davka.
Zajem osnove: v kolono 8 se vrednost osnove ne zajema, če je davčna postavka z oznako 'Carinska statistična
vrednost'.
Zajem davka: davek se zajema pod pogojem, da je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Vstopna vpisano 8, 8b ali
9.
Še vedno pa so v veljavi tudi obstoječe knjige:

številke izpisov
1391 Knjiga prejetih računov DDV 2010
1606 Pridobitve blaga in stor.znotraj skupnosti
451 Posebna evidenca o vstopnem DDV
Izpis 1493: V tej knjigi so zajeti vsi dokumenti-računi, ki se nanašajo na promet v Sloveniji, promet v drugih
državah članicah EU in promet z drugimi državami, ki niso članice EU.
Vrsta prometa-vrsta davčne postavke je določena v šifrantu tipov davčnih postavk v koloni 'Tip dav.evid.', ki je za to
knjigo 'Izstopni' in 'Dobava EU'. Oblika izpisa je narejena na osnovi izpisa zgleda 'Evidenca IR' iz IKS-a 2010 številka
11-12 stran 388.
Kako se zajemajo podatki v posamezne kolone?

V katero kolono se zajema vrednost, določimo na šifrantu tipov davčnih postavk v koloni 'Izpisev_Izstopna'.
Kolona
7.a Vrednost brez DDV
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Izstopna vpisano 7a
8 Dobava blaga in storitev v Sloveniji za samoobdavčitev
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Izstopna vpisano 8
9 Brez pravice do ddbitka DDV
10.a Dobave blaga v EU
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Izstopna vpisano 10a
10.b Dobave blaga po carinskih postopkih 42 in 43
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Izstopna vpisano 10b
10.c Opravljena storitev s prevalitvijo DDV v EU
v kolono se zajema vrednost osnove, če je v šifrantu tipov DDV v koloni Izpisev_Izstopna vpisano 10c
11 Tristranska dobava blaga v EU
12 Prodaja na daljavo
13 Montaža v EU
14 DDV 20%
v kolono se zajema vrednost davka, če je v šifrantu davčnih tarif v koloni Skupina davka vpisano '1'
15 DDV 8,5%
v kolono se zajema vrednost davka, če je v šifrantu davčnih tarif v koloni Skupina davka vpisano '2'
Kolona 7
V koloni 7 je vrednost dokumenta-računa . Zajema vrednost osnov in vrednost davka.
Še vedno pa so v veljavi tudi obstoječe knjige:

številke izpisov
1390 Knjiga izdanih računov DDV 2010
997 Dobave blaga in storitev znotraj skupnosti 2010
Glej tudi: Tarifne skupine
NASTAVITEV ZBIRNIH POROČIL:

Za nastavitve tega šifranta se obrnite na skrbnika.
Polja Izpis, Tip in Tekst v glavi dokumenta nam služijo za lažje iskanje podatkov.
Izpis Je poljubno izbrana šifra izpisa.

Zap. (zaporedna Zaporedno številko vnesemo sami za lažji pregled.
številka)
Tip Možnosti izračuna in prikaza.
G - pomeni glava (samo tekst, ni možen prikaz seštevkov v glavi)
I - prikaz seštevkov
S - pomeni prikaz in izračun že izračunanih skupin
X - pomeni izpis vrstice s tekstom ali brez teksta (prazne vrstice).
Šifra Je šifra v izpisu.
Tekst Dodaten opis.
Atribut Možnost izpisa.
- cela vrstica pomišljajev (črta)
= cela vrstica enačajev
P nova stran
_ ali U podčrtano
B poudarjeno
prazno polje normalno brez zamikov
Z z zamiki
Konti Katere konte se zbira. Možnosti:
- v kolikor se zbira posamezni konto, je potrebno vpisati številko konta npr.: 1201
- v kolikor se zbira več kontov, je potrebno vpisati konte razmejene z vejicami npr.: 1201, 1202,
1203
- v kolikor zbiramo več kontov, ki spadajo pod isto sintetiko lahko vpišemo kar celo skupino npr.:
120% (glede na prejšnji primer ni potrebno vpisovati vse konte razmejene z vejicami, ampak
samo skupino in odstotek).
Polja Število polj, ki jih izpisujemo in na kakšen način so podatki prikazani. Možna so štiri polja na
izpisu. Način združevanja-izračuna pa je:
Saldo - zbere podatke knjiženja na aktivnih kontih in izračuna salda, vključuje tudi otvoritveno
stanje
-Saldo - zbere podatke knjiženja na pasivnih kontih in izračuna salda, vključuje tudi otvoritveno
stanje
OtvorSaldo - zbere samo otvoritvene podatke knjiženja na aktivnih kontih in izračuna saldo
-OtvorSaldo - zbere samo otvoritvene podatke knjiženja na pasivnih kontih in izračuna saldo
PrometBreme - zbere promet obdobja v breme
PrometDobro - zbere promet obdobja v dobro
OtvorBreme - zbere promet otvoritve v breme
OtvorDobro - zbere promet otvoritve v dobro
VRSTE POSTAVK:
Poljubno nastavljiv šifrant za pomoč pri raznih analizah. O uporabi se posvetujte s skrbnikom. Polja v šifrantu so:
naziv, vrstapos, tippos, status, grupa in naziv grupe.
OBRAZCI DDV:
V šifrantu je seznam zgodovine obrazcev, ki jih uporablajmo za obračun davka na dodano vrednost za neko obdobje.
Polja v šifrantu so šifra, tekst, velja od, velja do. Pomembno je da za vsak obrazec določimo točno obdobje za
katerega je veljal.
KODE NAMENA:
Šifrant v katerem definiramo štirimestne kode namena, ki opredeljujejo namene plačilnih nalogov in tako
prejemniku omogočajo lažjo identifikacijo plačila. Šifrant je enoten za celo območje SEPA. Polja v oknu so Šifra
(kratica v angleškem jeziku), Naziv (naziv namena plačila), Kategorija (kategorija namena je prav tako štirimestna
koda, ki dodatno kategorizira namen plačila), Aktiven (ali je namen aktiven ali ne), Kontrolni podatki (vpis kontrol in
namestitev, ki služijo namenskim obdelavam). Kodo namena uporabljamo za fakture prejema. Več v: Plačilni nalogi.
POSTAVKE KONSOLIDACIJE:
Šifrant vrst postavk konsolidacij služi za izločanje na nivoju postavk, za pripravo konsolidirane bilance. Polja v
šifrantu so šifra, naziv in tip. Več o konsolidirani bianci v: Konsolidirana bilanca.
1.10 Blagajna
Modul Blagajna omogoča spremljanje gotovinskega poslovanja z izdelavo raznih dokumentov (prejemkov, izdatkov,
...) in izpise blagajniških dogodkov. Modul omogoča tudi avtomatski prenos podatkov in njihovo knjiženje v Finančno
računovodstvo.
Glavne funkcije blagajne so:
Vnos, ažuriranje ter pregled in izpis blagajniških prejemkov in izdatkov.
Vnos ter ažuriranje šifranta prejemkov in izdatkov.
Pregled in izpis blagajniškega dnevnika in kumulativ postavk prejemkov in izdatkov.
Enostaven in hiter prenos prejemkov in izdatkov v Finančno računovodstvo.
DOKUMENTI:
Vsi podatki o dokumentih v blagajni, se vzdržujejo na tabeli dokumenti. Pred pričetkom vnosa podatkov je potrebno
določiti tudi tiste šifrante, ki jih pri dokumentih potrebujemo. Nastavljene pa moramo imeti tudi vrste dokumentov.
Tabelo za pregled in vnos podatkov o dokumentih v blagajni dobimo na meniju Računovodstvo - Blagajna -
Dokumenti. Na tabeli so poleg podatkov o dokumentih v blagajni tudi ostali podatki, ki se navezujejo na
dokumente.
SEZNAM:
Osnovni seznam - tabela dokumentov v blagajni služi za iskanje (izbiranje) podatkov in za vzdrževanje vseh
podatkov o dokumentu v blagajni. Prikaz dokumentov v blagajni jih lahko filtriramo po naslednjih kriterijih:
Blagajna (izbiramo med navedenimi možnostmi), VD (Vrste dokumentov) (izbiramo vrsto dokumenta med
navedenimi možnostmi), Štev. dok, Datum prej./izd. od - do (vnesemo datum prejema ali izdaje), Datum
vnosa od - do (vnesemo datum knjiženja dokumenta), Oseba ( izberemo odgovorno osebo), Uporabnik
(izberemo uporabnika), Tip dokumenta (izberemo tip dokumenta ki ga želimo prikazati) Če v posamezna polja
vnesemo navedene podatke in osvežimo tabelo (preberi ponovno), se prikažejo dokumenti, ki ustrezajo določenim
kriterijem. Prazna polja pomenijo "preberi vse artikle". Pri tej akciji, program opozori na možnost daljšega čakanja,
pri branju vseh zapisov.
V postavkah dokumenta imamo naslednje podatke: VD (šifra vrste dokumenta), Štev. dokumenta (Šifra
dokumenta), Datum (datum knjiženja), Prejemek (znesek prejemka), Izdatek (znesek izdatka), Št. postavk
(število postavk pri knjiženju dokumenta), Mat. številka (šifra osebe oz. referenta), Blagajna (šifra blagajne),
Naziv (naziv blagajne), MRP dokument (prikaz šifre MRP dokumenta), Prip (če ima dokument priponke, se v polju
pokaže znak @),
DOKUMENTI:
Z izborom zavihka Dokument ali pri dodajanju novega zapisa, se odpre okno za vnos podatkov za knjiženje
dokumentov v blagajni. Podatke lahko izpolnjujemo zaporedno ali po izbiri polj z miško.
Glava dokumenta:
Blagajna Med navedenimi možnostmi izberemo blagajno v kateri je dokument, ki ga želimo knjižiti.
VD Vnesemo šifro dokumenta, ki ga želimo knjižiti.
Številka dokumenta Vnesemo zaporedno številko dokumenta, če je program ne že sam predlaga.
Datum Vnesemo datum prejema ali plačila.
prejemka/izdatka
Dok. MRP Dvojni klik odpre dokumente MRP, kjer iz seznama izberemo tisti MRP dokument, ki ga
vežemo na izdan račun v komerciali.
Oseba Izberemo odgovorno osebo.
Vrsta plačila Izberemo med navedenimi možnostmi način plačila (Na hranilno knjižico, Na tekoči račun,
Gotovinska izplačila).
Opis Vnesemo kratek poljuben tekst.
Komentar Vnesemo poljuben komentar.
Otvoritev S kljukico določimo da je dokument otvoritveni.
Postavke dokumenta:
Zaporedna Je zaporedna številka knjiženja postavk. Predlaga se avtomatsko.

številka
Vrsta Med navedenimi možnostmi izberemo postavko, ki jo želimo knjižiti. Šifrant Vrsta prej./izd. ga
prej./izd. predhodno nastavimo v Računovodstvo - Blagajna - Šifrant – Stroški.
Partner Dvojni klik na to polje nam odpre seznam partnerjev v katerem si izberemo partnerja.
Valuta Med podanimi možnostmi izberemo valuto v kateri bi radi knjižili dokument.
Tečaj Vnesemo tečaj valute za obračun deviz.
Za enot Vnesemo za koliko enot velja tečaj. Program ponudi sam.
Prejemek Vnesemo devizni znesek prejemka.
devizni
Prejemek Vnesemo znesek prejemka.
znesek
Izdatek Vnesemo devizni znesek izdatka.
devizni
Izdatek Vnesemo znesek izdatka.
znesek
SM Dvojni klik na to polje nam odpre tabelo Stroškovnih mest v kateri izberemo ustrezno stroškovno
mesto.
Projekt Dvojni klik na to polje nam odpre seznam Glavnih nalogov, v katerem si izberemo ustrezen nalog.
Opis Kratek poljuben tekst.
Tip stroška V polje lahko vnašamo tip stroška, če smo predhodno v matičnih podatkih vrste prejemka/izdatka
določili, da se vodi analitko po tipih stroškov, v nasprotnem primeru se to polje preskoči.
DNEVNIK:
Prikaze blagajniških dokumentov v dnevniku jih lahko filtriramo po naslednjih kriterijih: Blagajna (izbiramo med
navedenimi možnostmi), Do datuma (vnesemo datum do katerega želimo pregled dnevnika), Partner (dvojni klik
na to polje nam odpre seznam partnerjev, v katerem izberemo partnerja), Detajlno od (vnesemo datum od
katerega dalje želimo podroben prikaz podatkov), Oseba (izberemo odgovorno osebo), Valuta (vnesemo valuto za
katero želimo pregled dnevnika), Po SM (prikaže stroškovno mesto), Po DN (prikaže nalog), Devizna (prikaže
devizne prejemke in izdatke), Detajl vrstica (zneske prikaže po postavkah), Vsote (prikaže končni seštevek
zneskov).
V postavkah imamo naslednje podatke: Blagajna (šifra blagajne), VD (šifra vrste dokumenta), Štev. dokumenta
(šifra dokumenta), Datum (datum knjiženja), Prejemek (znesek prejemka ), Izdatek (znesek izdatka), Partner
(šifra partnerja), Oseba (šifra referenta), SM (šifra stroškovnega mesta), Nalog (šifra naloga), DEV prejemek
(znesek deviznega prejemka), DEV izdatek (znesek deviznega izdatka).
ŠIFRANTI:
podatke). Blagajniška šifranta sta na meniju Računovodstvo - Blagajna – Šifranti: Blagajne, Stroški
Vsi šifranti so sestavljeni iz tabele, na kateri so lahko različna polja (odvisno od šifranta). Podatki posameznega
šifranta so opisani v nadaljevanju. Akcije so v spodnjem delu okna. Podatke vnašamo kar na tabeli ali maski poleg
tabele.
KONTROLNE PROCEDURE in STATUS:

Blagajna in MRP dokument - statusi
- MRP_BLG_Prenos
/Prenos_status=X
Namesto X vpišemo status, na katerega želimo, da se postavi dok.status na Blagajni po vpisu blagajniškega
dokumenta (BLG). Statusi so določeni v šifrantu: DDLB_DokBlg_Statusi.
- KontrDokBlg_StatMrpRacun
Kontrolno proceduro, ki ob VPISU dokumenta BLG dvignila status na MRP dokumentu (npr. RA,..), povezava med
dokumenti mora obstajati (dokblg_dokid). Podroben opis delovanja je v opisu stikala.
BLAGAJNE
V šifrant Blagajne vnesemo Šifro blagajne, ki je lahko poljubna, Naziv blagajne (kratek opis oziroma ime
blagajne), Tip blagajne (vnesemo ustrezno kratico), Odgovorno osebo za blagajno (dvojni klik v polju odg.
oseba) in njeno ime.
ŠIFRANT POTNIH STROŠKOV

V šifrant potnih stroškov vnesemo Šifro (poljubno označimo šifrant), Naziv (kratek opis oz. ime vrste potnega
stroška), Znesek (znesek za plačilo potnega stroška), Valuta (izberemo ustrezno valuto), Velja od (datum od kdaj
valja potni strošek), Vrsta ( izberemo za ustrezno vrsto potnega stroška), S/I (določimo ali je izplačilo ali strošek),
Konto (vnesemo šifro konta na katerega knjižimo), Tippn (označimo tip potnega naloga), Tipblg (označimo tip
blagajne), Bdblg (določimo na katero stran se knjiži strošek v blagajni; dobro ali slabo), Dodatni pogoj, Grupa (iz
seznama izberemo grupo za grupiranje podatkovna izpisih), šifra. BLG, Sifratran (za poročanje potnih stroškov po
državi banki Slovenije), aktiven (status stroška), Nač. pl. (), Knj BI (ali se knjiži v finančno računovodstvo ali ne:
0-strošek se knjiži, 1-se ne knjiži), Partner, SM, Nalog (določimo ali mora biti strošek knjižen po partnerju, SM in/ali
Nalogu).
1.11 Kompenzacije
Programski paket omogoča kreiranje Medsebojnih Kompenzacij in Multikopenzacij (Priprava podatkov za uvoz
na AJPES oz ekompenzacije.com) . Predloga verižne kompenzacije (z vsemi vpletenimi strankami) v programu
nimogoče izdelati! V oknu kompenzacije imamo naslednje zavihke: Seznam, Lista Kompenzacij, Izbira plačil.
MEDSEBOJNE KOMPENZACIJE:
1. Izdelava na Konto kartici
Če želimo avtomatsko izdelavo kompenzacije (program izbere odprte postavke po vrsti glede na valuto zapadlosti) -
gremo na Finančno računovodstvo - Pregledi in izpisi ter na ikoni za izpise poiščemo Izpise:
Slovenski izpisi
- 1838 Medsebojna kompenzacija za vse partnerje
Angleški izpisi
- 1839 Medsebojna kompenzacija za vse partnerje ANG
- 945 Medsebojna kompenzacija za določenega partnerja ANG
V pomoč za pregled možnih partnerjev za izdelavo medsebojne kompenzacije, pa nam je Izpis 725 Odprte postavke-
kompenzacije
2. Izdelava v modulu Kompenzacije

Če pa želimo sami določit postavke za kompenazcijo - gremo na Finančno računovodstvo - Kompenzacije.
Odpre se nam okno Kompenzacije.
Navodila za izdelavo medsebojnih kompenzacij:

Najprej gremo na zavihek Izbira plačil, kjer vnesemo podatke: od datuma npr. 01.01.2007 - obvezno vnesemo,
do datuma - lahko tudi prazno, od datuma valutacije, do datuma valutacije, določimo status (običajno odprte in
delno zaprte), vpišemo PARTNERJA in Preberemo. Na oknu se prikaže seznam vseh odprtih postavk za
želenega partnerja. Zneske, ki jih želimo kompenzirati označimo s kljukico v koloni K (kompenzacija). Pri tem
spremljamo vrednost Terjatev in Obveznosti, ter Razliko na zgornjem delu ekrana. Na ta način vidimo preostalo
vrednost in če želimo določeno postavko kompenzirati samo delno, vpišemo preostali znesek v koloni Zn. odobreni
in šele za tem določimo postavko za kompenzacijo (damo kljukico v kolono K) in Vpišemo. Preostali znesek se
avtomatsko izračuna če v koloni Zn. dvokliknemo.
Vrnemo se na zavihek Seznam, kliknemo na akcijo Prenos iz postavk, označimo postavke, ter kliknemo še na
akcijo Prenos v meds.kompenzacijo. Sedaj se nahajamo na zavihku Lista kompenzacij in izpišemo dokument.
- Slovenski izpis: 1704 Kompenzacije
- Angleški izpis: 1970 Kompenzacije ANG
MULTIKOMPENZACIJE:
Za izdelavo multikompenzacij imamo možnost izdelave samo v modulu Kompenzacij in ne na Konto kartici.
Navodila za izdelavo multikompenzacij:

Najprej gremo na zavihek Izbira plačil, kjer vnesemo podatke: od datuma, do datuma, datum valutacije,
določimo status (običajno odprte in delno zaprte), vpišemo KONTO npr. 220000 in Preberemo. Na oknu se prikaže
seznam vseh odprtih postavk, za katere imamo možnost izdelave multikompenzacije. Postavke, ki jih želimo
kompenzirati označimo s kljukico v koloni K (kompenzacija). Pri tem spremljamo vrednost Zneska za
kompenzirati na zgornjem delu ekrana. Če želimo določeno postavko kompenzirat samo delno, vpišemo preostali
znesek v koloni Zn. odobreni (ali dvojni klik, s tem se vpiše samo razlika) in šele za tem določimo postavko za
kompenzacijo (damo kljukico v kolono K) in Vpišemo.
Vrnemo se na zavihek Seznam, kliknemo na akcijo Prenos iz postavk, označimo postavke ter kliknemo še na
akcijo Prenos v multikomp., vpišemo Krog multikompenzacije-vpišemo tekoči mesec izdelave kompenzacije npr.
4, za izdelavo kompenzacije 14.04.11, ter nas program avtomatsko postavi na zavihek Lista kompenzacij, kjer
imamo možnost izpisa spodaj navedenih izpisov:
- 710 Izpis MULTIKOMPEZACIJE
- 720 Izpis specifikacija MULTIKOMPEZACIJE
- 708 EXPORT multikompenzacije
Datoteka za uvoz podatkov na portal AJPES

Datoteko kreiramo tako, da poženemo izpis 708 Export Kompenzacije.
Datoteka s podatki za prijavo večstranskega pobotanja obveznosti in terjatev med poslovnimi subjekti je sestavljena
iz enega zapisa dolžnika, ki prijavlja obveznost in več zapisov za upnike. Datoteko importiramo v program za
predložitev podatkov za večstransko pobotanje v portal AJPES.
Datoteka za uvoz podatkov na eKompenzacije

Izpis 708 Eksport Multikompenzacije Ajpes, lahko uporabimo tudi za izvoz na eKompenzacije.com
Struktura za Ajpes je DAT, za ekompenzacije pa CSV
Na strani eKompenzacije.com je datoteka Program Setup.exe (bralnik datotek Beri.kmp, pretvorba obveznosti
DatCsv in Priprava obveznosti), ki vam omogoča pretvorbo iz datoteke narejene za na Ajpes (Izpis 708 v GoSoftu) v
strukturo datoteke za eKompenzacije CSV. Za pretvorbo datoteke pripravljene za prenos obveznosti na AJPES
uporabite program DATCSV, ki ga najdete na spletni strani www.ekompenzacije.com v rubriki KORISTNE
DATOTEKE.
Oblika datoteke je sledeča

dolžina/tip/opis polja
1 A Oznaka zapisa = D pomeni dolžnik U pomeni Upnik
8 N Davčna številka
7 A Za potrebe AJPES
13 N Znesek dolga/obveznosti / terjatev
25 A Ime in naslov
6 A Leto in krog pobota
OBVEZNI E-POBOT- izdelamo po postopku napisanem za Multikompenzacije

Za obvezni pobot preko AJPES-a je delo enako kot za ostale multikompenzacije. Razlikuje se v tem, da pri prenosu v
multikompenzacijo poleg kroga (običajno številka meseca) vpišemo še datum pobota (to je datum predviden za
izvedbo obveznega e-pobota, na osnovi tega datuma se izračunava tip zapisa - obvezen / neobvezen pobot) in
označimo, da izdelujemo listo za obvezen pobot (kliknemo na polje Obvezno). Datoteka za obvezni pobot mora biti
v XML obliki. Naredimo jo tako, da na gumbu Obdelave izberemo akcijo Izdelaj datoteko za uvoz v Ajpes.
PAZI: V skladu z 12. členom ZPreZP je v pobot lahko dana tudi nedospela denarna obveznost, če se pogodbeni
stranki o tem pisno dogovorita. Zato pri izboru dokumentov za pobot vpišite tudi datum valutacije (do predhodnega
dneva izvedbe pobota). Npr. če je obvezno pobot na dan 14.4.2011 vpišemo Do dat. valutacije 13.4.2011.
V posamezni krog večstranskega pobota bo AJPES za zagotovitev večjih učinkov pobota sprejemal hkrati prijave v
obvezni pobot kot tudi prijave v neobvezni (prostovoljni) pobot.
Statusi za AJPES, ki pa niso povezani z poljem Kompenzacije Obvezna:
1 - Obvezne zapadle obveznosti (ZPreZP, člen 16/1 in 18/1)
2 - Prostovoljne nezapadle obveznosti (ZPreZP, člen 12/2)
3 - Prostovoljne zapadle obveznosti (ZPreZP, člen 16/5)
Glede na Tip obveznosti se izvajajo ob uvozu na Ajpes kontrole obveznih polj, ki morajo biti navedene pri posamezni
obveznosti. Te statuse izračunavamo ob izdelavi XML poročila za e-pobot, na podlagi Valutacije in glede na to, ali je
bila postavka že Pripravljena v doličeni listi kompenzacije. Za status 2 in 3 morate imeti sklenjeno pogodbo z
Ajpesom, v nasprotnem primeru vam javi napako Tipa kompenzacije.
Izdelana je tudi obdelava za uvoz rezultatov pobota iz Ajpes-a v GoSoft. Na Računovodstvo - Finančno
računovodstvo - Dokumenti je na gumbu Obdelave narejena akcija Uvoz pobot - XML. Preden akcijo poženemo,
nastavimo prave konte in vrsto dokumenta na stikalu: Acc_Komp_prenos.
Na oknu Lista kompenzacij imamo gumb Obdelave, kjer se nahajajo spodaj navedene Akcije:
Brisanje aktivne liste Akcija je namenjena brisanju že narejene liste za kompenzacijo. Postavke so
pa še vedno V pripravi na Seznamu Kompenzacij. Poleg tega, postavka ki je
bila uporabljena v Brisani kompenzaciji dobi Status 1, kar pomeni, da jo
lahko ponovno obdelujemo.
Potrditev Akcija nam spremeni status kompenzacije iz Pripravljen v Potrjeno.

kompenzacije
Zavrnitev Akcija nam zamenja status kompenzacije v Zavrnjeno.
kompenzacije
Zmanjšanje statusa S pomočjo te akcije lahko zmanjšujemo Status izbranim postavkam (ne
kompenzacije celotni listi kompenzacije) narejene kompenzacije do statusa V pripravi:
- Status 5: Knjižen
- Statzu 4: Zavrnjen
- Statzu 3: Potrjen
- Statzu 2: Pripravljen
- Statzu 1: V pripravi
Izdelaj datoteko za Akcija nemenjena za izdelavo XML datoteke za uvoz na Ajpes=> e-pobot (za
prijave na Ajpes navodila grej zgoraj pod Obvezni e-pobot).
Obrni status postavkeAkcija izbranim postavkam postavi status kompenzacije Obvezna in

kompenzacije obratno oz. brez kljukice v navedenem polju. Ni pa povezano s statusom za
Obvezna e-pobota 1, 2 in 3.
Izdelaj temeljnico za Akcija za izbrano listo naredi dokument za dvostranski pobot. Istočasno tudi
dvostranski pobot zapre ali delno zapre vse izbrane dokumente. V parametre Akcije vpiši
Datum: Datum PER dokumenta, ki je datum potrditve kompenzacije. Vrsto
dokumenta (VD) za kompenzacijo nastavimo na stikalu Acc_Komp_prenos.
Akcija namenjena UVOZU XML datoteke iz Ajpesa (e-pobot) in njeno
knjiženje se nahaja na Seznamu domumentov v Računovodstvu.
Postopki priprave Kompenzacije
Medsebojne Kompenzacije lahko pripravljamo direktno iz kontro kartice ali preko modula Kompenzacije.
Multikompezacije možna je priprava samo iz modula Kompenzacije.
Pri vseh postopkih moramo najprej na Kontih, ki so predmet kompenzacije, preveriti če imamo na Osnovnih
podatkih, v okenčku Kompenzacija izbrano možnost Terjatev za K120 oziroma Obveznost za K220 (npr. če imamo
obresti na K280 mora biti tudi na tem Kontu določeno da je Obveznost - v nasprotnem primeru te obveznosti v
kompenzaciji ne bomo videli). Primer na sliki: Nastavitve kontov
Nastavitve kontov:
MEDSEBOJNE KOMPENZACIJE
a) Izdelava na Konto kartici (avtomatska - program izbere odprte postavke po vrsti
glede na valuto zapadlosti)
1. Gremo na Finančno računovodstvo - Pregledi in izpisi
2. Kliknemno na ikono za izpise ali pritisnemo F9.
3.Iz seznama izberemo ustrezni izpis.

Slovenski izpis:
- 1838 Medsebojna kompenzacija za vse partnerje
Angleški izpisi:
- 1839 Medsebojna kompenzacija za vse partnerje ANG
- 945 Medsebojna kompenzacija za določenega partnerja ANG
V pomoč za pregled možnih partnerjev za izdelavo medsebojne kompenzacije, pa nam je Izpis 725 Odprte postavke-
kompenzacije
Pri iskanju izpisov si lahko pomagamo tudi s pomočjo filtra:

4. Izpis pošljemo dobavitelju. Ko le ta kompenzacijo potrdi, ročno izdelamo temeljnico za kompenzacijo
b) Izdelava v modulu Kompenzacije (Ročna izbira postavk za Kompenzacijo)
1. Gremo na Finančno računovodstvo - Kompenzacije. Odpre se nam okno Kompenzacije.

2. Gremo na zavihek Izbira plačil, kjer vnesemo podatke: "Od datuma:" npr. 01.01.2007 - obvezno vnesemo,
"Do datuma:" - lahko tudi prazno, "Od roka plačila:", "Do roka plačila:", določimo Status (običajno odprte in delno
zaprte), vpišemo PARTNERJA in Preberemo.
3. Izbor postavk za kompenzacijo:

Na oknu se prikaže seznam vseh odprtih postavk za želenega partnerja. Zneske, ki jih želimo kompenzirati
označimo s kljukico v koloni K (kompenzacija) (V kolikor je v polju že znak , to pomeni, da je bila
kompenzacija za to postavko že izdelana. Če želite to postavko vseeno ponovno kompenzirati - npr. prvič
kompenzacija ni šla skozi, dvokliknemo na ta znak in potrdimo želimo ponovno kompezirati.) Pri tem
spremljamo vrednost Terjatev in Obveznosti, ter Razliko na zgornjem delu ekrana. Na ta način vidimo preostalo
vrednost in če želimo določeno postavko kompenzirati samo delno, vpišemo preostali znesek v koloni Zn. odobreni
in šele za tem določimo postavko za kompenzacijo (damo kljukico v kolono K) in Vpišemo. Preostali znesek se
avtomatsko izračuna če v koloni Zn. dvokliknemo.
4. Vrnemo se na zavihek Seznam in kliknemo na akcijo Prenos iz postavk.
5. Obdelava nam na seznam prenese postavke, ki smo jih prej označili. Status takih postavk je "V pripravi".
Označimo postavke (jih pomodrimo), ter kliknemo še na akcijo Prenos v meds.kompenzacijo. Odpre se nam novo
okence, kjer se nam ponudi tekoči datum. Ostalih polje se ne izpolnjuje. Kliknemo na gumb "Označi postavke".
6. Program nas samodejno postavi na zavihek Lista kompenzacij (Status postavk se v tem trenutku tudi spremeni
v Pripravljen). Tu kliknemo na gumb za izpise (ali F11) in izberemo željeni izpis.
Primerna izpisa sta:
- Slovenski izpis: 1704 Kompenzacije
- Angleški izpis: 1970 Kompenzacije ANG
7. Potrditev Kompenzacije
Ko nam partner kompenzacijo potrdi, se vrnemo na okno/zavihek Lista kompenzacij. V oknu Lista
meds.komp./multikomp.: izberemo kompenzacijo ki je bila potrjena. Nato poženemo obdelavo Potrditev
kompenzacije.
8. Izdelava temeljnico za ACC

Status postavk se je sedaj spremenil v "Potrjen", kar pomeni da lahko izdelamo temeljnico za v Računovodstvo.
Kliknemo na gumb Obdelave in nato izberemo obdelavo Izdelaj temeljnico za dvostranski pobot (akcija mora
biti predhodno nastavljena!).
KONTO KARTICA:
Podatki konto kartice so opisani v poglavju 2 v točki 3.5 - Konto kartica.
Funkcijski gumbi so podrobneje opisani v poglavju 5 v točki 1.3 - Zapiranje.
BILANCA:
V filtrirna polja vnesemo podatke, ki nam omogočajo preglede po različnih kriterijih: za določeno obdobje (Od, do
datuma), po šifri konta, po klasifikaciji konta, po stroškovnem mestu in njegovi klasifikaciji, po valuti konta in
otvoritvenem datumu. Vrsto kontrole izberemo med danimi možnostmi. Podatke, ki jih želimo imeti v kolonah in
vrsticah pa si jih sami označimo s kilkom v belo polje.
Da se podatki pravilno zajemajo mora biti polje Od datuma prazno. Če je v polju vrednost, podatkov ne zajema
kumulativno, temveč za omejeno obdobje.
PROMET:
Uporabljamo za pregled skupnih vrednosti po dnevih, mesecih in letih (izberemo ustrezni radio gumb).
Izpis lahko filtriramo za določeno obdobje, po vrsti konta, po kontu (dvojni klik v polje in izberemo iz šifranta) in
klasifikaciji kontov, po partnerju (dvojni klik na polje in izberemo iz šifranta) in klasifikaciji partnerjev, stroškovnem
mestu (dvojni klik na polje in izberemo iz šifranta) in klasifikaciji stroškovnih mest.
PROMET PO POSTAVKAH:
Uporabljamo za analiziranje/pregled vseh postavk, ki so v bazi ne glede na morebitno spremembo kontnega plana.
Poslužujemo se v primeru iskanja podatka, ki ga na pregledu konto kartice nimamo. V ta namen je omogočenih
več parametrov izbora. Ni namenjen iskanju odprtih postavk in seštevka Detajl od.
1.13 Analize
ANALIZE:
Na seznamu Analiz je prikazana primerjava podatkov med uresničenimi in načrtovanimi ekonomskimi kategorijami
za tekoče leto in tudi primerjavi s podatki predhodnega leta. Omogoče nam ugotavljanje in pojasnjevanje razlik med
ostvarjevimi in načrtovanimi ekonomskimi kategorijami. Vsaka analiza je shranjena pod enolično določeno šifro.
Podatke lahko pregledujemo po izbranem obdobju (Od, do datuma), finančnem planu (izberemo iz šifranta), šifri
analize, klasifikaciji stroškovnega mesta in klasifikaciji konta.
Prepis uresničeno in načrtovano nam omogoča prepis podatkov knjižnih na kontih željenega
obdobja glede na klasifikacijo kontov ali stroškovnih mest v primerjavi s planom.
Brisanje analize nam omnogoča brisanje določene analize.
Glej tudi točke:

1.13.1 Plan
1.13.2 Stroškovne - prihodkovne analize
1.13.2 Šifrant finančnih planov.

1.13.1 Finančno računovodstvo - plan
Seznam planov:
Na seznamu so šifranti planov. Za analize imamo lahko vzpostavljenih več različnih planov. Npr. plan stroškov, plan
prihodkov.
Podatke lahko pregledujemo za določeno obdobje (Od/Do datuma), po klasifikaciji stroškovnega mesta, klasifikaciji
konta in finančnem planu, ki ga izberemo iz šifranta.
Vnos plana:
Planirane vrednosti lahko vnašamo za letno obdobje, polletno obdobje, .... Najnižje obdobje je obdobje enega
meseca. Načrtovane vrednosti vnašamo po ekonomskih kategorijah, ki smo jih predhodno določili s klasifikacijo
kontov in klasifikacijo stroškovnih mest.
Osnovni prikaz: 1.13 Analize
Stroškovna analiza - Osnovni podatki
Osnovni podatki:
Določajo šifro posamezne analize.
Domača stran modula:

Stroškovna analiza - Splošni opis modula
Stroškovna analiza - Obdobja
Obdobja:
Analizo izdelujemo običajno za izbrano obračunsko obdobje. In vsaki taki analizi določimo svojo šifro obdobja
analize, za katero določimo obobje od datuma do datuma..

Stroškovna analiza - Stroški
Splošni opis:
Osnovni namen je kategorizacija stroškov poslovanja in njihova razdelitev po poslovnih oddelkih z namenom
ugotavljanja poslovne učinkovitosti. Kategorijzacijo stroškov določimo s klasifikacijo kontov in klasifikacijo
stroškovnih mest. Pred tem strukturiramo ti dve klasifikaciji in ustrezno klasifikacijo določimo tudi kontu
in stroškovnemu mestu. Glej klasifikacijsko drevo.
Na zavihku Stroški-prihodki določimo zaporedje stroškov. Na osnovi postavljenega zaporedja se bodo stroški
razdeljevali vertikalno po strukturi.
Opis polj:
Tip Določimo tip stroška. Možnost je določite P - posrednih stroškov in D - Direktnih stroškov.
Zap Določimo zaporedno številko. Zaporedje je pomembno, ker se na osnovi večnivojske razdelitve
stroškov delijo v postavljenem zaporedju.
Šifra Poljubna šifra.
Naziv Naziv V tem polju določimo, katere dokumente račun/predračun in plačila želimo imeti na seznamu.
Če označimo Vse, na seznamu dobimo vse. Z izborom "Odprto" dobimo na seznamu samo kar je
odprto. Z izborom "Zaprto" pa dobimo samo kar je zaprto.
Klas.kontov Izberemo klasifikacijo kontov, ki smo jo predhodno določili.
Klas.SM Izberemo ali vpišemo klasifikacijo stroškovnih mest. ki smo jo predhodno določili.
Dodatni V primeru, da zbiramo podatke po posebnih pravilih jih imamo možnost določiti tukaj.
pogoj

Stroškovna analiza - Delitev stroškov

Ko smo pozicionirani na določenem strošku-prihodku z izbiro zavihka Stroški-prihodki določimo ponderje delitve tega
stroška-prihodka na podrejene enote. Na seznamu delitev se nanizajo le enote, ki se nahajajo po stukturi od tega
naprej.

Stroškovna analiza - Obračun
Stran prikaže rezultat straoškovne analize. Namenjena je pregledu in analizi rezultatov
Osnovna stran modula:

1.13.2 Stroškovne analize - SAN
Splošni opis:
Osnovni namen je kategorizacija stroškov poslovanja in njihova razdelitev po poslovnih oddelkih z namenom
ugotavljanja poslovne učinkovitosti.
Značilnosti in cilji stroškovne analize:
• Omogoča več neodvisnih analiz v več časovnih intervalih.

• Elementi analize so stroški, lahko pa tudi prihodki. Ločimo jih na direktne in posredne. Direktni stroški so z
logičnega vidika Stroškovni nosilci na katere v končni fazi prenesemo vse zajete stroške iz računovodstva
in ponderirano razdeljene posredne stroške.
• Stroški se polnijo neposredno iz računovodstva po posameznih Kontih In SM, omogočen pa je tudi dodatni
pogoj (odprta koda). Pravila za polnjenje stroškov so definirana na vsakem strošku za vsako obdobje
posebej.
• Vsakemu posrednemu strošku posebej določimo ponderje preko katerih se njegova vrednost prenaša na
podrejene direktne ali posredne stroške. Prenos vršimo v korakih po zaporedni številki stroška.
• Končni cilj prikaz akumuliranih stroškov na stroškovnih nosilcih, ker mora biti razviden njihov izvor: strošek,
konto, sm, vrednost. Analize in prikaze običajno izvajamo v DIS modulu.
Sorodne teme:
Stroškovna analiza - Osnovni podatki
Stroškovna analiza - Obdobja analize
Stroškovna analiza - Stroški
Stroškovna analiza - Delitev stroškov
Stroškovna analiza - Obračun
SAN Stroškovna analiza - razvoj
1.13.3 Šifrant finančnih planov
Za finančni plan hranimo podatke: šifra finančnega plana, naziv finančnega plana, tip plana (Strpški ali prihodki) in
valuta finančnega plana.
Preden začnemo pripravljati konsolidirano bilanco moramo:

1. odpreti podjetje za potrebe izdelave konsolidirane bilance. Priporočamo, da naj naziv podjetja jasno nakazuje
na namen uporabe, tako je ime podjetja lahko n.pr. Konsolidacija ali Konsolidirana bilanca ali Skupinski izkazi ali kaj
podobnega. ( V besedilu teh navodil uporabljamo za to podjetje naziv Konsolidacija.).
2. v obračunskih skupinah vseh podjetij v skupini (to so podjetja, katerih bilance se konsolidirajo in ki
poročajo podatke za konsolidacijo – v besedilu teh navodil uporabljamo za ta podjetja izraz podjetje
poročevalec) in v podjetju Konsolidacija odpreti obračunsko skupino Konsolidacija (obračunska skupina ima lahko
drug ustrezen naziv, n.p. Uskupinjevanje ali Podatki za skupino ipd.) - v besedilu teh navodil uporabljamo za to
obračunsko skupino naziv Konsolidacija.
3. V osnovnih podatkih obračunske skupine Konsolidacija v polju Kontrolne metode vnesemo nastavitev
/KonsBilanca=1. Izberemo metodo obračuna Brez obračuna. Brez kljukice Računovodstvo za obračunsko
skupino Konsolidacija na matičnem podjetju, ker ima lahko samo ena obračunska skupina kljukico računovodstvo.
4. Odpremo ustrezna obračunska obdobja (obračunsko obdobje je celo leto, v kolikor izvajamo letne
konsolidacije, ali poljubno krajša, če izvajamo konsolidacije tudi med letom). Za podjetja poročevalce izberemo
model kontnega plana (Model KP), ki ga uporabljamo za ta podjetja. Ponavadi enak kot na matičnem podjetju, s
tem da je že 3 mestni KP za knjiženje in jim dodamo U-je.
5. Za podjetje Konsolidacija izberemo model kontnega plana (Model KP), ki je odprt posebej za izdelavo
konsolidirane bilance). PAZI, zaradi prebiranja bilanc mora biti leto OTV vsako leto. Vsako leto je samostojno in zato
prenašamo promet in otv in NE prenašamo OTV na podjetju Kons Bilanca. Zato morajo biti leta v spodnji sliki:
Obdobje 2008 => Leto Otv 2008; Obdobje 2009 => leto Otv 2009!
6. Obračunska obdobja iz obračunske skupine Konsolidacija so vidna na oknu seznama obdobij na menuju
Računovodstvo->Finance->Konsolidirana Bilanca.
7. Na podjetju za konsolidacijo potrebujemo samo VD=FT.
V vseh podjetjih v skupini - (podjetja, ki poročajo podatke za konsolidacijo):
1. Izberemo Računovodstvo – Finance – Konsolidirana Bilanca: obračunsko obdobje ter gremo na stran
Partnerji. Vnesemo tiste partnerje – podjetja v skupini, s katerimi neposredno poslujemo (lahko pa vpišemo vsa
podjetja v skupini), ter za vsakega od njih vpišemo obdobje:
Opis Polj:
- Partner - Vneseno šifro partnerja – podjetja v skupini
- Alt.Šifra
- Datum od - Vnesemo datum prve konsolidacije (datum vstopa v konsolidacijo)
- Datum do - Vnesemo datum izstopa iz skupine
- Tečaj - Vnesemo v primeru, da so vhodni podtaki podjetja poročevalca v tuji valuti.
2. Podatke za poročanje v konsolidacijo podjetje poročevalec pripravi na strani partnerji za matično podjetje.
Na gumbu Obdelave izberemo akcijo Generiranje BILANCE za trenutno podjetje. Akcija izdela podatke za
podjetje poročevalca (ostala podjetja, člani skupine, vsako zase izdeluje podatke).
Podatki so vidni na strani Podatki.
3. Na strani Podatki se prikazujejo podatki za izbrano obračunsko obdobje. Podatke lahko

izdelamo z ustrezno akcijo (glej točko 2.) ali jih vnesemo ročno. Tako podatke pripravimo za kasnejše obdelave.
Pomen polj na strani Podatki:
PARTNER – šifra podjetja – člana skupine, čigar podatki so (poročevalec podatkov v konsolidacijo)
ALT. ŠIFRA – šifra podjetja – člana skupine, ki nastopa v transakcijah s podjetjem, poročevalcem podatkov v
konsolidacijo
KONTOX – šifra konta iz kontnega plana podjetja poročevalca podatkov v konsolidacijo
KONTO – šifra konta iz kontnega plana podjetja Konsolidacija (pretvorba med kontnimi plani se lahko izvede že na
strani podjetja poročevalca podatkov v konsolidacijo)
NAZIVKX - naziv konta iz kontnega plana podjetja Konsolidacija (pretvorba med kontnimi plani se lahko izvede že
na strani podjetja poročevalca podatkov v konsolidacijo)
OTVOR. – prikazuje, ali je podatek iz otvoritve ali iz prometa obdobja (kljukica pomeni, da je podatek otvoritev)
B/D – podatek pove, ali je znesek v breme ali v dobro
ZNESEK – vrednost postavke
OPOMBA – poljuben opis
4. Podjetje poročevalec lahko izvede pretvorbo kontov iz svojega kontnega plana v kontni plan podjetja
Konsolidacija. V ta namen izberemo akcijo KONTIRANJE Konsolidirane bilance.
Predelava kontov se izvaja po pravilih, vpisanih v pravilih kontiranja. O teh pravilih (Prav_KB) več v nadaljevanju.
5. Na strani Partnerji podatke za poročanje v konsolidacijo podjetje poročevalec eksportira v izhodno datoteko za
pošiljanje podjetju Konsolidacija.
Na gumbu Obdelave izberemo akcijo EXPORT bilance v XML datoteko za trenutno podjetje. Datoteko shranimo v
poljubno mapo na disku računalnika za kasnejšo uporabo (uvoz podatkov, pošiljanje po elektronski pošti ipd.).
Tu se delo podjetja poročevalca zaključi. V nadaljevanju opisujemo delo v podjetju Konsolidacija.
V podjetju Konsolidacija:
1. Izberemo Računovodstvo – Finance – Konsolidirana Bilanca in se postavimo na ustrezno obračunsko
obdobje ter gremo na stran Partnerji.
Če podatke podjetij poročevalcev uvažamo, na gumbu ob delave izberemo akcijo IMPORT bilance iz XML
datoteke, poščemo datoteko s podatki in jo uvozimo.
Če pa vnašamo podatke ročno, gremo na stran Podatki in jih vnesemo.
2. Ko imamo podatke prenesene ali ročno vnesene, lahko z akcijo prekontiramo postavke po pravilih, ki so vneseni v
pravila kontiranja za konsolidirano bilanco. Akcija prekontira podatke podjetja na katerem smo postavljeni.
Prekontiranje je nujno, če tega ni opravilo podjetje poročevalec.
PAZI!!!! Če smo ročno vnašali podatke v polje Konto na strani Podatki in nato pognali akcijo Kontiranje
konsolidirane bilance izgubimo ročno popravljene podatke. Zato preden ročno ažuriramo polje Konto, je potrebno
najprej pognati kontiranje in šele nato ročno popravljati podatke. Ali pa preskočimo kotiranje.
3. Pravila kontiranja so v menuju obračunskih skupin na strani Kontiranje – 8 Konsolidirana bilanca.

Pravila so v celoti prilagojena potrebam uporabnika, zato je njihova nastavitev izvedena po naročilu.
4. Ko so podatki pripravljeni jih še prenesemo v glavno knjigo. Postavimo se na podjetje za katerega knjižimo
podatke in izberemo eno od akcij:
- KNJIŽI DOKUMENTE Kons. Bilanca - (knjiži istočasno promet in otvoritve),
- KNJIŽI DOKUMENTE Kons. Bilanca - samo OTVORITEV - (knjiži samo otvoritve),
- KNJIŽI DOKUMENTE Kons. Bilanca - BREZ otvoritve - (knjiži samo promet).
Ko so dokumenti knjiženi jih lahko še ročno popravljamo.
Vsi dokumenti naj bodo po partnerjih.
5. Kontni plan podjetja Konsolidacija je ločen od ostalih modelov, in sicer je to model Konsolidacija. Priporočamo, da
se:
- za knjiženje nastavijo vsi konti razen eno in dvo mestnih skupin
- po partnerjih nastavijo vsi konti, ki so označeni za knjiženje
- po stroškovnih mestih nastavijo vsi konti, ki so označeni za knjiženje
- konte, katerih promet naj bi se izločal, označi kot konte povezanih podjetij (p.s.: to so lahko le bilančni konti)
- da se vsakemu kontu, ki je označen za knjiženje, odpre konto z enako šifro in dodatkom U ter se ga določi kot
izvenbilančni konto (p.s.: ne sme biti označen kot konto povezanih podjetij).
Nekaj splošno uporabnih pravil kontiranja:

1. postavka se poknjiži na izvenbilančni konto, če se podatki na tem kontu izločajo.
2. postavka se izloča, če je na dokumentu partner – podjetje v skupini, ki ni partner poročevalec in če je konto
postavke konto povezanih podjetij
6. Odpremo stroškovna mesta, in sicer naj bodo šifre SM enake šifram partnerjev – podjetij poročevalcev. S tem si
zagotovimo, da bodo z obstoječimi obdelavami podatkov in izpisi izdelali vsa potrebna poročila. Tako lahko:
- na izdelavi izpisa bruto bilanve le-to izdelamo za vsako SM ali po SM, ločelo za vse kote, samo za bilančne ali samo
za izvenbilančne.
- izpisi za in po SM so tako za bruto bilanco kot za finančne konto kartice.
7. Splošna pravila izločanja ne zadoščajo. Izjeme rešimo z ročno izdelavo ustreznih dokumentov za vsakega
partnerja – podjetje poročevalca posebej, kjer izvedemo ustrezna knjiženja. Da ne bi pokvarili izvornih podatkov
podjetij poročevalcev predlagamo, da se za izjeme odpre posebno stoškovno mesto s šifro SM podjetja Konsolidacija
in le-to uporabi za tovrstne popravke.
Izpisi:
1. Za potrebe izpisovanja bilance za posamezno stroškovno mesto uporabljamo izpis 363 na Pregledi in izpisi.
2. Za potrebe preverjanja podatkov uporabljamo izpis 050 na Pregledo in izpisi.
Delo z EDČ
Splošno:
Ure dela in vrste dela dodajamo tako, da klikamo po dnevih za posamezno osebo.
Omogočen je vklop kontrole za največje število nadur v mesecu. v šifrant Vrsta dela se za VD 00026 nadure v
Podatke doda /nadure_sum=1 V primeru, da za delavca vsota teh ur presega vrednost 20 se vpis zavrne in se izpiše
obvestilo;
Vsebina obvestila o presežku fonda nadur

Napaka !
Delavec je presegel mesečni fond ur:
matšt, priimek in ime delavca in skupni seštevek nadur
Npr:
Napaka !
Delavec je presegel mesečni fond ur:
6490 Ostrouška Uroš 24:00 ur
Nov zapis v dnevu
Ob kliku na podlago, kjer še ni vpisanih ur, se nam odpre novo okno, ki ima dve možnosti:
• Posamičen vnos; dodaja se ure za trenutnega delavca za trenutni dan

• Serijski vnos; dodaja se ure za trenutnega delavca za izbrano obdobje. Obdobje od-do mora biti v istem
mesecu
Podatke, ure dodajamo, urejamo za izbranega delavca in za izbran datum
• Delavec: izbran delavec

• Vrsta dela: izberemo iz seznama
• Datum: vpišemo datum ali z klikom na ikono „koledar“ desno od polja, izberemo iz koledarja. Ponujen je
datum za dan, na katerega smo kliknili
• Ure: vpišemo število ur
• Opomba: poljuben tekst
Z gumbom „Vpiši“ vpišemo podatke, z gumbom „Briši“ jih pa brišemo (ob urejanju)
Na serijskem vnosu prav tako vpišemo podatke z gubomb „Vpiši“.
Urejanje zapisa
Že obstoječ zapis urejamo s klikom nanj. Poiščemo želen dan, datum in vrsto dela. Odpre se nam okno, kjer imamo
izpisa trenutno veljavne podatke; vrsta dela, datum in ure in opobme. Podatke lahko spremenimo in vpišemo ali pa
brišemo zapis.
Pozor: pri urejanju se podatki ure Plan, Obv. , Ost. in morebitni ostali podatki na seznamu v ozadju avtomatsko ne
osvežijo. Potrebno jih je ponovno prebrati z Gumbom osveži.
Na oknu samem za vnos dela se osvežijo, preberejo pa ob vsakem vnosu.
Akcije / Obdelave
Akcije so dosegljive s klikom na gumb desno od gumba „osveži podatke“. Prikažejo se nam razpoložjive akcije:
• Vpiši ure izbranim osebam: izbranim osebam vpiše izbrano vrsto dela za izbrano obdobje in število ur.
Opcija "Tudi nedelovni" Če kljukica, vpiše ure tudi na nedelovne dni, npr sobota, nedelja, praznik.
Osebe izberemo s klikom (postaviko kljukico) na kvadatek skrajno levo (checkbox). Vse osebe na enkrat
izberemo tako, da postavimo kljukico na prvi kvadratek (v naslovni vrstci ).
V polje Opomba se vpiše opombo zapisa/ur.
V kolikor vam označevanje vseh oseb na enkrat ne deluje, je potreben novejši framework. Namestitveno
datoteko najdete pod "podporo" na domači strani Goinfa pod datotekami; datoteka "Namestitveni program za
Gosoft-Web framework".
Vpis je dovoljen samo v okviru enega meseca.
• Briši ure izbranim osebam: izbranim osebam za vpisano obdobje in izbrano vrsto dela izbriše ure. Če želimo
brisati samo na določen dan, vpišemo enak datum v obe okenci (Datum od=datum do).
Če želimo brisati vse zapise za izbrano obdobje izbranim delavcem neglede na glede na vrsto dela ne
izberemo nobene vrste dela. Brisanje je dovoljeno samo v okviru enega meseca.
Dodatne akcije
Prenesi ure iz proizvodnje
• Za izbrano obdobje (mesec, leto) za delavce, ki imajo knjiženo redno delo (norma) v Evidenci Dela, se doda
zapis za 8h ustreznega dela v Evidenco delovnega časa in sicer glede na izmeno, v katero so tisti dan
knjiženi.
Kar poenostavljeno pomeni; če se je delavec knjižil, je bil prisoten in mu dodelimo 8 ur ustreznega tipa (delo
dopoldne, popoldne, nočno). Nadure se dodaja ročno po potrebi..
Opozorilo! Akcija dodaja zapise, kar pomeni, če akcijo večkrat poženemo dobimo večkratne zapise!
◦ V stikalu "INET_Evidenca_Dela" na uporabniških nastavitvah v GoSoftu lahko nastavimo katere vrste
dela akcija preneša. Privzeta vrsta dela (VD) = 01. Velja od 23/12/2011.
Prenesi ure iz evidence prisotnosti
• Za delavce za izbrano obdobje (mesec, leto), ki imajo zabeležen prihod na delo v dnevu, se za ta dan doda
zapis za 8h dopoldanskega dela; VD=0001
Zakleni do
• z akcijo zaklenemo obdobje do vključno vnesenega datuma. Zapise z manjšim datum od min. datuma ni
mogoče spreminjati.
Prav tako vidimo, do kdaj je obdobje že zakljenjeno.
Primer iz slike: zapise z datumom 2.4.2012 ni mogoče spreminjati!
Prenesi ure iz odsotnosti
• glejte opis pri akcij (ikona vprašaj).
2. FINANCE
Modul Finance zajema vodenje in pregled kreditev ter pripravo podatkov in izdelavo konsolidirane bilance.

2.3 Krediti (šifrant)
Osnovni prikaz:
V. RAČUNOVODSTVO
Knjiženje anutetnih planov, ne glede na katero vrsto dokumentova se nanašaja, izvajamo v programu za vnos
dokumentov. Za pravilno knjiženje pa moramo biti pozorni in natančni pri nastavitvi šifranta vrst dokumentov, kajti
z njim krmilimo način vnosa podatkov dokumenta. Tabelo za pregled in vnos podatkov o dokumentih dobimo na
meniju Računovodstvo - Finance - Dokumenti. Na tabeli so poleg podatkov o dokumentih tudi ostali tehnični
podatki, ki se navezujejo na dokumente.
Seznam
Služi za iskanje (izbiranje) podatkov in za vzdrževanje vseh podatkov o dokumentu. Prikazani so glavni podatki
dokumenta, ki ustrezajo kriterijem na zgornjem delu seznama: VD (Vrste dokumentov), Datum periode, Datum
vnosa, Številka dokumenta, Tip kredita, Partner.
Če v posamezno polje vnesemo neko vrednost (vrsto dokumenta, datum periode (od - do), datum vnosa (od - do),
od številke dokumenta, uporabnika...) in osvežimo tabelo (preberi ponovno), se prikažejo dokumenti, ki ustrezajo
določenim kriterijem. Prazna polja pomenijo preberi vse zapise.
Knjiženje dokumenta
Z izborom zavihka Dokument ali pri dodajanju novega zapisa, se odpre okno za vnos podatkov za knjiženje
dokumentov. Podatke lahko izpolnjujemo zaporedno ali z izbiro polj z miško.
Dokument je razdeljen na tri dele: Glava dokumenta, Postavke dokumenta in Pregled osn. podatkov izbranega
kredita.
Primer dokumenta za knjiženje:
Glava Dokumenta:
VD (vrsta Vrsta dokumenta je predhodno nastavljena v meniju Sistem - Skupni šifranti -

dokumenta) Vrste dokumentov projekt Računovodstvo. Na meniju dokument si vrsto dokumenta
samo izberemo.
Številka Številka dokumenta je obvezen podatek in nam pomeni identifikacijo samega dokumenta.
Lahko je številka ali črka in kateri koli drugi znak. Številko dokumenta lahko nastavimo na
ročno, ročno-avtomatsko in avtomatsko vnašanje.
Partner V to polje vpišemo šifro poslovnega partnerja, katerega dokument bi radi knjižili. Šifro
partnerja lahko dobimo tudi z dvojnim klikom na polje partner.
Datum obračunskega Datum obračunskega obdobja nam pove na katero obračunsko obdobje se
obdobja nanaša dokument. Sestavljen je iz dneva, meseca in leta.
Datum dokumenta Je datum izdaje dokumenta
Odgovorna oseba Odgovorna oseba je oseba, ki ima dovoljenje za dostop do njemu dodeljenih dokumentov.
Odgovorna oseba pa moramo najprej klasificirati. Klasificiramo pa v meniju Sistem –
Skupni šifranti - Osebe
Opis V opis lahko poljubno vnašamo komentar oz. razne oznake.
Postavke dokumenta
Dodamo nov zapis, ter z dvojnim klikom v polje Št. sprem. odpremo šifrant kreditov. Okno šifranta je razdeljeno na
dva dela. V zgornjem delu so prikazani krediti, v spodnjem pa spremembe oz. osn. podatki izbranega kredita v
zgornjem delu okna.
Po izboru se v postavke avtomatsko napolnijo naslednji podatki:
Zap. Zaporedna številka postavke.

Dat. Per Prenese se datum odobritve kredita.
Kredit Prenese se poljubna številka kredita.
Št. Sprem. Prenese se izbrana številka spremembe kredita.
Glavnica Br. / Glavnica Db. Vnesemo znesek obroka glavnice.
Obresti Br. / Obresti Db. Vnesemo znesek obresti za obrok.

Zapadlost Vnesemo rok plačila obroka.
StatusG Določimo vrsto postavke ali gre za obrok, plačilo (obroka),
nakazilo ().
Tečaj Določimo tečaj za preračun v domačo valuto, če je kredit v tuji

valuti.
Valuta Določimo valuto kredita.

Glvnica EUR Znesek se avtomatsko preračuna v domačo valuto.
Obresti EUR Znesek se avtomatsko preračuna v domačo valuto.
Osnovni prikaz: 2. FINANCE
Namenjeno je vodenju Bančnih garancij, ki jih imamo npr. pri banki. Najdemo jih na Računovodstvo - Finance -
Garancije.
SEZNAM (Zavihek Garancije)

- Šifra
- Št. Garancije:
- Tip Garancije: možnosti imamo Hippoteka, Porok, Garancija, Menica, Ček, Akreditiv
- Namen
- Partner: šifra partnerja, z dvoklikom prikažemo osnovne podatke tega partnerja
- Naziv partnerja: prikazan je naziv partnerja
- Komentar: prikazujemo komentar zapisan na osnovnih podatkih garancije v polju Komentar
- Potek: prikazujemo datum poteka Garancije
- Izdajatelj: kdo je izdal garancijo, menico,...
- Naziv izdajatelja
- Znesek: prikazujemo sumaren znesek za posamezno garancijo (seštevek vrednosti iz zavihka Dodatni podatki
-suma vseh postavk)
Izpis 843 Garancije seznam nam prikaže podatke garancije, za več informacioj si preberite opis izpisa!
GARANCIJA
- Šifra: zap. št. za garancijo
- Št. garancije: vpišemo šifro garancije
- Tip Garancije:
- Namen
- Partner
- Potek: potek garancije*
- Izdajatelj: Izdajatelj je lahko banka, zavarovalnica, ...
- Opis
* Potek garancije=> Datum je informativne narave. Gre za to, da vedo, do kdaj je neka garancija še lahko
vnovčljiva. Nekatere so celo brez datuma (če se odkrije skrita napaka). Večina pa ima nek rok, npr. 2 leti po
montaži ali kaj podobnega. Vendar žal ni skoraj nikoli ta datum izračunvlji iz datumom, ki jih imamo na Matičnem
listu (npr. inštalacija, ali primopredajni zapisnik..ali odprema).
DODATNI PODATKI
- zap št.: zaporedna št. dogodka, ponudi se avtomatsko
- Datum PER: datum vpisa dokumenta
- Znesek v EUR
- Znesek dev.: znesek v tuji valuti
- Valuta: prikazana valuta tuja ali domača. Po defaultu je iz stikala Dom_Val
- Tečaj: za pretvorbo iz tuje valute v domačo. Vpišemo ga ročno.
- Za enot: pretvornik za enot valute, ki je se nam samodejno prenese z izborom Valute (prenese se iz šifranta
valut).
- Zapadlost: zapadlost po postavkah
- Komentar: vpisujemo lahko komentar za posamezno postavko
Kako vpišemo znesek v tuji valuti? polje Znesek pustimo prazno, vpišemo polje Znesek dev. in izberemo valuto npr.
USD, v kateri je ta znesek, nato pa v polju Tečaj z dvoklikom izberemo ustrezno tečajnico in želeni tečaj ter
kliknemo na gumb Izberi.
MATIČNI LIST:
Pokažemo listo prvih 10 vezanih bančnih garancij za serijsko
- Serijska št
- Opis: opis serijske številke
- Ident
- Naziv identa
- Kreiral in Krirano
Povezavo Bančne garancije in Matičnega lista naredimo preko akcije Poveži z matičnim listom
kjer lahko vežemo matične liste (naprave oz projekte za katere mora stranka pridobiti garancijo. Ker je veza lahko
N:N mora biti nova tabela. Sicer 90% je 1 garancija za en stroj (projekt), včasih pa se zgodi , da ima en projekt več
garancij ali pa je na eno garancijo vezanih več strojev (matičnih listov).
- > Poveži z matičnim listom

Parameter:
- Ident: z dvoklikom izberemo Ident iz seznama Identov
- Matični list: z doklikom izberemo Matični list iz seznama Matičnih listov
2.3 Krediti (Šifrant)
Krediti nam omogočajo vodenje in pregled kreditov po anuitetnem planu in izdelavo plačilnih nalogov za plačilo
posameznih obrokov.
Osnova za vnos in pregled kreditov je, da najprej vnesemo osnovne podatke o kreditu, leasingu, posojilu,.... Te
podatke vnašamo v šifrant kreditov, ki je razdeljen na naslednje podstrani: Seznam, Kredit, Osnovni podatki,
Garancije, Zgodovina, Sporočila.
Unikat zapisa: poleg unikatne šifre mora biti unikatna tudi kombinacija: Partija / Partner
Kot interno sporočilo (zavihek sporočila) lahko vodite določene dogovore - dnevnik, ali si morda vnesete opomnik
(datumom in uro Poslal naj bo takrat ko naj vas na to opozori) tako se prikaže sporočilo kot opozorilo, da npr. kredit
poteče.
Seznam
Prikazani so vsi vnešeni krediti, leasingi, ...
Kredit
Na tej strani definiramo tip kredita.
Kredit Vnesemo poljubno šifro.
Tip kredita Izberemo ustrezen tip kredita.
Partija Vnesemo številko partije kredita.
Partner Izberemo šifro partnerja pri katerem imamo kredit.
Opis Poljuben tekst.
Osnovni podatki
Na tej strani se vnašjo osnovni podatki kredita, ki jih lahko vodimo po šifrah spremembe. To nam omogoča
zgodovinski pregled kaj se je s kreditom dogajalo in kako se je spreminjal.
Stran je razdeljena na dva dela. Leva stran prikazuje šifro spremembe kredita. Desna stran pa prikaziuje osnovne
podatke kredita ( za šifro spremebe ) na kateri smo pozicionirani.
Šifra spremembe Zaporedna številka.
Dat. odobritve Vnese se datum odobritve kredita. Če vnašamo kredite za nazaj, ki so bili odobreni pred
01.01.2007, potem se v to polje vnese datum 01.01.2007. Pravi datum odobritve se lahko
vpiše v polje Komentar.
Dat. zapadlosti Datum zapadlosti kredita (celotna doba trajanja kredita).
Valuta Določimo valuto v kateri je bil kredit odobren.

Tečaj Tečaj po katerem je preračunan v domačo valuto.
Odobren znesek Vnese se odobren znesek kredita v domači valuti.

kredita
Odobren znesek Vnese se odobren znesek kredita v tuji valuti.
kredita dev.
Stroški odobritve Vnesejo se stroški kredita, ki so nastali ob odobritvi.

kredita
Stroški zavarovanja Vnese se strošek zavarovanja kredita.
kredita
Obrestna mera Vnese se dogovorjena obrestna mera.
Znesek obresti Vnese se znesek obresti za odobreni kredit.
Komentar Poljuben tekst.
Veza računovodstvo Vnese leto, vrsta dokumenta in številka dokumenta na katerega se nanaša v
fin.računovodstvu.
Veza komerciala Vnese leto, vrsta dokumenta in številka dokumenta na katerega se nanaša v komerciali.
Garancije
Vnašajo se različe garancije, ki jih imamo za zavarovanje kredita. Tudi garancije se vodijo zgodovinsko.
Zap. št. Določi se zaporedna številka.
Partner Izberemo partnerja kateri nam je dal poroštvo oz. garancijo za kredit.
Tip. zav. Izberemo tip zavarovanja kredita.
Številka Številka garancije.
Znesek Znesek garancije.
Znesek DEV Devizni znesek garancije.
Valuta Določimo valuto zneska garancije.
Veljavnost Določimo do kdaj velja garancija.
Opombe Poljuben tekst (2000 znakov).
Komentar Poljuben tekst (4000 znakov).
Dat. PER Datum odobritve garancije.
Aktivna
Naziv kreditodajalca Naziv partnerja kateri nam je dal poroštvo oz. garancijo za kredit.
Zgodovina
Prikazuje pregled sprememb kredita.
3. OSNOVNA SREDSTVA
Med osnovna sredstva štejemo stvari ali pravice, ki v poslovnem procesu postopno prenašajo svojo vrednost v
poslovne učinke. Osnovna sredstva ločimo na opredmetena (zemljišča, zgradbe, opremo, biološka
sredstva, rezervne dele ipd.) in neopredmetena (patenti in licence, blagovne znamke in podobne pravice, stroške
razvijanja ipd).
Osnovna sredstva so lahko v uporabi ali v pripravi (v pridobivanju), opredmetena pa tudi zunaj uporabe ali dana v
poslovni najem.
Osnovna sredstva – spremenjen modul:

Zaradi uvedbe nove nacionalne valute – EURA, kot tudi zaradi zahtev novih slovenskih računovodskih standardov in
mednarodnih standardov računovodskega poročanja, je bilo potrebno programski modul osnovnih sredstev
prilagoditi novim zahtevam. Spremembe, ki jih natančneje pojasnjujemo v nadaljevanju, so zlasti:
• izločitev podatkov o vrednostih in obračunskih parametrih (nabavna vrednost, odpisana vrednost, AM
stopnja, doba amortiziranja itd.) iz matičnih podatkov v ločeno tabelo, v katero smo vključili tudi podatke o
prevrednotenjih iz dosedanje tabele prevrednotenj
• še vedno lahko združujemo OS, vendar združitev ne povzroči seštevanje vrednosti združenega OS k
vrednostim sestavljenega OS, pač pa se vsaka inventarna številka (vsako osnovno sredstvo) obravnava
samostojno (samostojno se amortizira in se mu amortizacija pripisuje…)
• združitve so zgolj informacija o sestavljenem OS
• negativne vrednosti niso več dovoljene (ni možen n.pr. vpis negativne odpisane vrednosti).
Še vedno vse vnose in obračune osnovnih sredstev (neopredmetenih in opredmetenih dolgoročnih sredstev ter
drobnega inventarja) izvajamo v modulu osnovna sredstva ali v t.i. registru osnovnih sredstev.
Podatki so razdeljeni na:
1. matične podatke (n.pr. inventarna številka, opis, datum nabave, aktiviranja in izločitve, količina, enota mere,
nahajališče, stroškovno mesto, nabavna vrednost ipd.)
2. vrednosti in parametre za obračune (n.pr. osnova za amortiziranje, vrednosti naložb, zneski prevrednotenj,
amortizacijske stopnje itd)
3. prometne podatke (amortizacija, revalorizacija, odpisi, začasne izločitve, ter
4. šifrante (n.pr. nahajališča, kontne skupine, revalorizacijske skupine ipd.).
se nanašajo na vnos novega osnovnega sredstva, spremembe podatkov vrednosti, vnos začasne ali
dokončne izločitve ter obračun amortizacije in revalorizacije.
Pred pričetkom vnosa podatkov je potrebno šifrante, ki jih pri vnosu osnovnih sredstev potrebujemo, napolniti z
ustreznimi podatki.
Ekranski pregled in vnos podatkov dobimo na meniju Računovodstvo - Osnovna sredstva. Meni Osnovna
sredstva je razdeljen na Osnovna sredstva, Pregledi – analize, Inventura in Šifranti. Podmeni Šifranti pa ponuja vnos
in spreminjanje podatkov v šifrantih: Nomenklatura OS, Nahajališča OS, Revalorizacijske skupine, Revalorizacijski
koeficienti, Tipi proemta OS in Kontne skupine.
Glej tudi:
3.3 Inventura
3.4 Šifranti za osnovna sredstva
Osnovni prikaz: V. RAČUNOVODSTVO
Na seznamu osnovnih sredstev je prikazana kratka vsebina osnovnih sredstev v registru. Z desnim klikom in nato
izborom celoten tekst, prikažemo še dodaten naziv Osnovnega sredstva.
Glej tudi: Odpisovanje osnovnih sredstev
Pomen statusa:
Vsa (brez izločenih) : na seznamu bodo vsa osnovna sredstva, razen tistih ki imajo izpolnjen datum izločitve-so
izločena.
Aktivirana : na seznamu bodo vsa osnovna sredstva, ki imajo izpolnjen datum aktiviranja in nimajo izpolnjenega
datuma izločitve-niso izločena.
Neaktivirana (v pridob.): na seznamu bodo vsa osnovna sredstva, ki imajo datum aktiviranja neizpolnjen in
neizpolnjen datum izločitve.
Izločena: na seznamu bodo vsa osnovna sredstva, ki imajo izpolnjen datum izločitve.
Zavihek Osn. sredstvo:
Inventarna V polje vpišemo šifro - inventarno številko osnovnega sredstva. Program ponudi prvo naslednjo v
številka formatu zadnje najvišje vnešene.
Uporaba Opredelitev osnovnega sredstva za poslovne ali davčne namene.
Naziv V polje vpišemo krajši opis osnovnega sredstva.
Naziv dodatni V polje vnesemo dodaten, širši opis osnovnega sredstva.
Opomba Pod opombo vpišemo poljubni komentar. Npr. opis dokumentacije o nabavi ali izdelavi osnovnega
sredstva ali o izločitvi, vzrok izločitve, razlogi nakupa, drugi pomembni podatki vezani za osnovno
sredstvo.
Nomenklatura Vpišemo šifro nomenklature v katero spada osnovno sredstvo. V kolikor se odločimo, da ne bomo
razvrščali osnovna sredstva po nomenklaturi, pustimo to polje prazno. Šifra nomenklature
predstavlja razvrstitev osnovnega sredstva v neko skupino, kamor spadajo osnovna sredstva, ki
jim je skupna neka lastnost (n.pr. sredstva visoe tehnologije, transportna sredstva, zemljišča
ipd.)
Dobavitelj V polje vpišemo šifro dobavitelja osnovnega sredstva. Ni obvezen podatek.
Dobav. številka V polje vneseo številko dokumenta nabave osnovnega sredstva.

dokumenta
Datum nabave V polje vpišemo datum nabave iz dokumenta nabave osnovnega sredstva.
Dokument Številka listine nabave osnovnega sredstva.

nabave
Datum Datum aktiviranja osnovnega sredstva pomeni datum, od katerega dalje se začne obračunavati
aktiviranja amortizacija. Amortizacija se bo začela obračunavati v istem mesecu kot je mesec aktiviranja ali
mesec kasneje, odvisno od zamika (podatek o zamiku začetka amortizacije je v šifrantu kontnih
skupin). Če je bilo osnovno sredstvo takoj dano v uporabo, naj bosta datum nabave in aktiviranja
enaka.
Dokument Številka listine aktiviranja osnovnega sredstva.

aktiviranja
Datum izločitve Datum pomeni dan, ko smo osnovno sredstvo trajno izločili iz uporabe iz kakršnegakoli razloga.
Preden izločimo osnovno sredstvo, mu moramo do konca predhodnega meseca obračunati
amortizacijo. Potem vpišemo datum izločitve. Če osnovno sredstvo ni še v celoti amortizirano, se
izračuna preostali del vrednosti osnovnega sredstva. Izračun se evidentira kot izredni odpis. Vpis
datuma izločitve izvedemo na seznamu OS z obdelavo Izločitev osnovnega sredstva. Obdelava
nam ponudi okno za vpis datuma. Vnesemo želeni datum in zna gumbu V redu izvedemo vpis
datuma izločitve. Obdelava izvede vpis prometa izločitve, če OS še ni v celoti amortizirano. Če je
OS sestavljeno, obdelava zahteva odločitev, ali se isti datum vpiše tudi podrejenim OS in tudi
zanje izračuna neodpisana vrednost ter vpiše promet izločitve. Brisanje datuma izločitve
izvedemo z isto obdelavo s tem, da ponujeni datum, ki je že vpisan na OS, zbrišemo iz parametra
in izvedemo obdelavo z gumbom V redu. Obdelava pobriše tudi promete odpisa.
Dokument Številka listine izločitve osnovnega sredstva.

izločitve
Datum otvoritve Datum se predlaga glede na vnešeni datum nabave osnovnega sredstva.
Nabavna Nabavna vrednost osnovnega sredtsva.

vrednost
V garanciji do Datum do katerega velja dobaviteljeva garancija za osnovno sredstvo.
Sedanja Vrednosti ne vnašamo. Vrednost se izračuna programsko.

vrednost
Osnova za Osnova za amortiziranje. Od te vrednosti se izračuna obrok amortiziranja.

amortiziranje
Količina, EM Vpišemo količino osnovnih sredstev. Količina ne vpliva na obračune. Zato moramo vnesti
vrednost vseh osnovnih sredstev. Npr.: imamo 3 kose istega artikla po ceni 330 EUR in želimo
vse tri skupaj voditi pod isto inventarno številko, tedaj moramo vnesti vrednost 990. Če je
izločen en kos, zmanjšamo neodpisano vrednost za eno tretjino.
Revalorizacijska Revalorizacijske skupine nam služijo za obračun revalorizacije osnovnih sredstev. Vpišemo šifro
skupina revalorizacijske skupine. Ponavadi za obračune uporabljamo revalorizacijsko skupino v kateri so
vpisani koeficienti rasti cen na drobno. Podatek izberemo iz šifranta revalorizacijskih skupin.
Združeno v OS V to polje vnesemo inventarno številko osnovnega sredstva, katerega sestavni del je osnovno
sredstvo. Združevanje uporabljamo za določitev sestavnih delov sestavljenega osnovnega
sredstva ali za informacijo o vgradnji sestavnega dela. Združeno osnovno sredstvo program
obdeluje samostojno.
Združil Oseba, ki je opravila združitev osnovnega sredstva ter datum in ura združitve.
Datum združitve Vpišemo datum, od katerega dalje je osnovno sredstvo sestavni del.
Nahajališče Nahajališče nam predstavlja lokacijo, kjer se osnovno sredstvo fizično nahaja. Po nahajališčih
lahko dobimo izpise osnovnih sredstev, kar nam omogoča lažji fizični pregled osnovnih sredstev.
Podatek izberemo iz šifranta nahajališč.
Delovno mesto Delovno mesto, na katerem bi se osnovno sredstvo nahajalo. Vnos na zavihku Premiki. Na
seznamu osnovnih sredstev je navedeno v koloni DM in Naziv DM.
Kontna skupina Določimo kontno skupino za določeno osnovno sredstvo. Podatek izberemo iz šifranta kontnih
skupin. Omogoča grupiranje osnovnih sredstev in prikaz njihovih vrednosti po kontih, kakor so
evidentirane v glavni knjigi.
Stroškovno Stroškovna mesta so šifrirana organizacijske enote poslovnega sistema, kjer stroški nastajajo oz
mesto katere stroški bremenijo. Podatek izberemo iz šifranta stroškovnih mest.
Zadolženec Če smo za delo z osnovnim sredstvom in za odgovornost zanj nekoga zadolžili, lahko vpišemo
njegovo oznako (t.i. matično številko osebe) in si tako zagotovimo evidenco, pri kom se osnovno
sredstvo nahaja oz. kdo je zanj odgovoren. Podatek izberemo iz šifranta oseb.
Izmena Podatek pove, v kolikih izmenah se uporablja osnovno sredstvo. Podatek sam po sebi ne vpliva
na izračune. Lahko pa pomeni informacijo o intenzivnosti uporabe in trošenja osnovnega
sredstva. Šifrant izmen nastavimo glede na potrebe poslovnega sistema.
Izvor Podatek govori o izvoru osnovnega sredstva, n.pr. osnovno sredstvo izhaja iz lastne produkcije,
iz tujine, od domačega dobavitelja. Lahko beležimo, ali je osnovno sredstvo kupljeno na leasing,
izposojeno, vzeto v najem, podarjeno, kupljeno iz sredstev subvencij ipd. Podatek ne vpliva
na izračun, gre zgolj za informacijo. Lahko je pomemben za pregled, koliko imamo
sredstev lastne izdelave, kupljenih na leasing, izposojenih ipd.
Amortizacijska Izberemo šifro amortizacijske skupine iz šifranta amortizacijskih skupin.

skupine
% Amort. Po izboru amortizacijkse skupine se v to polje predlaga procent zapisan v amortizacijki skupini.
osnove Procent lahko spremenimo. Na koncu kliknemo še na gumb 'Vpiši'.
Dodatna inv. št. Dodatna informacija o stari inventarni številki.
Priponke Vsakemu osnovnemu sredstvu lahko pripnemo tudi poljubno sliko (skeniran dokument ali
druge priponke). Če obstaja pripeta datoteka se v seznamu v stolpcu Priponka pokaže znak @.
Dvojni klik na ta znak prikaže seznam priponk in omogoča vnos priponk.
Zavihek Seznam:
V tem prikazu vidimo trenutne podatke za osnovno sredstvo, od začetnih vrednosti, osnov, odpisov, prevrednotenj
itd.
Na gumbu obdelave izbiramo: obračun amortizacije, obračun revalorizacije, brisanje prometa,

kontiranje orometa in izdelava temeljnice v glavno knjigo, dodajanje klasifikacije, brisanje kasifikacije
in dokončno izločanje osnovnega sredstva.
Obračun amortizacije
Obdelava deluje na izbranih osnovnih sredstvih, zato jih moramo najprej izbrati: z desnim gumbom
miške odpremo menu in izberemo Izberi vse vrstice ali pa izberemo vrstice s tipko Insert ali z
istočasnim pritiskom tipke Ctrl in levim gumbom miške.
Klik na besedilo Obračun amortizacije na gumbu Obdelave odpre okno, v katerega vnesemo leto za
katero želimo obračunati amortizacijo in mesec do katerega želimo obračun amortizacije. Ko vnesemo
ta dva podatka, lahko poženemo obdelavo z klikom na gumb Poženi obdelavo. V praznem oknu se
izpiše začetek obdelave in število izbranih OS ter konec obdelave in število obdelanih OS.
Obračun revalorizacije OS in odpisane vrednosti

Klik na besedilo Obračun revalorizacije OS in odpisane vrednosti na gumbu Obdelave, odpre okno v
katerega vnesemo leto za katero želimo obračunati revalorizacijo in mesec do katerega želimo
obračun revalorizacije. Ko vnesemo ta dva podatka, lahko poženemo obdelavo z klikom na
gumb Poženi obdelavo. V praznem oknu se izpiše začetek obdelave in število izbranih OS ter konec
obdelave in število obdelanih OS.
Brisanje prometa OS
Klik na besedilo Brisanje prometa OS na gumbu Obdelave, odpre okno za brisanje prometa OS. V
to okno vnesemo Leto ter mesec OD - DO za katere želimo brisati promet OS. Spodaj navedene
obdelave (Amortizacija, Revalorizacija) izberemo z radijskim gumbom in s tem označimo tisto, za
katere želimo brisati promet OS ter kliknemo na gumb V redu. Če je osnovno sredstvo izločemo,
prometa Izredni odpis operaciji ne brišeta. Za to je potrebno najprej brisati datum izločitve (posebna
pobdelava na gumbu obdelave – Izločitev osnovnega sredstva) in šele nato je mogoče brisati ostale
promete osnovnega sredstva.
Kontiranje prometa OS in prenos v ACC

Klik na besedilo Kontiranje prometa OS in prenos v ACC na gumbu Obdelave, odpre okno za
obdelave. V to okno vnesemo Leto ter mesec OD - DO za katere želimo izvesti kontiranje prometa OS
in prenos v ACC. Za kompletno obdelavo kliknemo na gumb Komplet prenos. V praznem polju se
nam izpišejo faze obdelave. 1 faza kontira promet, konča kontiranje in javi status kontiranja, ki mora
biti enak 0. 2 faza kreira dokument v računovodstvu, konča s prenosom v računovodstvo in hkrati
tudi zapre dokument. Za izvršitev samo kontiranja kliknemo na gumb Samo kontiranje. S tem
ukazom se izvrši samo 1 faza.
Dodaj klasifikacijo/Briši klasifikacijo

OS, ki naj bi imeli isto klasifikacijo, označimo. S klikom na besedilo Dodaj klasifikacijo na gumbu
Obdelave, odpremo okno za dodajanje ključa klasifikacije. V polje Ključ vnesemo klasifikacijsko šifro
(npr. R0) in kliknemo na gumb V redu. Z akcijo Briši klasifikacijo brišemo klasifikacijski ključ
osnovnemu sredstvu, na katerem se nahajmo. Klasifikacijske ključe nastavljamo na podoknu
Klasifikacija, kjer lahko vnašamo klasifikacijski ključ posameznemu OS.
Izločitev osnovnega sredstva

Vpišemo datum izločitve osnovnega sredstva. V primeru, a osnovno sredstvo ima še neodpisano
vredsnost, torej ni v celoti zamortizirano se izračuna izreden odpis osnovnega sredstva. S tem se
neodpisana vrednost postavi na vrednost nič.
Glej tudi: 3.1.1 Premiki

3.1.2 Klasifikacija
3.1.4 Komentarji
3.1.5 Otvoritve
3.1.6 Obračun OS
3.1.7 Deleži po SM
3.1.8 Stanje OS
3.1.9 Sporočila
Osnovni prikaz: 3. OSNOVNA SREDSTVA
3.1.1 Premiki
Podatki o nahajališču, stroškovnem mestu, delovnem mestu in zadolžencu se nahajajo na strani - zavihku premikov,
kamor se beležijo vse spremembe (vodenje zgodovine). Zadnja sprememba na teh podatkih je vidna tudi na
zavihku matičnih podatkov osnovnega sredstva. Podatki iz premikov se beležijo tudi v prometu - obračunu
amortizacije, revalorizacije in odpisov.
Evidentiranje premikov omogoča, da sledimo fizičnim premikom osnovnega sredstva (n.pr. ročnega orodja).
Omogočeno pa je tudi pridobivanje podatkov o stroških osnovnega sredstva (n.pr. amortizacije) po stroškovnih
mestih, na katerih se je sredstvo nahajalo, delovnih mestih, na katerih se je sredstvo uporabljalo ali celo
nahajališčih. Podatki veljajo za najmanj enomesečno obdobje, ker je tudi amortizacija mesečna (krajših obdobij ni
mogoče uporabljati).
Beleženje premikov med nahajališči omogoča izvedbo korektne inventure, ki lahko spremeni nahajališče glede na to,
kje je bilo osnovno sredstvo najdeno.
Datum Pogram dovoljuje vpis le prvega v mesecu.
Najajališče, Obvezen podatek je nahajališče, ostali podatki so opcionalni. V novem zapisu je potrebno
stroškovno mesto, izpolniti vsa polja, ki naj bi vsebovala podatke (stroškovno mesto, delovno mesto,
zadolženec in zadolženec), sicer podatki ne bodo v novem zapisu: n.pr. če je prejšnji zapis imel vpisano
delovno mesto stroškovno mesto, ga moramo vpisati tudi v novem zapisu, četudi se ni spremenilo. V kolikor bi
to polje pustili prazno (program ne ponuja podatkov iz predhodnega zapisa), podatka o
stroškovnem mestu v prometu (n.pr. obračunu amortizacije) od datuma tega zapisa dalje ne bo
več.
Opomba V to polje se vpiše podatek iz opombe na inventurni listi, lahko pa se tudi ročno vpisujejo
poljubni podatki.
Osnovni prikaz: 3.1 Osnovna sredstva
Šifrant tipov sporočila
Osnovni namen šifranta 'Tip sporočila' je razvrščanje oziroma klasificiranje sporočil.

Tip sporočila pa lahko vsebuje tudi nekatere parametre, ki opredeljujejo obnašanje sporočila v programu:
Test Prejeto - s tem stikalom vklopimo oziroma izklopimo avtomatsko detekcijo novega sporočila
(deluje v kombinaciji z nastavitvami v 'Sporocila' /Test_prijava=DA, /BeriVsakihMin=5)
Za sporočila, ki se uporabljajo v DMS sistemu običajno izklopimo to nastavitev.
Kontrola:
/DMS - tip sporočila za potrjevanje dokumentov v DMS
/DefaultPošiljatelj=___/ - vpišemo Matično številko osebe, ki pošilja sporočilo, ta nastavitev se uporablja za
OCR, avtomatsko pošiljanje 2 sporočila v verigi (vpis pošiljatelja)
/WebDef - privzeti tip sporočila (za novo sporočilo) v WEB vmesniku
/SebiNeZapri - sporočilo se avtomatsko ne zapre tudi, če je poslano sebi
/AutoSprejmi - sporočilo se avtomatsko označi kot sprejeto
/NewsPublic - javna novost (prikaz novosti)
/NewsInternal - interna novost (prikaz novosti)
3.1.2 Klasifikacija
V tabeli Klasifikacija določimo klasifikacijske ključe osnovnemu sredstvu. V spodnjem oknu izdelamo sistem
klasifikacijskih ključev. Za dodelitev klasifikacijskega ključa osnovnemu srestvu izberemo ustrezno klasifikacijo, jo
označimo in prenesemo v zgornje okno. Prenesemo jo z klikom na levi gumb in držimo dokler se ne postavimo v
zgornje okno ter spustimo. Na koncu kliknemo še na gumb Vpiši. Osnovnemu sredstvu lahko dodleimo več
klasifikacijskih ključev.
Glej tudi:
Kako urejamo, dodajamo in brišemo klasifikacijo
Klasifikacija
Dokument dodatni podatki je razdeljen na:
Osnovno sredstvo združeno iz

To okno prikazuje osnovna srestva, ki so združena v to osnovno sredstvo.
Združitev osnovnega sredstva v drugo OS vnesemo v oknu Osn. sredstvo v polju Združeno v OS (vpišemo
inventarno številko sredstva s katerim želimo združiti).
Osnovno sredstvo začasno izločeno iz uporabe v terminu

V to okno vnesemo podatke za začasno izločitev OS. OS, ki ga za nekaj časa ne bomo uporabljali, zanj ni potrebno
obračunavati amortizacije. V polje dodamo nov zapis in vanj vnesemo podatke: Leto in Mesec od kdaj - do kdaj OS
ne bo v uporabi. Pod opombo lahko vpišemo krajši tekst. V polju Uporabnik in Datum se pirkazuje ime ali šifro
osebe, ki je OS začasno izločila ter datum začasne izločitve.
3.1.4 Komentarji
Polja komentarjev so namenjena vpisu pomembnih podatkov, ki se nanašajo na nabavo, aktiviranje ali izločitev ali
pa vnosu podatkov, ki so splošno veljavni za osnovno sredstvo. Tako lahko vnesemo podroben opis in seznam
dokumentov, zapiskov s sestankov, opomb ipd. za boljše razumevanje vsebin, odgovorne osebe, popis gradiva,
zaznamek o mestu in načinu arhiviranja dokumentov, opomb o uveljavljanju davčnih olajšav, o odbitku vstopnega
DDV, o reklamacijah dobavitelju, o popravilih, o zamenjavah, o tehničnih pregledih ipd.
3.1.5 Otvoritve
Podatki o vrednostih ter elementi, potrebni za obračun revalorizacije in amortizacije se nahajajo na strani-zavihku
otvoritve. Pri vnosu novega osnovnega sredstva z gumbom vpiši, se zapišejo poteki otvoritve, ki jih lahko
spreminjamo oziroma dopolnjijujemo. Zapis otvoritve nosi datum kot ključ in je zato mogoče za eno osnovno
sredstvo vpisati poljubno število otvoritev, vendar eno otvoritev za en mesec. To omogoča spreminjanje vrednosti
oz. drugih podatkov, ki vplivajo na izračun revalorizacije oz. amortizacije.
SEZNAM OTVORITEV:
Na oknu so nanizani vsi zapisi v tabelo otvoritev, sortirani po datumu padajoče (najnovejša otvoritev je na vrhu
seznama). Za vsako otvoritev so prikazane neodpisane vrednosti brez revalorizacije in amortizacije za otvoritev.
Na gumbu obdelave sprožamo: kreiranje nove otvoritve, brisanje otvoritve in prvo polnjenje tabele
otvoritev. Potem ko smo vnesli novo osnovno sredstvo, je potrebno zanj vnesti tudi podatke v tabelo
otvoritev. Kreiranje novega zapisa otvoritve nam ponudi vnos datuma otvoritve in kreira zapis, ki ga
lahko za spreminjanje odpremo na podoknu Podatki otvoritve. Če za to otvoritev še nismo obračunali
amortizacije, lahko na gumbu Obdelave zapis otvoritve brišemo.
Prvo polnjenje tabele otvoritev je obdelava, ki predela podatke v registru OS za nazaj. Obdelavo je mogoče
pognati samo enkrat. Zanjo veljajo posebni pogoji. Za uporabo te obdelave za uporabnike v Sloveniji so
dana navodila ob prehodu na EUR-o.
Kreiranje prvega zapisa otvoritve OS Otvoritev kreiramo ob vnosu novega osnovnega sredstva v register in
vanjo vnesemo podatke.
Kreiranje novega zapisa otvoritve OS Preden kreiramo nov zapis otvoritve, izvedemo obračun amortizacije oz.
revalorizacije do predhodnega meseca od meseca otvoritve (n.pr. če kreiramo nov zapis za mesec maj, moramo
predhodno obračunati amortizacijo oz. revalorizacijo do vključno meseca aprila).
Ob kreiranju novega zapisa otvoritve obdelava prepiše vanj podatke iz predhodne otvoritve in:
• vrednosti vlaganj predhodnega zapisa otvoritve prišteje k osnovi za amortiziranje oz. k odpisani vrednosti.
• promete med datumom predhodne in nove otvoritve prišteje k odpisanim vrednostim.
Kreiranje novega zapisa otvoritve OS za PORAČUN: Če med letom izvajamo obračune po določeni
amortizacijksi stopnji, lahko na koncu obračunskega obdobja ali tudi vmes izvedemo poračun glede na spremenjeno
amortizacijsko stopnjo. To omogoča, da ni potrebno brisati obračune za nazaj in ponoviti s spremenjenimi stopnjami
amortizacije.
Kreiranje zapisa otvoritve za poračun se razlikuje od standardnega kreiranja v tem, da ima ta otvoritev posebno
oznako, da se nanaša na poračun. Za mesec, za katerega kreiramo otvoritev za poračun, mora biti amortizacija že
obračunana, da tako dobimo pravilen znesek odpisane vrednosti. Za ta mesec se izdela samo zapis razlike med že
obračunano vrednostjo amortizacije in izračunom amortizacije po spremenjenih stopnjah.
Dokler za osnovno sredstvo sploh še ni bil obračunan noben promet, lahko podatke poljubno spreminjamo. Če za
osnovno sredstvo obstaja katerikoli promet (amortizacija, revalorizacija, odpis) ni mogoče več spreminjati nabavne
vrednosti, osnove za amortizacijo in odpisane vrednosti. Dokler novi otvoritvi ne obračunamo prometa, lahko ostale
podatke spreminjamo. kasneje pa je spreminjanje preprečeno.
PODATKI OTVORITVE:
Model vrednotenja Polje je namenjeno vpisu izbranega modela merjenja OS. Program ponudi model nabavne
vrednosti, ki pa ga lahko zamenjamo za model prevrednotenja.
Valuta V polju program prikaže veljavno valuto, v kateri se vnašajo vrednosti.
Nabavna vrednost V polje vnesemo nabavno vrednost osnovnega sredstva ob prvem vnosu osnovnega sredstva v
register. Kasnejši popravki tega podatka niso mogoči.
Amortizacijska Izberemo ustrezno amortizacijsko skupino. Program ponudi v vseh ustreznih poljih stopnje
skupina amortizacije iz izbrane amortizacijeske skupine, ki pa jih lahko spreminjamo.
Datum otvoritve
Program vpiše predlagani datum otvoritve ob kreiranju zapisa, ki pa ga lahko na podoknu
Podatki otvoritve spremenimo. Če vnašamo prvo otvoritev za novo nabavljeno osnovno
sredstvo, mora biti datum otvoritve enak datumu nabave. Novo osnovno sredstvo se začne
amortizirati glede na datum aktiviranja in glede na zamik iz kontne skupine.
Za en mesec je mogoče kreirati eno otvoritev. Zato vanjo vpisujemo sumarne podatke o
vrednostih, podrobn
ejše opise pa vnesemo v ustrezne komentarje. Tako lahko vnesemo podroben opis in seznam
dokumentov, zapiskov s sestankov, opomb ipd. za boljše razumevanje vsebine otvoritve,
odgovorne osebe, popis gradiva, zaznamek o mestu in načinu arhiviranja dokumentov, opomb
o uveljavljanju davčnih olajšav, o odbitku vstopnega DDV, o reklamacijah dobavitelju, o
popravilih, o zamenjavah, o tehničnih pregledih ipd.
Življenska doba Vnesemo predvideno dobo trajanja oz. uporabe osnovnega sredstva v podjetju. Podatek je
zgolj informativne narave.
Doba amortiziranja Običajno je enaka življenski dobi. Na začetku vnesemo predvideno dobo amortiziranja. Glede
na vnesene podatke o % amortizacije in glede na že pretečeno dobo amortiziranja se z
izračunom dobe na gumbu obdelave izračuna preostala doba amortiziranja osnovnega
sredstva.
Osnova za To je vrednost, ki se amortizira. Ob vnosu OS v register je praviloma enaka nabavni vrednosti,

amortiziranje razen če je njena vrednost ocenjena in se razlikuje od nabavne ali gre za neodpisano vrednost
rabljenega OS ipd. Osnova za amortiziranje se v toku življenske dobe OS lahko spreminja:
povečuje zaradi vlaganj, ki povečujejo vrednost OS, zmanjšuje za odpisano vrednost, če se
prevrednotenje izvaja na neodpisano vrednost ipd.
Odpisana vrednost Predstavlja že amortizirano vrednost osnovnega sredstva. Ob vpisu OS v register je še ni,
razen če gre za rabljeno OS ali za ocenjeno odpisano vrednost. Tudi ta vrednost se v toku
življenske dobe OS spreminja: povečuje z amortizacijo, zmanjšuje zaradi vlaganj, ki
podaljšujejo preostalo dobo koristnosti, ali zaradi prevrednotenj ipd.
% amortizacije Kot že omenjeno, program ne uporablja več šifranta amortizacijskih skupin. Vsaka vrednost, ki
osnove se amortizira, ima lahko različno stopnjo amortiziranja, zato jo moramo določiti in vpisati v %.
Tudi ta se v času dobe amortiziranja spreminja glede na ocenjeno preostalo dobo koristnosti
OS. Amortizacijske skupine so pripomoček za izbiro ustrezne stopnje amortizacije in ponudba
stopenj na maski.
Amortizacija Predstavlja obračunano amortizacijo te otvoritve.
% pospešene Velja enako kot za % amortizacije osnove. Uporablja se v primerih, ko podjetje želi OS hitreje
amortizacije amortizirati, strošek pospešene amortizacije pa posebej izkazati v računovodskih izkazih.
Preostala vrednost, Preostala vrednost ne podleže amortizaciji ali odpisu OS. Znesek predstavlja višino stroškov
% preostale odtujitve ali uničenja OS po koncu uporabe oz. ob izločitvi. Tudi ta vrednost se lahko
vrednosti spreminja, saj jo je ob koncu vsakega obračunskega obdobja potrebno ponovno oceniti.
Znesek Polje prikazuje znesek mesečne amortizacije in je informativnega značaja.

amortizacije
Vlaganja
Pod pojmom vlaganja obravnavamo:
- investicijska vlaganja v osnovna sredstva in
- spreminjanje knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva iz drugih razlogov.
Izvedena investicijska vlaganja v OS lahko evidentiramo v registru na dva načina:

1. vnesemo kot posebno inventarno številko in povežemo z OS, na katerega se nanaša. Povezava (združitev) je v
tem primeru le informacija o povezavi med dvema inventarnima številkama, ki pa se vsaka zase amortizira z njej
lastnimi podatki. To pride v poštev, če vlaganja predstavljajo samostojen del osnovnega sredstva, ki ga želimo
amortizirati po posebnih pogojih.
2. vnesemo vrednost vlaganj v podatke o vlaganjih OS, v katerega smo vlagali.
V prvem primeru gre za samostojno osnovno sredstvo, v drugem primeru pa za spremembe vrednosti obstoječega
osnovnega sredstva.
Če spreminjamo knjigovodsko vrednost osnovnega sredstva, vnesemo ustrezne vrednosti v vlaganja tako, da
sorazmerno povečamo/zmanjšamo osnovo vlaganj in odpisano vrednost vlaganj.
Vrednost: Podatek predstavlja znesek vlaganj v osnovna sredstva, ki spreminja vrednost OS oz. osnovo za
amortiziranje. Ob vpisu novega OS te vrednosti še ni. Nastane s kasnejšimi vlaganji oz. spremembami knjigovodske
vrednosti. Vrednost spremeni osnovo za amoritziranje in od meseca otvoritve dalje je vrednost amortizacije oz.
revalorizacije spremenjena. Dovoljen je vnos pozitivnih in negativnih vrednosti.
Odpisana vrednost: Podatek predstavlja spremembo odpisane vrednosti osnovnega sredstva. N.pr.: če so
vlaganja podaljšala preostalo dobo koristnosti osnovnega sredstva, zmanjšamo odpisano vrednost osnovnega
sredstva z vpisom negativne odpisane vrednosti vlaganj. Dovoljen je vnos pozitivnih in negativnih vrednosti.
Program kontrolira, da vnosi vlaganj, tako vrednosti kot odpisane vrednosti, ne povzročijo negativne knjigovodske
vrednosti osnovnega sredstva.
Dokument: v polje lahko vpišemo referenco na dokument ali na arhiv dokumentov, ki so podlaga za evidentiranje
vlaganj.
Datum: Datum vlaganj.
% amortizacije: Stopnja amortizacije vlaganj. Lahko je drugačna od stopnje amortizacije osnove.
% pospešene amortizacij: Stopnja pospešene amortizacije, ki se uporablja za vlaganja.
Znesek amortizacije: Informacija o višini mesečne amortizacije.
Vpisujemo sumarne podatke o vrednostih za mesec, za katerega smo kreirali otvoritev. Podrobnejše opise vnesemo
v komentar vlaganj. Tako lahko vnesemo podroben seznam dokumentov z opisi, navedemo dobavitelje, vnesemo
podatke o zapiskih s sestankov, opombe ipd. za boljše razumevanje vsebine vlaganj, vnesemo odgovorne osebe,
popis gradiva, zaznamek o mestu in načinu arhiviranja dokumentov, opombe o uveljavljanju davčnih olajšav, o
odbitku vstopnega DDV, o reklamacijah dobaviteljem, o popravilih, o zamenjavah, o tehničnih pregledih ipd.
Okrepitev, Oslabitev, Odprava oslabitve

- Okrepitev in odprava oslabitve se izvaja v primeru, da se OS meri po modelu prevrednotenja, sicer so polja na
oknu blokirana za vnos.
- Oslabitev se lahko izvaja v obeh modelih vrednotenja.
Podatki so vključeni v tabelo otvoritev in posebne tabele podatkov prevrednotenj programski modul ne uporablja
več.
Prevrednotenja se izvajajo enkrat letno ob zaključku poslovnega leta, tako da se z začetkom novega vzpostavi nove
knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev. Že vnešene vrednosti prevrednotenj (krepitev, slabitev oz. odprave
slabitev) se ob ponovnem prevrednotenju ustrezno popravijo v novem zapisu otvoritev. Vselej se prevrednotuje
knjigovodska vrednost, zato se sorazmerno spremeni vrednost in odpisana vrednost krepitve, slabitve oz. odprave
slabitve.
Dodatno o zakonu
Prevrednotovanje osnovnih sredstev
12.7.2006
V SRS 1.27 iz leta 2006 je določeno, da se pošteno vrednost zgradb in tudi opreme izmeri na podlagi tržne
vrednosti, ki jo običajno ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti na način, ki temelji na mednarodnih
standardih ocenjevanja vrednosti.
Osnovnim sredstvom se lahko določi nova ocenjena vrednost po modelu:
• Model nabavne vrednosti - pri tem modelu nikoli ne krepimo sredstva.

• Model prevrednotovanja - pri tem modelu pa moramo vsako leto prevrednotiti skupine sredstev, za katere se
odločimo v računovodskih usmeritvah.
Slabitve so pri obeh modelih obvezne.

Če pooblaščeni cenilec ceni sredstva po modelu prevrednotenja, se na dan prevrednotenja njegova nabavna oziroma
prevrednotovalna nabavna vrednost in amortizacijski popravek vrednosti prevrednotita, tako da se amortizacijski
popravek vrednosti prevrednoti:
1. Sorazmerno prevrednotimo tako nabavno vrednost kot popravek vrednosti, razlika je nova
knjigovodska vrednost po prevrednotenju enaka prevrednotovalnemu znesku iz cenitvenega poročila.
2. Prevrednotimo samo popravek vrednosti navzdol, nabavna vrednost ostane pa nespremenjena. S
tem dobimo zopet novo knjigovodsko vrednost, ki je enaka ocenjeni vrednosti osnovnega sredstva iz cenitvenega
poročila. Pri uporabi te metode, pa moramo določiti novo amortizacijsko stopnjo, ker se spremeni doba koristnosti.
Okrepitev, Oslabitev, Odpr.oslab. (kategorije) in njihove odpisane vrednosti: V vnosna polja vpisujemo
spremembe nabavne vrednosti oz. osnove za amortiziranje in popravka vrednosti zaradi prevrednotenja, (oz.
vrednosti že prevrednotene nabavne vrednosti - osnove za amortiziranje in popravka vrednosti, če je bilo osnovno
sredstvo že prevrednoteno). Ko kreiramo nov zapis otvoritve, se te vrednosti prištejejo vrednostim v spodnjih
vrsticah, tako da lahko vpisujemo nove vrednosti prevrednotenja. V tretji vrstici je prikazana skupna vrednost
posamezne kategorije po njeni osnovi in popravku vrednosti zaradi amortiziranja, neodpisana vrednost posamezne
kategorije pa je razlika osnove in popravka vrednosti zaradi amortiziranja.
Dokument: Vpisujemo dokument, ki je osnova za vnos vrednostnih podatkov kategorije.
Datum: Vpisujemo datum dokumenta oz. spremembe vrednosti kategorije.
% Amrt., %Posp a.: Vpisujemo odstotek amrortizaje oz. pospešene amortizacije.
Osnove skupaj, Odpisi skupaj, Knjigovodska vrednost: Prikazujemo skupno vrednost osnovnega sredstva, ki
sestoji iz:
- nabavne vrednosti oz. vrednosti osnove za amortiziranje, vednosti okrepitev, vednosti oslabitev
in vrednosti odprave oslabitve
- popravkov vrednosti zaradi amortiziranja vseh navedenih kategorij iz prejšnje alinee
- izračunano knjigovodsko vrednost kot razliko.
Vnos sprememb prevrednotenj:

Na tem zavihku je dovoljen vnos vrednosti, ki se nanašajo na prevrednotenje, tudi če je za mesec otvoritve
že obračunana amortizacija. Ni pa dovoljen vnos, če je obračunana amortizacija za naslednje mesece. Običajno se
prevrednotenja izvedejo v mesecu decembru, da je v bilanci stanja prikazana pravilna knjigovodska vrednost
osnovnih sredstev. Če je za mesec otvoritve že obračunana amortizacija, bodo nove vrednosti za obračun
amortizacije upoštevane v naslednjem mesecu.
Obračun amortizacije vzame za osnovo zneske iz preteklih prevrednotenj in novo vpisane spremembe. Primer iz
slike: osnova za obračun amortizacije okrepitve je 3.356,00 €.
OBRAČUN OS:
Prikazuje obračun, ki se nanaša na otvoritev na kateri se nahajamo
STANJA OS:
V tem pikazu vidimo podatke za otvoritve osnovnega sredstva, na kateri se nahajamo, za leto v katerem se
nahajamo.
DOKUMENTI:
Na tem zavihku lahko povežemo otvoritev z obstoječimi dokumenti, s katerimi se ta otvoritev povezuje. Povezavo
ustvarimo ročno, tako da dodamo nov zapis. Na novo dodanem zapisu dvokliknemo v polje 'Dokument'. S tem
klikom se preselimo v seznam obstoječih dokumetnov. Med prebranimi dokumenti se postavimo na ustreznega in ga
izberemo. Z izborom se preselimo na zavihek 'Dokumenti', kjer povezavo vpišemo.
3.1.6 Obračun
Obračun OS:
V glavi dokumenta je iskanje omogočeno po Letu (vnesemo leto za katero želimo prikaz obračuna) in Tipu (izberemo
tip obračuna). V postavkah pa imamo Leto (leto obračuna), Mesec (mesec obračuna), Tip (n.pr. A1, A2 itd.), Znesek
prometa, Osnovni % (osnovni procent za izračun amortizacije), Posp. % (pospešeni procent za izračun
amortizacije), SM (šifra stroškovnega mesta), Konto br. (šifra konta za knjiženje v breme), Konto db.(šifra konta za
knjiženje v dobro), Datum (datum in ura izvedbe obračuna), Uporabnik (oseba, ki je obračun izvedla).
3.1.7 Deleži po stroškovnih mestih
Poleg premikov, kjer evidentiramo fizične premike osnovnih sredstev in tako vselej vemo, kje se osnovno sredtvo
nahaja, pa lahko evidentiramo tudi delitev stroškov osnovnega sredstva (n.pr. amortizacije) med različnimi
stroškovnimi mesti glede na to, za katero stroškovno mesto je osnovno sredstvo bilo uporabljeno, ne da bi ga tudi
fizično premaknili.
Datum od in Datum od je lahko le začetni datum meseca, datum do pa končni. Najkrajše obdobje je mesec, lahko
datum do pa je poljubno dolgo.
Stroškovno Vnesemo stroškovno mesto, ki bo nosilec stroškov.

mesto
Procent Vnesemo odstotek, za katerega bo stroškovno mesto bremenjeno s stroški. Za obdobje mora biti
vsota odstotkov vselej 100. N.pr. za obdobje od 01.01. do 31.01. za stroškovno mesto 001 vnesemo
45%, v novi vrstici vnesemo (vsaj) še eno stroškovno mesto za enako obdobje s 55%. Podatki se
uporabijo pri izdelavi temeljnice v glavni knjigi.
3.1.8 Stanje OS
Na tem zavihku je strnjen prikaz trenutnega stanja osnovnega sredstva (začetne vrednosti, odpisi, osnove,
prevrednotenja itd.) z izdelanimi obračuni.
3.1.9 Sporočila
Uporaba sporočil je že obrazložena pri drugih modulih. Glej poglavje: Sporočila.
Okno je namenjeno pregledovanju podatkov osnovnih sredstev po različnih kriterijih, ter prenosu osnovnih sredstev
na inventurni popis z obdelavo Prenesi izbrane v popisno listo za inventuro ...
Osnovna sredstva lahko pregledujemo po filtrih:
Od inv. Štev., Do
inv. Štev.
Vpišemo šifro od katerega do katerega osnovnega sredstva želimo pregledati podatke, ali
vpišemo točno šifro, če želimo podatke za določeno osnovno sredstvo.
Status Iz seznama izberemo katera osnovna sredstva želimo pregledati glede na status. Možne
izbire so Vsa, Vsa v domači valuti, Aktivirana, Neaktivirana ali Izločena.
St. Združ. Iz seznama izberemo status združevanja osnovnih sredstev, za katerega želimo pregled
podatkov.
Nahajališče od, do Izbiramo lahko od katerega, do katerega nahajališča želimo pregledati osnovna sredstva
(mejni nahajališči si morata slediti od manjšega k večjemu, po abecedi).
Delovno mesto Dvojni klik nam odpre šifrant delovnih mest iz katerega izberemo delovno mesto za katerega
želimo pregledati osnovna sredstva.
Klasifikacija Klasifikacija osnovnega sredstva.
Kont. Sk. Kontna skupina.
Konto Konto.
Amort. sk. Iz seznama izberemo amortizacijsko skupino, za katero želimo pregledati podatke.
Nomenklatura Iz seznama izberemo nomenklaturo, za katero želimo pregledati pripadajoča osnovna

sredstva.
Zadolženec Dvojni klik na polje nam odpre šifrant oseb iz katerega izberemo zadolženca za osnovna
sredstva.
Datum Izberemo po katerem datumu želimo filtrirati podatke. Možne izbire so (Nabave, Aktiviranja,
Izločitve, Združitve, Aktivna, Vnosa).
Od, Do Vnesemo termin, za katerega želimo pregledati podatke.
Stanje na dan Z vpisom tega dauma se prikažejo vrednosti osnovnega sredstva na ta dan. Če ta datum ni
izpolnjen, se prikažejo trenutne vrednosti.
SM od, do Vnesemo stroškovna mesta znotraj katerih želimo pregledati podatke. Vnašamo na način: od
najmanjše vrednosti do največje vrednosti.
Naziv Filtriramo po nazivu osnovnega sredstva.
Dobavitelj Dvojni klik odpre šifrant poslovnih partnerjev iz katerega izberemo dobavitelja za osnovno
sredstvo.
Dobav. Štev. Dok. Številka dokumenta, ki ga je izdal dobavitelj.
Ostali zavihki so že opisani v točkah:

2.1.1 – Premiki
2.1.3 – Dodatni podatki
2.1.5 – Otvoritve
2.1.6 – Obračun OS
2.1.8 – Stanje OS
3.3 Inventura
je namenjena izdelavi popisnih listin za ugotavljanje dejanskega stanja osnovnih sredstev. Na osnovi popisnih list se
popiše stanje osnovnih sredstev. Dejansko stanje se vnese v sistem v obliki transakcij z rezultati fizičnega popisa
stanja. Modul inventura OS najdemo na meniju Računovodstvo – Osnovna sredstva – Inventura.
Seznam:
Prikazuje kreirane popisne liste z osnovnimi podatki (identifikacijska številka popisne liste, naziv popisne liste, status
liste, število postavk za inventurni popis, ter datum popisa).
Osnovni podatki:
Najprej je potrebno na seznamu dodati novo popisno listo. Vnesemo osnovne podatke:
Šfira Vnesemo identifikacijsko številko inventurne liste. Lahko je poljubna alfanumerična.
Naziv Poljuben naziv inventurne liste.
Datum popisa Vnesemo datum izvršitve inventure.
Status
Za opis stanja inventure se uporablja 7 statusov:
- 0 Prazna
- 1 Za vnos
- 2 Vnešena
- 4 Zaključena
- 5 Zaklj.-prenešena
- 6 Zaklj.-delno pren.
Statuse spreminjamo ročno, na zavihku Seznam z obdelavama Dvigni status in Spusti
status.
Komisija in sta polji v katera lahko vnašamo poljuben tekst.

Opomba
Za pretvorbo namenske črtne kode uporabimo nastavitev v stikalu: INET_INVOS_UKAZ, kjer definiramo pravila,
kako naj se določena koda pretvori za iskanje inventarne številke oz. nahajališča. POZOR: če nastavimo po
inventarni številki, nam ukazi za spremembo osebe, lokacije in količine (ki so omenjeni v nadaljevanju)
ne primejo; ker lahko v sami šifri - inventarni številki pričakujemo tudi črke teh ukazov!
Za podrobnejši opis osnovnih podatkov inventure glej poglavje: Inventura.
Inventurni popis:
Ko je inventurna lista odprta prenesemo še postavke - OS v Inventurni popis. Za prenos postavk gremo v
Računovodstvo / Osnvna sredstva / Pregledi - analize. Na seznamu izberemo vsa OS (modra), ki jih želimo prenesti
v popisno listo (npr. STATUS: Vsa-brez izločenih, če ne želimo v inventurno listo prenesti že izločenih OS), ter na
Obdelavah izberemo akcijo Prenesi izbrane v popisno listo za inventuro (Deluje samo za inventure s statusom:
Prazna!). Akcija prenese vse izbrane postavke v Inventurni popis. V inventurni popis lahko dodajamo postavke OS
tudi ročno.
Ko je lista pripravljena gremo na Seznam se postavimo na izbrano listo, ter v Obdelavah izberemo akcijo Dvigni
status. Ta akcija spremeni status popisne liste iz Prazne v Za popis.
V inventurni popis vnašamo dejansko stanje zalog osnovnih sredstev. V glavi dokumenta lahko podatke filtriramo
po: šifri, klasifikaciji, nazivu in statusu osnovnega sredstva, ter po stroškovnem mestu, nahajališču ali zadolžencu
osnovnega sredstva (te tri podatke lahko filtriramo glede na knjižno ali dejansko vrednost).
V postavkah dokumenta so: Vpis, Šifra, Naziv, Status osnovnega sredstva, Datum popisa (Vnesemo ob popisu), Tip
pop. (tip popisa inventure, možne izbire so: ročno, koda ali bar koda), Nahajališče (dejansko), SM (dejansko
stroškovno mesto), Dm (dejansko delovno mesto), Mat.št. (zadolženca), Zadolženec (ime in priimek dejanskega
zadolženca), Opomba, Količina (Knjižena), SM k. (knjiženo stroškovno mesti), DM k. (knjiženo delovno mesto),
Nahajališče k. (knjiženo nahajališče), Zadolženec k. (knjiženi zadolženec).
Ob popisu vnašamo datum in tip popisa, ter dejanska nahajališča, SM, DM in zadolžence. Če se kateri od teh
podatkov razlikuje od knjiženih, se obarva rdeče.
Za vnos osnovnih sredstev s pomočjo intranet aplikacije glej 8. poglavje točka 9b. Inventura OS - BARKODA.
3.4 Šifranti - osnovna sredstva
Nomenklatura Osnovnemu sredstvu lahko določimo v katero nomenklaturo osnovnih sredtev

pripada. NOmenklatuo lahko poljubno šifriramo. V kolikor se odločimo, da ne bomo razvrščali
osnovna sredstva po nomenklaturi, pustimo ta šifrant prazen. Šifra nomenklature predstavlja
razvrstitev osnovnega sredstva v neko skupino, kamor spadajo osnovna sredstva, ki jim je
skupna neka lastnost (n.pr. sredstva visoke tehnologije, transportna sredstva, zemljišča ipd.).
Nahajališče Nahahajališča poljubno šifriramo. Predstavlja nam lokacijo, kjer se osnovno sredstvo fizično
nahaja. Po nahajališčih lahko dobimo izpise osnovnih sredstev, kar nam omogoča lažji fizični
pregled osnovnih sredstev.
Amortizacijska V amortizacijko skupino zapišemo procent amortiziranja osnega sredstva. Zato moramo odpreti
skupina toliko amortizacijskih skupin kolikor imamo različnih stopenj amortizacij.
Revalorizacijski Revalorizacijske koefieciente vnašamo po mesecih v okviru leta.

koeficienti
Tipi prometa Tipe prometov osnovnih sredstev ne urejamo sami. Za to je zadolžen Goinfo. Pomenijo pa vrste
prometov, ki se zapišejo v bazo ob sprožitvi obračunov, npr. obračun amortizacije, izločitev
osnovnega sredstva. Tipi prometa so tudi osnova za nastavitev avtomatskega kontiranja-
izdelave temeljnice za glavno knjigo.
Kontne skupine S kontno skupino določimo v katero kategorijo spada osnovno sredstvo. Smiselno je odpreti
najmanj toliko kontnih skupin, kot imamo analitičnih kontov osnovnih sredstev v glavni knjigi. S
tem si zagotovimo dovolj razčlenjeno analitiko osnovnih sredstev, ki bo primerljiva s stanjem
kontov v glavni knjigi.
Revalorizacijska Revalorizacijske skupine nam služijo za obračun revalorizacije osnovnih sredstev. Vpišemo šifro
skupina revalorizacijske skupine. Ponavadi za obračune uporabljamo revalorizacijsko skupino v kateri so
vpisani koeficienti rasti cen na drobno. Podatek izberemo iz šifranta revalorizacijskih skupin.
4. POTNI NALOGI
Potni nalogi so namenjeni za vodenje evidenc potnih nalogov, izpis in obračun potnih nalogov. Potni nalogi so
popolnoma integrirani na ostala področja aplikacije in koristijo skupne baze oseb, poslovnih partnerjev, avtomatsko
kontiranje in podobno.
V nadaljevanju so opisani osnovni podatki za definicijo potnih nalogov (v nadaljevanju PN). Podatki so v grobem
razdeljeni na podatke pred odhodom, podatke za obračun in postavke za obračun stroškov.
Pred pričetkom vnosa podatkov potnih nalogov je dobro napolniti vsaj osnovne podatke v šifrant potnih nalogov kjer
določimo običajne relacije, prevoze, stroške in drugo po potrebi. Tabelo za vzdrževanje potnih nalogov dobimo na
meniju Računovodstvo - Potni nalogi - Potni nalogi.
Postopek za vnos PN.
SEZNAM POTNIH NALOGOV:

Na osnovnem seznamu je pregled vseh do sedaj vnesenih potnih nalogov. Izbor podatkov lahko filtriramo z vnosom
statusa (vsi, odprti, obračunani, zaključeni), oznake ali imena osebe, ki potuje in datum potnega naloga (prikaže vse
potne naloge, ki imajo večji datum od izbranega). Možnost prikaza opcijske kolone, glej vzorec dwopc_PN_osnovni.
Obdelave
Obračun in priprava za izplačilo
Akcija Obračun in priprava za izplačilo obračuna in vpiše v dokument datum izplačila potnega naloga, ki mora biti
enak datumu zaključka delovnega naloga.
Zaključevanje potnih nalogov

Ko je potni nalog obračunan in likvidiran lahko z akcijo Zaključevanje potnih nalogov zaključimo nalog. Klik na to
akcijo odpre okno v katerem program sam predlaga današnji datum (lahko ga tudi popravimo), vnesemo pa še
Vrsto izplačila (izberemo ustrezno rešitev) ter kliknemo na gumb V redu. Po končani operaciji program javi, ali je
uspešno zaključil potni nalog ali ne.
DOKUMENT:
Za vnos in spreminjanje se uporabljajo standardni ukazi, pri novem nalogu, se avtomatsko dodeli nova številka PN
(v skladu z nastavitvami na vrsti dokumenta), datum naloga je trenutni, ostale podatke pa je potrebno dopolniti.
Osebe izbiramo iz šifranta oseb, ki morajo ustrezati nastavitvam na vrstah dokumentov in polnijo tudi polje način
potovanja (oz. prevozno sredstvo). Pri izboru cilja (kam potujemo) se lahko izbere poslovnega partnerja (ki polni
tudi relacijo), če partnerja ni v šifrantu, pa izpolnimo cilj potovanja ročno. Preden izpišemo potni nalog izpolnimo
samo osnovne podatke, morebitne akontacije vnašamo kot postavke PN. Kopiranje potnih nalogov poteka
standardno, pri tem pa se ne kopirajo vsi podatki, pač pa samo osnovni (brez podatkov obračuna). Možnost prikaza
opcijske kolone na postavkah potnega naloga, glej vzorec dwopc_PN_Seznam.
Vnos podatkov pred odhodom:
Številka PN Zaporedna številka dokumenta. Način številčenja in nekatere druge nastavitve, se določa v Vrstah
dokumentov.
Datum PN Datum pisanja potnega naloga. Privzeta vrednost je danes, lahko se spremeni.
Potuje dne Predviden datum začetka potovanja. Privzeta vrednost je danes, lahko se spremeni.
Osebe Iz šifranta oseb ime in priimek osebe, za katero je potni nalog napisan.
Št. dni Predvideno število dni potovanja (veljavnosti potnega naloga). Privzeto 1.
Stroški Določa na katero stroškovno mesto v podjetju se knjižijo stroški (podatek ni obvezen).
bremenitve -
SM
Partner Iz šifranta poslovnih partnerjev lahko izberemo cilj potovanja. S tem smo že določili relacijo in cilj
(kam potujemo). Polja partner ni treba izpolnjevati, v takem primeru izberemo relacijo iz šifranta, v
polje cilj, pa vpišemo kam je namenjena oseba.
Relacija Relacija določa kraj kjer prične potovanje in kraj kjer potovanje konča. Relacije morajo biti
predhodno vnesene v šifrant relacij.
Prevoz Določa način prevoza oziroma odobreno prevozno sredstvo iz šifranta prevoznih sredstev. Privzeti
prevoz je določen na osebah (npr. vsaka oseba ima privzet svoj ali službeni avtomobil s katerim se
običajno prevaža na službenih vožnjah).
Naloga V polje je potrebno vpisati nalogo oziroma namen potovanja. Polje je prosto. Nekaj primerov:
Poslovni razgovori, servisiranje strojev, ogled sejma, montaža na terenu ...
Cilj Kadar oseba ne potuje k redni stranki (ga ni v šifrantu poslovnih partnerjev), v polje vpišemo Naziv
stranke in Kraj h kateri potujemo. Kadar je izbran partner, ni potrebno izpolnjevati tega polja.
Opis Poljuben opis
Valuta, Tečaj Določiti je potrebno osnovno valuto za obračun in izplačilo stroškov potnega naloga. Na dnu potnega
naloga se prikaže vsota vseh stroškov v SIT in v izbrani valuti. Privzeta je domača valuta in tečaj 1.
Če izberemo drugo valuto, moramo vpisati tudi tečaj ali ga prenesti iz tečajnih list (pritisnemo
gumb >>). Zraven tečaja je tudi polje, ki določa za koliko enot velja tečaj (npr. 10,15 SIT za 100
ITL).
Pogoji Prenočišče Vnese se ali je preskrbljeno ali ne.

potovanja Kategorija hotelaDoločimo katera kategorija hotela je odobrena.
Prehrana Določimo kateri obroki so preskrbljeni.
Po nalogu Prikazane so osebe, ki imajo klasifikacijo, ki se začne na O#X
Stranka Služi za izbor partnerjev. Šifra in naziv partnerja se vpiše v polje Opomba. Namen tega je našteti
partnerje, ki jih je uporabnik obiskal na poti, na katero se nanaša ta potni nalog. Primer: razvažamo
blago, obiščemo pet partnerjev. Da ne bi ta podatek vnašali na roke, je narejena izbira z uporabo
polj Stranka.
Podatki partnerja se vpišejo v polje Opomba vedno za tekstom, ki je že vpisan v tem polju.
Opomba Polje za vnos raznih opomb. V opombo se vpišejo tudi naštete stranke, ki jih na poti obiščemo (glej
polje Stranka).
Podatki za obračun:
Odhod Vpišemo točen datum odhoda in uro pričetega potovanja. Datum in uro lahko brišemo dokler ni
vnesen podatek v polji Obračunal in datum obračuna. Ko sta enkrat vneseni ti dve polji, se datum in
ura lahko popravlja, polje pa ne more več biti prazno, če je bilo že enkrat vpisano.
Prihod Vpišemo točen datum prihoda in uro končanega potovanja. Datum in uro lahko brišemo dokler ni
vnesen podatek v polji Obračunal in datum obračuna. Ko sta enkrat vneseni ti dve polji, se datum in
ura lahko popravlja, polje pa ne more več biti prazno, če je bilo že enkrat vpisano.
Obračunal, Vpišemo osebo iz šifranta, ki je vpisala dejanske podatke in obračunala stroške PN. Istočasno
Datum vpišemo tudi datum.
Likvidiral, Vpišemo osebo iz šifranta, lahko so samo osebe, ki so označene kot likvidatorji potnih nalogov.
Datum Podatek lahko vpišemo šele po vpisu osebe, ki je stroške obračunala. Istočasno vpišemo tudi datum
likvidiranja.
Izplačilo, Vpišemo osebo iz šifranta, ki izplačuje stroške in datum izplačila.

Datum
Plača, DatumVpišem osebo iz šifranta, ki je odgovorna za izplačilo plač ter datum izplačila.
Postavke obračuna:
Zaporedna št. Tekoča številka zapisa.
Strošek Vrsta stroška iz šifranta stroškov. Stroški so vse vrste stroškov, ki nastanejo na potovanju in
jih pišemo kot Strošek (dnevnice, kilometrine, cestnine ipd.) in vsa izplačila, ki jih vpisujemo
kot 'Izplačilo' (akontacije, izplačila). Ko je obračun končan, morata biti vsoti obeh vrst stroškov
enaki.
S/I - Za vsak strošek določimo ali povečuje stroške (strošek) ali zapira stroške (izplačilo). Privzete
strošek/izplačilo vrednosti so določene že v šifrantu stroškov.
Znesek, Vatuta, Vpišemo znesek stroška za 1 enoto mere in valuti v kateri vnašamo. Zapišemo tudi količino, da
Količina lahko program izračuna vrednost postavke v SIT (Znesek * Valuta * Količina). V šifrantu
stroškov imajo posamezne vrste stroškov privzete vrednosti, ki jih program predlaga pri vnosu.
Odbitek Uporablja se, če imamo na poti npr plačano kosilo in potem zaradi tega zmanjšamo dnevnico.
Paziti je potrebno, da ko enkrat določimo neko stopnjo odbitka (npr 80%) se nam vrednost
dnevnice ustreno zniža. Tudi če potem popravimo odbitek nazaj na 100% se vrednost ne
popravi! Vrednost je potrebno zato popraviti ročno!
Vrednost stroškov Na osnovi vnesenih podatkov o stroških se izračuna vrednost in vpiše na levo stran (stroški) ali
/ izplačil desno stran (izplačilo). Na koncu obračuna morata biti oba zneska enaka, vrstica z vsoto se
obarva zeleno (prej modro). Znesek se računa v valuti iz glave naloga.
Tekst Ob vsakem zapisu lahko dodamo kakršno koli opombo.
Projekt Vnesemo na kateri Projekt se navezuje potni nalog. Izbiramo iz šifranta Projektov.
DN Vnesemo na kateri Delovni nalog se navezuje potni nalog. Izbiramo iz šifranta Delovnih
nalogov. Če je na postavki izbran napačen projekt, se z izboorm delovnaga naloga popravi s
projektom, ki ustreza izbranenemu delovnemu nalogu. Ko je delovni nalog izbran, ne moremo
več popravljati projekta na postavki.
Država Določimo v državo v kateri je nastal strošek oz. na katero se nanaša.
Val. Izpl in Znesek Določemo valuto in znesek izplačila če ta ni v domači valuti in ni ista valuta kot je nastal
Izpl strošek.
Tip Stroška Iz šiftanta Tipi stroškov določimo na kateri tip se nanaša PN.
Dat. Akont. Vnesemo datum izplačila akontacije.
Nač. izpl. Uporabljajo na Hrvaškem (DDLB_PN_Nacin_izplacila).
OBDELAVE - Obračun akcije:
Vsi stroški Klik na to akcijo omogoča da program sam vpiše podatke v postavke dokumenta, ki jih
razbere iz podatkov vnesenih v glavo dokumenta. Akcija vpiše tudi izplačilo (zaključi potni
nalog).
Kilometrina / Klik na to akcijo obračuna v postavkah dokumenta kilometrino in dnevnice. Po tej akciji je
Dnevnice potni nalog obračunan. Dnevnice preračuna glede na datum in uro odhoda in prihoda.
Kilometrina / Klik na to akcijo obračuna v postavkah dokumenta kilometrino in dnevnice v tujini. Po tej
Dnevnice tujina akciji je potni nalog obračunan. Dnevnice preračuna glede na datum in uro odhoda in
prihoda. Da se akcija pravilno izvede moramo biti pozorni, da imamo na Šifrantu relacij ter
Šifrantu potnih stroškov pravilno izbrano tujo državo.
Izplačilo več valut Ta akcija omogoča, da en potni nalog lahko izplačamo v več valutah. Postavke za katere
želimo narediti izplačilo poplavimo in izberemo izplačilo v želeni valuti.
Kilometrina / Klik na to akcijo obračuna v postavkah dokumenta kilometrino in dnevnice v tujini, ki velja
Dnevnice TUJINA za javne ustanove. Dnevnice morajo imeti šifratu potnih nalogov pravilno nastavljeno
Javne ustanove kolono Vrsta. Za celo dnevnico mora imeti določeno 'JU_Dnevni.tuj.cela' in za tričetrt pa
'JU_Dnevni. tuj.tričetrt'. Lahko se nastavi, da upošteva tudi samo določen dodatni pogoj. Po
tej akciji je potni nalog obračunan. Dnevnice preračuna glede na datum in uro odhoda in
prihoda.
PREGLEDI (Računovodstvo / Potni nalogi / Pregledi - analize):

Dokument Pregledi uporabljamo za analizo stroškov. Za pregled stroškov imamo tudi različne filtre za dodaten
pregled podatkov. Preglede lahko izvršimo na podlagi naslednjih filtrirnih podatkov: Termin (izberemo ustrezen
termin), Obdobje (vnesemo datum OD - DO kdaj želimo prikaz podatkov), Status ( izberemo ustrezen status PN-ja),
Strošek (izberemo ustrezen strošek za katereka želimo pregled), Oseba (izberemo osebo), Prevoz (izberemo
ustrezno prevozno sredstvo), Relacija (izberemo relacijo), Analiza stroškov (prikaže nam še analizo stroškov z
izbranimi podatki). Po vsaki spremembi podatkov v glavi dokumenta je potrebno tabelo prebrati (osvežiti).
KONTIRANJE POTNIH NALOGOV - NAČIN 1 (star način):

Kontiranje potnih nalogov izvršimo v Finančnem računovodstvu na izbranem dokumentu. Ta dokument mora imeti
obvezno v vzorcih določeno funkcijo za kontiranje potnih nalogov. Ta funkcija v vzorcu pa je naslednja:
Za izplačilo Potnih nalogov v EUR
Za izplačilo Potnih nalogov v DEVIZAH
Te funkcije morajo biti točno take kot so na vzorcih.

Kontiranje po vzorcih pa izvršimo tako, da v ustrezen dokument vnesemo datum Per, ki mora biti enak datumu PN
in v Vzorcu izberemo ustrezen vzorec-oba. Ta funkcija sešteje vse potne naloge obračunane določenega dne in za
isto osebo ter ji po predhodno določenih kontih v šifrantu Stroškov tudi poknjiži.
Vpis termina: Datumov od - do, VD: Po Defaultu -vsi- vd-ji, lahko pa izberemo VD-je iz modula Potni nalogi.
Npr. Prenašati želimo različne VD-je iz modula Potni nalogi (npr. PN1, PN2,..) v modul računovodstvo (npr. POT)po
VD-jih kot so v modulu PN, tako da bomo imeli v računovodstvu prikazane podatke po vd-jih kot jih imamo v PN, s
tem da bodo vsi na eni vrsti VD-ja v računovodstvu (npr. POT).
KONTIRANJE POTNIH NALOGOV - NAČIN 2 (novejši način):

Kontiranje potnih nalogov izvršimo v seznamu potnih nalogov z uporabo akcije pod gumbom obdelave Prenos v
računovodstvo. Predhodno moramo označiti potne naloge Za prevzem. V računovodstvo se prenesejo potni
nalogi s to oznako. Pred prvim kontiranjem je potrebno določiti pravila kontiranjem, ki jih določimo s stikalom
ACC_PN_PRENOS. V stikalu se zapiše tudi del programeke kode, zato se za pravila kontiranja dogovorite z vašim
skrbnikom. Nastavitve so zapisane v stikalu ACC_PN_Prenos.
GENERIRANJE PLAČILNIH NALOGOV IZ POTNIH NALOGOV

Akcija se nahaja v Računovodstvo - Fin. računovodstvo - Plačilni nalogi - Obdelave.
Omogoča nam generiranje plačilih nalogov iz vpisanih Potnih nalogov. Nalogi morajo imeti
Status Zaključen in s tem povezan Datum izplačila. Ko se nam prikaže pojavno okno moramo vpisati
Datum, le-ta predstavlje datum izplačila potnega naloga.
Pozor: Če imamo na podjetju več transakcijskih računov, moramo imeti enega izmed njih
označenega kot Privzet, v nasprotnem primeru nam ne bo prikazalo IBAN-e podjetja iz katerega
bomo plačevali potne naloge.
IBAN delavca oz. osebe kateremu izplačujemo potni nalog, vnesemo v šifrant Oseb stran Računi.
Akcija zame privzeti račun ali pa prvega iz seznama vnesenih računov.
V stikalu ACC_PN_Virm_Generiranje, nastavljamo zaporedno št. pod katero je v Šifrantu vrste posla
vpisana pripadajoča vrsto posla za potne naloge.
Nastavitev dokumenta za potne naloge

Pri nastavitvah dokumentov za potne naloge je potrebno obvezno potrditi tudi polje Detajlni podatki v
Vpiši. V nasprotnem primeru bo program ob vnosu dokumenta javljal napako.
Kontrolne procedure
- KontrDokPot_Obvdat_akont (vzorec)
Kontrolna procedura NAPAKA, če na POSTAVKI Potnega naloga, za določeno skupino stroška (npr. spn_stro.grupa =
'09' in spn_stro.grupa = 'A') ne bo vpisanega datuma akontacije (pospot.dat_akont), zavrnemo vpis v bazo.
Namanjeno je za poročanje v REK Plače. Lahko jo uporabimo tudi za Evidenčne potne naloge, s tem da morate
popraviti grupe zajema (npr. na Cestnine).
Postopek vnosa potnega naloga
1. Kreiranje novega potnega naloga
Vnos potnega naloga začnemo v oknu Potni nalogi (Računovodstvo-Potni nalogi-Potni nalog) na zavihku Seznam.
Tu dodamo nov zapis (desni klik na miški - Dodaj nov zapis ali ikona na orodni vrstici ali F8). Odpre se nam
zavihek Dokument, kjer nadaljujemo z vnosom obveznih podatkov v glavo dokumenta.
2. Vnos podatkov
Obvezni podatki pred odhodom so: Št. potnega naloga, Datum dok, Potuje dne, Oseba (Oseba mora imeti v
šifrantu oseb ustrezno oznako - klasifikacijo), Relacija (Glej: Šifrant relacij) , Prevoz (Glej: Šifrant prevoznih
sredstev) ter Valuta - naj bo EUR oziroma domača valuta in ne valuta v kateri se izplačuje (v primeru izplačil v
tujih valutah).
Če izpolnimo okno Opomba relacije, bomo kilometrino v obračunu morali vpisati ročno. Prav tako jih bomo morali
vpisati ročno, če v šifrantu Relacij nimamo nastavljenih Kilometrov.
Kliknemo na gumb Vpiši.
Obvezni podatki za obračun:
Odhod, Prihod, Obračunal (+ Datum) ter Likvidiral (+ Datum).

Podatke na koncu Vpišemo
3. Obračun PN
Postavke vnesemo preko akcij na oknu Obdelave (Glej: Obdelave), ročno pa nato izpolnimo tista polja, ki jih ne
moremo izbrati programsko preko obdelav.
Če istočasno tudi izplačamo znesek moramo izpolniti tudi okno Izplačilo (+Datum). V primeru, da se potni nalogi
izplačajo preko plač mora biti izpolnjeno tudi okno Plača (+Datum). V nasprotnem primer mora to okno obvezno
ostati prazno.
Samo izplačilo pa lahko izvedemo tudi preko gumba Obdelave na zavihku Seznam. V tem primeru izberemo enega
ali več PN, ki jih želimo izplačati (Njihov status mora biti obvezno Likvidiran) kliknemo na gumb Obdelave ter
izberemo akcijo Zaključevanje potnih nalogov (za izplačilo). Odpre se nam novo okno v katerem izberemo
izpolnimo polja Datum izplačil, Vrsto izplačilo, Izplačal ter v primeru, da se potni nalogi izplačajo preko plač,
naredimo kljukico pri Izplačilo pri OD, ter kliknemo V redu. Ko se akcija zaključi se na PN avtomatsko izpolniti okni
Izplačilo (+Datum) ter (v primeru da smo obkljukali opcijo Izplačilo pri OD) Plača (+Datum).
Primer če imamo dnevnico/strošek ter izplačilo v tuji valuti:
Kot lahko vidimo na sliki je v koloni Znesek, vrednost v tuji valuti (npr. Hrvaška Kuna). Prav tako je v tuji valuti tudi
znesek v koloni Znesek Izpl. Ta vrednost nam pove, da je za konkretno postavko izplačilo znašalo 100 hrvaških Kun.
V kolonah Stroški in Izplačilo pa je znesek iz Kun preračunan v Evre. Samo izplačilo v tuji valuti pa izvedemo tako,
da željen strošek v tuji valuti izberemo (se obarva modro) gremo pod Obdelave in izberemo akcijo Izplačilo več
valut ter podatke Vpišemo. Preostale zneske v evrih izplačamo preko zgoraj omenjene akcije Zaključevanje
potnih nalogov (za izplačilo) na zavihku Seznam
Primer če imamo dnevnico/strošek v domači valuti ter izplačilo v tujo valuti.
V tem primeru vidimo, da sta dnevnica (Kolona Znesek) ter Strošek izražena v evrih, v koloni Znesek. Izpl. pa je
vrednost v hrvaških Kunah..
Samo izplačilo pa ima Znesek in Znesek Izpl. v hrvaških Kunah, kolona Izplačilo pa je v Evrih.
Sam postopek izplačila pa je enak kot v zgoraj opisanem postopku.
4.1 Šifranti za potne naloge
Osnovne šifrante za potnih nalogov dobimo na meniju Računovodstvo - Potni nalogi - Šifranti. Ti šifranti so:
Relacije, Stroški in prevozna sredstva. Kot pri vseh ostalih šifrantih je tudi delo s šifranti enako. Opis posameznega
šifranta je v nadaljevanju. Za delo s potnimi nalogi, pa je potrebno dopolniti tudi šifrante poslovnih partnerjev in
oseb. Vsi šifranti so podobni in imajo enake ukazne gumbe. Za primer je na sliki 'Šifrant potnih stroškov'.
Relacije
Relacije so namenjene za določanje ciljev - poti na potnem nalogu. Na relaciji so naslednji podatki: Naziv relacije -
poljuben opis npr.: Koper - Postojna, Maribor in okolica ..., Dnevni znesek - stroški za prevoz na delo na izbrani
relaciji, Kilometrov - običajno število kilometrov za relacijo, Privzeta kilometrina - običajna kilometrina na relaciji iz
šifranta kilometrin, Tip relacije - izbirammo med Prevoz na delo (velja za plače) ali Relacija (velja za potne naloge),
Država - izberemo iz seznama, aktiven - status relacije (kljukica pomeni da je relacija aktivna, sicer ni več
v uporabi).
Stroški
Pri obračunu potnih nalogov nastajajo različni stroški, ki v programu niso pred definirani, ampak jih lahko vsak
uporabnik priredi svojim potrebam. Stroški so v grobem razdeljeni na stroške tistega, ki potuje (dnevnice,
kilometrine, cestnine, vozovnice, nočnine ...) in so v šifrantu stroškov označeni kot 'Stroški' ter se pri obračunu
seštevajo. Druga vrsta stroškov pa so stroški podjetja (akontacija, izplačilo), v šifrantu so označeni kot 'Izplačilo' in
se pri obračunu odštevajo.
Vsak strošek ima naslednje podatke:
Šifra Poljubna oznaka.

Naziv Kratek opis stroška (Dnevnica, Akontacija, Kilometrina ...).
Znesek Privzeta vrednost, ki se na dokumentu lahko spremeni.
Valuta V kateri valuti je znesek, iz šifranta valut.
Država Določi se za katero državo velja strošek. Da pravilno zajema podatek za državo mora biti le ta tudi
določena na relaciji (šifrant relacij).
Velja od - Vnesemo od kdaj do kdaj velja znesek stroška.

Velja do
Vrsta Za nekatere posebne stroške vnesemo oznako, ki se uporablja za izpise in kontiranje (obvezno: avans
- A, dnevnica - D, kilometrina - K).
Konto Določimo na kateri konto se knjiži strošek. (Velja samo za potne naloge). Kontiranje blagajne se
nastavlja drugje.
S/I Strošek/izplačilo za vsak strošek določimo ali se pri obračunu prišteva ali odšteva.
tippn Kljukica označuje da strošek velja za potni nalog.
tipblg Kljukica označuje da strošek velja za blagajno.
BD-blg Določimo na katero stran se strošek knjiži v blagajni (v Dobro ali v Breme).
Dod pogoj Določimo še dodatni pogoj pri potnih nalogih za obračun stropškov in izpise.
Grupa Določimo razne grupe po katerih grupiramo stroške na izpisih. Grupe se nastavljajo v šifrantu Stroški-
Grupe.
Šif. BLG Določimo, katera šifra stroška iz šifranta stroškov se vpiše v blagajniškem dokumentu.
Sifratran Določimo šifro transakcije za poročilo Banki Slovenije. Izpis: 690 Potni stroški po drzavah - C-Banka
Slovenije.
Aktiven Določimo ali je strošek aktiven. Možnosti Aktiven, V razvoju, Iz uporabe.
Nač. pl. Podatek je pomemben pri stroških za blagajno. Tu določimo ali se strošek smatra kot Gotovina,
Kartica ali ostalo.
Knj BI Podatek je pomemben pri stroških za blagajno. Tu določimo ali se strošek kontira v glavno knjigo ali
ne. Možne vrednosti sta 0 in 1. 0 se ne kontira, 1 se kontira.
Partner Določimo ali se pri strošku vnaša partnerja. Vnos je pogojen z nastavitvijo konta na kateri se knjiži
strošek. Možnosti izbora: Ni vnosa, Lahko, Obvezen vnos.
SM Določimo ali se pri strošku vnaša stroškovno mesto. Vnos je pogojen z nastavitvijo konta na kateri se
knjiži strošek. Možnosti izbora: Ni vnosa, Lahko, Obvezen vnos.
Nalog Določimo ali se pri strošku vnaša projekt. Vnos je pogojen z nastavitvijo konta na kateri se knjiži
Tip stroška Določimo ali se pri strošku vnaša Tip stroška. Vnos je pogojen z nastavitvijo konta na kateri se knjiži
Tip Uporabljajo na Hrvaškem (DDLB_PN_tip_prejemka).

Prejemka
Mat. Str. V tem polju določimo ali se Izplačilo izplačuje skozi plačo ali posebej. Če se izplačuje posebej moramo
označiti s kljukico. Če se izplačuje pri plači pa pustimo prazno. Uporabljamo za obračun materailnih
stroškov pri plačah in izdelavo REK obrazca.
Stroški - Grupe
Šifrant se uporablja za potrebe grupiranja podatkov na izpisih. Uporabi se lahko črke od A - K in največ 11 kolon,
ker so nekateri izpisi omejeni na 11 kolon. Lahko pa se ga tudi poljubno nastavi, ampak v tem primeru določeni
izpisi ne bodo delovali.
Za potrebe trgovskega poslovanja pa so nastavitve grup druge. Glej trgovinsko poslovanje - nastavitve.
Prevozna sredstva
Za določanje načina prevoza. Služi tako za identifikacijo prevoznih sredstev kot tudi za ostale načine potovanja. V
šifrantu so polja: Naziv - opis načina potovanja oz. prevoznega sredstva (npr. letalo, sopotnik, avtomobil Lancia
dedra 1.8, avtobus ...), Vrsta prevoza - določa vrsto prevoznega sredstva: službeni, privatni ali javni prevoz, Regist.
- za avtomobile registracijska številka tablice, Zavarovanje - način zavarovanja prevoznega sredstva (brez, lastno,
firma).
Odbitki
Vnesemo procent za izračun višine izplačila dobavnice.
4. POTNI NALOGI
4.8 Dodatni podatki - nastavitve
V tem šifrantu določamo dodatne podatke ( Identa, Parnerja, Dn, ...).
POLJA V ŠIFRANTU:
Šifra Šifra dodatnega podatka (se prikazuje v seznamu).

Uporaba znaka # kot prvi znak v šifri je rezervirana za sistemske potrebe !!!
Uporabnik takih šifer ne sme odpirati brisati ali spreminjati.
Zap Zaporedna števikla podatka (določa zaporedje prikaza).
Naziv Naziv dodatnega podatka (se prikazuje v seznamu).
Edit Kljukica pomeni omogočeno editiranje
Format Format podatka za kontrolo vnosa in prikaz vsebine ( Alfanumerično, Numerično, Datum ).
Tip podatka Opredelimo pripadnost podatka določenemu področju (DDLB_Partner_DP)
Kontrolni Kontrolni parametri za polnjenje podatkov in podobno. Podroben opis spodaj.
Posamezne nastavitve v kontrolnih podatkih:

- /Opis= opis dodatnega podatka - ta opis vidimo ko se postavimo na šifro dodatnega podatka (v oblačku) oz.
spodaj v nogi okna.
- /AutoObnova=n (omogoča obnovo podatkov z akcijo, 'n' določa zaporedje obnove)
- /DynOpc=xxx (lastnosti kolone, npr: /DynOpc=format=#,### width=300 align=1)
- /ParamType=xxx (tip podatka, npr. char(10), decimal(6))
- Format=xxx (format zapisa, npr. format=#,##0.000)
- H=xxx (višina polja, npr. pri večjem tekstovnem polju H=200;)
- W=xxx (širina polja)
- /Mask=ADD=edit.nilisnull=yes ( podatek je lahko null / dovoli brisanje podatka )
- Tag=/Memoedit= (Odpre večje okence na dvoklik, PAZI na znak /)
- ADD=edit.vscrollbar=yes (Ob kliku na polje se prikaže scroll bar)
- /ArtNeKopiraj (ne kopira podatkov Artikla, ob kopiranju iz enega na drugega)
- Načini izbora podaktov
- preko DDLB: glej razvojno bazo #BA
- Tag=/BO= preko izbora šifre iz druge tabele ( BO polje, npr Oseba, Partner,... PAZI na znak /, delovanje je
enako kot pri opcijskih): glej razvojno bazo #SM
- preko vnosa potrditvenega polja (chech box): glej razvojno bazo T1
Obnova vrednosti z obdelavo:

Na prikazu dodatnih oddatkov imamo akcije za auto obnov.
Podatek določimo za auto obnovo tako, da:
- mu v kontrolne podatke vpišemo /AutoObnova=n ( n je zaporedno število - vrstni red obdelave )
- definiramo SQL za polnjenje v nastavitev SQL_DPP_xxx (xxx je šifra dod. podatka)
Za nočne obdelave se naredi običajen batch, ki kliče akcijo.
Dodajanje dodatnih podatkov V BAZO:

- Dodatni podatki dokumenta:
ALTER TABLE uporabnik.dok_dpd ADD ime_podatka tip obveznost;
Primer: ALTER TABLE uporabnik.dok_dpd ADD st_dni_zamude integer null;
- Dodatni podatki postavke:
Primer: ALTER TABLE uporabnik.pos_dpd ADD opis char(3) null;
- Spreminjanje tipa dodatnega podatka:
Primer: ALTER TABLE uporabnik.dok_dpd MODIFY opis char(4000); kjer je opis podatek, ki mu želimo spremeniti
tip in char(4000) nov/popravljen tip podatka.
- Brisanje dodatnega podatka iz baze:
Primer: ALTER TABLE uporabnik.dok_dpd DROP opis;
5. PLAČE
Je podsistem, za vodenje osnovnih podatkov zaposlenih in obračun plač. Vsi zaposleni morajo biti najprej vpisani v
tabeli Osebe. To pa zato, da jim lahko dodelimo pravice za delo v celotnem informacijskem sistemu. Pred samim
začetkom obračunavanja plač moramo urediti vse potrebne splošne šifrante tega podsistema kakor tudi vse ostale
šifrante. Podatki kadrovske evidence nudijo vse potrebne podatke, ki so nujni za uspešno spremljanje zaposlenih in
obračunavanje plač. Sam sistem obračuna plač je zasnovan popolnoma odprto s pomočjo Modela obračuna plač
tako, da se lahko prilagodi vsakemu podjetju brez dodatnega programiranja. Obračun je možno izvesti kot test za
posamezne zaposlene, ali kot celoten obračun v mesecu. Po celotnem obračunu je omogočen takojšen pregled
rezultatov samo za testirane osebe ali kumulativno za celotni obračun. Ob dokončnem posameznem obračunu je le
tega zaradi varnosti potrebno zakleniti.
5.1 Delavci
5.2 Kadrovska evidenca
5.4 Obračuni
5.5 Obdelave
5.6 Šifranti za OD
5.9 Postopki
5.1 Delavci
V tabeli delavci se nahajajo podatki o delavcih (Kadrovska evidenca), razporeditve delavcev po delovnih mestih,
pribitki in odbitki delavcev, podatki o dopustih in osnove za nadomestila. Praviloma se ti podatki ne brišejo, saj jih
paket uporablja pri izdelavi raznih kumulativnih poročil.
SEZNAM:
Na seznamu imamo pregled vseh delavcev v podjetju. Za lažji pregled imamo dve filtrirni polji Ime in
Mat.št: (vnesemo ime ali priimek delavca oz. če vemo vpišemo matično številko, za katerega želimo pregled
podatkov).
Tretji filter pa je Aktivni zaposlenci, kateri ima tri stopnje filtra.
kljukica - vidimo trenutno zaposlne delavce (status Zaposlen)
poln kvadratek - vidimo vse delavce v šifrantu delavcev (status Zaposlen, Bivši zaposlen, Prekinitev delovnega
razmerja)
prazen kvadratek - vidimi trenutno in bivše zaposlene delavce (status Zaposlen, Bivši zaposlen)
V postavkah seznama pa imamo naslednje podatke: Ime (prikazano je priimek in ime delavca), Matična št.
(prikazano je matična številka delavca v podjetju), Kraj (kraj prebivališča delavca), Datum rojstva (datum rojstva
delavca), Status (prikazuje status delavca v podjetju (zaposlen, bivši zaposleni, prekinitev D. R.)).
Na seznamu v kadrovski evidenci: kljukica na podatku "D" pomeni, da ima delavec v KE vnesene podatke.

5.1.4 Delavci - odbitki
5.1.8 Delavci - zgodovina
V tabeli Osnovni podatki vnesemo in spreminjamo vse osnovne podatke delavca. Ko vnesemo vse potrebne podatke
v masko potrdimo vnos Vpiši v bazo ali prekinemo vnos z gumbom Prekini.
Polja označena z * so obvezna polja in brez vpisanih podatkov na teh polje program ne dovoli vpisa.
Matična številkaMatična številka je obvezen podatek in jo ima vsak delavec v kadrovski evidenci. Lahko je
zaporedna številka. Določena mora biti enolično kar tudi program kontrolira. Na ta podatek se
navezuje celotna kadrovska evidenca. Pri vnosu podatkov v ostale sklope za OD pa se vedno
preverja njena veljavnost. Matične številke ne smemo delavcu spremeniti ali brisati. Lahko ga
samo 'odjavimo', ko se mu prekine delovno razmerje.
Datum rojstva V polje vnesemo datum rojstva delavca.
EMŠO Enotna matična številka je pomemben podatek. Vpisana mora biti natančno taka kot je v uradnih
dokumentih. Uporablja se v poročilih za zunanje uporabnike. Pravilnost EMŠO se kontrolira.
Zadnja (13) števika EMŠO je kontrolna številka, ki se kontrolira po modulu 11. Kontrolna vsota se
izračuna iz prvih dvanajstih števk po naslednjem postopku:
• vsota = (7*a+ 6*b+ 5*c+ 4*d+ 3*e+ 2*f+ 7*g+ 6*h+ 5*i+ 4*j+ 3*k+ 2*l), ker
abcdefghijkl pomeni prvih 12 številk EMŠO.
• ostanek = vsota mod 11 (mod je ostanek pri celoštevilčnem deljenju)
• če ostanek=0 potem K = 0 sicer K = 11 – ostanek
• pri kontroli se K=10 ne sme pojaviti in pomeni napačno številko.
Kontrola ima izjemo. Če vpišemo poljubno število ničel se pravilnost EMŠO ne kontrolira.
Uporabno za primere, ko beležimo najete delavce. (10/11/2011). Najboljše je, če vpišemo 13 ničel
"0000000000000", da je razvidno, da se je namenoma vneslo tako vrednost.
Sestava EMŠO-ja je natančno opredeljena v Uredbi o načinu določanja osebne identifikacijske

številke (Ur. list RS, št. 8/99).
Delovno Šifra delovnega razmerja. Podatek se preverja v splošnem šifrantu. Možne vrednosti, ki jih lahko
razmerje izbiramo, so naslednje:
'1' - Redno zaposlen delavec
'2' - Za določen čas
'3' - Pripravnik za nedoločen čas
'4' - Pripravnik za določen čas
'5' - Zaostala plačila
'6' - Pogodbeno delo
'7' - Detaširani delavci
'9' - Zunanji sodelavec
Status delavca Določimo status delavca v odnosu do podjetja. Možne vrednosti, ki jih lahko izbiramo, so
naslednje:
- 'Z' - Zaposlen
- 'B' - Bivši zaposlen
- 'P' - Prekinitev D. R. (delavca z statusom 'P' se ne da prenesti v obračun)
Stroškovno V primeru nastavitve indikatorja prenosa SM iz FD na vrednost 'N', moramo vnesti šifro
mesto stroškovnega mesta na katerega je delavec razporejen. Podatek se preverja v bazi stroškovnih
mest (opisan način je običajen).
Datum sklepa Datum sklepa nastopa dela je datum delovne pogodbe z delodajalcem.
nastopa dela
Sklep o nastopu Sklep o nastopu je oštevilčena delovna pogodba sklenjena z delodajalcem.
Datum nastopa Datum nastopa pomeni tudi datum prvega delovnega dne nastopa dela v podjetju.
Podlaga Šifro izberemo iz šifranta Podlaga zavarovanja (Plače - Šifranti - Splošni šifranti - Kadrovski
zavarovanja splošni šifranti - Pokojninski šifranti)
- osebe v delovnem razmerju - šifra 001
- samostojni podjetniki posamezniki - šifra 005
- družbeniki, ki so poslovodene osebe - šifra 040
- družbeniki, ki so poslovodene osebe v enoosebni osebni družbi, v enosoosebni družbi z omejeno
odgovornostjo ter zavodu - šifra 112
Relacija V polju relacija izberemo relacijo, ki jo smatramo kot prevoz na delo. Relacije pa vnašamo v
šifrantu relacij. Relacija vključuje dnevni strošek prevoza na delo. Ti podatki so uporabljeni pri
mesečnem obračunu OD.
Občina Šifra občine stalnega prebivališča. Preverja se v tabeli partnerjev (odločba občine za OD).
Davčna številka Polje je namenjeno za vnos davčne številke delavca, ki je nujno potrebna na obračunu OD in tudi
na vseh ostalih dokumentih. Davčna številka je obvezna in njena pravilnost se
kontrolira. Pravilnost davčne številke se kontrolira po modulu 11.
Kontrola ima izjemo. Če vpišemo 8 ničel "00000000" se pravilnost DŠ ne kontrolira. Uporabno za

primere, ko beležimo najete delavce. (10/11/2011)
Kontrola ima izjemo tudi v primeru, kadar stikalo Dom_drzava ni 705. V primeru uporabe
programa za vnos podatkov delavcev drugih držav, kontrole ni.
Državljanstvo Iz seznama izberemo državljanstvo delavca. V primeru, da po izbiri državljanstva, na oknu ne

vidite le-tega, je potrebno dopolnit državljanstvo v šifrantu držav (sistem - skupni šifrant i-
države).
Spol Podatek spola ima lahko vrednosti:

'M' - moški spol
'Ž' - ženski spol
Delovno mesto Delovna mesta so odraz kadrovske organizacije in so v sistemizirana v kadrovskem razvidu del in
nalog v podjetju (obvezen). Služijo za kadrovske preglede del in nalog. Za vsakega delavca je
potrebno obvezno določiti tudi delovno mesto na katerem dela.
V to rubriko vpišemo delovno mesto na katerega je delavec razporejen s pogodbo o zaposlitvi.
Datum sklepa Datum sklepa prekinitve je datum sklepa o prekinitvi delovnega razmerja.
prekinitve
Sklep o Sklep o prekinitvi dela je številka sklepa o prekinitvi dela.

prekinitvi dela
Datum Datum prekinitve delovnega razmerja. To je datum zadnjega delovnega dne v podjetju.
prekinitve Na ta podatek je vezan tudi prenos delavca v obračun. Če je datum prekinitve manjši od datuma
obračun, delavca ne prenese v obračun za plačo.
Vzrok V to polje vnesemo poljubno interno šifro, ki ima določen pomen za vzrok prekinitve dela. Šifre si
prekinitve dela podjetje določi samo, če to polje uporablja.
Rezident SLO Oznaka rezidentsva je pomembna zaradi obračuna dohodnine in poročanja na e-davke. Če delavec
ni rezident SLO se mu olajšave za obračun dohodnine ne priznajo. Negativen vpis zneska v polje
Osebna davčna olajšava ni več potreben.
Velja do: 26.11.2013 V primeru, da zaposleni ni rezident Slovenije, moramo poleg oznake
Rezident SLO (ni kljukice) v podatke dodatne podatke delavca v polje Osebna davčna olajšava
(Delavci - Dodatni podatki) vpisati negativen znesek splošne olajšave.
Glavni Oznaka glavni delodajalec je pomembna pri obračunu in plačilu dohodnine od dohodka
delodajalec zaposlenega. S kljukico je označeno, če je delodajalec glavni delodajalec in se dohodnina
obračuna po lestvici, v primeru, da podjetje ni glavni delodajalec, delavec ne sme imeti v tem
polju oznake.
Geslo za pdf PL Vpiše se geslo za odpiranje plačilnih list poslanih na naslov e-pošte, vpisne v podatke na osebi.
Akcija za pošiljanje plačilnih list v pdf formatu je nastavljena na gumbu Obdelave (Plače -->
Obračuni--> Obdelave)
Z akcijo Generiranje gesla za PDF PL je možno tudi avtomatsko generiranje gesel za izbrane
delavce. Obdelava označenim delavcem izračuna geslo za plačilno list v PDF obliki, ga pošlje na
mail in vpiše na podatke delavca.
Sprememba gesla zaposlenih za odpiranje plačlnih list je možna na oknu Konfiguracija (Sistem -
Konfiguracija). Na oknu Osebne nastavitve je potrebno dvakrat vpisati novo geslo.
Tabela Dodatni podatki so še razni dodatni podatki, ki so potrebni za obračun OD.

Delovna doba:
Predhodna Predhodna delovna doba je vsota vseh delovnih dob prejšnjih zaposlitev do datuma zadnje
delovna doba zaposlitve. Podatki so povzeti iz delovne knjižice. V ta seštevek se ne sme všteti dokupljene ali
kako drugače priznane delovne dobe. V prvo polje vpišemo število let, v drugo število mesecev, v
tretje pa število dni.
Za pomoč pri izračunu si lahko pomagate s kalkulatorjem za seštevanje delovne dobe. V prvo polje
vpišemo število let, v drugo število mesecev , v tretje pa število dni, z entrom pa dodajamo nove
vrstice.
Predhodna Stalnost je delovna doba prebita v tem podjetju. Kako je izračunana, je odvisno od internih aktov
stalnost podjetja. Lahko je to doba od zadnjega nastopa dela in je ne vnašamo, ali pa seštevek tudi
prejšnjih zaposlitev v tem podjetju. V primeru, da velja slednje, v to polje vnesemo seštevek
delovnih dob vseh prejšnjih zaposlitev v tem podjetju.
Za pomoč pri izračunu si lahko pomagate s kalkulatorjem za seštevanje delovne dobe. V prvo polje
vpišemo število let, v drugo število mesecev , v tretje pa število dni, z entrom pa dodajamo nove
vrstice.
Trenutna Trenutna delovna doba se izračunava avtomatsko z obračunom plač (mesečno). Trenutna delovna
delovna doba doba je sestavljena iz prejšnih delovnih dob + dobe zadnje zaposlitve do meseca obračuna plač.
Trenutna Tudi trenutna stalnost se izračunava avtomatsko z obračunom plač (mesečno). Sestavljena je iz
stalnost stalnosti zadnje zaposlitve v podjetju ter stalnosti prejšnjih zaposlitev v istem podjetju, (če
podjetje upošteva predhodne stalnosti).
Datum Je zadnji datum obračuna trenutne delovne dobe.

izračuna
delovne dobe
Ure dopusta za Ure dopusta za prejšnje leto predstavljajo še ne pokoriščene delavčeve ure dopusta iz prejšnjega
prejšnje leto leta. Vnašamo jih ročno.
V pomoč nam je Akcija Prenos neizkoriščenega dopusta na 1.1. tekočega leta v star dopust, vendar
je pomembno, da akcijo izvedemo po narejenem decemberskem in pred januarskim obračunom.
To akcijo izvedemo: plače - delavec - obdelave.
Redni dopust Vnesemo redni dopust za tekoče leto v urah.
Kadrovski podatki:
Razred Podatek v tem polju je potreben pri obračunu plač. Pomeni plačilni razred dela, ki ga delavec
opravlja. Razredi so definirani v šifrantu razredov in lahko vsebujejo:
a) številko razreda
b) število točk - spodnja meja (privzete vrednosti so vpisane)
c) število točk - zgornja meja (privzeta vrednost enaka spodnji meji)
d) znesek bruto plače razreda (privzeto prazno).
Faktor Je indeks, ki se uporablja za izračun plač. Je internega dogovora zaradi postopka izračunavanja
plač.
Primer: delavcu pripada večja plača od izhodišča razreda kateremu pripada in manjša od
izhodišča razreda višje.
Vodstveni Podatek je v odstotkih in povečuje osnovo za OD. Uporabljen je pri delavcih razporejenih na DM,
dodatek ki so tako deklarirana.
Napredovanje Napredovanje je eden izmed faktorjev za povečevanje osnovne plače. Lahko ga vnašamo kot
lestvico ali pa tudi kot odstotek. Za vse delavce pa mora biti način vnosa enak.
Faktor pogojev Dodatek po kolektivni pogodbi. pripada delavcem, ki delajo na delovnih mestih (v težjih
dela delovnih pogojih), kjer je obvezna uporaba zaščitnih sredstev.
Tip pogodbe Poznamo dva tipa pogodbe Splošno kolektivno pogodbo ter Individualno pogodbo. Splošna ali
branžna kolektivna pogodba vsebuje vrednosti od 1 - 5. Individualna pogodba pa vrednosti od 6
-9.
V polje vnesemo eno od teh vrednosti, ki velja za določenega delavca.
Pri individualnih pogodbah tip 9 je obračun plače potrebno vrteti 2 krat - zaradi poračunavanja
zneskov v formulah.
Šolska izobrazba Šifra šolske izobrazbe je vnesena iz šifranta Šolska izobrazba. Vrednosti podatka so naslednje: -
'01' - Brez šole; - '02' - 1-3 razredi O.Š.; - '03' - 4-7 razredov O.Š.; - '04' - Dokončana O.Š.; -
'05' - Šola za kvalificirane delavce; - '06' - Gimnazija, srednja strokovna šola; - '07' - Šola za
visokokvalificirane delavce; - '08' - Prva stopnja SUI; - '09' - Druga stopnja SUI SP; - '10' -
Tretja stopnja SUI dvoletna šola; - '11' - Četrta stopnja SUI triletna šola; - '12' - Peta stopnja
SUI srednja šola; - '13' - Višja šola ali prva stopnja fakultete; - '14' - Visoka šola, fakulteta,
akademska izobrazba.
Strokovna Šifra strokovne izobrazbe je vnesena iz šifranta Strokovna izobrazba. Vrednosti podatka so
izobrazba naslednje: - '0' - Doktor; - '1' - Magister znanosti; - '2' - Visoka strokovna izobrazba; - '3' -
Višja strokovna izobrazba; - '4' - Srednja strokovna izobrazba; - '5' - Nižja strokovna izobrazba;
- '6' - Visoka kvalifikacija; - '7' - Kvalificiran delavec; - '8' - Polkvalificiran delavec; - '9' -
Nekvalificirani delavec.
Stopnja Šifra strokovne usposobljenosti je vnesena iz šifranta Stopnje strokovne usposobljenosti.

strokovne Vrednosti podaktov so enako kot pri strokovni izobrazbi, le opisi se pri nekatrih šifrah
usposobljenosti malenkostno razlikujejo.
Dokončana šola Šifra dokončane šole je vnesena iz šifranta Dokončana šola.
Poklic po DD Poklic po DD je poklic po družbenem dogovoru, ki služi za kadrovsko evidenco.
Izmenično delo Določimo če delavec dela delo v izmenah. Vrednosti, razen 0, so iz šifranta, ki se uporablja pri
izpolnjevanju rubrike 28 na M obrazcih (prijava/odjava).
Šifra. Naziv
1. Za osebo, ki dela v eni izmeni ( dela in naloge opravlja v 24 urah ena sama oseba,
najpogosteje 7 ali 8 ur, ne glede na del dneva in ne glede na to, ali dela v nedeljenem ali
deljenem delovnem času)
2. za osebo, ki dela v dveh izmenah (dela in naloge opravljata v 24 urag dve osebi, vsaka
dela najpogosteje 7 ali 8 ur)
3. za osebo, ki dela v treh izmenah (dela in naloge opravljajo v 24 urah tri osebe)
4. za osebo, ki dela v večih izmenah (dela in naloge opravljajo v 24 urah štiri osebe ali več)
5. za osebo, ki opravlja dela in naloge v turnusu, po 12 do 24 ur, ali po kateri drugi časovni
razvrstitvi, in ima nato 24 ur ali dalj časa prosto.
Proizvodnja / Določimo ali delavec dela delo, ki je proizvodnega značaja ali pa režijskega. Pomen vrednosti v
Režija poljih je naslednji:
'P' - proizvodno delo
'R' - režijsko delo.
Podatki za bolovanja:
Obvezne ure So ure določene v delovni pogodbi za delavca. Glede na te ure se izračunava tudi delovna doba. V
polje vnesemo število ur, ki jih delavec mora opraviti na dan.
Tip beneficirane Določimo tip beneficirane dobe.

delovne dobe '14' - za 12 se prizna 14 mesecev
'15' - za 12 se prizna 15 mesecev
Osnova za Podatki se pripravijo v tabeli Refundacije ZZZS in se tam urejene podatke prenese.
boleznine Dodatna navodila: HELP_Refundacije_ZZZS
Prenese se bruto urna postavka delavca preračunana iz izplačanih dohodkov delavca preteklega
leta oz. bruto urna postavka eno leto pred začetkom bolovanja, v primeru, da bolovanje traja več
let. Osnova za boleznine se uporablja pri izračunih bolovanj v breme ZZZS.
Postavko je potrebno letno ažurirati. V pomoč nam je izpis 052 - Osnove za ZZZS.
Vpisane podatke za bolniška nadomestila lahko izpišemo z izpisom 1197 - Izpis osnov za
nadomestila.
Osnova za nego Iz tabele Refundacije ZZZS se prenese bruto urna postavka delavca preračunana iz izplačanih
dohodkov delavca preteklega leta. Namenjena je obračunu nege in spremstva v breme ZZZS. Ta
bruto urna postavka je vedno postavka preteklega leta.
Indeks za Osnova se valorizira skladno z ZUTPG (veljavnost od 01.01.2007). Od leta 2007 zanaša količnik
boleznine 1,0000.
Če pa ima delavec osnovo za bolovanje pred letom 2007 (začetek bolovanja npr. leto 2006), se
mu vpiše veljaven količnik za to leto.
BUP pomožni
V to polje vpišemo bruto urno postavko delavca kot bi delal za primerjavo z bruto urno
postavko za obračun nadomestil v breme ZZZS v primerih, ko nimamo preteklih podatkov
(obračunov plač). Ta podatek je potreben zlasti ob prehodu iz drugega programa na program
Gosoft, ko v bazi podatkov nimamo obračunov plač delavca, delavec pa je dejansko prejemal
plačo.
Sklep o Sklep o nastanku invalidnosti je odločba, ki jo izda ZPIZ. V njej so vpisani vsi podatki o nastopu
invalidnini invalidnosti (pogoji in vzroki,...)
Datum sklepa Je datum, ko je ZPIZ izdal to odločbo.
Invalidska Invalidna kategorija predstavlja stopnjo invalidnosti delavca. Vsebino vpišemo samo tam, kjer je
kategorija potrebno.
Vpiše se tudi stopnja invalida nad kvoto. Invalidi nad kvoto so označeni z "x", kar je pomembno
pri obračunu plač.
Primer: 2x - invalid II.stopnje nad kvoto
3x - invalid III. stopnje nad kvoto
Podatki o dohodnini:
Osebna davčna olajšava

Po 114. členu zakona o dohodnini se že med letom lahko uveljavlja olajšavo za dohodnino za vzdrževane družinske
člane.
V polje osebna davčna olajšava vnesemo seštevek zneskov vseh olajšav za vzdrževane družinske člane. Letno je
potrebno te podatke ažurirati.
Dodatna spl. olajšava

Po zakonu o dohodnini se delavcu upošteva povečana splošna olajšava. Če delavec ne želi med letom upoštevati
povečane splošne olajšave, se kljukica v polju odstrani.
Za izračun povečane splošne olajšave se upošteva datumsko vodena lestvica OLAJSPL.
REK OBRAZEC - POROČANJE PO 1.1.2014

Pripravljena je nova funkcija katera bo glede na obračun dinamično izračunala znesek olajšave za vpisanega
vzdrževanega družinskega člana. Znesek olajšave, vrsta davčne olajšave ter letnica rojstva VDČ se bodo prenesli iz
tabele družinskih članov v REK obrazec.
Skupen znesek vseh trenutnih olajšav se bo dinamično izračunaval in vpisoval v novo polje za posameznega delavca
na dodatnih podatkih v šifrantu delavcev.
Potrebno je urediti podatke na Kadrovski evidenci - Družinski člani ter podatke na delavcih - dodatni podatki. Možne
so razlike med vpisanim zneskom osebne davčne olajšave ter izračunanim zneskom Davčne olajšave VDČ.
Za iskanje razlik je na delavcih pripravljen izpis 138 - Kontrolni izpis - olajšave VDČ .
Prikaže razliko med vpisanimi zneski v polju osebna davčna olajšava ter izračunanim znesekom iz podatkov vpisanih
na vzdrževanih družinskih članih.
Leto rojstva otroka

V polja vnesemo rojstne podatke za vsakega otroka oz. vzdrževanega člana posebej. Ta podatek se vnaša za interne
informacije. Za potrebe REK obrazcev pa je potrebno izpolniti podatke (datum rojstva) na Kadrovskih podatkih
(Plače - Kadrosvki podatki - Družinski člani). Od tam program vzame potrebne podatke za poročanje na REK
obrazcih za vzdrževane družinske člane po 1.1.2014 naprej.
BANKE ZA IZPLAČILO (SPREMEMBA JULIJ 2011 - PODATKI SE NAHAJAJO V ŠIFRANTU Osebe - Računi):
Več v dokumentaciji Osebe.
V tabelo Banke za izplačila vnesemo banko na katero nakazujemo delavčevo plačo.

Vnosna polja so:
Banka Banko najprej odpremo v poslovnih partnerjih in ji damo oznako Partner je tudi
banka. S tem se banka pojavi v Šifrantu bank Banki dodamo bic kodo (swift
banke).
Banka za plače ima oznako šifro PLC.
Način izplačila Izberemo eno od navedenih vrednosti; Na hranilno knjižico, Na tekoči račun,
Gotovinska izplačila, TRR.
Številka hranilne knjižice / Vnesemo številko hk./tr. delavca.
tekočega računa /TRR
Sklic Sklic je pomemben pri direktnih ododbritvah (šifrant Bankart - tabela S10).
Procent Vnesemo odstotek plače, ki gre na določeno banko.
Šifra 1
Na tem zavihku vpisujemo osnovno plačo delavca:
Bruto urna Bruto urno postavko v formuli množimo s fondom ur, tako dobimo osnovno bruto plačo delavca
postavka
Bruto plača Znesek je osnovna bruto plača
Točke Ttočke so lahko vpisane za izračun bruto plače oz. bruto urne postavke; to določamo z
nastavitvijo v uporabniških nastavitvah PAY_tocke
5.1.4 Delavci - odbitki/pribitki
Podatke pribitkov in kreditov delavcev lahko začnemo vpisovati šele takrat, ko imamo že vzpostavljeno kadrovsko
evidenco in vse osnovne baze ter splošni šifrant. Veljavnost podatkov se preverja že med vnosom. Ker kreditodajalci
predpisujejo različne načine obračuna kreditov, omogoča tudi paket več načinov vodenja odplačevanja obrokov.
Nov pribitek/odbitek dodajamo kot nov zapis (ikona dodajanje zapisa ali desni klik na miški).
Status Status se določi sam glede na podatke, ki smo jih vnesli. Prikazuje pa nam status odbitka. Imamo
dve vrednosti statusa Odprt - tisti odbitki ki se še vedno plačujejo ter Zaključen - tisti odbitki, ki so
bili že plačani.
Kadar je status Zaključen ni možno spreminjati pribitka oz. odbitka.
Prib./Odb Pribitek - odbitek definira vrsto plačila. Možna vsebina polja je naslednja:
P/O - P - pribitek, kar pomeni, da bo plačilo prejel delavec. To so lahko povračila potnih stroškov prihoda
na delo, prehrana,... .
- O - odbitek, kar pomeni, da bo delavcu obračunan in odtegnjen obrok kredita.
- Z - odbitek za DPZ (Dopolnilno pokojninsko zavarovanje)
Tip V tem polju definiramo tip pribitka/odbitka. V bistvu razvrstimo plačilo v neko skupino, ki smo jo v
Prib./Odb. naprej določili v splošnem šifrantu v tabeli s ključem 'Tipi posojil'.
Model V pribitku oz odbitku lahko definiramo model obračuna (STD, NGR, REG, ...) v katerem bomo
obračunali določen pribitek. Če je to polje prazno, se pribitki obračunajo v vsakem modelu obračuna,
v kolikor so formule v obračunu nastavljene. Če v polje vpišemo določen model (STD, NGR, REG,
STM,...) se bo določen pribitek oz. odbitek izvajal le v izbranem modelu obračuna.
Ker so obračuni pribitkov oz. odbitkov najbolj pogosti pri obračunu plač in je pribitek oz. odbitek
istega tipa le eden, tega polja ni potrebno vpisovati.
Pri obračunavanju potnih nalogov skozi obračun STM je pri vpisu pribitka potrebno vpisati model
STM.
Šifra Šifra posojilodajalca ali šifra banke iz baze posojilodajalcem preko katere gredo plačila pribitkov /
prejemnika odbitkov. Veljavnost šifre se preverja v tabeli Poslovni partnerji (sistem - skupni šifranti - poslovni
partnerji). Vendar to velja za odbitke, kateri se nakazujejo partnerjem iz šifranta.
Pribitki pa se nakazujejo delavcem na račune, katere imajo vpisane kot Privzete
(Plače/Osebe/Računi). Zato tudi pri vnosu novega pribitka na maski ne vidimo prejemnika, ker se
pribitek nanaša na delavca oz. osebo.
Kadar želimo določen pribitek nakazati na drugi delavčev račun kot se nakazuje plača, moramo v
pribitku izbrati transakcijski račun osebe (delavca) kot prejemnika nakazila. V polju Plačilo na račun
se odpre seznam delavčevih vpisanih osebnih računov.
Številka transakcijskega računa pomeni, na kateri račun se bo izpisal plačilni nalog. Ta način lahko
uporabimo v primeru, da pribitke nakazujemo ločeno od plače.
V primeru paketnih plačil (množičnih plačil) pa so plačilni nalogi izpisani v vrednosti končnega
izplačila in vključujejo tudi zneske pribitkov.
Partija Partija dodatno definira vrsto kredita s strani posojilodajalca. V polje je potrebno vpisati vsebino, ki
jo določi posojilodajalec.
Direktne odobritve
- enota banke (3 mesta številka)
- vrsta posla (2 mestna številka)
- točno določena oblika partije (10 mestna številka)
Primer: 127885432112345
Kredit V tem polju označimo ali je kredit aktiven ali neaktiven.

Primer: v kolikor dobimo podatek, da je kredit poplačan, ročno, s klikom na Neaktivni zapremo
kredit in delavcu se obrok ne odbija.
Sklic Sklic je številka na katero se sklicujemo ob plačilu. Ta sklic določi posojilodajalec. Vnos sklica je
kontroliran po modelu.
Način vnosa sklica:
- izberemo ustrezno referenco (najbolj pogosta SI)
- v drugi del sklica vpišemo model 00 + presledek in nadaljujemo z ostalim delom sklica; če sklica
nimamo vpišemo 99
Primer:
Pri direktnih odobritvah se uporablja šifrant sklicev (Bankart - Tabela S10) zaradi pravilne izdelave
plačilnih nalogov.
Zbirno po Kadar plačujemo pribitke na osebne račune delavcev, tega ne označimo (pustimo kvadratek prazen)
bankah Akcija za izdelavo plačilnih nalogov za pribitke (prevoz na delo, malica, ...) je na oknu Obračuni -
Obdelave - Prenesi pribitke v plačilne naloge.
V primeru, da plačujemo pribitke zbirno po posameznih bankah kjer imajo delavci odprte osebne
račune, moramo v kvadratek označiti s kljukico.
Kar pomeni, da lahko posamezen pribitek za konkretnega delavca označimo ali se njegov pribitek
nakazuje direktno na njegov račun ali sumarno v skupnem zbirnem znesku na banko kjer ima odprt
račun (po seznamu ali direktne odobritve). Šifra banke mora biti PLC.
Po defaultu je ta podatek prazen.
Pribitke (prevoz na delo, malica, ...) lahko na izplačujemo delavcu ločeno vsak pribitek posebaj ali
skupaj na enem plačilnem nalogu. To je nastavljeno v ključu PAY_Virm_Pribitki_Sum. Te nastavitve
nastavlja skrbnik za plače v dogovoru s stranko.
Za izdelavo plačilnih nalogov za pribitke se v tem primeru uporablja akcijo Prenesi pribitke v plačilne
naloge.
Koda namena Vpišemo kodo namena, katera pripada vrsti pribitka oziroma odbitka. Pomembna je pri izdelavi
plačilnih nalogov in plačevanju z UPN nalogom, kateri je stopil v veljavo z dnem 02.11.2010.
Kodo namena lahko izberemo iz šifranta, kateri se nahaja na oknu Splošni šifranti. (Računovodstvo
- finančno računovodstvo - šifranti - splošni šifranti).
Na obdelavah vam ponujamo tudi akcijo, s katero lahko trenutni podatek - šifro kodo namena
prepišete vsem delavcem.
Računovodstvo - Plače - Delavci - Pribitki/Odbitki.
Prepiši KodaNamena za trenutni pay_odbpri

Primer: želite spremeniti kodo namena za pribitek malica - sedaj imate pri vseh delavcih
vpisano COST in želite spremeniti na SALA. Enemu delavcu popravite kodo namena in jo vpišete,
nato pa se ponovno postavite na to polje in kliknete prej omenjeno obdelavo. Koda namena se bo
prepisala vsem delavcem, kateri bodo imeli ta pribitek.
INICIALIZACIJ Koda Namena - naredi se le 1x (če je polje koda namena prazna)

Ta obdelava pa nam omogoči, da prepišemo kodo namena v polja, kjer se izdelujejo plačilni nalogi
za plačilo prispevkov in plače.
Določeno je, da se za prispevke vpiše koda namena TAXS, za plačo pa koda namena SALA.
S klikom na povezavo si lahko preberete Navodila za izdelavo UPN plačilnih nalogov v računovodstvu.
Obrok Vpišemo znesek obroka, če imamo določen mesečni znesek. Če pa se obrok računa s pomočjo formule,
pa je to polje prazno.
Formula Pri nekaterih plačil, kot so razne članarine, je možno nastaviti formulo za izračun zneska obroka.
Formulo nastavimo v posebnih formulah, v to polje pa vpišemo njeno ime / šifro.
Plača sam Delavec, ki ima več odbitkov kot neto plače mu označijo določene odbitke, ki jih mora plačati sam z
napisom Plača sam. V tem primeru se ta odbitek ne prikaže na izpisih za odbitke, ne izdela se virman,
tudi na obračunskem listu ta odbitek ni zajet. V kartici pribitkov in odbitkov pa se obrok vodi kot plačan
s strani delavca.
Če je v polju Plača sam označeno odbitek Zadržan, pomeni, da se odbitek obračuna, vpiše v kartico
odbitkov, zapiše na izpise kot plačan, edina razlika je v tem, da se za te odbitke ne izdela virman.
Začetek V polje vnesemo datum začetka odplačevanja kredita (leto in mesec).

odpl.
Končni Glede na način obračuna odbitka se določi tudi končni pogoj odplačevanja. V odvisnosti od tega podatka
pogoj je potrebno izpolniti tudi naslednja polja. Vrednosti podatka so naslednje:
- Do preklica - pribitek/odbitek je aktiven do preklica - ročno zapiranje.
- Do datuma - obrok odbitka se upošteva do končnega datuma
- Število obrokov - kolikor jih je potrebno odbiti za poplačilo kredita.
- Saldo - kontrolira se saldo. Zmanjšuje se ob vsakem plačilu obroka. Ko doseže 0, se odbitek
avtomatsko ukine
- Na čakanju - odbitek se ne obračuna (primer izvržbe, znesek izplačila delavcu je pod zakonsko
določeno mejo)
Do datuma Polje Do datuma je aktivirano, ko imamo na končnih pogojih določen pogoj Do datuma. V to polje
vnesemo datum do kdaj naj bi se obračunaval kredit.
Celotni V polju Celotni dolg je vpisan celotni znesek dolga. Ta znesek pa se vpisuje na različne načine, ki so
dolg pogojeni s Končnimi pogoji. Če imamo v Končnih pogojih določene naslednje pogoje: Do preklica in Do
datuma, nimamo v polju Celoten dolg aktiviranega polja; Število obrokov, imamo aktivirani prvi del
polja kamor vnesemo število obrokov; Saldo, aktivirano imamo polje kamor vnesemo celoten znesek
posojila.
Odplačano Polje Odplačano prikazuje število obrokov, ki so bili že plačani ter odplačani znesek. V to polje načeloma
ne vnašamo podatkov, ker se izračunavajo avtomatsko glede na Znesek obroka in Celotni dolg.
V tabeli dopusti imamo vse vrednosti, katerih seštevek nam da pripadajoči dopust za delavca.
Za izračun vrednosti mora biti nastavljen model obračuna dopusta.
Primer:
Do 10.5.2016 velja:
Leto: če izračunavamo dopust za leto 2010, potem v to polje vpišemo 2011 kar pomeni, da bomo npr. delovno dobo
delavca kontrolirali do 31.12.2010
Sprememba programa z dne 10.5.2016 - v masko izračun dopusta se vpiše leto izračuna dopusta za tekoče leto
- izbrano leto. V obdelavi izračuna je dodana
kontrola leta, katera kontrolira, da imamo v trenutku izračuna dni dopusta izbrano isto leto, za katero
obračunavamo.
Primer: želimo izračunati število dni dopusta za leto 2016 - v polje leto vpišemo leto 2016 (izračun delovne dobe na
dan 01.01.2017)
Seznam: Na seznamu so vidni zapisi obračunov sklepov dopustov za posamezno leto. Obračuni se lahko
popravljalo le za izbrano leto - tekoče leto.
Leto - leto za katero je izračunan dopust z obdelavo, se iz osnovnih (detaljnih) podatkov izpiše na seznam
Dni dopusta - v to kolono se zapiše podatek dni dopusta iz šifre 0026 - Pripadajoč dopust po odločbi
Poslan PDF - z obdelavo "Pošiljanje poročila letnega dopusta po mailu" lahko sklep o dopustu (izpis 729) pošljemo
delavcu v pdf obliki na njegov mail vpisan na osebi oz. dodatnih podatkih osebe
Osnovni podatki: - na tem oknu se izpišejo detaljni podatki za izračun dopusta za vsako leto posebaj. Izračun je
možen le za izbrano leto.
Na Obdelavah je akcija za pošiljanje sklepov delavcem po mailu - Pošiljanje poročila letnega dopusta po mailu.
Akcija za brisanje oznak Poslan PDF je na zavihku Delavci, na gumbu Obdelave.
IzračunFunkcijski gumb, ki odpre okno, v katerem izberemo med naslednjimi možnostmi:
- Leto - vpišemo leto za katero izračunavamo število dni dopusta (izračun je narejen na dan 1.1. naslednje
leto)
- Celoten izračun - upošteva vse formule modela obračuna dopust. Izračuna tudi skupno delovno dobo,
minimalni dopust,
dopust nad 55 let, .... Pobriše ročno vnesene in popravljene vrednosti.
- Samo seštevanje - upošteva samo formule seštevka modela obračuna dopust.
Kar pomeni, da lahko ročno popravimo vrednosti, poženemo izračun-samo seštevanje in skupni dopust se
ažurira
- Samo formule - izračun zajame samo postavke, ki se izračunavajo po formulah (ne zajame ročno
vnešenih polj)
Opozorilo: v kolikor ste ročno vpisovali ali popravljali podatke uporabite možnost "samo seštevenje".
Gumb izračun ima tudi možnost izbire izračuna;

- Samo za aktivnega delavca: izračuna dopust samo za delavca, na
katerem trenutno smo (ne glede
na staus zaposlitve in ne glede na delovno razmerje).
Če v kvadratku ni kljukice, izračuna dopust vsem delavcem, kateri so v trenutku izračuna zaposleni (imajo
status Z) in je njihovo
delovno razmerje 1-redno zaposlen, 2-zaposlen za določen čas, 3-pripravnik za nedoločen čas,
4-pripravnik za določen čas,
7-detaširani delavci.
Nastavitev izračuna za delovno razmerje je vpisano v stikalu: PAY_Izračun_Dopust
Predlagani izpisi za dopuste:

089 - Sklep o odmeri letnega dopusta
729 - Obvestilo o odmeri letnega dop.
085 - Izpis podatkov dopusta po odločbi
819 - Poročilo o rednih dopustih po skupinah
1113 - Koriščenje dopusta
V dokument opombe vnašamo poljubne opombe, ki si jih želimo voditi za določenega delavca.
V polja vnašamo naslednje podatke:
Tip Izberemo ustrezen tip opombe - Dodatni pogoji. V šifrantu Dodatni pogoji so določeni dodatki v znesku,
procentu, točkah oz. koeficientu. Dodatek kateri pripada posameznemu delavcu, ga vpišemo pri delavcu
na zavihku Opombe. Šifra Tip je govoreča šifra katera se ne more spreminjati.
Naziv Izpiše se ime opombe, njegovo vsebino.
Znesek Vpisan je v šifrantu Dodatni pogoji in se ga lahko popravlja le v šifrantu.
Procent Tudi ta podatek je vpisan v šifrantu Dodatni pogoji.
Datum Vpišemo datum, ko je bil dodaten pogoj pridobljen.

od
Datum Vpišemo datum veljavnosti dodatka.

do
Opombe Dvojni klik na to polje odpre okno standardnih opomb, v katerega lahko pišemo poljuben tekst.
Rezervirani šifri:
RMDRezervirna šifra minulo delo za izjeme za obračun minulega dela
Delavcu kateremu se zaradi dogovora v pogodbi določi, da se dodatek na minulo delo ne obračunava, se vpiše
rezervirana šifra RMD.
RSD Rezervirna šifra za izjeme za obračun stalnosti

Delavcu kateremu se zaradi dogovora v pogodbi določi, da se dodatek stalnost ne obračunava, se vpiše
rezervirana šifra RSD.
Ostalim delavcem pa se dodatek na stalnost in minulo delo obračunava po zakonih oz. kolektivnih pogodbah.
BMDrezervirana šifra za primere, ko je s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno, da se iz bruto plače izvzame dodatek na
minulo delo in stalnost
Primer: delavec ima v dodatnih kadrovskih podatkih vpisan znesek bruto plače 1.000,00 EUR; od tega znese
dodatek na minulo delo 10,00 EUR, razlika je redno delo. Ko se bo % dodatka zaradi let povečeval, bo se
njegov dodatek na minulo delo povečal, znesek rednega dela pa bo manjši, bruto znesek plače pa bo enak.
Od 1.1.2014 je potrebno delavcu, kateremu se pri plači obračunava boninteta za avto vpisati rezervirano
šifro BON.
BON šifro se dopolni v šifrantu Dodatni pogoji, po pravilu, da je na prvih treh mestih vpisana rezervirana šifra, na
četrtem mestu pa se vpiše poljubna številka ali črka.
Primer:
Rezervirane šifre so vpisane v šifrant Dodatni pogoji (Plače-> Šifranti -> Splošni šifranti -> Kadrovski splošni
šifranti).
Dodatek na stalnost za celo podjetje določi v nastavitvah in sicer s ključem PAY_stalnost - za to poskrbi skrbnik za
plače.
Glej tudi:
Postopki - Vnos novega delavca.
Na zavihku Posebni pogoji se zapisujejo podatki delavcev, kateri imajo sklenjeno pogodbo pod posebnimi pogoji (Ur.l.21/13 -
ZUTD-A; velja od 12.4.2013 naprej). Način obračuna prispevkov je odvisen od nastavitev podatkov.
Z desnim klikom dodamo nov zapis za delavca na katerem smo pozicionirani.
Tip Izberemo vrsto posebnega pogoja za delavca.
Prispevek Izberemo prispevek iz šifranta prispevkov za katerega velja posebna ureditev.
VeljavnostVpišemo datum veljavnosti pogodbe oz. zaposlitve delavca (datum vpliva na obračun prispevkov za celoten mesec).
od
Veljavnostvpišemo datum veljavnosti do, to je datum vejavnosti pogodbe npr. za določen čas, oz za nedoločen čas vpišemo
do datum do katerega nam ni potrebno plačevati prispevkov za zaposlovanje (2 leti). V primeru, da se delavcu pogodba
o zaposlitvi podaljša, dodamo novo vrstico z novim obdobjem.
Če delavec spremeni pogodbo med mesecem, je potrebno vpisati datum do zadnji dan v mesecu v katerem je bila
sprememba, ker obračun prispevkov poteka na datum obračuna (zadnji dan v mesecu za katerega se obračunava
plača). Prav tako se datum konec meseca vpiše v primeru, da je prekinitev pogodbe sredi meseca.
Primer: če je sprememba pogodbe z dnem 15.5. tekočega leta, vpišemo datum do 31.5. (datum obračuna je
31.5.2013)
Pod posebne pogoje vpišemo tudi podatke delavcev, kateri izpolnjujejo pogoje za delno oprostitev prispevkov
delodajalcev za starejše delavce, po 153. členu ZPIZ-2. Če delavec izpolni starostni pogoj sredi meseca velja
olajšava za cel mesec, kot če bi delavec izpolnil starostni pogoj ali dopolnil starost v začetku meseca
(oprostitev se upošteva za celotno izplačilo plače in izplačila plače ni treba razdeliti na dva dela; Vir: Pojasnilo DURS,
št.4250-2370/2013-2 01-610-501, 12.6.2013).
Faktor Glede na vpisan faktor se obračunajo prispevki za plačilo, kateri veljajo z novo zakonodajo (ZUTD-A; ZPIZ-2); če se
način plačila prispevkov ne spremeni je vpis faktorja 1,0000
Primer:
Prispevek delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti (11 Prispevek za zaposl. na OD)
Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ( 9 Prispevek za ZPIZ na OD)
Določen čas - faktor vpišemo 5,0000

Nedoločen čas - faktor vpišemo 0,0000
60 let starosti - faktor vpišemo 0,70000
Predčasna upokojitev - faktor vpišemo 0,50000
Oprostitev prispevkov (ZIUPTDSV)- faktor vpišemo 0,0000
Vračilo prispevka za prvo zaposlitev - 157. člen ZPIZ-2
V posebnih pogojih je delavcu, kateri izpolnjuje pogoje za vračilo prispevka označiti, da bomo čez dve leti zahtevali
vračilo prispevka za PIZ.
V koloni Tip izberemo Prva zaposlitev (157. člen ZPIZ-2), prispevek PIZ na OD v koloni Prispevek, datum veljavnosti
od do in faktorj ) 1,0000.
Primer:
Primer:
Oprostitev prispevkov po ZIUPTDSV - zaposlovanje mlajših oseb (Ur.l. 63/2013)
Slika primera:
Stopnja Vpisana stopnja pri izbranem obračunu za vpisano obdobje popravlja stopnjo vpisano v šifrantu prispevnih
stopenj. Ta stopnja se vpiše v primeru, ko popravljamo stopnjo določenega prispevka zaradi zakonske
obveze plačila določenega prispevka.
Tak primer je obračun dohodkov po 18. členu ZPIZ-2, kadar oseba ni zavarovana po drugi osnovi. V tem
primeru je potrebno plačati tudi prispevek iz PIZ 15,5% za obračun podjemnih pogodb, avtorskih
honorarjev, sejnin, ...) Potrebno je obračunati tudi prispevek PIZ 15,5%,
medtem ko v primeru, da je oseba zavarovana po drugi osnovi, te stopnje ni potrebno zapisati.
Primer vpisa na posebne pogoje:
ZnesekVpisan znesek pri delavcu popravlja znesek prispevka vpisanega v širanu prispevnih stopenj. Ta znesek se
vpiše v primeru, ko je iz kakršnega razloga potrebno spremeniti višino prispevka na nivoju delavca. Primer:
obračun nagrade dijaku oz. študentu, ko prispevek ZZ namesto delodajalca plača šola.
Opomba Razne opombe
Obračun prispevkov upošteva vpisane faktorje za posmeznega delavca. V kartici prispevkov je zapisan obračunan znesek
prispevka in plačan znesek prispevka. Pri izdelavi plačilnih nalogov se upošteva plačan znesek prispevka.
Za kontrolo obračunanih in plačanih prispevkov sta pripravljena dva izpisa:
Izpis 087 je dopolnjen s podatkov o plačanih prispevkih. Izpis 104 je izpis, kateri nam po posameznih delavcih izpiše plačane in
obračunane prispevke.
Za pregled podatkov delavcev vpisanih v posebne pogoje uporabite izpis 787 (Delavci/Seznam).
Na Obračunu sta pripravljena tudi dva izpisa 127 Posebni pogoji - 60 let in 128 - Posebni pogoji - predčasna upokojitev
(delovanje izpisa je opisan na izpisu).
OBRAČUN PRISPEVEKOV ZA SAMOZAPOSLENE PO 1.7.2013 (14.točka 145. člena ZPIZ-2)

Na zavihku Posebni pogoji (Plače - Delavci) se vpiše tudi posebni pogoj za samozaposlene, kateri so registrirali svojo dejavnost
po 1.7.2013.
V prvih 12 mesecih delovanja so oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca PIZ v višini 50% prispevka -
vpiše se faktor 0,5000
V naslednjih 12 mesecih delovanja so oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevek delodajalca PIZ v višini 30%
prispevka - vpiše se faktor 0,7000
5.2 Kadrovski podatki
V tabeli kadrovska evidenca se nahajajo kadrovski podatki o delavcih , delovnih knjižicah, osebnih podatki, podatki o
družinskih članih, potrebi podatki osebe v primeru, da je tujec, invalid in podatki o sklenjenih zavarovanjih
zaposlenca.
SEZNAM:
Na seznamu imamo pregled vseh kadrov v podjetju. Za lažji pregled imamo dve filtrirni polji Ime in Mat.Št. (vanj
vnesemo ime ali % in priimek delavca, za katerega želimo pregled podatkov).
Tretji fileter Aktivni kadri pa nam prikaže na seznam delavce glede na status v šifrantu delavcev.
kljukica - prikaže vse delavce, kateri imajo status Zaposlen oz. tudi tiste osebe katere imajo oznako, da gredo v
kadrovsko evidenco pa niso delavci
poln kvadratek - prikaže vse delavce, tudi tiste, kateri imajo status Prekinitev delovnega razmerja
prazen kvadratek - prikaže delavce, kateri imajo status Zaposlen in Bivši zaposlen.
V postavkah seznama pa imamo naslednje podatke: Ime (prikazano je priimek in ime delavca), Matična št.
(prikazano je matična številka delavca v podjetju), Kraj (kraj prebivališča delavca), Datum rojstva (datum rojstva
delavca), Podjetje(prikazuje podjetje delavca ),D -polje definira ali so vnešeni kadrovski podatki delavca (kljukica)
ali ne.
OSNOVNI PODATKI:
V tabeli Osnovni podatki vnesemo in spreminjamo vse osnovne podatke delavca. Ko vnesemo vse potrebne podatke
v masko potrdimo vnos Vpiši v bazo ali prekinemo vnos z gumbom Prekini.
Matična številka Prikazana je matična števika osebe.
Priimek in ime delavca Prikazujemo ime in priimek delavca.
Državljanstvo Prikazujemo podatek, ki vpisan pri delavcu.
Datum rojstva Prikazujemo podatek, ki vpisan pri delavcu.
Kraj rojstva V polje vnesemo rojstni kraj delavca.
EMŠO Prikazujemo podatek, ki vpisan pri delavcu.

Davčna številka Prikazujemo podatek, ki vpisan pri delavcu.
Številka potnega lista in Vpišemo številko in veljavnost potnega lista.

veljavnost potnega lista
Št. pogodbe o zaposlitvi in Vpišemo št. pogodbe o zaposlitvi in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.
veljavnost pogodbe
Št.osebne izkaznice in Vpišemo št.osebne izkaznice in datum veljavnosti.
datum veljavnosti
Stalno, začasno bivališče Podatke vnašamo ročno.
V pomoč je akcija na seznamu oseb->obdelave: Prepis naslova v kadr. evidenco.
(Enaka akcija se nahaja tudi na KE:seznam-obdelave: Prepis naslova v kadr.
evidenco)
Akcija izbrani osebi iz seznama vpiše podatke naslova (brez občine)
v kadrovsko evidenco. Upošteva pogoj začasno bivališče.
Priponke Več o priponkah: Priponke.
DELOVNA KNJIŽICA:
V tabelo delovna knjižica vpisujemo podatke iz delovne knjižice in sicer:
Številko knjižice, serijsko številko, datum izdaje, izdajatelja, državljanstvo ter podatke o delovni dobi.
Podatke o delovni dobi se vpisuje kot leto, mesec, dan in sicer naslednje vrste delovne dobe:
+predhodna delovna doba
+kupljena delovna doba
+delovna doba v tujini
+benificirana delovna doba
Vpišemo lahko še komentar oz. opombe na vpisane podatke.
OSEBNI PODATKI:
Pod osebne podatke ločimo glede na tip podatka in so vsi zapisani v svojih zavihkih (podoknih):
+discipilnske ukrepe
+nagrade
+izobraževanje
+podatke o predpisanih zaščitnih sredstvih za delo (HTZ)
+razno
Razno
Za potrebe izpisa podatkov POTRDILA za refundacijo se za posameznega delavca vpiše osnovo in ure nadomestila
pod zavihek razno za obdobje posameznega leta.
Podatki se vpisujejo vrstično.

Podatek v stoplcu "Dod. pog" izbiramo iz seznama. Na tem seznamu so prikazani zapisi iz šifranta "dodatni pogoji"
glede na ustrezen tip.
TIP zapisa v šifrantu - zavihek v KE:

Disciplinski ukrepi - Disciplinski ukrepi
Nagrade - Nagrade
Izobraževanje - Izobraževanje
Razno - Razno
Šifrant "dodatni pogoji" najdete na: računovodstvo-plače-šifranti-splošni šifranti-kadrovski šifranti-dodatni pogoji.
DRUŽINSKI ČLANI:
Na za zavihku družinski člani se vodijo evidence vzdrževanih družinskih članov. Delavcu z desnim klikom dodamo
vzdrževanega družinskega člana, za katerega se upošteva medletno davčno olajšavo. V tem primeru mu moramo
dati oznako v polje davčna olajšava, davčno številko vzdrževanega člana in datum od. Datum do lahko ostane
prazen, razen v primeru, da se olajšava za vzdrževanega družinskega člana prekine.
Datum od - vpišemo datum od katerega meseca glede na datum obračuna se obračunava olajšava (vpiše se vedno
prvi dan v mesecu)
Datum do - vpišemo datum do katerega meseca se glede na datum obračuna zadnjič obračuna oljašava
Primer:
1. Če obračunavamo plačo za mesec december 2013 in delavec/ka želi imeti olajšavo za dohodnisko leto 2014 se v
datum od vpiše 01.12.2013
V datoteko VIRVDC se zapiše mesec kakor vpisan v polju Od Do na družinskem članu.
- datum za obračun, dohodninska lestvica velja glede na datum izplačila plače (januar 2014)
2. Če se med letom spremeni davčna olajšava za VDČ se mora v vseh primerih, razen v primeru spremembe A1 v
A2 dodati nova vrstica za družinskega člana z novim datumom Od in novo vrsto davčne
olajšave, prejšnji podatek pa se datumsko zapre.
V datoteko VIRVDC se zapiše olajšava za družinskega člana v dveh vrsticah, ločeno za obe obdobji.
Primer: Družinski član je bil od 01.12.2013 do 30.04.2014 vzdrževan družinski član kot A2. Z datumom 1.5.2014 se
spremeni vrsta olajšave na A3. V podatkih je potrebno prvi zapis za tega vzdrževanega družinskega člana vpisati
datum do 30.4.2014 in odpreti nov zapis, z datumom od 01.05.2014 in vrsto olajšave A3.
V datoteko VIRVDC se zapišeta dve vrstici, ločeni za obdobje.
Evidenca se uredi na zavihku družinski člani v kadrovski evidenci. Datoteko VIRVDC.DAT katero preko e-davkov
pošljemo na DURS do 31.12. izdelamo na Računovodstvo - Plače - Obdelave - Letna dohodnina na gumbu
Obdelave z akcijo Napoved olajšav dr.članov VIRVDC.DAT
Datoteko je potrebno shraniti na lokalnem disku, jo zazipati in uvoziti na e-davke.
Natančenejša navodila: Dostava podatkov za vzdrževalne člane-glej na dnu strani.
Evidenca je družinskih članov je lahko tudi v primeru, da je urejeno le obvezno zavarovanje po delavcu, v tem
primeru pa izberemo v polju Davčna oljašava: Brez davčnih oljašav
V pomoč je izpis 441 - izpišemo ga lahko na Kadrovski evidenci na zavihku Seznam.
REK OBRAZEC - POROČANJE PO 1.1.2014

Pripravljena je nova funkcija katera bo glede na obračun dinamično izračunala znesek olajšave za vpisanega
vzdrževanega družinskega člana. Znesek olajšave, vrsta davčne olajšave ter letnica rojstva VDČ se bodo prenesli iz
tabele družinskih članov v REK obrazec.
Skupen znesek vseh trenutnih olajšav se bo dinamično izračunaval in vpisoval v novo polje za posameznega delavca
na dodatnih podatkih v šifrantu delavcev.
Potrebno je urediti podatke na Kadrovski evidenci - Družinski člani ter podatke na delavcih - dodatni podatki. Možne
so razlike med vpisanim zneskom osebne davčne olajšave ter izračunanim zneskom Davčne olajšave VDČ.
Za iskanje razlik je na delavcih pripravljen izpis 138 - Kontrolni izpis - olajšave VDČ .
Prikaže razliko med vpisanimi zneski v polju osebna davčna olajšava ter izračunanim znesekom iz podatkov vpisanih
na vzdrževanih družinskih članih.
TUJCI:
V kolikor je zaposlenec tujec, mu lahko v tem oknu vodimo naslednje podatke:
Šifro (tujca),številko delovnega dovoljenja,Veljavnost dovoljenja, Izdajatelja dovoljenja,
Kraj izdaje dovoljenja,Št. bivalne vize,
Veljavnost vize, izdajatelja vize ter kraj izdaje vize.
INVALIDI:
V kolikor je ali med tekom delovnega razmerja zaposlenec postane invalid, mu vodimo podatke iz odločb(e) o
invalidnosti in sicer:
Šifro,poklic, delovno mesto pred nastakom invalidnosti, številko odločbe, datum nastanka invalidnosti, kategorijo
invalidnosti (kategorije so v šifrantu in nastavljive), datum spremembe invalidnosti, vzrok invalidnosti (kategorije so
v šifrantu nastavljive), delovno mesto po nastanku invalidnosti, omejitve na osnovi odločbe SPIZ ter šifro odločbe.
ZAVAROVANJA:
Vodimo šifrant zavarovanj in za vsako zavarovanje naslednje podatke:
Šifro, tip zavarovanja (nastavljiv šifrant), zavarovalnico (izberemo poslovnega partnerja), način plačila (nastavljiv
šifrant), funkcijsko pripadnost (nastvaljiv šifrant, na primer vodstvo, komerciala...), številko police, znesek, datum
začetka in datum konca zavarovanja.
ČLANSTVA:
Vodimo članstvo delavca v sindikatu in beležimo naslednje podatke:
• Šifra: poljubna šifra

• Sindikat: sindikat izberemo iz seznama. Seznamu se lahko po dogovoru spremini zapise.
• Članska številka: vnesemo člansko številko delavca pri sindikatu
• Sindikalni zaupnik: če je delavec sindikalni zaupnik, odkljukamo kvadratek
• Član sveta delavcev: če je delavec član sveta delavcev, odkljukamo kvadratek.
VARSTVO PRI DELU:

Ima dve področji:
a) Pregledi: vodimo evidenco opravljenih različnih pregledov (zdravniški, viličarski, itd)

Beležimo naslednje podatke:

• Tip pregleda: izberemo tip pregleda (zdravniški, viličarski, itd) iz seznama. Seznamu se lahko po dogovoru
spremini zapise.
• Obdobje: izberemo obdobje veljavnosti. Seznamu se lahko po dogovoru spremeni zapise.
• Datum pregleda: vpišemo ali z dvojnim "levim" klikom izberemo datum opravljenega pregleda iz koledarja.
• Velja do: vpišemo ali z dvojnim "levim" klikom izberemo datum naslednjega pregleda iz koledarja.
• Opombe: v opombe vpišemo poljubno opombo. Z dvojnim "levim" klikom se nam odpre novo okno za lažji
vnos teksta opombe.
Za lažji pregled lahko uporabimo izpis 941 - Plan pregledov. Izpis se nahaja/prikažemo na seznamu kadrovske
evidenece.
b) Izpiti: vodimo evidenco opravljenih različnih izpitov

• Tip izpita: izberemo tip izpita (za viličarja, zdravniški, itd) iz seznama. Seznamu se lahko po dogovoru
spremini zapise.
• Obdobje: izberemo obdobje veljavnosti. Seznamu se lahko po dogovoru spremeni zapise.
• Datum opravljenega izpita: vpišemo ali z dvojnim "levim" klikom izberemo datum opravljenega pregleda iz
koledarja.
• Velja do: vpišemo ali z dvojnim "levim" klikom izberemo datum veljavnosti izpita iz koledarja.
• Opombe: v opombe vpišemo poljubno opombo. Z dvojnim "levim" klikom se nam odpre novo okno za lažji
vnos teksta opombe.
Za lažji pregled lahko uporabimo izpis 936 - Plan izpitov. Izpis se nahaja/prikažemo na seznamu kadrovske
evidenece.
Oba izpisa; 936 Plan izpitov in 941 Plan pregledov imata enake parametre:
• Datum od: začetni datum obdobja, za katero želimo podatke,

• Datom do: končni datum obdobja,
• Vrsta izpita / Pregled: izberemo vrsto izpita oz pregleda,
• SM: prikaz po izbranem stroškovnem mestu
• DM: prikaz po izbranem delovnem mestu
• Del.razmerja: vpišemo številko delovnega razmerja, za katere želimo prikaz. Lahko vpišemo več delovnih
razmerji. Ločimo jih z vejico. Npr: 1, 2, 3, 9
• Izpis: izberemo, za katere delavce želimo prikaz: Zaposlen, Bivši zaposlen, Prekinitev D.R
V zgornjem delu okna so filtrirna okna (glej sliko), s katerimi določimo katere zapise pokličemo na seznam.
Opcija Slike;
deluje, ko kljukica je na Slike. Prikaže prvo sliko tipa Slike iz priponke (na osebi ali kadr. evidenci). Seveda, če
obstaja. Slike za prikaz naj ne bodo previlke in naj bodo čim bolj enakih dimenzij.
Več o priponkah. Na povezavi spodaj na dnu.
Če opcije Slike ne vidite, je potrebno narediti nadgradnjo.

Podatek za skrbnike: nastavitev v stikalu "DWPic:d_kadr_pregledi_osn_seznam"
Slika se prikaže v novem oknu.

5.3.1 Osebne zadolžitve - Kadrovski profili zadolžitve in plan osebne zadolžitve
5.3.1 Kadrovski profili zadolžitve
Na tem oknu dodajamo, urejamo kadrovske profile. Ti profili so pomoč pri dodeljevanju-zadolževanju drobnega
inventarja osebam.
Podatki na zavihku Kadrovski profili:
• kadr. profil: poljubna šifra

• naziv
• opis: lahko dodate opis, komu je namenjen profil
Na zavihku "Delovna sredstva" za pozicioniran profil urejamo delovna sredstva profila. Delovna sredstva so artikli v
programu.
Da so artikli namenjeni za kadrovske profile ločeni, je priporočljivo imeti te artikle na svojem ločenem upravljalnem
centru.
5.3.2 Plan osebne zadolžitve
Osebam dodeljujemo kadrovske profile.
Zavihku:
• seznam; seznam delavcev

• kadrovski profili: izbranemu delavcu dodeljujemo kadrovske profile
• delovna sredstva:
◦ na seznamu označenim osebam z obdelavo "Generiranje delovnih sredstev za osebo" dodamo artikle
iz profilov osebi. Profili so v pomoč pri dodeljevanju zadolžitev artiklov osebam.
◦ zapisov, ki imajo kljukico na statusu ne morem urejati, ker so dodeljeni glede na KE osebe. Poleg
artiklov iz profila lahko dodatno dodamo še nove artikle za zadolžitev določeni osebi. V tem primeru
zapis nima kljukico na statusu.
Zapisi - artikli iz zavihka delovna sredstva so vidni pri osebi v KE (plače/KE/osebne zadolžitve / plan osebne
zadolžitve).
5.4 Obračuni
V tabeli Obračuni so opisani podatki, ki služijo za obračun osebnih dohodkov.

Vsak obračun ima svoj model, ki določa katere formule bodo uporabljene pri izračunu plač. Standardni model je
model STD, ki ima tudi že vpisane formule. Poleg tega imajo obračuni lahko še varianto.
Za podrobnosti o delu z modeli in variantami glej Obračuni - Osnovni podatki.
SEZNAM:
Na seznamu imamo pregled obračunov plač. Za lažji pregled imamo tudi filtrirni polji Leto (vpišemo leto za katero
želimo pregled plač) ter Model. Funkcijski gumb Obdelave ponuja naslednje akcije:
Ta akcija omogoča hiter in enostaven prenos vseh prispevkov, odbitkov in

pribitkov v plačilne naloge. Klik na to akcijo jo izvrši in na koncu odpre
Prenesi prispevke v plačilne naloge, okno, ki javi zaključek akcije in število vpisanih.
Prenesi odbitke v plačilne naloge, Podjetja izberejo akcijo Prenesi prispevke v plačilne naloge, samozaposleni
Prenesi pribitke v plačilne naloge pa Prenesi prisp.SP v plačilne naloge.
Prenesi refundacijo v plačilne Ta akcija omogoča prenos vseh neto refundacij za ZZZS v plačilne naloge.
naloge Klik na to akcijo jo izvrši in na koncu odpre okno, ki javi zaključek akcije in
število vpisanih.
Prenesi plače v plačilne naloge Ta akcija omogoča prenos vseh plač v plačilne naloge za neto nakazila. Klik
na to akcijo jo izvrši in na koncu odpre okno, ki javi zaključek akcije in
število vpisanih.
Kontiranje in prenos v ACC Akcija Kontiranje in prenos v ACC omogoča hitro in enostavno kontiranje
ter knjiženje dokumenta v ACC-ju. Klik na to akcijo jo izvrši in nam na
koncu javi zaključek akcije ter koliko dokumentov in postavk je bilo
kreiranih.
Prenesi prispevke SP v plačilne Ta akcija prenese prispevke za SP-ja v plačilne naloge za izplačilo. Klik na
naloge to akcijo jo izvrši in na koncu odpre okno, ki javi zaključek akcije in število
vpisanih.
Uporabljamo jo tudi pri prenosu plačilnih nalogov za zaposlene pri sp-jih.
Prenos v XML - iRek-1N plača Ta akcija naredi xml datoteko za REK obrazec za plače (model STD), katero
se uvozi na eDavke.
Za detaširane delavce mora biti ločen obračun OD in na zavihku REK se
vpiše vrsto dohodka; /VrstaDohodka=1091, da se izdela ustrezen REK.
Prenos v XML - iRek-1 regres Ta akcija naredi xml datoteko za REK obrazec za regres (model REG),
katero se uvozi na eDavke.
Prenos v XML - Obrazec1 ZapM Ta akcija naredi xml datoteko za obrazec ZapM (Ajpes).
Pri božičnici / 13.plači je treba poklicati na Ajpes, da vam odprejo vnos
podatkov. Podatke za to izplačil se vnese ročno na AJPES. Podatke dobite z
izpisom 649 - Izplačilo akontacij - Obrazec 1 Zap B.
Prenos v XML - Obrazec1 ZapM - Ta akcija naredi xml datoteko za regres za obrazec ZapM (Ajpes).
regres
Glej tudi vsebino po ostalih zavihkih:

Obračuni - Osnovni podatki
Obračuni - REK
Obračuni - Delavci
Obračuni - Vnos podatkov
Obračuni - Obračuni OD
Obračuni - Statistika
5.4.1 Osnovni podatki obračuna
Pred začetkom vnosa podatkov za mesečni obračun OD delavcev je potrebno vnesti osnovne podatke obračuna za
mesec (mesec za katerega se obračunava, datum izplačila, mesečni fond ur, letni fond ur, cena malice, zakonsko
določeno minimalna plača, splošna oljašava za dohodnino, ....)
Imamo možnost dodajanja novega obračuna tako, da z gumbom Dodaj nov zapis vse podatke vpisujemo oz. si
lahko pomagamo z obdelavo ODPRI NOV OBRAČUN.
Na obdelavah je nastavljena nova akcija KOPIRAJOBRAČUN - namesto kopiranja osnovnega obračuna vam z akcijo
prepišemo podatke obračuna na katerem smo pozicionirani v trenutku akcije. Podatke na tekočem obračunu je
potrebo uskladiti. Nov obračun pa takoj dobi status Priprava. Pomembno je, da smo pozorni na zakonske
spremembe zneskov, kot je npr. globalna olajšava.
Kadar poženemo to akcijo se v okno REK napolnijo podatki, katere potrebujemo za izdelavo xml datoteke za REK
obrazec. Lahko jih ustrezno popravimo.
Naziv V polje naziv obračuna vpišemo ime obračuna za mesec. Ime je lahko poljubno ampak iz njega mora
obračuna biti razvidno za kateri mesec velja.
Status Status predstavlja ključ zaklepanja obračuna podatkov. Na izbiro imamo tri vrednosti katerih pomen je
naslednji:
- Priprava in Obračun - te dve vrednosti imajo enako funkcijo in dovoljujejo vnašanje in spreminjanje
podatkov za obračun.
- Zaključen - ta vrednost pa pomeni, da je bil obračun že narejen in na njem ni več dovoljeno
spreminjanje in popravljanje ampak samo vpogled podatkov. Pomembno je, da se po oddanih podatkih
( DURS, banka,...) obračunanega dohodka obračun zaključi (status 3)!
Leto in V polje vpišemo leto in mesec obdobja za katerega izvajamo obračun.
Mesec
Izračun Izračun vsebuje vrednost, ki jo vnesemo sami za dodatno določitev obračuna, če je le teh obračunov
več. Običajno, če je samo en mesečni obračun vnesemo vrednost '1', če jih je več pa vrednosti '2' ali
več (Regres).
Model Model določuje postopek obračuna. Izberemo lahko več vrst vrednosti modela.
'STD' - standardni model (plača)
'REG' - regres
'NGR' - jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostna pomoč, neizkoriščen dopust, drugi dohodki
'SJZ' - poslovodenje, sejnine
'AVT' - avtorski honorar
'PGD' - podjemna pogodba, obračun dela upokojenca
'SPZ' - obračun prispevkov samozaposlenega
'SVL' - obračun prispevkov poslovodne osebe
'DRD' - obračun najemnine, drugih dohodkov
'PRK' - obračun prakse dijakom ali študentom
'DIV' - obračun dividende
'STM' - poročanje stroškov na REK obrazcu
Glej tudi opis postopkov:

Obračun podjemne pogodbe
Obračun poslovodenja
Akontacija plače in poračun plače
Datum obračuna Datum obračuna je datum, ko je bil izvršen preračun nekaterih podatkov (delovna doba) in je
običajno zadnji dan v mesecu plače. Polni se avtomatsko glede na obdobje.
Leto, Mesec, Dan, Leto in mesec se vpiše datum izplačila plače in zadnji datum je datum plačila prispevkov.
Dan2
Dan plačila Dan plačevanja plačila prispevkov plače. Izpiše se na REK obrazce.
prispevkov
Variante Variante imajo podobno vrednost kot model. V to polje vnesemo dodatno oznako in s tem
vključimo v naprej dogovorjene postopke (formule) v konkretni obračun. Polje variante lahko
izbrišemo
s tipko delete (brisalka) ali s tipko backspase (vračalka).
Ur v Mesecu V polje ur v mesecu vnesemo fond mesečnih ur, ki je predviden za določen mesec.
Ur v letu, Ur v V polje vnesemo število delovnih ur v enem letu, tednu ter na dan. Predstavljajo informativno
tednu, Ur na dan vrednost in se koristijo za kumulativne obrazce (M4).
Izhodiščna Izhodiščna vrednost je določena v splošnih ali branžnih kolektivnih pogodbah. Vrednost velja
vrednost za najnižji razred (razred 1). Vse ostale se preračunavajo glede na koeficiente plačilnih
razredov.
Cena malice Znesek vrednosti dnevnega nadomestila delavcu za prehrano.
Cena dnevnice V polje lahko vnesemo znesek dnevnice. Znesek se ne uporablja, ampak je samo
informativnega značaja.
Cena km V polje vnesemo zakonsko določeno kilometrino za potne naloge, ki je objavljena v uradnem
listu. Podatek je samo informativnega značaja.
Osnova za Ta podatek je bil po starem zakonu o dohodnini pomemben, sedaj pa je potrebno vpisati 1,
dohodnino ker je polje na maski obvezno.
Povprečna plača Je državna povprečna plača prejšnjega leta. Podatek je informativnega značaja.
lani
Ind. reval. zzzs Indeks revalorizacije urne osnove Iz prejšnjega leta za refundacijo ZZZS. je obvezen
podatek.
Minimalna plača po Znesek minimalne plače po kolektivni pogodbi. Podatek se uporablja če je model tako
KP nastavljen.
Globalna olajšava V tem polju je shranjena globalna olajšava za izračun akontacije dohodnine. Dejansko
pomeni zmanjšanje osnove za izračun davka iz plače. Spreminja se samo ob zakonskih
spremembah.
Olajšava DPZ Vpiše se znesek letne olajšave za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Upošteva se pri
mesečni ali letni kontroli max olajšave za dohodninsko leto. Podjetje lahko na mesečnem ali
letnem
nivoju kontrolira plačila DPZ v breme delavcev in podjetja (nastavitev je v stikalu
PAY_VIRPN2).
Valuta Valuta obračuna.
Obračun Pri./Odb. Za obračun Pribitkov / Odbitkov izbiramo med naslednjimi vrednostmi:

- Normalen - ta postopek upošteva vse pribitke in odbitke pri obračunu kot je določeno.
Uporablja se pri stardardnem obračunu plač.
- Odklop - ta postopek odklopi vse pribitke in odbitke in jih pri obračunu ne upošteva. V
glavnem se uporablja pri regresu.
- Po izbiri - upošteva pri obračunu samo tiste pribitke in odbitke, ki si jih sami izberemo oz.
so nujnejši. V glavnem se uporabljajo za izjemne obračune.
Plača iz računa Iz seznama izberemo na breme katerega računa gre plača.
Datum izplačila V polje vnesemo datum izplačila plače. Podatek je informativen.

plače
Datum plačila prisp. V polje vnesemo datum plačila prispevkov. Ta datum se vpisuje na REK obrazce in plačilne
naloge.
Datum plačila V polje vnesemo datum plačila akontacije dohodnine. Podatek je informativen in se uporablja
dohodnine na izpisu potrdil za napoved dohodnine.
Opombe Polje je namenjeno za poljuben opis, komentarje, opombe,...
Briši delavce Pazi gumb! Ta gumb briše prometne mesečne podatke delavcev za izbrani obračun. Ne briše
podatkov iz strani Osn. podatki obračuna ampak podatke s strani Delavci.
Glej tudi:
Obračuni - osnovno
5.4.2 REK obrazci
V tem oknu so zapisani osnovni podatki za izdelavo xml datoteke REK obrazca za uvoz podatkov na E-davke.
Podatke kateri se spreminjajo uredimo v tem oknu.
/OdgOs= Odgovorna oseba (pod zaporedno 008)

/OdgTel= Telefonska številka (pod zaporedno 009)
/DocumentTypeID= seznam vrste dokumentov
O - original
R - original po roku (po 52.čl. ZDavP-2) s sklepom
I - samoprijava
Ob oddaji popravka REK obrazca se označi:
P - popravek do 60 dni po datumu predložitve
I - samoprijava
V - popravek s povečanjem oz. znižajem obveznosi
Z - po 54. čl. ZDavP-2 popravek do 12 mesecev (pri znižanju)
A - popravek analitičnega dela
Primer popravek plačila prispevkov: /DocumentTypeID=P
/Povprečenje= Da/Ne (pod zaporedno 010a)
/DatePLPrisp= 2011-07-21 vpišemo datum plačila prispevkov (pod zaporedno 012a); v primeru, da sta datum
izplačila plače in datum plačila prispevkov isti dan, ta podatek pustimo zakomentiran (primer: /*DatePLPrisp=)
/PLPrisp=DA vpišemo če so prispevki plačani
/StDelPlacP=1 zaporedna števika delnega plačila (pod zaporedno 012b)
/EdpZbirRek=000 najbolj pogost primer je kasnejše plačilo prispevkov; v tem primeru vpišemo številko prvega
oddanega rek obrazca (samo zadnje tri številke)
/EdpAnalRek=000 enako vpišemo tudi za analitični del
/KumReg=1 ta podatek popravimo v primeru, da regres izplačujemo v več delih
/MesIzplReg=06.2011 podatek se spremeni enkrat letno, pri izplačilu regresa
V primeru NE plačila samo nekateri prispevkov, mora biti /PLPrisp=DA in prispevka, katerega ne plačamo, mu
vpišemo NE.
Kateri prispevek je kateri piše spodaj.
Npr /A071 = Prispevek ZPIZ iz OD. Če ga ne plačamo, pišemo /A071=Ne
/A071=Da
/A072=Da
/A073=Da
/A074=Da
/A081=Da
/A082=Da
/A083=Da
/A084=Da
/A085=Da
/A091=Da
/:A071: Prispevek ZPIZ iz OD
/:A072: Prispevek ZS iz OD
/:A073: Prispevek za starševsko varstvo iz OD
/:A074: Prispevek za zaposlovanje iz OD
/:A081: Prispevek ZPIZ na OD
/:A082: Prispevek ZS na OD
/:A083: Prispevek za starševsko varstvo na OD
/:A084: Prispevek za zaposlovanje na OD
/:A085: Prispevek za poškodbe pri delu na OD
/:A091: Dohodnina
V kolikor vam nastavitev iz tega zavihka ne upošteva na REK obrazcu kontaktirajte skrbnika za plače.
PODROBNEJŠA NAVODILA NA:

Poročanje potnih nalogov z REK obrazcem po 1.1.2014.
Glej tudi:
Obračuni - osnovno
5.4.2.1 Poročanje potnih nalogov z REK obrazcem po 1.1.2014
Potni nalogi se lahko poročajo preko e-davkov z ročnim vnosom na e-davke, to je v primerih, ko ne izdelujemo
nalogo preko programa Gosoft.
V primeru, da izdelujemo potne naloge v programu, imamo vse podatke, da jih poročamo na rek obrazcih pod vrsto
dohodka 1190 ali 1101.
1. Izplačilo potnih nalogov pri plači

PRI OBRAČUNU POTNIH NALOGOV
- stranka obračuna potni nalog. Da se potni nalog obračuna pri plači, morata biti datuma v poljih 'Plača' in
'Izplačilo' ENAKA.
- v formuli za prenos potnih nalogov mora biti vpisana matična številka osebe, določena s strani podjetja, katera je
določena za izplačilo potnih nalogov v podjetju. Ta oseba se prenese v polje ' Plača' .
- strošek, kateri je za izplačilo, ne sme imeti kljukice V Šifrantu Stroškov v koloni Mat.str. V primeru, da je potni
nalog izplačan preko plače, lahko ostane vrsta stroška enaka kot do sedaj (npr.I2, način izplačila se krmili le z
dodajanje kljukice v to polje v Šifratnu Stroškov).
PRI OBRAČUNU PLAČE
- delavec mora imeti odprt pribitek s formulo za prenos potnih nalogov (kot že do sedaj, le formulo moramo
dopolniti)
2. Izplačilo potnih nalogov mimo plače – model STM v plačah za prenos in izdelavo REK obrazca za
poročanje izplačil
- stranka obračuna potni nalog, v polje Izplačilo vpiše datum izplačia potnega naloga (navadno se izplača
virmansko) in datumi so v tem primeru različni
- v formuli za prenos PN v model STM je določena matična številka, katera mora biti vpisana v polju Izplačilo v PN,
le te naloge se prenese v obračun
- strošek, kateri je vpisan za izplačilo mora imeti v koloni Mat.str. V šifrantu Stroškov v PN vpisano kljukico, če se
PN izplačujejo drugače kot pri plači; vrsta stroška ostane enaka kot je do sedaj, urediti moramo le oznako v šifrantu
Stroškov
PLAČA:
- delavec mora imeti odprt pribitek s formulo za prenos potnih nalogov in imeti izbrano ustrezno formulo za prenos
PN v obračun
IZDELAVA OBRAČUNA - MODEL STM (poročanje potnih nalogov na REK obrazcu)
- odpreti je potrebno obračun z modelom STM
- obračun pribitkov/odbitkov - Po izbiri (vpišete šifro iz šifranta Tipi posojil, katero uporabljate za izplačilo Potnih
nalogov)
- v obračun prenesete delavce
- zavrtite obračun plače model STM; formula v modelu je nastavljena tako, da zajame le določene naloge, katere
želimo poročati v REK obrazcu
Akcija za izdelavo xml datoteke za poročanje na e-davke:

Prenos v XML - iRek-1 A1190
3. Izplačilo potnih nalogov v kombinaciji (plača + ločeno od plače)

Pravila za izdelavo potnih nalogov so enaka kot so opisana v prejšnjih točkah. Razlika je le v vpisu formul v pribitke
delavcu, kateremu se izplačuje potni nalog preko plače oz. Preko plačilnih nalogov.
GLEJ TUDI:
REK - osnovno
5.4.3 Delavci
V glavi dokumenta imamo filtrirno okno Ime v katerega vnesemo ime delavca in okno mat.št. v katerega lahko
vnesemo matično številko delavca, za katerega želimo pregled OD. V postavkah pa imamo naslednje podatke: Ime
(ime in priimek delavca), Matst (kadrovska matična številka delavca), Status (prikazan je status delavca v odnosu
do podjetja), Del Razm (šifra delovnega razmerja delavca v podjetju), Vp. ure (število vpisanih delovnih ur delavca.
Črno vpisane ure pomenijo, da je število vpisanih ur enako mesečnem fondu ur v podjetju. Ure obarvane v rdečo pa
se ne ujemajo z mesečnim fondom ur).
V koloni Poslan PDF je oznaka, v primeru, da delavcem pošiljamo plačilne liste na mail v pdf obliki. Akcija za
pošiljanje je na oknu Obračuni na gumbu Obdelave - Pošlji plačilne liste po milu.
Funkcijski gumbi:
Prenesi Klik na funkcijski gumb Prenesi delavce odpre okno, ki ponuja filtrirna vnosna polja. V polje
delavce Zaposleni od: ter Zaposleni do: vnesemo datume obdobja za katere želimo vpis vseh zaposlenih. V
polje Za delovna razmerja: pa vnesemo šifre delovnih razmerij (običajno :1,2,3,4) katerih delavce
želimo prenesti.
Če želite dodati kakega delavca v obračun (ker ste ga npr pozabili ali je prišel kasneje) in imate
podate ur ostalih delavcev že vnešene samo ponovite zgornji postopek.
Delavca bo program dodal v obračun. Podatki ur ostalih delavcev bodo ostali nedotaknjeni.
Prenesi ure iz Klik na funkcijski gumb Prenesi ure iz DL, upošteva podatke, ki so na delovnih listih in jih obdelane
DL po ustreznem obračunskem modelu prenese v mesečne podatke. Po končanem postopku program
javi, če je bil prenos uspešen in število uporabljenih formul.
Prenesi ure iz Klik na funkcijski gumb Prenesi ure iz registracij, prenese ure prisotnosti iz vnaprej pripravljene
registracij sekvenčne datoteke z dogovorjenim formatom in postopkom. Ti podatki se generirajo na registrskih
urah prisotnosti. Po končanem postopku program javi, če je bil prenos uspešen.
Možen je prenos le nekaterih delavcev v obračun. Postopka sta dva:
1. kopiranje delavcev v obračun - odpremo šifrant delavcev. Delavce, katere želimo prenesti v obračun označimo s
klikom na ime (tipka ctrl in klik na miški) in nato z desnim gumbom na miški kliknemo Kopiraj delavce. V oknu
Delavci na Obračunu ponovno kliknemo desni gumb na miški in prilepimo izbrane delavce v obračun.
2. povleci/spusti (drag and drop) - odpremo šifrnat delavcev. Delavce, katere želimo prenesti v obračun označimo s
klikom na ime (tipka ctrl in klik na miški) in nato z levim gumbom na miški povlečemo v obračun.
Oba prenosa dodajata delavce v obračun. Če želimo prenesti delavca, katerega imamo v obračunu že prenešenega,
vam javi napako in delavca ne prenese v obračun. V primeru več izbranih delavcih, prenese le tiste, katerih v
obračunu še ni.
Glej tudi:
Obračuni - osnovno
5.4.4 Vnos podatkov
V to tabelo vnašamo mesečne podatke delavcev za obračun OD. To so podatki o urah rednega dela, raznih
nadomestil, dopolnilnega dela,... . Praviloma teh podatkov ne brišemo, ker jih rabimo za razne kumulativne zbire,
M4, dohodnino,... .
Podatke v tabelo Vnos podatkov vnašamo lahko na dva načina. Prvi način je vnos direktno v vrednosti postavk v
levem delu tabele. Drugi način pa vnos v delu Hitri vnos, kateri vsebuje dve vnosni polji: Šifro (vnesemo šifro )ter
Vrednost (vnesemo vrednost). Na koncu seznama v levem delu dokumenta imamo tudi seštevek Skupaj obveznih ur
za kontrolo vnosov. Polje Dodatne opcije vsebuje naslednje akcije:
- Kopiraj podatek prejšnjega meseca - Ta akcija omogoča kopiranje tistega podatka prejšnjega meseca na katerim
stojimo v levem delu dokumenta.
- Kopiraj vse podatke prejšnjega meseca - akcija omogoča kopiranje vseh podatkov iz prejšnjega meseca za
izbranega delavca.
- Kopiraj pod. VSEM iz prej. meseca - akcija prekopira podatek šifre na katerem smo pozicionirani na levi strani
okna in prepiše podatek šifre vsem delavcevm iz preteklega meseca.
- Kopiraj trenutni podatek vsem delavcem - podatek se vpiše enemu delavcu in nato ta podatek lahko z akcijo
prepišemo vsem delavcem na obračunu
Pomembno za delovanje akcije pa je to, da je predhodni obračun plače zaključen - status na obračunu je 3.
- Sortiraj po zaporedni številki vnosa - podatke lahko sortiramo tako, da imamo tiste podatke, ki jih večkrat
uporabljamo na vrhu razpredelnice.
- Razdelitev po STRM - s klilom na ta gumb se odpre novo okno, kjer lahko vpišemo delež razdelitev plače delavca
na posamezna SM. Če se knjiži na konte po stroškovnem mestu, akcija za kontiranje upošteva vpisane procente.
V stikalu PAY_Kont_ObrSm je nastavljeno ali se ta gumb prikaže ali ne. Po defaultu se ta gumb ne prikaže.
Vnos podatkov pa je onemogočen v primeru, da je trenutni datum manjši od datuma izplačila vpisanega na
Osnovnih podatkih obračuna.
Omogočen je različen prikaz vrstic za vnos in pregled podatkov. Imamo tri možnosti prikaza:
- Vse - prikažejo se vsa vnosna polja

- Vrednost - prikažejo se le vnosa polja, v katerih je vnesen podatek
- Nabor - to je namenski prikaz šifer za podjetje. Prikažejo se vnosna polja, katera nastavmo na oknu Statistika
(izbor formul). Ime nabora mora biti Izbor vnosa.
Postopek nabora vnosnih polj na oknu Obračuni - Statistka:

1. Izberemo Pogled po delavcih in gumb Izbor formul
2. Odpre se novo okno
3. Na levi strani okna izberemo šifre za vnos katere želimo imeti prikazane pri vnosu podatkov v obračun, jih
prenesemo z gumbom >> v desni del okna in shranimo nabor pod ime Izbor vnosa.
4. Shranjene šifre lahko tudi popravljamo. Na oknu Izbira, izberemo shranjen nabor Izbor vnosa, dodamo željeno
šifro in ponovno shranimo. Šifre v naboru se spremenijo.
Glej tudi:
Obračuni - osnovno
5.4.5 Obračuni OD
Tabelo obračun razdelimo na tri dele na glavo obračuna, levi spodnji del postavke ter desni spodnji del funkcijski
gumbi. V glavi obračuna se podatki avtomatično prikažejo. V postavkah najdemo vse formule, ki so vključene v
konkretnem obračunu. Funkcijska gumba pa sta naslednja: Testni obračun ter Kompleten obračun. Akciji služita za
izvedbo obračuna OD-ja.
Testni Testni obračun uporabljamo v primeru, ko izvajamo testni obračun po posameznih delavcih. Po
obračun končanem obračunu program javi kateri obračun se je izvršil, uro začetka in konca obračuna, število
delavcev, ki jih je obračun zajel ter število uporabljenih formul v obračunu.
Kompleten Kompleten obračun uporabljamo za kompleten obračun OD-ja vseh delavca. Po končanem obračunu
obračun program javi kateri obračun se je izvršil, uro začetka in konca obračuna, število delavcev, ki jih je
obračun zajel ter število uporabljenih formul v obračunu.
Na teh dveh gumbih je kontrola, kdaj lahko naredimo obračun. Če je trenutni datum večji od datum izplačila,
obračuna ne moremo izvesti - gumbov ne moremo klikniti. S tem je onemogočena izvedba obračuna po pomoti za
pretekle (že izplačane) obračune.
Glej tudi:
Obračuni - osnovno
5.4.6 Statistika
Stran Statistika omogoča vrsto različnih pogledov na polja s podatki o plači delavca, izbira po stroškovnem mestu ali
podjetju, na trenutni mesec ali izbrano obdobje.
Pogled V pogledu 1 - Formule je to seznam vseh formul, ki veljajo za trenutno izbrani obračun. Vrednost je
seštevek vseh podatkov glede na izbrano obdobje in obseg pogleda. Število je število pojavitve podatka v
izbranem obsegu. Če podatkov za dano formulo ni, potem je vrstica rdeča. Z označitvijo polja Vse
formule v pogled vključimo vse obračunske formule.
V pogledu 2 - Delavci je to seznam na katerem so horizontalno razporejeni delavci, vertikalno pa najprej
obračun, za katerega podatki veljajo, potem pa polja s podatki. Polja izberemo z gumbom Izbira formul,
ki je v tem pogledu aktiven. Podatke lahko tukaj grupiramo po delavcih z levim klikom na mat. številko
ali ime, po obračunih pa z levim klikom na obračun.
V pogledu 3 - Prispevki je seznam vseh obračunanih in plačanih prispevkov iz kartice prispevkov po
posameznih osnovah. Obračunane in plačane prispevke lahko izberemo za celotno podjetje oz. za vse
obračune ali za posameznega delavca oz stroškovno mesto. Podatke lahko različno sortiramo s klikom na
naslov kolone.
Pogled poPreko tega polja izberemo ali bomo gledali podatke za vse delavce na izbranem podjetju, za posamezno
stroškovno mesto ali pa samo za trenutno izbranega delavca.
Vse Če je ta gumb izklopljen, potem v pogledu 1 vidimo samo vrednosti formul veljavnih za trenutni obračun,
formule drugače pa vidimo vrednosti formul za vse obračune.
Izberi S tem gumbom v pogledu 2 izberemo želene formule - podatke za pregled.

formule S klikom na gumb Izbira formul se odpre novo okno, na katerem imamo možnost nastavitev posameznih
vzorcev za statistiko.
Postopek priprave vzorca je naslednji:
na levi strani okna izberemo šifre (podatke) katere želimo videti na statistiki, jih z gumbom >>
prenesemo v desno okno, v okno Nabor vpišemo ime vzorca in z gumbom Shrani shranimo nastavitve
Pripravljene podatke lahko izvozimo v excel tabelo.
Obračun Preko tega polja izberemo podatke na trenutno izbranem obračunu ali pa vnesemo željeno obdobje.
Obdobje je v formatu leto/mesec/izračun.
Glej tudi:
Obračuni - osnovno
5.5 Obdelave
V tem delu podsistema plač so predvidene obdelave, ki se izvajajo letno ali po potrebi zaradi različnih vzrokov. Te so
namenjene pripravi podatkov za zunanje institucije ali vzdrževanju podatkov. V letnih obdelavah podatke pripravimo
avtomatsko s pomočjo programskega prenosa iz obstoječih podatkov zaposlenih in podatkov plač določenega
obdobja. Potem tako generirane podatke preverimo in po potrebi popravimo in dopolnimo. Zunanjim institucijam je
poleg izpisov omogočena oddaja podatkov tudi na mag. medijih (disketah).
LETNA DOHODNINA:
Enkrat letno je izplačevalec osebnih prejemkov dolžan pripraviti poročila za napoved letne dohodnine. V tem sklopu
so zajeti postopki za programsko pripravo baze podatkov za letno dohodnino, ročno dopolnjevanje in spreminjanje
teh podatkov, ter tvorjenje poročil za delavce kakor tudi poročil in podatkov za upravo za javne prihodke.
Seznam:
Seznam služi za pregled iskanje in dodajanje podatkov za letno dohodnino. Na seznamu so prikazani glavni podatki
dokumentov, ki ustrezajo tudi kriterijem za iskanje na zgornjem delu seznama.
Prenos iz podatkov
Akcija Prenos iz podatkov omogoča hiter in enostaven prenos vseh potrebnih podatkov iz obračuna OD za obračun
letne dohodnine. Klik na gumb odpre okno v katero vpišemo potrebne podatke za prenos podatkov. V polje Leto
vnesemo leto za katero želimo želimo izpis za obračun dohodnine. V polje Obračun od - Obračun do pa vnesemo
šifro obračuna Od katerega do katerega obdobja želimo prenos podatkov. Odkljukano polje Brišem stare zapise
briše vse stare zapise v letu, ki je določeno v polju Leto.
Prenos na disketo
Akcija Prenos na disketo omogoča enostaven prenos vseh podatkov iz obračuna OD za obračun letne dohodnine.
Dostava podatkov za vzdrževalne člane
Osnovni podatki:
Na tem oknu so prikazani osnovni podatki izbrane osebe za obračun letne dohodnine. Okno služi za spreminjanje in
vnos podatkov. Ko vnesemo vse potrebne podatke v masko potrdimo vnos s tipko Vpiši v bazo ali prekinemo vnos
s tipko Prekini.
Osnovni podatki, ki jih potrebujemo za napoved letne dohodnine so naslednji:
Leto Leto podatkov letne dohodnine.
Model Vnesemo postopek obračuna za katerega želimo plačati letno dohodnino.
Obračun Vpišemo za kateri obračun (naziv oz. številko obračuna) želim plačati letno dohodnino.
Oseba Šifra ter ime in priimek delavca ali prejemnika izplačila osebnih prejemkov. Dvojni klik v polje nam
odpre dokument Oseb v katerem izberemo ustrezno osebo.
EMŠO Enotna matična številka občana. Polni se avtomatsko iz baze delavcev.
Davčna Davčna številka občana. Polni se avtomatsko iz baze delavcev.

številka
Davčni urad Je šifra davčne izpostave finančnega ministrstva v katero spada stalno bivališče davčnega
zavezanca.
Vp Je vrsta prejemka, ki so določeni v navodilih za izdajo dohodnine. Vnašamo jih pa v splošni šifrant
Vrste dohodkov - dohodnina.
Bruto V tem polju je vneseno ali izračunano izplačilo dohodka v bruto znesku. Znesek je vsota vseh
izplačil za vneseno vrsto dohodka v letu za katero veljajo podatki.
Stroški Normirani ali dejanski stroški.
Akontacija Znesek akontacije dohodnine plačan v RS v tekočem letu.
Prispevki Prispevki za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja,

zaposlovanja ter posebni prispevki po zakonu predstavljajo znesek prispevkov, ki ga vnesemo v to
polje.
Samoprispevki V kolikor živi delavec v občini ali krajevni skupnosti, kjer se plačuje samoprispevek, je tu vnesen
znesek samoprispevka vplačanega v tekočem letu.
Akontacija T Znesek akontacije dohodnine plačane v tujini.
OBRAZEC M4:
Enkrat letno je vsako podjetje, ki ima zaposlene delavce, dolžno Pripraviti obrazec M4 po takrat veljavnih uradnih
navodilih. Izpisan mora biti na ustreznih obrazcih.
Seznam:
Seznam služi za pregled iskanje in dodajanje podatkov za izdelavo obrazca M4 . Na seznamu so prikazani glavni
podatki dokumentov, ki ustrezajo tudi kriterijem za iskanje na zgornjem delu seznama: Urnik (vnesemo
klasifikacijsko številko skupine), Matična številka (vnesemo kadrovsko matično številko delavca), Leto (vnesemo leto
za katero želimo pregled podatkov), Ime (vnesemo ime in priimek delavca). Funkcijska gumba pa sta naslednja:
Prenos ter Izračun.
Osnovni podatki:
Matična Matična številka delavca se preverja v bazi delavcev. Možno je vnesti vse MŠ delavcev, ki so bili v tem
številka obdobju zaposleni četudi trenutno niso več.
Urnik V polju urnik klasificiramo podatke v skupine. Vsaka sprememba podatkov urnika mora biti
evidentirana posebej, zato jih tudi oštevilčimo drugače.
VP Predstavlja vrsto posla (obrazca). V polje vnesemo šfro, ki predstavlja določen obrazec. Šifra '241'
predstavlja 'računalniški obrazec', šifra '247' pa 'računalniški obrazec + disketa'. Računalniški obrazec
in disketa morata biti napisana po njihovih pravilih.
Leto V polje leto vnesemo leto za katero velja oziroma izdelujemo obrazec M4.
Ur V tem polju je tedensko število ur dela, ki so prijavljene z registracijo firme.

Tedensko
Zaporedje V polje zaporedje vnesemo številke za vrstni red izpisa. to polje izpolnimo, ko se podatki za M4 v teku
leta spreminjajo.
Vrsta ur V tem polju je število ur, ki jih delavec dnevno opravi. Ta podatek in podatek o letnem številu ur
delovnega časa delavca morata biti skladna.
Ur Leto V tem polju vpišemo letno število ur dela, ki so prijavljene z registracijo firme.
Od - Do V ta polja vpišemo dan in mesec začetnega in končnega datuma obdobja za katero vnašamo podatke
za M4. Kadar vpisujemo podatke celega leta je to prvi in zadnji datum v letu obdobja podatkov.
Delovna doba:
mesec, DniPodatek o delovni dobi vsebuje dobo v terminu zaposlenosti. Pri izračunu je potrebna posebna
pazljivost. Delovna doba mora biti izračunana v mesecih in dnevih točno po navodilih ZPIZ-a.
Zahtevana izobrazba
Ure za:
RD V to polje vnesemo vsoto ur rednega dela opravljenega v terminu zaposlenosti.
DD Vsebina podatka so opravljanje dopolnilne ure v obdobju formiranja podatkov za M4. Seštete morajo
biti prisotne ure dopolnilnega dela.
Nadomestila Seštevek ur vseh nadomestil za bolniško odsotnost v breme DO ali refundiranih vpišemo v to polje.
Vsota ur za redno delo in nadomestila mora biti enaka letni osnovi ur.
Znesek Bruto zaslužek v SIT za ure, ki so vpisane v polju 'Ure za RD - redno delo'.
Leto osnove Za izračun nadomestil bolniške odsotnosti uporabljamo osnovo leta pred nastopom odsotnosti. Ta
letnica je podatek v tem polju.
Beneficirana doba:
Tip Vpiše se dvomestni tip beneficirane delovne dobe po uradni klasifikaciji. Podatek se izpolni le pri
delavcih, ki so delali v tem obdobju na beneficiranih delovnih mestih.
Šifra Vpiše se šifro beneficirane delovne dobe po uradni klasifikaciji. Podatek se izpolni le pri delavcih, ki so
delali v tem obdobju na beneficiranih delovnih mestih.
Mesecev, Dni Število mesecev in dni beneficirane delovne dobe je izračunano iz podatkov o razporeditvi delavcev.
Rezultat trajanja razporeditev na beneficiranih delovnih mestih se vpiše v obravnavani polji.
5.5.1 Letna dohodnina
LETNA DOHODNINA - PODATKI O IZPLAČANIH DOHODKIH
Plače - Obdelave - Letna dohodnina: na gumbu Obdelave izberi: Prenos podatkov iz obračunov.
Akcija za prenos podatkov iz obračunov prenese podatke delavcev, glede na vpisan datum od in datum do v
parameter akcije ter datum izplačila dohodka.
Datum izplačila je vpisan na oknu osnovni podatki obračuna.
Leto: 2016
Izplačilo od: 01.01.2016
Izplačilo do: 31.12.2016
Brišem stare zapise:
Velja do 23.9.2016 - akcija za prenos podatkov letne dohodnine je popravljena, ne prenaša se več glede na
obračun/mesec/izračun, ampak po datumu izplačila iz obračuna.
Leto 2009
Obračun od 2008/12/1
Obračun 2009/11/3 (primer: 3 pomeni št. zadnjega obračuna, ki je bil izplačan v decembru
do 2009)
Valuta EUR
Možnost je tudi večkratnega prenosa podatkov v tabelo Letna dohodnina. V primeru, da enkrat prenesemo podatke
in jih želimo še enkrat, pri drugem prenosu vklopimo kljukico Briši stare zapise, kar pomeni, da se zbrišejo le
podatki tistega leta za katerega delamo ponoven prenos.
V primeru, da imamo različno obračunane in izplačane dohodke, pa lahko delamo prenos po sklopih. Npr. najprej
prenesemo za eno obdobje, nato dopolnimo podatke s prenosom še drugega obdobja. Najbolj pogosto je v
decembru, ko obračunana plača za december je izplačana v januarju in spada v novo dohodninsko leto, medtem, ko
v decembru obračunan npr. regres pa je bil tudi izplačan v decembru. V takem primeru prenašamo podatke do
novemberske plače, nato ločeno prenesemo še regres izplačan v istem dohodninskem letu.
Izpisi:
Za kontrolo podatkov imate izpis 117 (Kontrolni izpis dohodnine).
Potrdilo o izplačanih dohodkih delavcev izpišete izpis 124 ali izpis 1124 (Dohodnina potrdilo delavcem).
Za pregled dohodnine po posameznem obračunu uporabite izpis 888 (Detaljni pregled dohodnine).
Izdelava datoteke: (od leta 2010 se ne oddaja več datoteke VIR.DAT na e-davke Ur.l. 103/21.12.2010)
Nato prenesete podatke v datoteko VIR.DAT in jo shranite na disk.
Na e-Davkih izberete Dokumenti-->Nov dokument-->KP-KPD in uvozite datoteko VIR.DAT. Datoteke ni potrebno
zipat.
Pošiljanje pdf poročil za letno dohodnino:

Izpis 124 oz. 1124 (odvisno od nastavitev) je možno pošiljati tudi po elektronski pošti v pdf obliki. Delavec mora
imeti vpisano elektronsko pošto na osebi oz. na dodatnh podatkih osebe ter vpisano geslo na osn. podatkih delavca.
Vpis gesla in elektronske pošte veljata enako kot je urejeno za pošiljanje plačilne liste. Obdelavo za pošiljanje
poročil za dohodnino delavcem izberete na gumbu obdelave - Pošiljanje poročila letne dohodnine po mailu.
Če je pdf dokument uspešno poslan, se na oknu Letna dohodnina za posamezno leto vpišejo oznake v kolono Poslan
pdf.
Ponovitev pošiljanja je možna in sicer tako, da se oznaka Poslan pdf izbriše in ponovi pošiljanje z akcijo na obdelavi.
Obdelavo Brisanje oznake za poslan pdf letne dohodnine po mailu izberete na oknu Delavci - Seznam - gumb
Obdelave. Predhodno je potrebno s tipko insert na tem oknu označiti delavca, kateremu želimo brisati oznako.
PODATKI O VPLAČANIH PREMIJAH PROSTOVOLJNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA

DELODAJALCA ZA ZAPOSLENE
Namesto Izpisa 801- Izpis Datoteka VIRPN2 - PDPZ delodajalca uporabite obdelavo "Prenos - datoteka
VIRPN2.DAT", ki se nahaja na obdelavah, okno plače/obdelave/letna dohodnina.
Datoteko VIRPN2.dat naredite tako:

1. plače -> obračuni
2. postavite se na zadnji obračun v letu
3. greste na "Izpisi - pregledi"

4. v filter vpišite 801:
5. odpre se okno Parametri poročila. Sem vpišite enake parametre, kot ste jih vnesli pri oddaji dohodnine
(datoteka VIR.DAT)
obračun od: kot je na sliki;
obračun do: 2009/11/x; x = št. zadnjega obračuna, ki je bil izplačan v dec/09 (na primeru na sliki: 6. obračun v
dec 2009).
6. Beri podatke.
7. ko se vam odpre poročilo s podatki, desen klik na poročilu/izpisu -> Shrani tabelo kot
8. shranite datoteko:
Ime datoteke: VIRPN2.dat
Vrsta datoteke: izberete: Tekst
in shranite z gumbom "Shrani" na tako mesto, da jo boste vedeli kje jo najti.
Na e-Davkih izberete Dokumenti-->Nov dokument-->KP-KPD in uvozite datoteko VIRPN2.DAT. Datoteke ni potrebno

zipat.
DOSTAVA PODATKOV O VZDRŽEVANIH DRUŽINSKIH ČLANIH:

Rok za oddajo datoteke VIRVDC - podatke za vzdrževane družinske člane za tekoče leto je 31.12. Najprej je potrebo
ukladiti podatke za vzdrževane družinske člane v kadrovski evidenci (glej družinski člani).
Datoteko izdelate na Letni dohodnini (Plače>Obdelave>Letna dohodnina), preneste v datoteko VIRVDC.DAT in jo
istočasno shranite na disk.
Najprej v polje Leto vpišemo leto za katero poročamo in nato na gumbu Obdelave sprožimo izdelavo datoteke z
akcijo - Napoved olajšav dr.članov VIRVDC.DAT.
Datoteko na e-davkih oddate v rubriki KP-KPD (Dokumenti - Kontrolni podatki - Podatki za odmero dohodnine KP-
KPD).
V kolikor oddate dateko z napačnimi podatki, naredite novo z pravilnimi in jo oddajte. E-Davku upoštevajo zadnjo
oddano datoteko.
POSTOPEK "STISKANJA" (ZIPanja):

Datoteko, ki je shranjena na disku z desnim klikom na miški zazipate. To storite z izbranim ukazom
Pošlji-->Stisnjeno.
(enako velja za bilo katero/e datoteke,mape).
UVOZ:
Na e-Davkih izberete Dokumenti-->Nov dokument-->KP-KPD in uvozite zazipano datoteko VIRVDC.DAT.
Če se kateremu izmed vzdrževanih družinskih članov spremeni davčna olajšava tekom leta, se v datoteki poroča
olajšavo, ki je veljala na dan 1.1. v letu za katerega se poroča.
Npr: do 15.5. je bil vzdrževan družinski član A1 - do 18 let
od 15.5. do 31.12. je bil vzdrževan družinski član A2 - nad 18 let
Družinskega člana brez dohodninske olajšave ne zajeme v datoteko.
Glej tudi: Plače_Obdelave.
5.5.2 Izdelava obrazca M48
1. Plače - Obdelave - M48

Z gumbom PRENOS prenesemo podatke za obrazec M4.
Odpre se vam okence, v katerega vnesete naslednje podatke:
Urnik: (1 - prispevki PIZ so bili plačani; 2 - prispevi PIZ niso bili plačani)
Leto: vpišete leto, za katerega izdelujete M4
Od dneva - do dneva:
Od meseca - do meseca:
V primeru, da podjetje za določeno obdobje ni plačano prispevkov, je potrebno poročat v 2 vrsticah in sicer:
- urnik 1, ko so bili plačani prispevki PIZ
- urnik 2, ko niso bili plačani prispevki PIZ
Nato prenesemo podatke za ustrezno obdobje, ko so bili prispevki plačani in ko prispevki niso bili plačani.
Brišem stare zapise: izberete v primeru, da želite brisati zapise za leto, katero imate že preneseno
Primer: za leto 2010 ste že prenesli podatek in jih želite ponovno, ker ste napisali napačen datum prenosa
od ____do
Brišem stare podatke D/N - zbrisalo vam bom samo to leto in ponovno preneslo podatke za izbrano leto
2. Po prenosu podatkov pritisnete gumb PREBERI in na ekranu se prikažejo podatki po delavcih.

Prenese vse delavce, kateri so bili zajeti v obračunih (ne glede na model obračuna) za leto katerega prenašate.
URNIK: 1 - za obdobje za katero so prispevki PIZ plačani

URNIK: 2 - za obdobje za katero prispevki PIZ niso plačani
Če se v letu izmenjujejo obdobja plačanih in neplačanih prispevkov je potrebno za vsako obdobje izpolniti vrstico za
delavca z ustreznim urnikom in zap.št. 1. Podatke prenesete tako, da pri prenosu v parametre vpišete ustrezen
urnik za posamezno obdobje plačanih in neplačanih prispevkov.
Tako dobite za enega delavca dva zapisa z različnim urnikom.
V rubiriko E (Urnik 2) na obrazcu M4 se poroča za obdobje neplačanih prispevkov glede na stanje v času oddaje
obrazca M4.
Na Obdelavah je dodana akcija Briši označene zapise - z insert tipko označimo tiste delavce, katere je preneslo v
tabelo za poročanje na ZPIZ pa jih ne poročamo, ker je to dohodek kateri ne gre v poročilo ali pa jih želimo brisati
le posamezne delavce iz kakšnega drugega razloga.
Kadar pa morate poročati za delavca dva obrazca v M4 (v primeru spremembe urnika v letu poročanja oz.
spremembe M1/M2 obrazca oz. različnega urnika podjetja v istem le) pa morate za delavca vpisati dve vrstici v
tabelo M48
Primer:
- od 01.01.2010 do 30.04.2010 delavka je zaposlena za 4 ure na dan
- od 01.05.2010 do 31.12.2010 je sprememba M1/M2 obrazca; delavka je zaposlena 8 ur na dan
Naredite dve vrstici, vsako za posamezno obdobje. Pri prenosu podatkov v parametre vpišete obdobje do
spremembe npr. urnika podjetja, nato z drugim prenosom naredite še prenos podatkov za drugo obdobje.
3. Kontrolne izpise za M4 dobite na Plače - Obračuni:
vpišete leto, za katerega delate M4 ter na ikoni za izpise izberete izpise 8103 in 644.
Izpis 1999 je kontrolni izpis prispevkov PIZ po mesecih.
4. V primeru popravkov za posameznega delavca naredite popravek na

Plače - Obdelave - M48 zavihek Osn.podatki.
5. XML DATOTEKA
Na Plače - Obdelave - M48 vpišite leto, za katerega delate M4 in na gumbu OBDELAVE
naredite Prenos v XML - M4 ZPIZ v parameter vpišete leto ter prenesete datoteko v aplikacijo M4 na ZPIZ
6. Pošiljanje obvestil po elektronski pošti

Izpis 644 je možno pošiljati tudi po elektronski pošti v pdf obliki. Delavec mora imeti vpisano elektronsko pošto
na osebi oz. na dodatnh podatkih osebe ter vpisano geslo na osn. podatkih delavca. Vpis gesla in elektronske pošte
veljata enako kot je urejeno za pošiljanje plačilne liste. Obdelavo za pošiljanje poročil za M4 delavcem izberete na
gumbu obdelave - Pošiljanje poročila M4 po mailu. Če je pdf dokument uspešno poslan, se na oknu M4 za
posamezno leto vpišejo oznake v kolono Poslan pdf.
Ponovitev pošiljanja je možna in sicer tako, da se oznaka Poslan pdf izbriše in ponovi pošiljanje z akcijo na
obdelavi. Obdelavo Brisanje oznake za poslan pdf M4 po mailu izberete na oknu Delavci - Seznam - gumb Obdelave.
Predhodno je potrebno s tipko insert na tem oknu označiti delavca, kateremu želimo brisati oznako.
5.5.3 Priprava podatkov za refundacijo
Priprava podatkov za prenos bruto urne postavke v šifrant delavcev za obraun nadomestil v breme ZZZS.
Na gumbu Obdelave z akcijo Prenos podatkov za refundacijo ZZZS prenesemo podatke iz obračunov plač za
določeno obdobje v to tabelo. Podatke se prenaša glede na izplačilo dohodkov.
Pri prenosu se odpre maska:

Leto: leto osnove za katero velja izračunana in prenešena osnova
Obračun od: vpišemo leto + mesec + izračun prvega obračuna iz katerega želimo prenesti podatke
Obračun do: vpišemo leto + mesec + izračun zadnjega obračuna do katerega želimo prenesti podatke
Valuta: domača valuta
Brišemo stare zapise?: označimo v primeru, da ponavljamo prenos podatkov za isto leto
Primer prenosa osnove za leto 2014, podatki dohodkov izplačanih za leto 2014. Osnova za leto 2014 se uporablja za
obračun nadomestil v letu 2015.
Na zavihku Osnovni podatki se podatke delavca lahko ročno popravi ali ročno doda, npr. za delavca, kateri je bil v
preteklem dohodninskem letu zaposlen v drugem podjetju.
Tako urejene podatke prenesemo z akcijo Prenos podatkov BUP ZZZS po delavcih v šifrant delavcev. Z oznako
Aktiven določimo, katerim delavcem se bodo podatki v šifrat delavcev prenesli, katerim ne. V primeru, da ima
delavec neprekinjeno bolniško in se mu za obračun nadomestila osnova ne spremeni, je potrebno pred prenosom
odstraniti kljukico Aktiven.
Trenutno je urejena kontrola prenosa glede na izbrano leto - torej osnovo iz leta 2014 (za obračun nadomesil v letu
2015) se v delavce lahko prenese tako, da imamo izbrano leto 2014.
V pomoč je tudi akcija za spreminjanje statusa Aktiven in sicer tako, da označimo vrstice - delavce katerim želimo
spremeniti oznako in z akcijo Spremeni status aktiven za izbrane spremenimo status. Tako lahko prenašamo
osnovo za nadomestlo v šifrant delavcev le izbrane delavce.
5.6 Šifranti za OD
Nekateri podatki, ki jih je mogoče že v naprej definirati ter so razmeroma enostavni, so vneseni v isto bazo pod
različnimi šifranti. Večina teh podatkov je že definiranih, vendar pa jih lahko kljub temu spreminjamo in poljubno
dodajamo, če nimajo sistemske funkcije.
STROŠKOVNA MESTA:
S podatki stroškovnih mest določimo organizacijo podjetja po kateri se zbirajo določeni stroški. Tudi pri obračunu
osebnih dohodkov se formira več takih izpisov. Tudi del uspešnosti delavcev se lahko določa po stroškovnih mestih.
Zato mora vsak delavec imeti ta podatek pravilno izpolnjen.
V nadaljevanju je tabela šifranta stroškovnih mest in opis posameznih podatkov, ki so potrebni za določitev
stroškovnega mesta.
SM Šifra stroškovnega mesta je določena v organizacijskih predpisih podjetja. Mora biti enolično izbrana.
Naziv Ime stroškovnega mesta smiselno določi dogajanje na tem mestu. Je obvezen podatek.
Tip SM Predvidena možnost uporabe pri obračunu plač. Na primer: delitev na proizvodna in neproizvodna
stroškovna mesta. Trenutno ni uporabljen podatek.
Zbir SM Predvidena možnost uporabe pri obračunu plač. Na primer: delitev stroškovnih mest v večje skupine -
poslovne funkcije. Trenutno podatek ni uporabljen.
Koeficient Ta podatek je uporabljen v formulah za izračun določenih šifer izplačil kot dodatna stimulacija, seveda,
za OD če se določeno podjetje tako odločili. Vrednost podatka se vnaša v odstotkih. 100 pomeni normalno -
pričakovano uspešnost določenega STRM.
Glej tudi poglavje 2 točke:

5.1 - Stroškovna mesta - seznam
5.2 - Stroškovna mesta - osnovni podatki
5.3 - Stroškovna mesta - klasifikacija
LESTVICE:
Nekateri podatki, ki jih paket rabi za obračun OD imajo tabelaričen značaj. Ti podatki so urejeni v lestvico. Ta tabela
vsebuje podatke lestvic, ki se trenutno rabijo. V primeru potrebe lahko lestvice poljubno spreminjamo.
Seznam omogoča hiter pregled podatkov lestvice, in vnos novih podatkov.
V lestvicah so določeni dodatki v procentih oz. zneskih, kateri so pomembni pri obračunu plač.
AKDOH07Stopnje dohodnine za tekoče davčno obdobje (potrebno letno ažurirati)
DDOBA Delovna doba (0,50% dodatka po 12 mesecih dosežene skupne delovne dobe)
OLJASPL Lestvica dodatne splošne olajšave (potrebno letno ažurirati)
DOP Lestvice so namenjene obračunu dopusta (s spremembo zakona je potrebno ažurirati podatke).
Dohodninski lestvici AKDOH07 in OLAJSPL se po 4.9.2012 prenašajo z nadgradnjo programa in so datumsko vodene.
V primeru sprememb je potrebno narediti nadgradnjo. Glede na datum izplačila na obračunu plače program poišče
datumsko veljavno lestvico.
Seznam:
Osnovni podatki:
Šifra Šifra je ključ zapisa v bazi. S krajšim tekstom, ki dovolj jasno nakazuje pomen vrstice lestvice, določimo
vsebino ključa. Šifra mora biti enolično določena. Že obstoječih šifer ne smemo popravljati ali brisati, ker
bi sicer izgubili povezavo v drugih bazah.
Naziv S tekstom opisana vsebina šifre.
Ime polja V ta polja vnesemo naslov posameznega polja za lestvico. V kolikor je naslov polja vnesen, pomeni, da je
1, 2, 3 ta podatek v lestvici aktiven.
Ime tekstSplošno polje za opis.

Pripravljene imamo kolone za vnos podatkov za obračun plač. Podatke vnašamo tako, da odpremo tretji zavihe Pod.
lestvice in z gumbom dodaj nov zapis vnašamo vrednosti po posameznih kolonah.
Podatki lestvice:
Zavihek Podatki lestvice služi za pregled, popravljanje in nove vnose lestvic.
Nekatere lestvice so vnesene po določitvi podjetja, druge pa so določene od zunanjih inštitucij. Vnos lestvice
opravljamo na zavihku Podatki lestvice glede na definicije na prejšnji strani. Vsaka mejna vrednost od - do ima
svojo vrstico. Pri vnosu moramo paziti, da se mejne vrednosti ne prekrijejo.
RAZREDI:
Osnovna razmerja posameznih plačilnih razredov, glede na prvi plačilni razred, so določena s številom točk ali
indeksnim razmerjem po posameznih razredih. Po sedaj veljavnih kolektivnih pogodbah je takih razredov 7. Razredi,
višji od 7, pa pomenijo razmerja plač individualnih pogodb. V konkretnem okolju je lahko število plačilnih razredov
tudi drugačno, odvisno od internih aktov posameznega podjetja.
V nadaljevanju so opisani posamezni podatki, ki jih je potrebno vnesti za določitev novega zapisa.
Razred Razred je zaporedna številka in hkrati tudi šifra podatka. Razredi morajo biti zaporedno izpolnjeni. Njih
brisanje ni dovoljeno.
Točke Število točk v nekem razredu pomeni dejansko razmerje glede na prvi razred. Vsak vnesen razred mora
imeti pravilno izpolnjeno tudi to polje, če ne, je tudi BOD tega razreda napačen.
Index 1 Index 1 je osnovni index za obračun plač. Predstavlja razmerje med izhodiščno plačo tarifnega razreda 1
in osnovno vrednostjo dela razreda 1. Do razreda 7 je določen v kolektivni pogodbi, ostali indeksi
razredov pa se določajo po individualnih pogodbah o zaposlitvi v podjetju.
Index 2 Index 2 in točke so namenjeni v glavnem za testiranja. Za obračun jih uporabljajo samo v izrednih izven
standardnih primerih.
Osn. PlačaBruto osnovna plača plačilnega razreda.
CENE PREVOZA NA DELO:

Če se odločimo, da si delo pri izračunu vračil potnih stroškov prihoda na delo poenostavili, moramo te podatke
natančno izpolniti za vse relacije prihodov delavcev na delo. S pomočjo teh podatkov, število delovnih dni delavca in
šifre relacije pri delu se izračun avtomatizira.
v nadaljevanju so opisani posamezni podatki, ki so potrebni za določitev relacij.
Naziv Vpišemo relacijo prihoda na delo ali komentar, ki nam pove kaj vrstica definira.
Dnevni Dnevni znesek vsebuje znesek povračila potnih stroškov prihoda na delo za en dan na tej relaciji.
znesek
Kilometrov Vnesemo skupno število kilometrov, določenih za relacijo.

Za obračun stroškov prevoza na delo se upošteva Dnevni znesek. Relacije s praznim popljem dnevnega
zneska pri obračunu plač niso prikazane. Obračun plač upošteva samo zneske vnešene v Dnevni
znesek in ne kilometrov. Kilometri se upoštevajo samo pri potnih nalogih.
Tip relacije Izberemo tip relacije: Prevoz na delo (velja za plače) ali Relacija (velja za potne naloge).
Aktiven S kljukico označimo, da je relacija aktivna.
BANKE:
Delavci lahko dobijo nakazilo plače na različne banke. Podatki vseh tako uporabljenih bank morajo biti predhodno
vneseni v tabeli. Partnerji preden jih vnesemo v šifrant bank. Za vsako banko so v tabeli Partnerji vsi potrebni
podatki za izpis nakazil na banko, plačilnih nalogov za nakazila,... . Vsaka poslovna banka - enota mora imeti
določeno eno banko za glavno banko poslovnega sistema.
V nadaljevanju so opisani posamezni podatki, ki so potrebni za določitev šifranta bank. Vnos bank je opisan v
poglavju II v točki 1.5 Vnos bank. Šifrant uporabljamo predvsem za poslovne partnerje, ki so banka.
Banka V polje banka vnesemo šifro banke iz partnerja. Šifro lahko prikličemo tudi z dvojnim klikom na
polje ali F9 in v tabeli Partnerji izberemo banko.
Naziv Ime banke ali naziv sistema bank.
Dodatni1, Polji nista v uporabi.

Dodatni2
Glavna Banka, Pri bankah, ki imajo tudi poslovne enote navedemo v tem polju šifro glavne banke. Pri bankah, ki
Naziv gl. enot nimajo, je ta šifra enaka številki banke. Ta podatek služi za tvorbo zbirnih zneskov za
banke nekatera poročila (Nalogi za vpis v HK, disketa,...) in izdelavo direktne odobritve (ukinjeno s
1.1.2012).
Bic BIC koda ali SWIFT koda je bančna identifikacijska koda, je univerzalna metoda identifikacije
finančnih institucij in služi olajšanju avtomatizacije procesiranja telekomunikacijsko izmenjanih
sporočil bančnih in finančnih institucij. Biti mora izpolnjena za izdelavo plačilnih nalogov.
DELOVNA MESTA:
V datoteki delovnih mest so shranjena vsa delovna mesta kot v kadrovskem razvidu delovnih mest (sistemizacija
delovnih mest v podjetju). Vsebina le te je odraz delovnega procesa v podjetju. Že vnesenih delovnih mest ne
brišemo. V primeru beneficiranih delovnih mest so ti podatki zelo pomembni.
Seznam:
Seznam omogoča pregled in vnos delovnih mest v šifrant delovnih mest. Na seznamu so prikazani tudi nekateri
osnovni podatki delovnih mest.
Osnovni podatki:
V nadaljevanju so opisani posamezni podatki, ki jih je potrebno vnesti za določitev novega delovnega mesta.
DM To polje je šifra zapisa delovnih mest. Biti mora enolično določena, za kar skrbi tudi kontrola v
programu.
Uporaba Delovnim mestom lahko določimo uporabnost. Možni so trije statusi: V razvoju - delovno mesto
še ni dokončano, Aktiven - delovno mesto je potrjeno za uporabo, Iz uporabe - delovno mesto
se ne uporablja več v poslovanju.
Naziv Naziv delovnega mesta definiramo v dveh poljih. Predstavlja opisni del informacije delovnega
mesta. Prvo polje naziva mora biti obvezno vneseno.
Sm (stroškovno S stroškovnim mestom določimo mesto (oddelek, delavnica,...), kjer se bo delo izvajalo.
mesto) Veljavnost tega podatka se preverja v tabeli STRM.
Em Enota mere za to delovno mesto. Pove v čem se meri opravljeno delo na tem delovnem mestu.
Trenutno je ta enota 'URA'.
Organizacijska Šifra enote organizacijske strukture. V podjetju je lahko organizacijska struktura drugačna od
Struktura stroškovne - običajno bolj podrobna. Podatki organizacijske strukture so določni v šifrantu
Organizacijska struktura.
Plačilni razred Plačilni razred je razred po katerem je obračunana dejanska plača. Je ena od možnosti
obračuna.
Tarifni razred Tarifni razred razporeja delovna mesta po splošni kolektivni pogodbi.
Faktor pogojev Delavci delajo na nekaterih delovnih mestih v posebnih pogojih. Po kolektivnih pogodbah tem
delavcem pripada še posebni dodatek za delo v takih pogojih. Odstotek dodatka od osnove OD
je odvisen od stopnje pogojev. Primer: če je odstotek 2%, bi morali v to polje vnesti 2.000.
Beneficirana doba V to polje vpišemo šifro beneficirane delovne dobe po uradni klasifikaciji. Če benefikacije ni,
ostane polje prazno.
Naziv beneficirane Naziv je poimenovanje beneficiranega delovnega mesta po klasifikaciji. Izpolni se ga, če je
dobe izpolnjeno polje 'šifra ben. dobe'.
Tip beneficirane Tip beneficirane delovne dobe pove koliko mesecev za leto je priznanih na tem delovnem
dobe mestu. Možne vrednosti so:
- 14 - Za 12 mesecev delovne dobe se prizna 14 mesecev pokojninske dobe
- 15 - Za 12 mesecev delovne dobe se prizna 15 mesecev pokojninske dobe
Vrsta Del Vrsta del je določena v obrazcih za prijavo delavca v delovno razmerje.
Poklic Ul Je šifrant poklicev, ki je določen po uradnem listu.
Strokovna Strokovna izobrazba je predvidena izobrazba za delovno mesto. Določena je iz šifrantu

Usposobljenost Strokovna izobrazba.
Poklic 1, 2, 3 V teh poljih so določeni vsi poklici , ki so predvideni - dopustni za delovno mesto.
Dodatni Pogoj1, 2, Polja dodatni pogoji določujejo še dodatna znanja in pogoje, ki naj bi jih delavec za zasedbo
3, 4 delovnega mesta imel.
Šifra zun. Vpišemo šifro delovnega mesta (javni zavodi).
Delovne Izkušnje Določi kakšne delovne izkušnje so predvidene za delovno mesto.
Letni Plan Letni plan služi za pravilno planiranje kadrovskih potreb.

Opombe Opis poljubnih podatkov.
PRISPEVKI IN DAVKI:
V oknu Prispevki in davki so podatki za stopnje prispevkov občine v kateri je sedež podjetja in vse občine iz katerih
so zaposleni delavci. Vzdržujejo se v Partnerjih. Pri Osnovah prispevkov je organizirana vsebina glede na predpise o
obračunu prispevkov iz OD in na OD, ter potrebe po knjiženju teh podatkov. Običajno so osnove prispevkov že
nastavljene tako, da zadovoljijo vse potrebe. Vsebina določi grupiranje osnov in stopenj za obračun prispevkov in
davkov ter za izpise za knjiženje le teh.
V nadaljevanju so opisani posamezni podatki, ki so potrebni za definiranje stopenj prispevkov in osnov prispevkov.
Občine:
Občine vnašamo v tabelo Poslovnih partnerjev. Za prikaz v seznamu občin za OD jim moramo v komercialnih
podatkih partnerja določiti da so Občine za OD.
Stopnje prispevkov:
Na zavihku Stopnje prispevkov so podatki za stopnje prispevkov za občino v kateri je sedež podjetja in vse občine
iz katerih so zaposleni delavci. Ker se šifre občin prikazujejo iz tabele Poslovnih partnerjev, morajo le te biti
predhodno vnesene. Prav tako se preverja veljavnost šifre prispevkov v tabeli prispevkov, zato mora biti tudi ta prej
urejena.
Prispevek Je ime oz. naziv prispevka, ki mora biti predhodno vpisan na strani Prispevki, za katerega vnašamo
podatke.
Velja Od - Vneseni datumi določajo veljavnost prispevka.

Do
Stopnja Pogoj za uspešen obračun OD so pravilni odstotki prispevkov in davkov. Le te vnašamo na tej strani.
Prispevkov, katerim prispevne stopnje so se med letom ukinile, ne brišemo, ampak vpišemo odstotek
prispevka 0.00.
Znesek Vnesemo znesek, ki je zakonsko predpisan, kadar se prispevek ne obračunava v %.
Postopek Vnesemo ime postopka, ki je v paketu predviden za izračun določenih davkov (dohodnina) in je
izveden glede na zakonsko predpisane postopke.
Polja Stopnja, Znesek, Postopek so povezana z izračunom na strani Prispevki. Glede na vrednost, ki
smo jo izbrali v Izračunu, se aktivirajo polja (Stopnja, Znesek, Postopek) v Stopnjah prispevkov.
Š1, Š2, Š3
Polja Š1, Š2, Š3, so sestavljena iz treh parov številk. Izpišejo se v plačilni nalog v polje 'Šifra'.
Definiran je po navodilih APP, odvisno od vrste (nakazila OD delavcem, prispevki, krediti, refundacije,
itd.) Vsebina tega polja za prispevke in davke je "08 38 ".
Žiro V tem polju je vpisan žiro ali transakcijski račun prejemnika plačila. Vnesen mora biti z vsemi
pripadajočimi znaki (črticami).
SK 1 (sklic), Vsebina polja je sestavljena iz dveh podatkov. Prvi dvomestni je določen v navodilih za izpolnjevanje
Sklic 2 plačilnih nalogov. Drugi tudi, vendar se vpisuje po potrebi. Izpiše se v polju 'Sklic na št. (odobr.)'
plačilnega naloga. Vsebina tega polja je '00'.
Prispevki/Osnove:
Osnova Je ime oz. naziv Osnove, ki mora biti predhodno vpisan na strani Osnove prispevkov, v
katerem vnašamo podatke.
Prispevek Je ime oz. naziv prispevka, ki mora biti predhodno vpisan na strani Prispevki, v katerem
vnašamo podatke.
Zadržani plačilni V tem polju določimo ali bo plačilni nalog zadržan na firmi ali gre naprej za plačilo. Vrednosti
nalogi sta: Da - ne gre v plačilo (ostane zadržan na firmi), Ne - gre v plačilo.
Velja Od - Do Vnesemo dobo veljavnosti prispevka / stopnje.
Konto, Proti konto Določimo konto na katerega naj bi se kontiral prispevek / osnova.
Je SM (stroškovno Stroškovno mesto označimo, če vodimo prispevke / osnove po stroškovnih mestih.

mesto)
B / D (breme / Določimo na katero stran bomo knjižili znesek v breme ali dobro glede na konto.
dobro)
Skupina Določimo skupino kontiranja (tekst v temeljnici) na katero naj bi se prispevek / osnova
navezovala.
Prispevki:
V dokumentu prispevki morajo biti morajo biti vpisani vsi prispevki in davki, ki jih moramo obračunati pri obdelavi
osebnih dohodkov. Brisanje prispevkov in davkov v bazi ni mogoče, lahko jih samo dodajamo.
Naziv Naziv prispevka je opisni del prispevka. Običajno je kar opis iz uradnih dokumentov ali okrajšava le
tega tako, da se lažje znajdemo iz uradnih objav sprememb in dopolnitev.
Zaporedna Številka prispevka je hkrati tudi šifra prispevka.
številka
SD V tem polju določimo način grupiranja prispevkov in davkov. Pove ali je prispevek sedežni ali
domicilni. Možne vrednosti so: Sedežni - so tisti, ki se določajo in kumulirajo po občini v kateri je
registriran sedež podjetja. Domicilni - pa se določajo in kumulirajo po občini stalnega bivališča
delavca.
Tip Polje Tip prispevkov določa osnovo za izračun prispevkov in davkov. Prispevki gredo lahko v breme
podjetja - na OD, ali v breme delavca, od bruto do neto, - iz OD.
Izračun V polju izračun določimo naslednje možnosti za izračune. Te so:

Stopnja - določimo procent za izračun - se koristi iz strani Stopnje prispevkov.
Znesek
Postopek - uporabljamo ga pri dohodnini
Prenos iz - pod določenimi pogoji se izračunajo ne shranjeni podatki v bazi. Iz tabele PAY_TAB
vzamemo polje, ki gre v kartico prispevkov in zneskov. Vrednosti so že izračunane, sem jih samo
prenesemo.
Ime osnove, Te dve polji izpolnimo, če smo izbrali za izračun Prenos iz. V polje Ime osnove vnesemo formulo
Ime zneska osnove za izračun. V polje Ime zneska pa vnesemo formulo zneska za izračun.
Dan izplačila Vrednost, vnesena v polje se nanaša na vrednosti, ki so vnesene v obračunu plač v polje Dan1,2,3
in določajo dan datuma za plačilne naloge prispevkov in davkov.
Osnove prispevkov:
Šifra Šifra je zaporedna številka osnove. Mora biti enolično določena. Že vnesenih šifer osnov ni
dovoljeno spreminjati in ne brisati.
Grupa Grupa določa grupiranje osnov in prispevkov za izpise prispevkov po teh grupah. Določene so glede
na zahteve obračuna in potrebe pri knjiženju.
Naziv grupe Opisni del grupe prispevkov. Naziv se uporablja v poročilih.
Grupa Z grupo plačilnih nalogov določimo grupiranje osnov za izpise prispevkov glede na veljavne predpise
Plačilnih in naše potrebe. Ta podatek združuje šifre izplačil v nižje skupine kot polje grupa osnov. Po teh
nalogov skupinah se tvori tudi poročilo plačilnih nalogov za prispevke.
Naziv Grupe Opisni del grupe plačilnih nalogov. Je smiselno določeno ime vrste dela, ki se sešteva v osnovo.
Plačilnih
nalogov
Delni plačilni Delni plačilni nalog določuje ali se zneski osnov z isto šifro plačilnega naloga seštevajo ali ne. Ne
nalog pomeni da se zneski seštevajo in skupno knjižijo na plačilni nalog, Da pa da se zneski ne seštevajo.
Šifra Šifre plačilnih nalogov so zakonsko določeni. V polje vnesemo tako šifro, ki po zakonu pripada
plačilnega določeni osnovi.
naloga
Dan izplačila Vrednost, vnesena v polje se nanaša na vrednosti, ki so vnesene v obračunu plač v polje Dan1,2,3.
Koda namena Vpišemo kodo namena, katera pripada vrsti prispevka oziroma davka. Pomembna je pri izdelavi
plačilnih nalogov in plačevanju z UPN nalogom, kateri je stopil v veljavo z dnem 02.11.2010.Kodo
namena lahko izberemo iz šifranta, kateri se nahaja na oknu Splošni šifranti. (Računovodstvo -
finančno računovodstvo - šifranti - splošni šifranti). Glej tudi točko 1.9.
Ime osnove v Ime osnove v tabeli je formula po kateri se seštevajo zneski določeni v formuli.
tabeli
Kontiranje bruto zneska:
Konto, Proti konto Določimo konto na katerega naj bi se kontiral bruto znesek.
Je SM (stroškovno mesto)Stroškovno mesto označimo, če vodimo bruto osebne dohodke po stroškovnih mestih.
B / D (breme / dobro) Določimo na katero stran bomo knjižili znesek v breme ali dobro glede na konto.
Skupina Določimo skupino kontiranja na katero naj bi se osnova navezovala.
Kontiranje neto zneska:
Konto, Proti konto Določimo konto na katerega naj bi se kontiral neto znesek.
Je SM (stroškovno mesto)Stroškovno mesto označimo če vodimo neto osebne dohodke po stroškovnih mestih.
B / D (breme / dobro) Določimo na katero stran bomo knjižili znesek v breme ali dobro glede na konto.
Skupina Določimo skupino kontiranja na katero naj bi se osnova navezovala.
Samp pris. Kontiranje samo prispevkov (brez osnove).
Pravilnost vsebine te tabele je zelo pomembna za uspešno delovanje celotnega obračuna plač. Tu so definirane vse
možne šifre predvidene za mesečni vnos in vse ostale postavke s postopki (formulami ) za izračun posameznih šifer
izplačil OD. V tej tabeli se dejansko odraža model obračuna konkretnega podjetja. Formule so del programa in se
vključijo glede na izbrane pogoje v obračun vsakokrat, ko le tega izvajamo, take kot so tisti trenutek. To pomeni, da
ob spremembi katerekoli od vrstic v modelu obračuna, ni potrebno ponovno prevajanje. Za vnos in vzdrževanje glej
tudi delo s tabelami in maskami. Vzdrževanje modela obračuna plač.
SEZNAM:
Služi za pregled in iskanje. Na seznamu so prikazani glavni podatki modelov obračuna, ki ustrezajo kriterijem na
zgornjem delu seznama: Model - vrsta modela, Varianta - izberemo varianto, ki jo potrebujemo, Podjetje - izberemo
podjetje za katero želimo prikaz realnega modela obračuna, Tip - Po osvežitvi tabele se prikažejo vse vrstice, ki
ustrezajo izboru. Če so ostala polja prazna, to pomeni da se po tistih kriterijih ne izločajo vrstice.
OSNOVNI PODATKI:
V tabeli Osnovni podatki so opisani posamezni podatki , ki jih je potrebno vnesti za definicijo posamezne šifre
plačila.
Blok Blok določa zaporedje skupin formul za izvajanje obračuna. Formule morajo biti v istem bloku
neodvisne.
Nivo Nivo formul. Izbiramo lahko med: Namenske (po podjetju), Standardne (zakonske) ali Star
sistem.
Tipi Tipi ur zaradi sumiranja posameznih vrst ur.
Naziv Je ime izplačila, kumulativne vrstice, pomožne vrstice, itd. Pomensko opišemo vsebino vrstice.
Naziv Plačilna Je ime izplačila, ki bo prikazano na plačilni listi.

lista
Ime v tabeli Je ime polja v tabeli v tabeli, kjer se ta vrednost shrani.
Model Model je skupina formul, ki se določuje v določenem sklopu (STD - srandardni model obračun
plač, REG - standardni model obračuna regresa,...).
Podjetje To polje izpolnimo samo kadar je določena vrstica v modelu pripravljena izrecno za določeno
podjetje. V polje vnesemo šifro podjetja.
Varianta To polje izpolnimo samo kadar je določena vrstica v modelu specifično pripravljena za določeno
skupino uporabnikov. V polje vnesemo dogovorjeno oznako variante.
Varianta B - obračun božičnice, 13. plače; posebnost je ta, da je potrebno zaradi načina
obračuna, torej drugi del plače Prispevek za obračun dohodnine prestaviti način obračuna na
Prenos iz (Plače - Šifranti - Prispevki/Davki - Prispevki) Dohodnina se obračuna v skladu s
4.odstavkom 127. člena ZDoh-2 - ugotovi se višina mesečnega dohodka in pri zadnjem izplačilu
se naredi poračun že plačane dohodnine.
Enota V polje enote vpišemo enoto mere za to šifro izplačila. Vsebina tega podatka je informativne
narave. Možne vrednosti so naslednje:
- EUR - podatek je vnesen v evrih
- URA - podatek je vnesen v urah
- MIN - podatek je vnesen v minutah
- TOČKE - vrednost podatka je v točkah (točke razreda)
- % - dodatki se določajo tudi v odstotkih
- FAKTOR - podatek za korekcije (korekcija norme 0.97)
Zaokroženo Pri vsaki šifri izplačila moramo določiti tudi natančnost podatka.
Tip Kumuliranja V tipu kumuliranja določimo način kumuliranja podatkov. Veljavni tipi kumuliranja so naslednji:
- Ni
- Vsota
- Povprečje
- Povprečje / Vsi
- Min
- Max
Minimalna in V minimalni in maksimalni vrednosti določimo spodnjo in zgornjo mejo vrednost podatka, ki ga
Maximalna lahko vnašamo. Pri negativni vrednosti meje, je potrebno vnesti znak '-'. Tako, je že med vnosom
Vrednost preprečen vnos zelo odstopajočih vrednosti, ki ni nujno, da so napačne. Če niso, je potrebno to
mejo v formulah popraviti.
Uporabniška Je zunanja uporabnikova šifra formule.

šifra
Zaporedje vnosa Zaželen vrstni red prikazanih vrstic za vnos podatkov, določimo s tem podatkom.
Formula V vrsticah, kjer se vsebina izračuna s pomočjo predhodnih podatkov tabele ali podatkov v ostalih
tabelah paketa, moramo to predpisati s formulo v tem polju. Formulo sestavimo po pravilih
programskega jezika, tako da pridemo do želenega rezultata.
Opombe Vnesemo poljuben opis oziroma tekst.

PODATKI ZA PLAČILNO LISTO:
Zaporedna številka izpisa Zaporedna številka izpisa določa vrstni red izpisa modela obračuna na plačilni
listi.
Formula za izpis na PL - Ure, V ta polja vnesemo formule, ki izračunajo vrednosti za izpis v kolone plačilne
BUP, Znesek liste. Če je polje prazno ga tudi na plačilni listi ne vidimo.
Pogoj za izpis V to polje vnesemo formulo, ki določuje dodaten pogoj da se bodo zgoraj
navedene formule izpisale.
Lastnosti za izpis polja Polje lastnosti za izpis polja določuje dodatne lastnosti oz. pravila za izpis
(Npr.:debelejši tisk).
Splošno 1, 2, 3, 4 So namenjena za posebne obrazce. Uporabljamo jih s pravili generiranja teh

obrazcev.
SESTAVA PLAČILNE LISTE:

Prikaz plačilne liste glede na model.
KONTIRAJE:
Kontiranje posameznega polja.
Nekateri podatki, ki veljajo za modul Plače in jih je mogoče že v naprej definirati ter so razmeroma enostavni, so
vneseni v enostavna okna. Večina teh podatkov je že definiranih, vendar jih kljub temu lahko spreminjamo ali
poljubno dodajamo. Podatki posameznega šifranta so opisani pri tistih podatkih, kjer običajno nastopajo.
Organizacijska struktura
V podjetju je lahko organizacijska struktura drugačna od stroškovne - običajno bolj podrobna. Šifrantu določimo
naslednja podatka: Org. str. (organizacijsko strukturo) - vnesemo neko interno šifro za določitev ključa in Naziv -
kratek opis šifre-ključa.
Tipi posojil
V šifrantu Tipi posojil razvrstimo plačila po skupinah. Določimo mu naslednje podatke: Šifra - vnesemo poljubno
številko, Naziv - kratek opis oz. ime posojila, Konto - v to polje vpišemo konto za knjiženje, Je Sm - določimo ali se
vodi po stroškovnih mestih, Bd - določimo ali gre v breme/dobro, Skup - izberemo skupino kontiranja, Pkonto -
vnesemo proti konto, Pje Sm - določimo proti stroškovno mesto, Pbd - določimo ali gre v breme/dobro glede na
proti konto, Pskup - izberemo proti skupino kontiranja.
REK dod. podatki - pri pribitkih izberemo vrsto dodatka glede na poročanje v REK obrazcu
Načini izplačila OD Šifrant vsebuje možnosti za izplačilo plače. Določimo mu naslednja podatka: Šifra -
vnesemo poljubno številko in Naziv - kratek opis naziva.
Vrste dohodkov - dohodnina
Je vrsta prejemka, ki so določeni v navodilih za izdajo dohodnine. V šifrantu določimo
naslednja podatka: Šifra - vnesemo poljubno številko in Naziv - kratek opis naziva.
Skupine kontiranja Šifrant skupine kontiranja določujejo skupine za razvrščanje določenih stroškov in dajatev.
Določimo mu naslednja podatka: Šifra - vnesemo poljubno številko in Naziv - kratek opis
skupine kontiranja.
Delovna razmerja Šifrant Delovna razmerja vsebuje vsa delovna razmerja potrebna za podjetje. Določujeta
ga naslednja dva podatka: Tip DR - vnesemo poljuno številko in Naziv - kratek opis
delovnega razmerja.
Strokovna izobrazba Šifrant Strokovna izobrazba vsebuje vrste strokovnih izobrazb. Določimo mu naslednja
podatka: Šifra - vnesemo poljubno številko in Naziv - kratek opis strokovne izobrazbe.
Šolska izobrazba Šifrant Šolska izobrazba vsebuje vrste šolskih izobrazb. Določimo mu naslednja podatka:
Šifra - vnesemo poljubno številko in Naziv - kratek opis šolske izobrazbe.
Dokončana šola Šifrant Dokončana šola vsebuje vrste šol. Določimo mu naslednja podatka: Šola - vnesemo
poljubno številko in Naziv - kratek opis oziroma ime Šole.
Poklici po U.L. Šifrant Poklici po Ul. vsebuje vrste poklicev. Določimo mu naslednja podatka: Šifra -
(Uradnem listu) vnesemo poljubno štirimestno številko in Naziv - kratek opis oziroma ime poklica.
Poklici po D.D. Šifrant Poklici po DD vsebuje vrste poklicev. Določimo mu naslednja podatka: Šifra -
(Družbenem dgovoru) vnesemo poljubno petmestno številko in Naziv - kratek opis oziroma ime poklica.
Dodatni pogoji Šifrant Dodatni pogoji vsebuje različne vrste dodatnih znanj in pridobitev. Določimo mu
naslednja podatka: Šifra - vnesemo poljubno številko in Naziv - kratek opis oziroma ime
dodatnega pogoja.
Delovne izkušnje Šifrant Delovne izkušnje vsebuje različne vrste delovnih izkušenj. Določimo mu naslednja
podatka: Šifra - vnesemo poljubno številko in Naziv - kratek opis delovne izkušnje.
Vrste del Šifrant Vrste del vsebuje različna dela. Določimo mu naslednja podatka: Šifra - vnesemo
poljubno številko in Naziv - kratek opis vrste dela.
5.9.1 Postopek za obračun podjemne pogodbe
Podjemno pogodbo obračunamo v modelu PGD.
Osebe morajo biti vnešene kot delavci s statusom Delovnega razmerja - zunanji sodelavci.
• v obračun prenesemo delavce s statusom 9
• v šifro 383 vnesemo neto znesek pogodbenega dela
Plačilne naloge izdelamo z akcijami na obračunu:
• Prenesi prispevke v plačilne naloge
• Prenesi plače v plačilne naloge po delavcih (nakazilo delavcu)

REK obrazec izdelate z akcijo - Prenos v XML - iRek-2 PGD.
5.9.2 Postopek za obračun poslovodenja za poslovodno osebo
- ZAVAROVALNA PODLAGA 040

- poslovodna oseba zavarovana po drugi osnovi
Za obračun poslovodenja potrebujemo model SJZ. Od vrste zavarovanja je odvisen obračun davkov in prispevkov za poslovodno osebo.
Osebe morajo biti vnešene kot delavci s statusom Delovnega razmerja - zunanji sodelavci.
1. Vnos obračuna poslovodenja

- odpre se nov obračun model SJZ
- prenese se delavce, kateri imajo status zunanji sodelavci
- na vnos podatkov vpišemo bruto znesek poslovodenja in sicer:

v šifro 390 tisti dohodek kateri je obdavčen po dohodninski lesvtici in se upoštevajo tudi dohodninske olajšave,
v šifro 389 vpišemo bruto znesek poslovodenja, kateri je obdavčen po splošni 25% stopnji dohodnine in 6% prispevkov za PIZ.
Akcija za izdelavo xml datoteke za oddajo REK obrazca na e-davke se nahaja na Obdelavah na oknu Plače – Obračuni.
Izberemo ustrezno akcijo glede na vrsto poslovodenja.
Opis akcije lahko preberete s klikom na vprašaj.
5.9.3 Postopek za vnos novega delavca
1. OSEBA:
Najprej je potrebno dodati osebo, da dobimo novo matično številko, katera je osnova za vse nadaljnje delo.
Izberemo na ikoni dodajanje zapisa, program nam ponudi naslednjo matično številko. Dopolniti je potrebno polja,
katera so na oknu označena z rdečo zvezdico. Ostale podatke izpolnimo, v kolikor jih želimo voditi v programu.
Če želimo voditi osebe v kadrovski evidenci, označimo s kljukico na polju Kadrovska evidenca.
Na osebi je potrebno dodati še osebni račun na zavihku Računi. Vpisati je potrebno IBAN obliko računa, banko
katera je odprta v Šifrantu bank ter procent nakazila na izbran račun. V primeru, da se plača z materialnimi stroški
plačuje na dva ali več računov delavcev, je potrebno vpisati delež nakazila na posamezne račune v kolono Procent
OD. Maksimalen znesek procenta je 100.
Nato je potrebno vpisati osebo v šifrant delavcev.
2. DELAVCI:
V šifrantu delavci gremo na ikono dodajanje zapisa, odpre sem nam okno Osnovni podatki delavca. Z dvoklikom na
polju matična številka iz šifranta oseb izberemo ustrezno matično številko, dopolnimo podatke kateri so označeni z
rdečo zvezdico in vpišemo.
Ta delavec je zapisan v treh evidencah; v osebah, v delavcih in v kadrovski evidenci. Podatke po posameznih
šifrantih je potrebno dopolniti zaradi lastnih evidenc.
Na drugem zavihku Dodatni podatki vpišemo podatke o predhodni delovni dobi (do vstopa v podjetje), podatke o
obveznih urah na dan, osnovo za boleznino in nego, kategorijo invalida v primeru, da je delavec invalid, dodatno
splošno oljašavo, če delavec želi da se pri plači obračuna dodatna splošna olajšava,...
Na zaviku Dodatni kadrovski podatki se vnesejo podatki o bruto plači oz. Bruto urni postavki.
Na zavihku Odbitki/Pribitki se vnašajo materialni stroški kateri pripadajo delavcu, oz. Krediti ali ostali odbitki, katere
podjetje v imenu delavca v breme plače nakazuje bankam, kreditodajalcem, ...
Tudi na tej maski velja, da je obvezen vnos podtkov tistih, kateri so označeni z rdečo zvezdico.
5.9.4 Akontacija plače in poračun plače
Navodila vnosa podatkov za obračun akontacije in poračuna plače:
1. odprete obračun STD, izračun 2

- v šifro 34 Akontacija plače vnesete bruto znesek akontacije
- od tega zneseka se plačajo prispevki in dohodnina
- glede na to kdaj boste obračunavali odbitke in pribitke to označite na osnovnih podatkih
2. Redni obračun plače z urami v mesecu - obračun STD, izračun 1

- vnesete redne ure
- v šifro 386 Akontacija plače - 1. del vpišete bruto znesek izplačane akontacije v negativnem znesku
- v šifro 384 Akontacija plače - neto 1 - vpišete izplačano bruto akontacijo zmanjšano za prispevke (v
pomoč vam je namenski izpis)
- v šifro 385 Akontacija plače - plačana dohodnina - vpišete plačano akontacijo dohodnine plačane pri
obračunu akontacije
V pomoč pri poračunu plače je potrebno nastaviti še izpis – navadno namenski.
POMEMBNO:
Pri izračunavanju plače z akontacijo je pomembno, da:
• ni poračun plače manjši od akontacije

• delavcem, katerim izplačujemo plačo v breme drugih ZPIZ-a ali ZZZS ne akontiramo tega dela plače ampak
le del rednega dela
• pri akontaciji in poračunu plače NE upoštevamo dodatne splošne olajšave z nizkimi dohodki
• višina akontacije ne sme biti večja od rednega obračuna plače
PREDLOG:
Višina akontacije je lahko do višine zneska 70% rednega dela (pri poračunu boleznin je lahko izračun plače
negativen zaradi preveč izplačane akontacije).
SISTEMSKI PODATKI IN NASTAVITVE
VI. SISTEMSKI PODATKI

1. IZBIRA PODJETJA
1.1 Novo leto (izbira leta)
2. IZPISI
2.1 Izpisi - nastavitev osnovnih podatkov
2.2 Izpisi - nastavitev argumentov izpisa
2.3 Izpisi - argumenti izpisov
2.4 Izpisi - Legenda grup v izpisih
2.5 Grupe - sort po grupi naraščajoče
2.6 Izpisi - pošiljanje po eMAIL
2.6.1 Izpisi - pošiljanje po eMAIL - nastavitve
3. SPOROČILA
3.1 Sporočila - seznam
3.2 Sporočila - pregled
3.3 Sporočila - pošiljanje
3.4 DMS Upravljanje z dokumenti
3.4.1 DMS potrjevanje dokumentov (nov MODUL)
3.5 Skeniranje dokumentov, nastavitve
4. SKUPNI ŠIFRANTI
4.1 Tečajne liste
4.2 Obračunske skupine
4.2.1 Postopek za odpiranje novega obračunskega obdobja
4.2.2 Postopek za obračun materialnega poslovanja
4.2.3 Postopek za obračun proizvodnje
4.2.4 Trgovska knjiga - obračun
4.3 Vrste dokumentov - nastavitve
4.3.1 ACC - Računovodski dokumenti
4.3.2 MRP - Materialno poslovanje, nabava, prodaja
4.3.3 OSN - Osnovna sredstva
4.3.4 BLG - Blagajna
4.3.5 OBR - Obresti
4.3.6 RAZ - Razni dokumenti
4.3.7 Veze in zapiranja dokumentov
4.3.8 VD - Zgodovina sprememb
4.4 VD - Osnovni podatki
4.5 VD - Uporaba
4.6 VD - Detaljni podatki
4.7 Prevodi
4.8 Šifranti dodatnih podatkov (dokumentov, partnerjev,..)
4.9 Šifrant GS1 - Logistika
4.10 Šifrant pošt
5. OBDELAVE
5.1 Preplaniranje artiklov
5.2 Kont. inventura - razporejanje artiklov
5.3 Uvoz - izvoz datotek
5.3.1 Uvoz - Izvoz datotek - Prejeta E-pošta
5.3.2 Uvoz - Izvoz datotek - Izhodni E-dokumenti
6. KONFIGURACIJA
6.1 Prikaz XML datotek
7. ZAŠČITE IN DOVOLJENJA
7.1 Uporabniki - seznam
7.1.1 Uporabnik - urejanje
7.2 Klasifikacija - vloge
7.3 Menuji
7.4 Objekti - skeniranje
7.5 Avtorizacijska pravila
7.6 Struktura in delovanje
8. SEZNAM DOGODKOV
9. UPORABNIŠKE NASTAVITVE
10. OKNA
11. DOKUMENTACIJA GoSoft
12. EVIDENCA PRISOTNOSTI
13. PRIPONKE IN POVEZAVE
14. SQL Administrator
SISTEMSKI PODATKI
Preden začnemo z uporabo programskega paketa GoSoft, je potrebno določiti nekatere podatke, ki so specifični za
vsako podjetje. Osnovne nastavitve opravi pooblaščena oseba (skrbnik sistema), kasneje pa lahko parametre
spreminjajo tudi uporabniki sami. Ti podatki obsegajo:
Določanje uporabnikov in njihovih gesel.
Določitev nekaterih sistemskih podatkov (dovoljenja za uporabo posameznih programov ipd.).
Določitev podjetja - uporabnika.
Nastavitve (dokumentov, obdobij, kontiranja, izpisov, ...).
Nastavitve skupnih šifrantov, ki veljajo za vse module.
Nastavitve sistema (način delovanja programov).
1. IZBIRA PODJETJA IN LETA
Program omogoča uporabo za več pravnih oseb. Vsi podatki, ki so vezani na poslovanje (računi, promet zalog,
računovodski dokumenti, plače ...) so vezani na posamezno podjetje, osnovne baze in šifranti pa so skupni (artikli,
poslovni partnerji, načini plačil, dobave .....). Podatki o nazivu podjetja se izpišejo na vseh poročilih in v glavi
glavnega ekrana. Podjetje se izbira na meniju Sistem – Izbira podjetja.
V maski so naslednji podatki:
Šifra To je šifra podjetja, ki jo določi prodajalec paketa.

Naziv Ime podjetja, ki se izpiše v glavi glavnega ekrana.
podjetja
Leto Za katero obračunsko obdobje bomo uporabljali program. Predvsem je leto pomembno za privzete
podatke pri vnosu.
Novo podjetje lahko dodaja samo pooblačene osebe podjetja GOinfo. Podjetja se dodajajo in nastavlja na tabeli
'Uporabniške nastavitve' zavihek Podjetja, opis glej točko 9.
Glej tudi:
Novo leto-nastavitve
1.1 Novo leto - nastavitve
Vsako novo leto je potrebno napraviti in preveriti določene nastavitve sistema.
Zamenjava tekočega leta:

Sistem / Izbira podjetja
Leto: za katero obračunsko obdobje bomo uporabljali program. Predvsem je leto pomembno za privzete podatke pri
vnosu.
Podjetja se nastavlja na tabeli 'Uporabniške nastavitve', opis glej točko 9.
Dokumenti - nastavitve:
Vrst dokumentov (Sistem / Skupni šifranti / Vrste dokumentov)
=> Izberete Modul v katerega so vključeni dokumenti npr. Računovodstvo, Materialno,..
Dokumenti, ki imajo kljukico, da so Uporabljeni jim popravite datum uporabe DO npr. 2020.
Obračunska obdobja:
Obračunske skupine (Sistem / Skupni šifranti / Obračunske skupine)
=> Za odprtje obdobja odprete novo obračunsko obdobje (najbolj pogosto po mesecih od 01.01.11 do 31.01.11 za
Materialno ter leto za Računovodstvo), ter na Obdelavah poženemo akcijo Odpri obdobje knjiženja. Enako velja za
vse Obračunske skupine.
Pri obračunski skupini:
- Računovodstvo je potrebno paziti na Model KP (kontnega plana) in Leto otv (leto prehoda v GoSoft oz. leto
2007-glej predhodno odprto obdobje), ki morata biti obvezno enaka kot prehodno leto.
- Blagajni pa je potrebno paziti, da vpišemo Leto otv. Model KP (leto prehoda v GoSoft oz. leto 2007-glej
predhodno odprto obdobje) pa ni potrebno izbrati, ker je vodilen tisti iz Računovodstva!
Nastavitve: podjetja in leta: IZBIRA PODJETJA in LETA.
2. IZPISI - nastavitve
Pri uporabi programskega paketa so zelo važna tudi poročila (izpisi), ki jih lahko izpišemo preko tiskalnika na papir,
lahko jih gledamo na ekranu ali spravimo v obliki datoteke na disk. Za vsak modul lahko preko gumba Izpisi -
pregledi v opravilni vrstici, ali preko menija Zapisi oz. s tipko F11 pregledamo vsa možna poročila za ta modul,
kjer izberemo eno ali več poročil, katera želimo izpisati. Kadar je potrebno določiti podatke za izpis (ident za izpis
kosovnice, številko naročilnice, pregled do določenega datuma, ...), se najprej odpre maska (pred program) za vnos
podatkov, s katerimi določimo parametre, za katere želimo imeti izpis (ni potrebno določiti vseh vhodnih
podatkov). Tabelo izpisov dobimo na dveh menijih:
Sistem - Izpisi (namenjeno splošnim izpisom za vse uporabnike; tukaj so prikazani izpisi, ki imajo grupo X),
Sistem – Razvoj – Izpisi (namenjeno skrbniku. Prikazani so vsi izpisi, omogočeno je spreminjanje nastavitev
izpisov).
V nadaljevanju je opisan meni Sistem - razvoj - izpisi. Prva opcija omogoča samo iskanje izpisov po številki ali
nazivu in izpis ustreznega izpisa.
Seznam:
Ko izberemo poročila, pritisnemo na gumb 'Tiskaj' (ali 'Preglej'), ko se odločimo za tiskane se na ekranu se prikaže
maska 'Nastavitev strani poročila'. Tu določimo obseg strani (vse, samo trenutno stran ali pa določimo od strani do
strani), robove strani (zgoraj, spodaj, levo, desno), število kopij, kvaliteto izpisa, usmerjenost (lego) poročila
(pokončno, ležeče), izbor strani (vse, parne, neparne številke strani), kopije lahko zbiramo, izpis je lahko tudi v
barvah (barvni printer), lahko pa jih spravimo v datoteko. Na tej maski izberemo tudi tiskalnik, ki je lahko direktno
priključen na naš računalnik ali pa na mrežo. Tiskalnik mora biti pripravljen za tiskanje (vstavljen ustrezen papir in
vklopljen tiskalnik - ON LINE). Ko generator zaključi z delom (na ekranu se prikaže seznam poročil), lahko (če tudi
tiskalnik še izpisuje poročilo) nadaljujemo z delom.
Seznam je razdeljen na glavo in postavke. V glavi definiramo zahteve za iskanje poročil po kriterijih. Ti kriteriji
(polja) so:
Številka Številka posameznega poročila (številka izpisa). Sme biti sestavljena le iz numeričnih znakov (ne sme
vsebovati črk in drugih znakov) in se ne sme podvajati.
Naziv Naziv poročila, tekstovno polje za vnos imena poročila. Tudi nazivi poročil se ne smejo podvajati.
Vsako poročilo mora imeti svoj naziv.
Modul Določamo v katerem modulu programskega paketa želimo iskati posamezno poročilo. Poročilo se lahko
nahaja v naslednjih modulih : v finančnem (ACC), materialnem (MRP), modulu za osebne dohodke
(PAY), ali v modulu osnovnih sredstev (OSN).
Grupa Iskanje po grupi izpisov. Glej tudi točko 2.1.4 - Izpisi-legenda grup v izpisih in seznam grup s
pripadajočimi maskami v točki 2.1.5 - Grupe-sort po grupi naraščajoče.
Objekt Filtriranje po naslednjih poljih, ki tvorijo vsebino izpisa: Datawin (standardni izpisi), Report v bazi
(namenski .srd izpisi), Kontrolni objekt (komercialni izpisi dokumentov), opis izpisa.
Namenska Poročila izdelana posebno po naročilu posameznega podjetja (uporabnika) za posebne namene (report
poročila za firmo). Za iskanje poročil imamo tri možnosti nastavitve tega kriterija; če je okence prazno bomo
iskali vsa standardna poročila, če je okence odkljukano, bomo iskali le namenska poročila, če pa je
okence odkljukano s sivkasto barvo bomo iskali vsa poročila (namenska in standardna).
Aktivni Če je to okence aktivno (odkljukano) bomo izbirali samo med poročili, ki so v aktivni uporabi. Če pa je
okence neaktivno (ni odkljukano) bomo iskali med vsemi poročili, tako med aktivnimi, kot tudi med
poročili, ki so iz uporabe in poročili, ki so šele v razvoju.
Postavke na seznamu so enake kot polja v glavi. V tabeli postavk so dodana še polja, kdo je nazadnje uporabljal
določen izpis in kdaj (datum in uro).
2.1 Izpisi - nastavitev osnovnih podatkov
Zavihek Osnovni podatki je namenjen podrobnejšemu pregledu že obstoječih poročil, popravkov poročil in za vnos
novih poročil. S podatki upravljajo skrbniki.
Izpolniti je potrebno naslednje podatke:
Izpis št.: številka posameznega poročila (številka reporta). Sme biti sestavljena le iz numeričnih znakov (ne
sme vsebovati črk in drugih znakov). Je obvezni podatek. Številka novih namenskih izpisov (izpisov
namenjenih za prenos) naj bo večja od 5000.
Modul Določimo v katerem modulu programskega paketa bo posamezno poročilo. Poročilo se lahko nahaja v
vseh modulih (<Vsi>), v finančnem (ACC), v materialnem modulu (MRP), v modulu osebni dohodki
(PAY) in modulu osnovnih sredstev (OSN).
Namenski Ime firme, za katero je bilo poročilo (report) narejeno. Namensko poročilo se ne prenaša z novimi
popravki programa, ampak ostane nespremenjeno (ga ne povozi).
Uporaba Določimo status uporabe poročila. Poročilo je lahko Aktivno, V razvoju ali Iz uporabe. Če je poročilo
aktivno pomeni, da je trenutno na voljo za uporabo, če je v razvoju pomeni, da poročilo še izdelujemo
(oblika poročila, postave na poročilu, ...), če pa je poročilo iz uporabe, ga ne moremo več koristiti
(zastarelo, neveljavno,...).
Naziv Naziv poročila, tekstovno polje za vnos imena poročila, katero se ne sme podvajati.
Prikaz Ime za prikaz v izpisovalnih seznamih.
Grupe Natančnejši opis lokacije poročila. Določimo v kateri grupi se bo nahajal določen izpis. Posamezen izpis
je lahko vezan v okviru enega modula na več oken (ekranov). Ko naštevamo grupe, kjer naj bo
določen izpis jih ločimo z podpičjem (;).Npr. MDK-RA1; MDK-RA2; to pomeni, da je ta izpis vezan na
materialno poslovanje, v grupi MDK (komercialni dokumenti) in sicer na dokument RA1 in dokument
RA2. Seznam mask s pripadajočimi grupami se nahaja na: Izpisi-legenda grup v izpisih in seznam
grup s pripadajočimi maskami na: Grupe-sort po grupi naraščajoče.
Skupina V katero skupino spada izpis.
Zap Zaporedna številka v izpisovalnem seznamu (določamo vrstni red).
Generiranje Način generiranja izpisa (tu lahko forsiramo način, privzeto je AUTO).
Datawin Je ime izpisa, kot se nahaja v programu (oz. objekt v bazi katerega kodo uporablja izpis pri izvedbi).
Za države Nastavitev za katere jezikovne različice je izpis uporaben. V stikalu Dom_drzava je vpisana šifra
države. Glede na vpisano šifro države iz stikala se na seznamu izpisov prikažejo tisti izpisi, kateri
imajo vpisano enako šifro države na osnovnih podatkih izpisa v polju Za države.
V primeru, da v polju Za države ni vpisana nobena šifra, se izpis prikaže za vse države, ne glede na
prej omenjeno stikalo.
Kontrolni
objekt
Je ime kontrolnega objekta.
Okno (w_report_dok); okno za definicijo dokumenta.
Report v Določene (namenske) izpise imamo lahko shranjene na svojem računalniku (serverju). Take izpise
bazi vključimo na določen izpis tako, da vpišemo report v bazi - definiramo (poiščemo) datoteko, kjer se
nahaja izpis in ga odpremo. Ob vpisu določenega (izbranega) izpisa, se polje aktivira (kljukica) ter
nam prikaže ime izpisa. Ob tem se spremeni tudi akcija iz Vpiše v Briši.
SQL SQL stavek, s katerim določimo pogoje za izvedbo poročila. Dvojni klik na to polje odpre masko SQL
stavek, kjer lahko pišemo stavke oz. jih izberemo med že obstoječimi. (za programerje). Uporaba pri
enostavnih izpisih, ki jim pravimo SQL izpisi.
Parametri V polje vpisujemo dodatne kontrolne podatke izpisa, ki vplivajo na prikaz in ostale funkcije za delo z
izpisi. Vrednosti vpisujemo v obliki: /Kljuc=vrednost. Primeri ključev so opisani spodaj.
Opis Poljubni tekst za opis sporočil.
Z obnovo programa se na standardnih izpisih ne osvežujejo naslednja polja: grupe, rep_zap, aktiven, ISO_Obrazec,
Last_User in Las_Run.
Možni ključi v parametrih so (/Ključ=Možne vrednosti Opis podatka):
/Usmerjenost=L, P Usmerjenost poročila ( Ležeče, Pokončno).
/Glava=YES Avtomatsko doda glavo poročila.
/RowSelect=YES, NO Vključi servis za izbiro zapisov.

/ExportType= Pri izvozu podatkov definira željen format.
CSV,DBF,SQL,DIF,...
/ExportDir= C:Temp Pri izvozu - osnovni imenik.
/ExportFile= xxx.txt
/Email_Text=X (kjer je X ime ključa v katerem je vsebina sporočila, ki se prikaže v E-mailu pri pošiljanju
dokumentov; npr.: Klavzula_Email_narocila). V tem primeru ne smemo pozabiti dodati
switch (s takim imenom) v Sistem, Uuporabniške nastavitve.
/Senčenje=Y Izpisi imajo vrstice senčene, vsaka druga, kot bi bilo na 'zebra' papirju
/NoChangeColor=Y Ne spreminja barve izpisov, ampak jih pošilja na printer v originalu, sicer predhodno
prilagodi barve in fonte za črno/belo tiskanje
/Printer= Ime printerja, na katerega želimo, da gre izpis.
/Preview=no | yes Nastavitev ima enako funkcionalnost kot gumb Predpregled v meniju. Če je vrednost 'yes'
se na SQL izpisih v predogledu pokažejo vse kolone v eni vrsti.
/PredTisk= Ali se prikaže pogovorno okno za izbiro tiskalnika pred tiskanjem. Če je vrednost '2' se
nam bo izpis samodejno začel tiskati brez potrditve. Če je vrednost '3' se nam pojavi
pogovorno okno v katerem lahko prekinemo tiskanje z gumbom "prekini" ali potrdimo
tiskanje z gumbom "v redu". Parameter lahko izključimo z vpisom vrednosti '1'.
/IzvorSelCol= Kot vhodno listo ID-jev naberemo vrednosti iz druge kolone na oknu (ne iz privzete).
Primer je seznam artiklov, kjer je privzet ID za selektirane zapise ARTID,
z /IzvorSelCol=ident_ident nastavimo, da je vhod v izpis kolona ident.
/StevKopij= Nastavimo željeno število kopij pri tiskanju izpisa(1, 2, 3, ...).
Definiranje robov izpisa:

/Modify=DataWindow.print.margin.bottom=xxx kjer je xxx enota (100 približno 1 cm); primer za spodnji rob
- zgorni rob: top
- desni rob: right
- levi rob: left
Sprememba statusa ob tiskanju dokumenta:

Po tiskanju izpisa dokumenta nas lahko program vpraša ali želimo označiti Dokument za izpisan, če potrdimo nam
označi! Po novem pa nam lahko spremeni tudi status dokumenta in s tem onemogoči popravljanje dokumenta!
Sedaj se v polje dok.izpisano vpiše vrednost 1, če imamo v parametrih izpisa vpisano /OznačiIzpisano in to
potrdimo.
V primeru, da smo na dokumentu, ki še ni označen kot vpisan in potrdimo, da se označi kot izpisan, naredimo še
zapis v tabelo dok_stat:
TipStat=IZP; Usercr=oseba, ki je potrdila izpisovanje; Timecr=čas potrditve
Kakšen status naj vpiše določamo za posamezen izpis posebej in sicer na Sistem, Razvoj, izpisi; najdemo željen
izpis in v osnovnih podatkih spodaj v polju Parametri vpišemo na konec še parameter: /OznačiIzpisano=9, kjer je
9= številka statusa; Za vse dokumente lahko določimo katerokoli vrednost med 1 in 5; razen za Račune pa moramo
postaviti največ številko 3, ker šele prevzem v računovodstvo lahko postavi višji status!
V primeru, da imamo nastavljeno avtomatsko označevanje za izpisovanje izpisanih dokumentov, si lahko z
nastavitvijo /NeVprasajIzpisano izklopimo pojavno okno z vprašanjem.
Nastavitev izklopa Sporočilnega okna ( Pošljem poročilo v tisk ... ): v stikalu Def_Print_Msg nastavimo:
- 0 - izključeno vprašanje: Pošljem poročilo v tisk
- 1 - vključeno vprašanje pred pošiljanjem poročila v tisk
Glej tudi: Krmiljenje izpisa dokumentov
2.2 Izpisi - nastavitve argumentov poročila
Argument poročila so argumenti, ki določajo posamezno poročilo. Z argumenti določimo vhodne podatke
(parametre) posameznega izpisa (pred program) s katerim natančneje določimo izbor kriterijev, ki vstopajo v izpis.
Parametri, ki lahko nastopajo v pred programu za izpise so določeni v argumentih. Nastavitve opravi programer.
2.3 Izpisi - argumenti (šifrant)
Niz (seznam) vseh argumentov, ki lahko nastopajo v parametrih izpisov. Nastavitve opravi programer.
2.4 Izpisi - Legenda grup v izpisih
V osnovnih podatkih izpisa v polju grupe lahko preberemo, iz katere maske poganjamo izpis.
V nadaljevanju so naštete:
-Vse maske v programu z pripadajočo Grupo
-Vse grupe, z opisom maske, ki je vezana na grupo
VSE MASKE V PROGRAMU, KI IMAJO PRIPADAJOČO GRUPO:
RAČUNOVODSTVO GRUPA
Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-seznam ADK1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-dokument ADK2
Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-dokument-postavka APS1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-konto kartica AKK1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-bilanca ABI1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-sporočila SPR
Računovodstvo-finančno računovodstvo-zapiranje AZP1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi-seznam AVR1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi-seznam disk/el.p. AVIP
Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi-izbira plačil AKK1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-kompenzacije-seznam PTUJS
Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi v tujino-seznam disk/el.p. AVIP
Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalog v tujinoi-izbira plačil AKK1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-kompenzacije-seznam KMPS
Računovodstvo-finančno računovodstvo-kompenzacije-lista kompenzacij KMPL
Računovodstvo-finančno računovodstvo-kompenzacije-izbira plačil AKK1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-obresti-dokumenti obresti-seznam KOBR
Računovodstvo-finančno računovodstvo-obresti-dokumenti obresti-združene obresti PRO
Računovodstvo-finančno računovodstvo-obresti-dokumenti obresti-obrestne mere /
Računovodstvo-finančno računovodstvo-obresti-dokumenti obresti-koledar /
Računovodstvo-finančno računovodstvo-likvidacija računov LKVRAC
Računovodstvo-finančno računovodstvo-prenosi-prenosi bančnih izpisov-bančni BI
izpiski
Računovodstvo-finančno računovodstvo-obdelave-obračun DDV DDVO
Računovodstvo-finančno računovodstvo-šifranti-konti-seznam AKT1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-šifranti-konti-konto kartica AKK1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-pregledi in izpisi-konto kartica AKK1
Računovodstvo-finančno računovodstvo-pregledi in izpisi-bilanca ABI2
Računovodstvo-finančno računovodstvo-pregledi in izpisi-promet APR
Računovodstvo-finance-dokumenti-seznam FIN1
Računovodstvo-finance-dokumenti-dokument /
Računovodstvo-finance-krediti KRD
Računovodstvo-finance-pregledi-seznam FPK
Računovodstvo-finance-pregledi-izbira plačil FIZP
Računovodstvo-blagajna-dokumenti-seznam BLG
Računovodstvo-blagajna-dokumenti-dokument BLG1
Računovodstvo-osnovna sredstva-osnovna sredstva-seznam OSN
Računovodstvo-osnovna sredstva-osnovna sredstva-sporočila SPR
Računovodstvo-osnovna sredstva-pregledi in analize-seznam OSP
Računovodstvo-osnovna sredstva-inventura-seznam MOSIN
Računovodstvo-potni nalogi-potni nalogi-seznam DPN
Računovodstvo-potni nalogi-potni nalogi-dokument DPN
Računovodstvo-potni nalogi-potni nalogi-pregledi PPN
Računovodstvo-potni nalogi-pregledi in analize PPN
Plače-delavci-seznam W01
Plače-delavci-odbitki/pribitki WPR
Plače-kadrovska evidenca-seznam W02
Plače-kadrovska evidenca-kadrovska evidenca; zavihek "osebni podatki" podzavihek ZDL
"zadolžitve"
Plače-kadrovska evidenca-pregledi KDR
Plače-obračuni-seznam OBR
Plače-obdelave-letna dohodnina PDOH
Plače-obdelave-M48 /
Plače-šifranti stroškovna mesta-seznam ASM1
Plače-šifranti-model obračuna OD FOROD
Plače-osebe-računi OSRAC
KOMERCIALA GRUPA
Komerciala-skladiščno poslovanje-dokumenti MDK-1 (mat. dok.)
Komerciala-skladiščno poslovanje-pregledi in analize prometa zalog MZA1
Komerciala-skladiščno poslovanje-skladišča in lokacije SKL
Komerciala-skladiščno poslovanje-skladišča in lokacije-zaloge SKZL
Komerciala-skladiščno poslovanje-inventura MINV
Komerciala-nabava-dokumenti-seznam MDK-1,MDK-xxx (xxx=VD)
Komerciala-nabava-dokumenti-dokument MPS1
Komerciala-nabava-dokumenti-sporočila SPR
Komerciala-nabava-plan nabave PNB
Komerciala-nabava-pregledi in analize DPRNAB
Komerciala-nabava-likvidacija računov LKVRAC
Komerciala-prodaja-dokumenti-seznam MDK-1, MDK-xxx (xxx=VD)
Komerciala-prodaja-dokumenti-dokument MPS1
Komerciala-prodaja-plan prodaje PPR
Komerciala-prodaja-zapiranje avansov /
Komerciala-prodaja-cene CEN
Komerciala-prodaja-posli- projekti PRO1
Komerciala-prodaja-pregledi in analize DPR1,DPRPRO
Komerciala-prodaja-šifranti-prodajni programi PPRG
Komerciala-intrastat-intrastat-pretoki INO
Komerciala-razni dokumenti ODK1;ODK-xxx (xxx=VD)
Komerciala-razni dokumenti-verzije ODKV
LOGISTIKA OKNO
Logistika-Pakiranje-Pakiranje-pregled PCKP
PROIZVODNJA OKNO
Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-seznam ART1
Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-tehnologija ATEH0
Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-risbe ARS
Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-variante VAR
Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-cene CEN
Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-zaloge MART1
Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-planska kartica PLN
Proizvodnja-tehnični podatki-klasifikacija KLAS
Proizvodnja-tehnični podatki-risbe-seznam ARS
Proizvodnja-tehnični podatki-kalkulacije-cene CEN
Proizvodnja-tehnični podatki-kosovnice in pregledi (modul) KOS1
Proizvodnja-tehnični podatki-kosovnice in pregledi (struktura) KOS2
Proizvodnja-tehnični podatki-kosovnice in pregledi (zbirnik) KOS3
Proizvodnja-tehnični podatki-tehnologija-standardne operacije PSO
Proizvodnja-tehnični podatki-tehnologija-delovna mesta PDM
Proizvodnja-planiranje-glavni plan-seznam NAL
Proizvodnja-planiranje-glavni plan-osnovni podatki NALO
Proizvodnja-planiranje-glavni plan-plan prodaje PPR
Proizvodnja-planiranje-plan prodaje PPR
Proizvodnja-planiranje-delovni nalogi-seznam DN1
Proizvodnja-planiranje-delovni nalogi-DN DNO
Proizvodnja-planiranje-delovni nalogi-potrebe POTR
Proizvodnja-planiranje-delovni nalogi-tehnologija DN_DNOPR
Proizvodnja-planiranje-delovni nalogi-pakiranje DNPK-X
možnost krmiljenja s stikalom:
SQL_DN_Pakiranje_Grupa
(različni kupci, različne
nalepke)
Proizvodnja-planiranje-delovni nalogi-tehnologija-kontrolni postopki KPST
Proizvodnja-planiranje-potrebe nalogov POTR
Proizvodnja-planiranje-operacije v proizvodnji DNOPR
Proizvodnja-planiranje-pregled knjiženja proizvodnje FDB
Proizvodnja-planiranje-evidenca dela GED
Proizvodnja-vzdrževanje- pregledi in nalize-seznam NAP
Proizvodnja-vzdrževanje- naprave-struktura AKOS
Proizvodnja-vzdrževanje- naprave-tehnologija ATEH0
Proizvodnja-vzdrževanje- naprave-risbe ARS
Proizvodnja-vzdrževanje- naprave-DN DNV
Proizvodnja-vzdrževanje- delovni nalogi-seznam DN1
Proizvodnja-vzdrževanje-delovni nalogi-potrebe POTR
Proizvodnja-vzdrževanje-delovni nalogi-tehnologija DN_DNOPR
Proizvodnja-vzdrževanje-delovni nalogi-tehnologija-kontrolni postopki KPST
Proizvodnja-vzdrževanje-pregled knjiženja proizvodnje FDB
Proizvodnja-kontrola-pregledi in analize -seznam NAP
Proizvodnja-kontrola-merila-dodatni podatki IDP
Proizvodnja-kontrola- merila-struktura AKOS
Proizvodnja-kontrola-merila-tehnologija ATEH0
Proizvodnja-kontrola-merila-risbe ARS
Proizvodnja-kontrola-merila- DN DNV
Proizvodnja-kontrola-delovni nalogi-seznam DN1
Proizvodnja-kontrola-delovni nalogi-potrebe POTR
Proizvodnja-kontrola-delovni nalogi-tehnologija DN_DNOPR
Proizvodnja-kontrola-delovni nalogi-kontrolni postopki KPST
Proizvodnja-kontrola- razni dokumenti ODK1;ODK-xxx (xxx=VD)
Proizvodnja-kontrola-kontrolni postopki KPST
Proizvodnja-kontrola-vhodna kontrola VHK
Proizvodnja-matični listi-seznam MLST
Proizvodnja-matični listi-delovni nalogi DNV
ANALIZE GRUPA
Analize-pregledi analize-rezultat tabela DIS2
Analize-pregledi analize-rezultat graf DIS3
Analize-kontroling-pregled KNTRP
Analize-nastavitve-nastavitve kontroling - set (obdobje) KNTRN
Analize-denarni tokovi /
Analize-nastavitve-področja-seznam DIS_P
Analize-nastavitve-kopije šifrantov /
Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-pregledi-konto kartica AKK1
Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-pregledi-bilanca ABI1
Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-pregledi-promet APR
Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-analiza FPA
Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-plan /
SISTEM GRUPA
Sistem-skupni šifranti -poslovni partnerji-seznam APR1
Sistem-skupni šifranti -poslovni partnerji-konto kartica AKK1
Sistem-skupni šifranti -poslovni partnerji-sporočila SPR
Sistem-skupni šifranti -osebe OS1
Sistem-skupni šifranti -stroškovna mesta ASM1
Sistem-skupni šifranti -tečajne liste ATC1
Sistem-skupni šifranti-obračunske skupine-obdobja SKO
Sistem-evidenca prisotnosti EPR
2.5 Grupe - sort po grupi naraščajoče
Seznam grup za izpise sortiran po grupah naraščajoče:

GRUPA Maska kjer se nahaja izpis
-------------------------------------------------------------------------
ABI1 Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-pregledi-bilanca
ABI1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-bilanca
ABI2 Računovodstvo-finančno računovodstvo-pregledi in izpisi-bilanca
ADK1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-seznam
ADK2 Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-dokument
AKK1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalog v tujinoi-izbira plačil
AKK1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi-izbira plačil
AKK1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-kompenzacije-izbira plačil
AKK1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-šifranti-konti-konto kartica
AKK1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-pregledi in izpisi-konto kartica
AKK1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-konto kartica
AKK1 Sistem-skupni šifranti -poslovni partnerji-konto kartica
AKK1 Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-pregledi-konto kartica
AKOS Proizvodnja- vzdrževanje- naprave-struktura
AKOS Proizvodnja- kontrola- merila-struktura
AKT1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-šifranti-konti-seznam
APR Računovodstvo-finančno računovodstvo-pregledi in izpisi-promet
APR Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-pregledi-promet
APR1 Sistem-skupni šifranti -poslovni partnerji-seznam
APS1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-dokument-postavka
ARS Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-risbe
ARS Proizvodnja- vzdrževanje- naprave-risbe
ARS Proizvodnja-tehnični podatki-risbe-seznam
ARS Proizvodnja-kontrola-merila-risbe
ART1 Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-seznam
ASM1 Računovodstvo-plače-šifranti stroškovna mesta-seznam
ASM1 Sistem-skupni šifranti -stroškovna mesta
ATC1 Sistem-skupni šifranti -tečajne liste
ATEH0 Proizvodnja-kontrola-merila-tehnologija
ATEH0 Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-tehnologija
ATEH0 Proizvodnja- vzdrževanje- naprave-tehnologija
AVIP Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi v tujino-seznam disk/el.p.
AVIP Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi-seznam disk/el.p.
AVR1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi-seznam
AZP1 Računovodstvo-finančno računovodstvo-zapiranje
BI Računovodstvo-finančno računovodstvo-prenosi-prenosi bančnih izpisov-bančni izpiski
BLG Računovodstvo-blagajna-dokumenti-seznam
BLG1 Računovodstvo-blagajna-dokumenti-dokument
CEN Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-cene
CEN Komerciala-prodaja-cene
CEN Proizvodnja-tehnični podatki-kalkulacije-cene
DDVO Računovodstvo-finančno računovodstvo-obdelave-obračun DDV
DIS_P Analize-nastavitve-področja-seznam
DIS1 Analize-DIS Analize-Seznam-Izpisi
DIS2 Analize-pregledi analize-rezultat tabela
DIS3 Analize-pregledi analize-rezultat graf
DN_DNOPR Proizvodnja-kontrola-delovni nalogi-tehnologija
DN_DNOPR Proizvodnja- planiranje-delovni nalogi-tehnologija
DN_DNOPR Proizvodnja- vzdrževanje-delovni nalogi-tehnologija
DN1 Proizvodnja- vzdrževanje- delovni nalogi-seznam
DN1 Proizvodnja- planiranje-delovni nalogi-seznam
DN1 Proizvodnja-kontrola-delovni nalogi-seznam
DNO Proizvodnja- planiranje-delovni nalogi, podstran DN

DNOPR Proizvodnja- planiranje-operacije v proizvodnji
DNV Proizvodnja-kontrola-merila-DN
DNV Proizvodnja- vzdrževanje- naprave-DN
DNV Proizvodnja-matični listi-DN
DPN Računovodstvo-potni nalogi-potni nalogi-seznam
DPN Računovodstvo-potni nalogi-potni nalogi-dokument
DPR1,DPRPRO Komerciala-prodaja-pregledi in analize
DPRNAB Komerciala-nabava-pregledi in analize
EPR Sistem-evidenca prisotnosti
FDB Proizvodnja- vzdrževanje-pregled knjiženja proizvodnje
FDB Proizvodnja- planiranje-pregled knjiženja proizvodnje
FIN1 Računovodstvo-finance-dokumenti-seznam
FIZP Računovodstvo-finance-pregledi-izbira plačil
FOROD Računovodstvo-plače-šifranti-model obračuna OD
FPA Analize-Računovodstvo-pregledi in analize-analiza
FPK Računovodstvo-finance-pregledi-seznam
GED Proizvodnja-planiranje-evidenca dela
IDP Proizvodnja-kontrola-merila-dodatni podatki
INO Komerciala-intrastat-intrastat-pretoki
KDR Računovodstvo-plače-kadrovska evidenca-pregledi
KLAS Proizvodnja-tehnični podatki-klasifikacija
KMPL Računovodstvo-finančno računovodstvo-kompenzacije-lista kompenzacij
KMPS Računovodstvo-finančno računovodstvo-kompenzacije-seznam
KNTRN Analize-nastavitve-nastavitve kontroling - set (obdobje)
KNTRP Analize-kontroling-pregled
KOBR Računovodstvo-finančno računovodstvo-obresti-dokumenti obresti-seznam
KOS1 Proizvodnja-tehnični podatki-kosovnice in pregledi (modul)
KOS2 Proizvodnja-tehnični podatki-kosovnice in pregledi (struktura)
KOS3 Proizvodnja-tehnični podatki-kosovnice in pregledi (zbirnik)
KPST Proizvodnja-kontrola-kontrolni postopki
KPST Proizvodnja- vzdrževanje-delovni nalogi-tehnologija-kontrolni postopki
KRD Računovodstvo-finance-krediti
LKVRAC Komerciala-nabava-likvidacija računov
LKVRAC Računovodstvo-finančno računovodstvo-likvidacija računov
MART1 Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-zaloge
MDK-1 (materialni dokumenti) Komerciala-skladiščno poslovanje-dokumenti
MDK-1, MDK-xxx (xxx=VD) Komerciala-nabava-dokumenti-seznam
MDK-1, MDK-xxx (xxx=VD) Komerciala-prodaja-dokumenti-seznam
MINV Komerciala-skladiščno poslovanje-inventura
MKR Tehnični podatki - Artikli - Zaloga - Materialna kartica
MLST Proizvodnja-matični listi-seznam
MOSIN Računovodstvo-osnovna sredstva-inventura-seznam
MPS1 Komerciala-nabava-dokumenti-dokument
MPS1 Komerciala-prodaja-dokumenti-dokument
MZA1 Komerciala-skladiščno poslovanje-pregledi in analize prometa zalog
NAL Proizvodnja- planiranje-glavni plan-seznam
NALO Proizvodnja-planiranje-glavni plan-osnovni podatki
NAP Proizvodnja- vzdrževanje- pregledi in analize-seznam
NAP Proizvodnja-kontrola-pregledi in analize-seznam
OBR Računovodstvo-plače-obračuni-seznam
ODK1;ODK-xxx (xxx=VD) Proizvodnja-kontrola- razni dokumenti
ODK1;ODK-xxx (xxx=VD) Komerciala-razni dokumenti
OS1 Sistem-skupni šifranti -osebe
OSN Računovodstvo-osnovna sredstva-osnovna sredstva-seznam
OSP Računovodstvo-osnovna sredstva-pregledi in analize-seznam
OSRAC Računovodstvo-plače-osebe-računi
PDM Proizvodnja-tehnični podatki-tehnologija-delovna mesta
PLN Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-planska kartica
PNB Komerciala-nabava-plan nabave
POTR Proizvodnja- vzdrževanje-delovni nalogi-potrebe
POTR Proizvodnja-kontrola-delovni nalogi-potrebe
POTR Proizvodnja- planiranje-delovni nalogi-potrebe
POTR Proizvodnja- planiranje-potrebe nalogov
PPN Računovodstvo-potni nalogi-potni nalogi-pregledi
PPN Računovodstvo-potni nalogi-pregledi in analize
PPR Proizvodnja- planiranje-plan prodaje
PPR Proizvodnja- planiranje-glavni plan-plan prodaje
PPR Komerciala-prodaja-plan prodaje
PPRG Komerciala-prodaja-šifranti-prodajni programi
PRO Računovodstvo-finančno računovodstvo-obresti-dokumenti obresti-združene obresti
PRO1 Komerciala-prodaja-posli- projekti
PSO Proizvodnja-tehnični podatki-tehnologija-standardne operacije
PTUJS Računovodstvo-finančno računovodstvo-plačilni nalogi v tujino-seznam
SKK Komerciala-skladiščno poslovanje-skladišča in lokacije-Lokacije
SKL Komerciala-skladiščno poslovanje-skladišča in lokacije
SKO Sistem-skupni šifranti-obračunske skupine-obdobja
SKZL Komerciala -skladiščno poslovanje-skladišča in lokacije-zaloge
SPR Sistem-skupni šifranti -poslovni partnerji-sporočila
SPR Računovodstvo-finančno računovodstvo-dokumenti-sporočila
SPR Komerciala-nabava-dokumenti-sporočila
SPR Računovodstvo-osnovna sredstva-osnovna sredstva-sporočila
VAR Proizvodnja-tehnični podatki-artikli-variante
VHK Proizvodnja-kontrola-vhodna kontrola
W01 Računovodstvo-plače-delavci-seznam
W02 Računovodstvo-plače-kadrovska evidenca-seznam
WPR Računovodstvo-plače-delavci-odbitki/pribitki
ZDL Plače / kadrovska evidenca / kadrovska evidenca; zavihek "osebni podatki" podzavihek "zadolžitve"
2.6 Izpisi - pošiljanje po eMAIL
S klikom na ikono (Pošiljanje po e-pošti) lahko vse izpise pošiljamo tudi po elektronski pošti kot prilogo.
Predhodno so potrebne pravilne nastavitve, ki jih opravi skrbnik za GoSoft.
Za pošiljanje najprej tvorimo izpis kot pregled na ekranu, nato pa s klikom na ikono dobimo pogovorno okno za
urejanje in pošiljanje elektronske pošte.
Sam sistem je zelo podoben običajnim programom za pošiljanje elektronske pošte.
Imenik Imamo na levi strani okna. To so e-naslovi shranjeni v podatkovni zbirki GoSoft. Na voljo so naslovi
elektronskih shranjeni na poslovnih partnerjih in osebah. Glede na vsebino izpisa (če vsebuje poslovnega
naslovov partnerja), se nam ponudi ustrezen naslov oziroma naslovi tega partnerja (Kontaktne osebe
partnerja).
S filtri in iskalnim poljem nad zbirko naslovov lahko z lahkoto najdemo in izberemo želeni naslov.
Obstaja tudi možnost izbire elektronskega naslova zunaj GoSoft.
Gumb Stiki odpre imenik iz privzetega e-poštnega odjemalca (dela samo za Microsoft Outlook in
Outlook Express).
Prejemnike Izbiramo z dvoklikom na levem seznamu ali z vpisovanjem v srednji seznam (desni klik - dodaj).
sporočila
Zadeva V polje se samodejno vpiše naziv izpisa, ki ga pošiljamo. Lahko ga poljubno popravimo.
Vsebina V vsebino se vpiše tekst 'V prilogi je dokument: št. dokumenta'. Tudi vsebino sporočila lahko
poljubno prilagodimo našim potrebam tako, da v samih parametrih izpisa (ki ga pošiljamo) vpišemo:
/Email_Text=Klavzula_XXX. V to klavzulo vpišemo vsebino, ki se bo prikazovala v vsebini
sporočila.
Dodatna možnost, ki jo lahko uporabimo v vsebini sporočila je prednastavljena vsebina e-pošte s

spremenljivkami: V parametre izpisa nastavimo naslednji stikali /Email_Text=Tekst_dokument
(primer poimenovanja stikala št. izpisa in naziv - 5000_Povpraševanje)
in /EmailObd=Akcija_PredEmail_Dokteksti (glejte opise stikal). V stikalu Tekst_dokument
zapišemo poljuben tekst in vključimo spremenljivke: Odgovorna oseba, prijavljena oseba, št.
dokumenta, e-mail odgovorne osebe ali telefonska številka odgovorne osebe.
Zahtevaj Zahtevana potrditev branje pri prejemniku, nastavitev deluje samo, če imamo nameščen MS Outlook
potrdilo o kot privzeti odjemalec elektronske pošte.
branju
Priponke Lahko pripenjamo in urejamo v majhnem seznamu na desni strani.. PDF priloga samega izpisa je
vedno samodejno priložena. S posebnimi nastavitvami na vrsti dokumenta, pa se lahko samodejno
priloži tudi več priponk.
Priponke ročno dodajamo in urejamo z desnim klikom na področju priponk ali enostavno priponko
primemo in spustimo v področje priponk (drag and drop).
Pošlji neposredno poštemu strežniku iz baze (brez pomoči privzetega odjemalca elektronske pošte
in ne shrani med 'poslane' dokumente).
Gumb Pošlji S pomočjo privzetega odjemalca elektronske pošte pošlje e-poštov in jo shrani med 'poslane'
dokumente (pošljanje je potrebno potrditi še v poštnem odjemalcu). Če v Gosoftu pustimo prazen
naslov in kliknemo pošlji se nam celoten mail odpre za urejanje v poštnem odjemalcu.
Gumb Prekini Zapre okno in nas vrne na izpis.
Pošiljanje več izpisov istočasno

Če izberemo izpisovanje več dokumentov istočasno (deluje samo pri izpisih dokumentov - računi, naročilnice,
dobavnice in ostale vrste dokumentov), sistem pošiljanja omogoča dva načina, glede na nastavitev:
- vse dokumente pošlje istemu prejemniku (v nastavitvah stikalo PDF_Gen ima vsebino /Singlefile=1)
- vsak dokument pošlje svojemu prejemniku (ne glede na nastavitve v PDF_Gen, ko na nastavitvah izpisa postavimo
v 'Parametre' vrednost /MailMulti=1), posamezen mail pred pošiljanjem prikaže in ga moramo potrditi.
Za pravilno nastavitev se obrnite na svojega skrbnika sistema!
Po E-mailu, ki ga pošiljamo na podlagi izpisa Naročilnice npr.; poleg PDF datoteke tega naročila, avtomatsko
dodamo še Priponke Artiklov (ali Risb artiklov), kot specifikacijo oz. načrte, ki jih v dokumentu navajam (naročamo
npr.). Ali pa pri dobavnici npr. Tehnične liste Artiklov, ki jih dobavljamo.
V parametrih izpisa je potrebno dodati:
/EmailObd=Akcija_PredEmail_Risbe
Ter Dodati switch omenjene akcije, ki se piše namensko glede na pravila, ki jih stranka določi (katere priponke naj
doda k e-mailu).
Glej tudi: 2.6.1 Izpisi - pošiljanje po eMAIL - nastavitve
2.6.1 Izpisi - pošiljanja po E-mailu - nastavitve
Za kreiranje PDF dokumentov iz programa Gosoft je potrebno namestiti program Namestitveni program za
generiranje PDF in e-podpis, ki ga najdete na naši podpori.
Po namestitvi je potrebno še kopirati stikalo PDF_GEN (da je v njem vsebina: /Nacin=TRACKER-SOFTWARE) in
nastavimo na uporabnika.
Pozor! Paziti tudi, da program namestimo v mapo: C:\Program Files\Goinfo\PBShared in NE v C:\Program Files!!
Pozor! Ko program namestimo na vse računalnike, ki uporabljajo Gosoft, lahko stikalo nastavimo na Nivo Paket.
Ukinjamo uporabo Ghoscripta!
V primeru naslednje napake, na računalniku ni nameščen zgornji program za generiranje PDF in e-podpis. Namestite
program.
Izklop predlaganja prejemnika:

Privzeto velja, da se pri pošiljanju e-pošte predlaga prejemnik, če imamo vpisane naslove na osebah/partnerjih.
Omogočen je generalni izklop predlaganja prejemnika pošte, preko stikala Report_MAIL - izklopiš
nastavitev /MailPartnerja=0.
Izvažanje izpisov v PDF formatu in/ali v ZIP arhivu:

Po E-mailu, ki ga pošiljamo na podlagi komercialnega izpisa npr. Naročilnice lahko poleg PDF datoteke tega naročila,
avtomatsko dodamo še Priponke Artiklov, kot specifikacijo oz. načrte, ki jih v dokumentu navajamo (naročamo). Ali
pa npr. pri dobavnici priložimo še Tehnične liste Artiklov, ki jih dobavljamo.
Od septemba 2016 lahko priponke arhiviramo v ZIP arhiv in arhiv pripnemo mailu. Uporabno, ko imamo za poslati
veliko število priponk in ali jih je preveč za poštnega klienta ali tak mail poštni server ali antivirusni program ustavi.
V parametrih izpisa je potrebno dodati:
/EmailObd=Akcija_PredEmail_Risbe
Ter Dodati nastavitev omenjene akcije, ki se piše namensko glede na pravila, ki jih stranka določi (katere priponke
naj doda k e-mailu).
Pravila arhiviranja v smislu koliko arhivov bo v mailu določi stranka Npr.: en arhiv za vse priponek, priponke vsake
postavke v svoj arhiv, svoj arhiv za samo določene tip datotek; PDF, DWF, DXF itd. Lahko pa te priponke tudi
shranimo kot priponke na dokument: Akcija_PredEmail_Priponke_Dok s parametrom: /NarediPriponke=Y
Glej tudi sistemsko dokumentacijo (samo skrbniki) na dnu - Izvoz izpisov v PDF - Napredne možnosti.
Nastavitve mail klienta in možne težave:

Glej povezavo: Nastavitve mail klienta.
3. SPOROČILA
GoSoft ima vgrajen sistem internih sporočil (podobno elektronski pošti). Prednost takega sistema je, da se sporočila
lahko vežejo na določene objekte (podatke) v programu (dokumente, partnerje, delovne naloge ipd.). Tako lahko
kadarkoli pregledujemo sporočila na posameznem podatku. Vsako sporočilo je lahko namenjeno posameznemu
uporabniku, skupini uporabnikov ali vsem. K sporočilom se lahko pripne tudi zunanja datoteka. Dokler ima
uporabnik neprebrana sporočila, se mu ob vsakem zagonu programa najprej izpišejo neprebrana sporočila (odvisno
od nastavitve). Sistem se lahko uporablja za: opombe na nalogih, dokumentih in drugih podatkih, kot vodenje
sestankov pri partnerjih ali osebah, kot opomnik, kdaj moramo narediti nekaj vezano na nek dokument, partner ...
Vsa sporočila so dosegljiva na meniju Sistem – Sporočila, posamezna pa pri osnovnih podatkih (npr. Partnerjih,
delovnih nalogih, dokumentih idr.).
Sorodne teme:
SPOROČILA seznam
SPOROČILO pregled
SPOROČILO pošiljanje
Skeniranje
Skeniranje dokumentov, nastavitve
Nastavitve tipov sporočil
Nastavitev nadomeščanja
DMS Upravljanje z dokumenti
DMS - potrjevanje dokumentov (sporočila)
Skeniranje
Skeniranje
Gumb Skeniraj omogoča neposredno krmiljenje Skenerja (bralnika) iz programa, kreira se PDF datoteka, ki se tudi
pripne objektu iz katerega zaženemo skeniranje (npr. sporočilo).
Tu nastavljamo ali hočemo skenirati več listov v eno datoteko ali vsak list v svojo (kljukica več listov). Če imamo
kljukico vključeno
Če imamo več bralnikov, lahko preko gumba nastavi barlnik, krmilimo, na katerem bomo skenirali dokumente.
Ko položimo list v bralnik, kliknemo Starta branje dokumenta.
Potrebni pa so določeni pogoji:

1) Inštalacija Twain driverja (GosoftTWAIN.exe), ki ga dobite običajno na TEMP direktoriju, kjer so tudi namestitve
ODBC driverja za program Gosoft (uredijo običajno skrbniki)
2) Nastavitev stikala: Sporocila_Scan; kjer nastavljamo resolucijo skeniranja ter način (en list , več listov)
3) Kreiranje direktorija, kjer se shrani vmesna datoteka; običajno je to: C:\Temp\Scan
razen če je v stikalu (točka 2) drugače nastavljeno.
DMS - tok dela WEB
DMS - Document Management System (upravljanje z dokumenti)

Ta modul je namenjen boljšemu upravljanju z dokumenti v podjetju (nadzor, obveščanje, potrjevanje, hranjenje,
analize)
V enoten sistem nadzora lahko vključimo vse dokumente poslovnega sistema GoSoft-ERP (računovodstvo,
komerciala, potni nalogi, razni dokumenti, priponke, ...).
S posebnimi pravili DMS - nastavitve določimo tok potrjevanja za posamezno vrsto dokumentov (to delo opravi
skrbnik).
Seznam dokumentov (korakov) prikazuje dokumente za potrditev. S pogledi in avtorizacijo lahko nastavimo
poljubne prikaze in pravice za posamezno osebo v postopku potrjevanja. V grobem gre za to, da oseba v seznam
dobi vse dokumente, ki jih mora videti in se do njih ustrezno opredeliti (potrditi, podati mnenje, ipd).
Seznam dokumentov: klik na ikono v prvi koloni odpre stran za prikaz in potrditev posameznega dokumenta.
Tu imamo slikovni prikaz dokumenta (priponke sporočila, priponke dokumenta, izpis dokumenta, [dokument iz DMS
arhiva]). Privzeta slika se avtomatsko prikaže, morebitne ostale slike lahko vidimo in izberemo 'DropDown' meniju
na levi strani.
Dokument lahko potrdimo ali zavrnemo, ter napišemo komentar. Vidna je tudi celotna zgodovina (pot) potrjevanja.
Sorodne teme: DMS upravljanje z dokumenti
Postopek DMS potrditev dokumentov (V WEBU)
1. Izbira dokumenta za potrditev

Dokumenti za potrditev se nahajajo na Gosoft - Web / Projekti - skupinsko delo / DMS - tok dela. V kolikor nimate
dostopa do Projekti - skupinsko delo, se obrnite na oseba v podjetju ki je za to dogovorna oziroma na svoega
skrbnika. V takih primerih se stran DMS - tok dela doda pod zaznamke, preko katerih nato dostopate do DMS
potrjevanja.
Po privzeti vrednosti se vam tu prikažejo samo dokumenti ki so še za potrditi (Kljukica na Aktivno) in imajo datum
per va obdobju zadnjega meseca (zadnjih 30/31 dni). Seveda lahko to bodobje spremenite (Polji "Datum od:" in
"Datum do:")
POZOR! Na seznamu se pojavijo tudi dokumenti, ki ste jih posredovali (preko akcije "Posreduj") drugi osebi v
potrditev. Take zapise prepoznate preko izpisane osebev koloni Oseba. Tu je izpisana oseba, kateri ste posredovali
dokument in čakate na povratno infromacijo. Tako lahko tudi vidite kaj se dogaja z dokumenti, ki ste jih posredovali
(koga še čakate, da vam "odgovori"). Tako zapise lahko sicer potrdite tudi sami (v kolikor zaradi časovne stiske ne
morete čakati na odgovoro druge osebe).
2. Potrditev dokumenta
Odpre se vam zavihek Potrjevanje, kjer so razvidni osnovni podatki dokumenta ki ga potrjujete.
2.1 Iz spustnega seznama izberete priponko, katero želite imeti prikazano na desni strani.
2.2 V polje Komentar lahko vpišete komentar, ki ga bodo videli naslednji potrjevalci. Ta komentar bo viden tudi v
zavihku DMS na posameznem dokumentu.
2.3 Kliknete na enega izmed gumbov na dnu okna (Potrdi/Zadržek/Zavrni) in s tem Potrdite oziorma Zavrnete
dokument.
3. "Posebne" situacije.
a) Dokument ste prejeli v potrditev, pred potrditvijo pa želite dodatno pojasnilo. -> Uporabite obdelavo "Posreduj".
Opis obdelave se nahaja na DMS potrjevanje dokumentov
b) Prejeli ste dokument v potrditev, za katerega ste ugotovili da niste prava oseba za potrditev.
-> V Primeru da veste kdo je pravi potrjevalec, lahko uporavite obdelavo "Zamenjaj plan" in določite pravi DMS
Plan potrjevanja
-> Dokument lahko zavrnete in v komentar zapišete razlog zavrnitve. Oseba pristojna za DMS bo tak dokument
resetirala in poslala pravi osebi za potrdite.
c) Potrdili ste dokument, za katerega se ugotovili da ga ne bi smeli. V DMS-u svoje odločitve ne morete popraviti. V
takem primeru o napaku obvestite osebo, ki ima v vašem podjetju pravico za "Resetira" tudi že potrjene
dokumenta.
SPOROČILA - nadomeščanje
Ta funkcionalnost omogoča avtomatsko posredovanje prejetih sporočil drugi osebi v času odsotnosti.
- Tip nadom. 'Sporočilo', 'Sporočilo+zaključi','Delovna skupina' (služi za knjiženje v proizvodnji)
- Aktivno Omogoča deaktiviranje posredovanja
- Obdobje Od Začetek nadomeščanja
- Obdobje Do Konec nadomeščanja
- Mat.št. Izbor matične številke osebe za posredovanje
- Tip sporočila Izbor tipa sporočila za posredovanje
- Vnos/Spremenil Beležimo uporabnilka in čas vpisa nadomeščanja
- MŠ-Nad. Matična številka osebe ki jo nadomeščamo (privzeto prijavljena oseba)
- Ime osebe Ime osebe, ki jo nadomeščamo
Delovanje:
- Tip nadomeščanja: 'Sporočilo' - Vsa sporočila ustreznega tipa poslana osebi, ki ima nastavljeno posredovanje se
avtomatsko pošljejo tudi osebi nastavljeni v tabeli nadomeščanja. V zadevi se zabeleži kdo je posredoval sporočilo
oziroma komu je posredovano.
- Tip nadomeščanja: 'Sporočilo+zaključi' deluje tako, da se originalno sporočilo takoj zaključi, odprto ostane le
sporočilo poslano osebi, ki nadomešča. Vsaka oseba lahko originalna sporočila še vedno vidi med svojimi
zaključenimi. To nastavitev je priporočljivo uporabiti za sporočila v DMS potrjevanju dokumentov.
Obdobje nadomeščanja:
Na oknu Sporočila, Zavihek Nadomeščanja je dopolnjen način vnosa osebe, ki nas v naši odsotnosti nadomesti:
dodana sta datuma, ki določata obdobja nadomeščanja (datum od in datum do). Kar pomenim, da bodo sporočila
poslana na vaš naslov v tem obdobju posredovana kolegu, ki ga na tem zavihku vpišete. Lahko za vsak Tip
sporočila določite drugačno pravilo, če je tip sporočila prazen potem nadomeščanje velja za vse.
V glavi je stikalo (Urejanje vseh nadomeščanj), ki omogoča urejanje nadomeščanja za druge uporabnike.
To lahko delajo samo osebe, ki so za to pooblaščene (Stikalo - 'Sporočila': /KlasAdminSporoc= - Navedemo vlogo
uporabnika-klasifikacijo oseb, ki ima pravico urejati vsa nadomeščanja (ne samo svoje))
Po vklopu tega stikala je mogoče urejati tudi osebo v koloni MŠ-Nad.
3.1 Sporočila - seznam
Seznam sporočil se v programu pojavlja v dveh vlogah:
- Kot samostojno okno dosegljivo iz menija (Sistem / Sporočila) ali s klikom na ikono: - rumeno - imaš
neprebrana sporočila, - sivo - ni novih sporočil .

Tu prikazujemo vsa sporočila za prijavljeno osebo (osebni poštni predal)
- Kot ena izmed strani na nekaterih drugih oknih (npr: Dokumenti, Partnerji, Nalogi, ...)
Tu prikazujemo vsa sporočila pripeta trenutnemu objektu (kronologija dogajanja na objektu).
Več o namenu sporočil v GoSoft: SPOROČILA - splošni opis.

Glava:
Nabiralnik Prejeta / Poslana / <Vsa>, (privzeto vrednost 'Prejeta' sporočila).
Status Odprta / <Vsa>, (privzeto vednst 'Odprta' sporočila).
Datum Izbor vrste datumske omejitve, Poslano / Prejeto / Zaključeno / Rok (privzeto 'Poslano').
Datum od, do Časovna opredelitev območja za prikaz sporočil (privzeto prazno).
Tip Izbiramo lahko med tipi sporočil: ali vsemi sporočili <Vse>.
Osebe Omejimo seznam na določeno osebo ali klasifikacijo oseb.
Vsebina Iskanje po Zadevi in Vsebini sporočila.
Novo sporočilo Pošiljanje novega sporočila sebi.

sebi
Novo sporočilo Pošiljanje novega sporočila.
Preberi Ponovno prebere seznam sporočil iz baze.
Obdelave Razne akcije.
Samo veljavna Prikazujemo samo sporočila, ki imajo datum in uro manjšo ali enako trenutni (Torej ne prikazujemo
sporočil, ki jih pošljemo kot bodoči opomnik z datumom oz. uro v naprej).
Ko smo postavljeni na polju, ki ima priponko in označimo polje Slike, se nam prikaže priponka. Glej
Slike tudi: Nastavitve prikaza slik (za skrbnike).
Seznam:
Status Poslano, Prejeto, Zaključeno
Pomembnost
Navadno, ! Pomembno, ! Zelo pomembno
Priponka Če polje vsebuje priponko, je v polju prikazan znak @.
E-pošta Če je bila poslana tudi e-pošta, se v polju pojavi znak (Kljukica - poslano, Ura - odloženo pošiljanje)
Za odloženo pošiljanje je potrebno ustrezno priklopiti nastavitev Batch_SporocMail v paketne
obdelave.
Datum Datum in ura veljavnosti (sporočila imajo lahko zakasnitev veljavnosti).
Poslal Oseba - pošiljatelj sporočila.
Tip Tip sporočila (šifrant tipov sporočil).
Zadeva Kratek opis sporočila - naslov sporočila.
Sprejel Oseba, ki je sporočilo sprejela.
Sprejeto Datum in ura sprejema sporočila.
Prip.tip Tip pripetega objekta (dokument: DokumMRP, DokumACC, DokumOLE, Nalog: DelNalog,...).
Prip.šifra Šifra (številka) pripetega objekta.
Vsebina Del vsebine sporočila.
Zaključil Oseba, ki je sporočilo zaključila.
Zakljčeno Datum in ura zaključitve sporočila.
Poslano Datum in ura poslanja (kreiranja) sporočila.
Naslovnik Oseba naslovnik.
Rok Lahko uporabimo kot rok izvršitve s sporočilom zadane naloge.
Z dvoklikom na eno izmed zgoraj navedenih polj se nam prikaže pregled sporočila.
Sorodne teme:
SPOROČILO pregled
SPOROČILO pošiljanje
SPOROČILA - Nadomeščanje
DMS Upravljanje z dokumenti
Nastavitve tipov sporočil
3.2 Sporočila - pregled
Okno je namenjeno prikazu vsebine sporočila in določenim aktivnostim, ki jih prejemnik izvede pri sprejemu.
Opis podatkov:
Pošiljatelj Oseba pošiljatelj sporočila - (datum in ura kreiranja)
Prejemnik Oseba prejemnik (naslovnik) - (datum in ura veljavnosti)
Sprejel Oseba, ki je sprejela sporočilo - (datum in ura sprejema)
Zaključil Oseba, ki je zaključila sporočilo - (datum in ura zaključitve)
Tip Tip sporočila (šifrant tipov sporočil)
Pomembno Prikaz stopnje pomembnosti sporočila
Rok Datum izvršitve s sporočilom zdane naloge (opcija)..
Objekt Vrsta in šifra objekta kateremiu je sporočilo pripeto. (Dvoklik na Šifro odpre objekt)
Pozor: Če je objekt kasneje slučajno brisan (kar je dovoljeno) dvoklik ne pokaže nič.
Pozor Če je objekt kasneje slučajno brisan (kar je dovoljeno) dvoklik ne pokaže nič.
Priponka Pripeta datoteka. (Dvoklik prikaže priponko).
Vsebina Del vsebine sporočila.
Gumbi (akcije):
Zaključi Zaključitev prejetega sporočila, spremeni status v zaključeno in vpiše osebo in čas zaključitve.
Odgovori Odpre okno za novo sporočilo, privzete vrednosti za odgovor.
Posreduj Odpre okno za novo sporočilo, privzete vrednosti za posredovanje.
Komentar Odpre okno za pripis komentarja v vsebino sporočila.
3.3 Sporočila - pošiljanje

Okno je namenjeno pošiljanju novega sporočila in določenim aktivnostim, ki jih prejemnik izvede pri pošiljanju.
Opis podatkov:
Tip Tip sporočila (šifrant tipov sporočil).
Pomembno Stopnja pomembnosti sporočila.
Velja Datum in ura začetka veljavnosti sporočila (kdaj postane prejemniku vidno).
Rok Datum izvršitve s sporočilom zdane naloge (opcija).
Za Z dvoklikom lahko izbremo eno ali več oseb iz šifranta.

Če izberemo isto osebo ponovno jo s tem odstranimo iz izbora.
Če izberemo več naslovnikov se ti izpišejo na vrhu vsebine (lahko brišemo ali urejamo).
Vtipkamo lahko tudi samo nekaj prvih črk imena ali priimka osebe in jo izberete iz spustnega seznama.
Predpogoj: vključeno stikalo AutoComplete na nivo paket.
Priponka Pripeta datoteka. (Dvoklik prikaže priponko).
E-mail Izberemo (obkljukamo), če želimo poslati hkrati mail in sporočilo. Preverite ali ima Oseba na osnovnih
podatkih vpisam e-mail naslov.
Vsebina Vsebina sporočila. (Vrstico z naslovniki lahko po želji brišemo).
Gumbi (akcije):
Pošlji Pošiljanje (vpis) izpolnjenega sporočila.
Pripni Pripenjanje datoteke.
Skeniraj Skeniranje raznih prilog.
3.4 DMS - upravljanje z dokumenti
Modul za upravljanje z dokumenti vsebuje zajem in hranjenje originalnih dokumentov in raznih prilog ter sistem
obveščanja in potrjevanja.
Sistem potrjevanja se izdela vsakemu uporabniku po meri, glede na njegove potrebe in posebnosti. Glej tudi: DMS
potrjevanje dokumentov (nov MODUL).
Primer nastavitve:
ELEKTRONSKO PODPISOVANJE DOKUMENTOV
Prispeli dokument se vpiše kot nov dokument v Gosoft.

Sledi 2x klik na rumeno polje statusa dokumenta (1.).
Tako sprožimo proces potrjevanja dokumenta po verigi (2.).
Dokument skeniramo (3.) in se pripne v sporočilo,
Izberemo pravilen tip sporočila glede na to h komu gre račun v potrjevanje,
Vpišemo podatke vezane za račun (ni nujno v tej fazi – 4.),
Kliknemo pošlji.
Prvo sporočilo se pošlje samemu sebi in avtomstkso zaključi.
Starta veriga potrjevanja dokumentov glede na izbran tip.
V sporočilih dokumenta je razvidno, kdo je dobil sporočilo in pri komu se nahaja dokument v postopku potrjevanja.
Naslednji (prvi) v verigi dobi sporočilo samodejno na ekran, glede na nastavitve osveževanja.
Ko ta oseba odpre sporočila in si ogleda pripet dokument dopiše potrebno (nalog, SM, konto...) in zaključi sporočilo.
No sporočilo se avtomatsko pošlje naslednjemu v verigi.
Tako teče postopek do zadnjega v verigi.
Ko ta zaključi sporočilo, dobi dokument Status potrjen!
V računovodstvu preko statusa dokumenta vidijo, kateri dokumenti v obdobju niso še potrjeni in lahko terjajo
uporabnika , da se o računu izreče.
1. PRIMER: V primeru, da je prvi v verigi poslal dokument napačnemu podpisniku.

Tisti, ki ugotovi napako posreduje sporočilo prvemu v verigi, ki mora sprožiti verigo ponovno, k pravemu
podpisniku-izbrati paravilen tip sporočila.
2. PRIMER: V primeru, da izstopimo iz verige (preden potrdimo želimo mnanje osebe, ki ni v potrjevalni verigi)
Postopek je vedno enak, ko se "izstopi" iz verige. FW (Posredujete) osebi ki ni vključena v veriga npr. TX (ki vam
mora odgovoriti, do takrat vi čakate njegovo potrditev), le-ta vam RE (Odgovori) in ko vi zaključite prejeto sporočilo
prejeto od predhodnika npr. TY, gre sporočilo naprej po verigi npr. TZ. Pazite, da ne zaključite sporočila preden vam
oseba, ki ni vključena v verigi ni odgovorila. Ker vedno ko zaključite sporočilo gre sporočilo naprej po verigi do
naslednejga podpisnika. Tip sporočila npr. DMS_RP_Dr ostane nespremenjen
3. PRIMER: Zavrnitve
- Odgovorna oseba v večini primerov prva, ki je kreirala sporočilo, oz. dokument požene Akcijo za Zavrnitev
računov: Obrni status: Prost ali V delu ali Potrjeno / ZAVRNJENO. Akcija_DokumACC_51 in Akcija_ACCDok_Z_01,
ki se nahaja v ACC dokument-obe veljata za Računovodske dokumente, akcija nam ne pobriše priponk, sporočil,...
ampak samo spemeni status računovodskega dokumenta na Zavrnjen (namenjeno za potrebe DMS potrjevanja in
E-računov).
- Medtem ko je na MRP dokumentih akcija Restartaj zavrnjen dokument (Akcija_DokumMRP_41), le ta nam pobriše
sporočila (pod določenimi pogoji), sprmeni status dokumenta,.. tako, da gre lahko tak dokument ponovno v DMS
potrjevanje. V tem primeru NE spreminjamo statusa dokumenta na Zavrnjen, ampak samo ponovno vzpostavimo
potrjevalno verigo. Pogoji, da se akcija izvede, da je status dokumenta ni 4 in 5, ter da je sporočil na dokumentu
zavrnjeno(ima status sporočila DMS = 9). V primeru pa da ima oseba, ki je sprožila akcijo Klasifikacijo O#DK pa
lahko sproži "restartanje" dokumenta tudi če je status sporočila na dokumentu Potrjen (status sporočila = 5).
Natančen opis delovanja in pogojev vseh treh akciji je na opisu le-teh.
Pred Zavrnitivijo dokumetna oz. restartanjem zavrnjenega dokumenta, pa je viden obarvan status dokumenta na
seznamu tako ACC (računovodskih) kot MRP (komercilanih) dokumentov. Če je dokument Zavrnjen (zadnji
potrjevalec zavrne) se v koloni status (dok.status) dokumenta obarva v rdeče. To je PREDLOG statusa dokumenta,
ker lahko da je nekdo, ki je na najvišjem nivoju rekel da je dokument vseeno potrjen kljub temu, da ga je njegov
predhodnik zavrnil. Posebnost za ACC (računovodske) dokumente je da, če gre dokument ponovno v potrjevanje je
status dokumenta obarvan v RDEČE (rezultat od prejšnje verige) dokler ni ZADNJE sporočilo na tem dokumetnu
POTRJENO in status dokumenta je Potrjen!
NAČINI za ZAVRAČANJE dokumentov/sporočil za komercialne (MRP) in računovodske dokumente (ACC):

Okno DMS-potrjevanje
==> Zadnji potrjevalec v verigi dms ZAVRNE -> veriga se zaključi
==> Zadnji potrjevalec v verigi dms POTRDI -> ponovno gre po isti verigi naprej
Sporočila
==> Zadnji potrjevaljec v verigi dms ZAKLJUČI -> veriga se zaključi
==> Če bi želel zadnji potrjevalec v verigi ponovno poslati v isto ali drugo verigo DMS, mora narediti novo
Sporočilo izbrati ustrezen Tip sporočila in naslovnika; s tem bo dokument ponovno v potrojevalni verigi.
Komu gre sporočilo ob zavrnitvi?

MRP in ACC => prvemu, ki je poslal sporočilo v verigi (razen če ni drugače nastavljeno)
Druge možnosti DMS potrjevanja:

Možnost imamamo tudi nastaviti za določenega partnerja svojo osebo za potrjevanje, ki prejme sporočilo, ne
glede na to, če je v verigi, ali ne. Vedno ko se spoži veriga potrjevanja za določenega partnerja se pošlje tej osebi
sporočilo. Nastavitev DDLB_OSEBE_TIPDM (DMS odgovorni==LD;) => na vzorcu kontrolne procedure ja nastavljeno
klic TipaPO = LD!
Sorodne teme o potrjevanju dokumentov: HELP_WEB_DMSS
Potrjevanje sporočila na oknu likvidacija

Pogoj, da oseba dobi sporočilo v potrditev na oknu likvidacoija:
- da je oseba klasificirana za DMS v potrjevalni verigi
Pogoji, da oseba lahko potrdi sporočilo:

- prejemnik sporočila je prijavljena oseba
- Tip sporočila mora imeti v Kontrola napisana /DMS
- Sporočilo status: odprto (P ali S)
- Pogoj za status likvidacije=> Stikalo: Likvidacija_opcije /LikvidacijaStatusSporočilaDMS=25 (Default)
Status 2= Likvidirano
Status 5= Delno likvidirano
Ko vpišemo dokument se nam pojavi Gumb: Potrditev sporočila. S tem se nam obrne status sporočila na zaprto (Z).
Slika: Potrditev likvidiranega/ovredotenega prejema s prejeto fakturo

!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Nastavitve za amdinistratorja:
1. Določimo tipe sporočil. Veriga ima po 1 podpisnika (obvezno).
2. Določimo klasifikacijsko drevo oseb. Obvezno 'OY'!
Kolikor je verig , toliko tipov sporočil
3. Nastavimo stiklala: vpiši v vrednost %DMS
=> KontrDokAcc_Dms na paket

Sporocilo_Dms – nastavimo tekste...
=> Na VD vpišemo kontrolne podatke:
/KontrDok=DMS
/KontrDMS=DMS
/SporociloDMS=Sporocilo_DMS
DELO V PROGRAMU MOJ ARHIV (SOFT)- OCR ZA NADALJEVENJE DELA

POTRJEVANJA DMS V GOSOFTU
Skeniramo lahko račune+priloge.
Imamo dva osnovna načina dela in prenos podatkov v GoSoft. Razlika je v tem kdo prejema te fakture. Ali je ta
oseba usposobljena za dopolnitev podatkov, ki jih sam OCR ne prepozna, ali ne.
- Prva možnost:
Račune skeniramo in potrdimo v Mojem arhivu, brez pregledovanja in popravljanja. Zato, tudi ob uvozu XMLja
nimamo nobenih kontrolnih procedur. Vse delo poteka v Gosoftu, ko prejmejo te fakture usposobljene osebe za
opremljanje z manjkajočimi podatki. Nato pa dopolnjene podatke iz Knjige prejetih računov z Akcija za prenos
prenesemo v prejete fakture. Ta akcija nam omogoča izbor različnega VD-ja npr. RP, RPT,.., ter potrjevalca za potek
verige potrjevanja faktur.
- Druga možnost: fakture, s prilogami kot so npr. Dobavnice, ki jih postavimo v skener, pregledamo in dopolnimo z
manjkajočimi podatki in tako dobimo v GoSoft že pravilne podatke, ki jih nato samo še nadalje obdelujemo.
OCR prepoznana in včita prejeto fakturo v programu Moj Arhiv. Podatke, ki jih OCR ne prepozna lahko dopolnimo.
Z klikom na gumb Spremeni Davki in stroški-potrdimo včitane podatke za DDV- se nam pojavi okno v katero
vpisujemo davek, to je predvsem pomembno za fakture, ki se npr. nanaša na prejete fakture za samoobdavčitev iz
EU, saj taki računi nimajo prikazanega davka na fakturi, ali pa take, ki imajo različne stopnje ddv 20% in 8,5%. To
je tudi osnova za pravilen priakaz davkov v davčni knjigi. Tip ddv-ja poberemo iz komercialnih podatkov na
Partnerju. Na komercialnih podatkih partnerja => vzorec knjiženja za dobavitelja, dobimo tudi podatek, ki ga
zapišemo na npr. RP kot vzorec knjiženja. Če tega podatka na partnerju ni, ga poberemo iz default nastavitev na
VDju, če tudi tam ne dobimo podatka, pustimo vzorec knjiženja prazen.
V primeru različnih potrjevalcev lahko določimo tok dokumenta z izborom v oknu Tip računa.
Ko so podatki popolni, jih potrdimo in shranimo. S tem se Prejete fakture preko XML datoteke direktno vpišejo v
GoSoft, kjer jih lahko takoj vidimo v Seznamu prejetih faktur.
Možne napake:
V primeru ko se pojavi napaka '.', hexadecimal value 0x00 is an invalid character, line 34, position 25' , gre za
napako Vzorca, po katerem za tega partnerja izvaja Softov Arhiv prepoznavo. Vzorec ima napako. Ne gre za
komunikacijo z Gosofom. Rešitev: Pobrišite vzorec in naredite novega.
Glej tudi: SOFT-GoSoft nastavitve
3.4.1 DMS potrjevanje dokumentov (nov MODUL)
Nahaja se na Sistem==> DMS-potrjevanje
Sestavljeno je iz 3 zavihkov:
1. ZAVIHEK Sporočila - Pregled dokumentov

Status - Odprta: po Defaultu nepotrjeni dokumenti
Kljukica - Samo lastna: Uporabniki, ki niso administratorji (brez zaščite) imajo sivo kljukico, kar pomeni,
da ne bodo videli vseh Sporočil, ampak samo lastna sporočila. Administratorji, pa imajo možnost tudi črne
kljukice kar pomeni, da vidijo sporočila namenjenena vsem uporabnikom.
KOLONE na seznamu dokumentov:

P: križec=> zavrnjeno; kljukica zadnja oseba v verigi=> dokument potrjen
Vrednosti: za MRP (materialne) dokumente je prikazana bruto vrednost. Za ACC (računovodske)
dokumente iz davčnih postavk (PosDav==> prikažemo osnovo + davek. 1. izjema je, da iz posdav.tipddv
gremo na STipiDDV, če je STipiDDV.izpisevidenca = 'S' prikažemo samo Osnovo, ter 2. izjema je, da iz
posdav.tippos='S' prikažemo samo davek)
Kontrolni znesek: prikažemo Kontrolni znesek vpisana na računovodskem dokumentu
(dokACC.kontrznesek)
Obdelave: Potrdi in zaključi izbrane (Akcija_DMS_01): Akcija je namenjena potrditvi več dokumentov
hkrati na seznamu DMS potrjevanja. Izbranime dokumente POTRDIMO (če je to zadnja potreditev v verigi,
se zamenja tudi status DOKUMENTA na POTRJENO!)
Akcija zamenja tudi status Sporočila iz Poslano ali Sprejeto v Zaključeno!
2. ZAVIHEK Potrjevanje
Zavihek potrjevanje, kjer potrdimo/zavrnemo, izbiramo med raznimi priponkami in lahko tudi vpišemo
komentar. Z dvoklikom v komentar, si lahko preberete celoten vpisan komentar.
POTRDITEV:
- kliknemo na gumb Potrdi
ZAVRNITEV:
- kliknemo na gumb Zavrni (smiselno je napisati komentar zakaj smo zavrnili)
Kaj se v tem trenutku zgodi?
Tekst v polju ZADEVA je: Zavrnitev računa; Program pošlje sporočilo prvi osebi, ki je poslala sporočilo na tem
dokumentu (možna je tudi nastavitev, da pošljemo sporočilo predhodnemu v verigi), l
ACC-računovodski dokumenti: le-ta oseba obrne status dokumenta na Zavrnjen, če je to prva oseba, ki je kreirala /
skenirala dokument (seveda mora imeti ustrezna pooblastila) in zapre/zavrne dokument. Status dokumenta se s
tem spremeni na Zavrnjen (Status =9). Stikalo-na vzorcu (pazi!! nastavi na uporabnika, da ne bo prišlo do zlorab:
Akcija_DokumACC_51).
MRP-komercialni dokumenti: le-ta oseba lahko isti dokument sproži ponovno v potrjevanje preko akcije: Resetiraj
Zavrnjen dokument (Akcija_DokumMRP_41) Pogoji, da se akcija izvede, da je status dokumenta ni 4 in 5, ter da je
sporočil na dokumentu zavrnjeno(ima status sporočila DMS = 9). V primeru pa da ima oseba, ki je sprožila akcijo
Klasifikacijo O#DK pa lahko sproži "restartanje" dokumenta tudi če je status sporočila na dokumentu Potrjen (status
sporočila = 5).
Pojasnila o zavrnitvi prvega, ki je poslal sporočilo. Kaj lahko naredi ko prejme sporočilo, da je negdo v verigi zavrnil
dokument:
==> Prvi ZAVRNE -> veriga se zaključi
==> Prvi POTRDI -> dokument gre po isti verigi ponovno v potrjevanje
gumb POSREDUJ (Forward):

- ko kliknemo na gumb Posreduj, se nam odpre sporočilo, ki ga pošljemo želeni osebi. Naše sporočilo
ostane odprto!
- le-ta nam mora na sporočilo odgovoriti in poslati sporočilo da je ok, ali ne
- prvotno sporočilo ostane odprto in ko prejmemo odgovor od osebe, ki smo ji posredovali sporočilo, lahko
potrdimo ali zavrnemo dokument (če sporočilo zavrnemo, se nam status dokuemnta ne spremeni, ampak
se sprmeni samo status sporočila na sporoc.Status_DMS = '9'). Kar pomeni, da bo dokument potoval
naprej po verigi (potrditev), ali prvi osebi, ki je poslala sporočilo pri zavrnitvi. V tem trenutku se šele zapre
naše sporočilo.
V primeru, da je tekst na gumbih SIV: Potri, Zavrni ali Posreduj pomeni, da je bil tak dokument že
potrjen in ga ni mogoče več potrditi, ali pa ni namenjen Vam (pazi to ne velja za Administratorje).
Razlaga prikazane Vrednosti:

- za MRP (materialne) dokumente je prikazana bruto vrednost.
- za ACC (računovodske) dokumente iz davčnih postavk (PosDav==> prikažemo osnovo + davek. 1.
izjema je, da iz posdav.tipddv gremo na STipiDDV, če je STipiDDV.izpisevidenca = 'S' prikažemo samo
Osnovo, ter 2. izjema je, da iz posdav.tippos='S' prikažemo samo davek) . Če v davčnih postavk nimamo
prikažemo vrednost vpisano v Kontrolnem znesku, seveda, če je polje izpolnjeno (dokACC.kontrznesek).
S puščicami << in >> se premikamo po dokumentih namenjenim potrjevanju.

Nad puščicami pa imamo na voljo spustni seznam za zamenjevanje priponk prikazanih na dokumentu, pazi
eden izmed izbora je tudi izpis, ki pa ni priponka.
3. ZAVIHEK Povezave
Prikaz povezanih dokumentov, enako kot na ostalih oknih.
Nastavitve so enake kot za preostali DMS.
Glej tudi: 3.4 DMS Upravljanje z dokumenti
3.5 Skeniranje dokumentov, nastavitve
Novemu sporočilu lahko neposredno s skeniranjem pripnemo dokument.
V nadaljevanju so opisane potrebne nastavitve:

1.Na lokalnem računalniku je potrebno pognati twain.exe setup, ki namesti vmesnik med programom in skenerjem.
Program ni del instalacije programa Gosoft. Prosite skrbnika, da vam ga pošlje (3MB).
2.Na lokanem računalniku namestimo gonilnik in priključimo optični bralnik. Preverimo če bralnik deluje.
Nastavimo parametre bralnika, dovolj je 200dpi, črno belo skeniranje, v formatu pdf, gif, tif, ali jpg, (ne
priporočamo bmp) sicer so datoteke brez potrebe prevelike glede na namen skeniranja (pri nas je velikost
skenirane A4 strani okrog 50Kb)
3.V programu Gosoft na področju sistem - sporočila izberemo novo sporočilo, skeniraj. Pojavi se okno z nastavitvami
bralnika. Ker bralnik prvič ni privzet se v oknu Optično branje dokumentov - status pojavi sporočilo, da ni privzetega
bralnika. Z ikono Izberi bralnik se pojavi podokno, v katerem so našteti bralniki, ki jih je program prepoznal.
Izberemo željen bralnik.Potrdimo. V oknu Optično branje dokumentov - status sedaj piše, kateri je privzeti
bralnik.Nastavimo lahko še opcije:
- želimo skenirati več listov hkrati
- če želimo predogled skeniranega dokumenta
4.Na direktoriju C: moramo odpreti mapo C:\temp\scan kamor se bo shranjevala skenirana datoteka. Ime
te datoteke bo vedno scan.jpg.
5.Sedaj poženemo ikono: Startaj branje dokumenta . Odpre se maska za skeniranje. Nastali dokument se shrani na
področju C:\temp\scan\scan.pdf in se pripne dokumentu. Dokument je pripravljen za pošiljanje.
Postopek je potreben samo pri prvem nastavljanju bralnika.Naslednjič program sam prepozna nastavitve in bralnik.
4. SKUPNI ŠIFRANTI
Nekateri šifranti so vezani na več različnih področij poslovanja, zato se vzdržujejo na meniju Sistem - Skupni
šifranti. Ti šifranti so:
Poslovni partnerji, Osebe, Stroškovna mesta, Države, Pošte, Občine, Tečajne liste, Valute, Načini plačil, Tipi sporočil,
Tipi dodatnih podatkov, Obračunske skupine in Vrste dokumentov. Nekateri pomembnejši šifranti so že opisani v
predhodnih poglavjih, v nadaljevanju pa ostali.
Vsi šifranti so podobni, način vnosa in sprememb je enak.
Vsi enostavni šifranti so sestavljeni iz tabele, na kateri so lahko različna polja (odvisno od šifranta). Akcije so v
spodnjem delu okna. Podatke vnašamo kar na tabeli ali maski poleg tabele.
Skupne šifrante so šifranti posameznega uporabnika zato jih je potrebno dopolnjevati (se z nadgradnjami programa
ne spreminjajo). Primer: če država, ki jo imamo v šifrantu držav, vstopi v EU, moramo to sami vnesti v šifrant.
Stroškovna Kadar želimo spremljati stroške po skupinah, lahko na določene dokumente vpišemo stroškovno
mesta mesto, kar omogoča pregled in spremljanje dogodkov po stroškovnih mestih. Stroškovna mesta so
določena za vsako podjetje posebej, poleg podjetja pa določimo še SM oznako (šifro) stroškovnega
mesta in Naziv SM, Tip SM, Zbir SM (zbirno stroškovno mesto) in Koef. OD (koeficient za osebne
dohodke). Na koncu tabele je tudi identifikacija, ki se zapisuje v bazo. Glej tudi 5. Stroškovna mesta
Države V sistemu nastopajo države pri poslovanju s poslovnimi partnerji (prodaja, nabava) kakor tudi pri
plačilih v tujino ali knjiženju poslovnih dogodkov in tečajnih listah. V šifrantu so: Država (oznaka
države iz uradnega lista), Naziv države, Druga šifra (dodatna oznaka, ki se običajno uporablja pri
označevanju držav (SLO, CRO, I, USA, D ...)) in Valuta (šifra oz. oznaka valute). Glej tudi Šifrant
držav.
Pošte Šifrant omogoča vnos številk in nazivov pošt po državah. Na šifrantu najprej izberemo Državo (iz
šifranta držav) in nato za vsako državo vnašamo Šifro (poštno številko) in Naziv (ime oz. kraj pošte).
Šifrant se uporablja predvsem za izpise naslovov. Glej tudi: 4.10 Šifrant pošt.
Šifrant pošt ne dopušča vnosa več krajev za isto poštno številko. Nekatere države (DE, AT, IT, HR...)
pa imajo pod isto pošto več krajev. Primer:
34170 Gorica-Gorizia
34170 Lučnik-Lucinico
34170 Oslavje-Oslavia
Da se na izpisih v takih primerih pokaže pravilen naslov, v šifrant poštnih številk vpišemo osnovno
poštno številko, za tem pa piko in poljubno zaporedno številko (npr. 34170.1 Gorica-Gorizia, 34170.2
Lučnik-Lucinico). V glavi dokumenta mora biti prikaz pošte nastavljen preko funkcije VRNI_PTT, ki
potem samodejno poreže besedilo od pike naprej in prikaže osnovno šifro.
Občine Šifrant omogoča vnos občin pri partnerjih. Na šifrantu določimo Občino (vnesemo poljubno interno
šifro) in Naziv (ime občine). V polju Dodano, se ob vpisu podatkov v bazo avtomatsko izpiše datum in
ura vnosa.
Valute V šifrant valut vpišemo vse tuje denarne enote, ki jih v informacijskem sistemu potrebujemo. Vnašamo
podatke: Valuta (oznaka valute), Šifra (šifro valute=šifra države), Naziv (ime valute), Za enot (za
koliko enot valute velja tečaj (npr. za 100 ITL, za 1 DEM ...) - uporablja se kot privzeta vrednost pri
vnosu tečajev), Aktivna (aktivnost valute v šifrantu), Zaokr Got (zaokroževanje pri gotovinskem
načinu plačila), Zaokr Negot (zaokroževanje zneskov pri negotovinskem načinu plačila). Način
zaokroževanja zapišemo s številko: 0 - ni zaokroževanja, 0,10 - na desetinko natančno, 1,00 - na celo
število, ... Velja od, Velja do (veljavnov nešene valute).
Način Pri vseh dokumentih, ki se vežejo na plačilo, je potrebno določiti možne načine plačil. Podrobnejši opis
plačila v Šifrantih nabave.
Tipi sporočilŠifrant tip sporočil uporabljamo pri določevanju vrste sporočil v dokumentu Sporočila. V šifrant
vpišemo Tip (neko poljubno zaporedno šifro), Naziv (ime tipa sporočil) in Kontrola.
4.1 Tečajne liste
Šifrant Tečajne liste je vezan na več različnih področij poslovanja, zato se vzdržujejo na meniju Sistem - Skupni
šifranti - Tečajne liste.
Filtri tečajne liste služijo za lažji pregled, ter prenos tečaja iz interneta. Filtrirna polja so:
Tečajnica Izberemo med danimi možnostmi: A-Banka Slovenije, B-Borzni tečaji, C-Medpodjetniški tečaji in
D-Intrastat , ki so prednastavljeni. Pri D-Intrastat je potreben vnos tečaja enrat mesečno. Doda pa
se lahko še tečajnica za potrebe uporanika.
Iz valute in Izberemo iz katere valute v katero valuto želimo prikaz.

V valuto
Od datuma Vnesemo datum od - do, za pregled podatkov.

Do Ti filtri služijo tudi za pregled in prenos podatkov.
V seznamu imamo postavke, ki nam prikazujejo tečaj, ki velja za preračun iz določene valute v določeno valuto.
Ročni vnos tečajev

Tečaje ročno vnašamo, popravljamo, brišemo neposredno na seznamu. Z desnim klikom dodamo nov zapis. Vpis
izvršimo s klikom na gumb VPIŠI.
OBDELAVE:
Prenesi datoteko Odpre internetni pregledovalnik z vsebino datoteke (tečajna lista v XML formatu) za
dnevnih tečajev EUR iz prenos.
BS Datoteko je potrebno shraniti na disk z opcijo uporabljenega brskalnika (Shrani kot,
Save as, ...)
Prenesi datoteko letnih Odpre internetni pregledovalnik z vsebino datoteke (tečajna lista v XML formatu) za
tečajev EUR iz BS prenos.
Datoteko je potrebno shraniti na disk z opcijo uporabljenega brskalnika (Shrani kot,
Save as, ...)
Prenos te tečajne liste lahko traja nekaj več časa.
Včitaj EURO tečaje - XML Klik na akcijo, odpre okno Tečajna lista iz katere izberemo datoteko shranjenih tečajnih
- BS list. Ime datoteke s tečajno listo prenesemo v polje Ime datoteke in kliknemo na gumb
Odpri.
(Prenesi datoteko iz Akcijo uporabljamo za prenos podatkov preko interneta. Obdelava je pripravljena za
Banke Slovenija) STARI prenos tečajnih list po srednjem tečaju iz Banke Slovenije. Najprej program odpre okno
PRENOS SIT TEČAJEV ! Prenos datoteke, ki nas sprašuje po shranjevanju datoteke. Označimo, Shrani datoteko
na disk in kliknemo na gumb 'Vredu'.
Odpre se novo okno Shrani kot, ki nas sprašuje kam naj spravi datoteko. V Ime
datoteke vnesemo ime datoteke v kateri bo shranjen tečaj ter kliknemo na gumb Shrani.
Tretja faza odpre okno Prenosov. Ko je prenos končan kliknemo na gumb Zapri in
zaključimo akcijo.
(Prenesi tečaje iz Klik na akcijo, odpre okno Tečajna lista iz katere izberemo datoteko shranjenih tečajnih
prenešene datoteke) list. Ime datoteke s tečajno listo prenesemo v polje Ime datoteke in kliknemo na gumb
STARI PRENOS SIT Odpri.
TEČAJEV ! Program vpraša če želimo prepisati stare tečaje. Z klikom na gumb Da prepiše v tečajno
listo nove tečaje za obdobje, ki smo ga na filtru Deviznega tečaja določili.
Avtomatksi prenos tečajev

Lahko nastavimo tudi, da se nam tečaji sami prenašajo ponoči; če je vzpostavljena Internet povezava;
Narejena je akcija, ki avtomatsko (ponoči) prenese tečajne liste iz Banke Slovenije in jih napolni v bazo. Akcijo
vključimo v Nočnih batch obdelavah. V nastavitvi: BatchNocne vpišemo na konec: ,Tecaji
4.2 Obračunske skupine
Obračunske skupine služijo za nastavitev načina obračuna posameznih poslovnih dogodkov.
Obračunska skupina povezuje skupino dokumentov in skladišč. Z nastavitvami določimo pravila za obračun
poslovnih dogodkov na teh podatkih.
Znotraj obračunske skupine poljubno definiramo poslovna obdobja, v katerih se vrši obračun. Obdobja služijo tudi za
krmiljenje knjiženja poslovnih dogodkov v smislu zaklepanja.
V oknu Obračunske skupine imamo naslednje zavihke: Osnovni podatki, Obdobja, Kontiranje - pravila.
Nastavitve na VD (Vrste dokumentov): VD - nastavitve
Obračunskim skupinam, ki služijo za ostale dokumente, ki niso vezani na materialno poslovanje, določimo samo
obdobje, metoda pa je brez obračuna.
Obračun poteka v treh fazah, vsako fazo lahko zaradi kontrole poganjamo posebej za posamezne obdelave in
kontrole. Lahko pa izvedemo celotno obdelavo (sekvenčno izvedemo vse tri dele). Po uspešni zaključitvi celotne
obdelave, lahko tudi avtomatsko izdelamo temeljnico v računovodstvu.
Zaporedje obračunavanja:
1. Obračune moramo izvajati po kronološkem zaporedju, kar pomeni da je potrebno narediti obračun prejšnjega
obdobja in šele nato lahko nadaljujemo z naslednjim obdobjem, od statusa Obračunano 0 do statusa Obračunano 3!
2. Zaporedje obračunov izvedemo glede na tok dokumentov (npr. materialno-> proizvodnja=> konsignacija)
POSTOPKI:
Obračunske skupine - Osnovni podatki
Zavihek: OSNOVNI PODATKI

Na osnovnem oknu lahko podatke spreminjamo ali dodajamo:
Obračunska Je enolično določeno ime za skupino. Primer (Material, Proizvodnja, Trgovina,...).
skupina
Skladiščno Podatek določa, da je skupina namenjena obračunu zalog na skladiščih, ki so vezana nanjo.
poslovanje
Metoda obračuna Izberemo ustrezno metodo obračuna zalog ali pa opcijo "Brez obračuna". Podatek služi samo
zalog kot privzeta vrednost, metodo obračuna lahko zamenjamo tudi na posameznem obdobju
obračuna. Opisi posameznih metoda obračuna: 4.1 Materialno poslovanje
Proizvodnja S tem stikalom označimo obračunsko skupino, ki služi za zaklepanje proizvodnih obdobij
knjiženja.
Kot 'Proizvodnja' je lahko označena samo ena obračunska skupina v podjetju.
Na akcijah za odpiranje (zaključevanje) DN je narejena kontrola, ki prepreči ponovno odpiranje
zaključenega DN, če je njegov datum zaključitve že v zaprtem obdobju za knjiženje.
S tem preprečimo enega glavnih vzrokov spremembe vrednosti nedokončane proizvodnje za
nazaj.
Kontrola je vgrajena v funkcijo NALOG_SET_STATUS(), kot tudi v triger pri knjiženju dela za
nazaj.
Računovodstvo Namenjeno za obračunsko skupino računovodstvo.
Trgovinska Podatek v sistem obračuna vključi algoritme, ki jih potrebuje trgovska metoda obračuna.
evidenca Obračunske skupine, ki so namenjene trgovinskemu poslovanju morajo imeti to stikalo
vključeno.
Perioda obračun. Določi se v kakšni peridi se odpirajo obdobja z adoločeno obračunsko skupino. Možnosti izbora:
obdobij Mesečno, Kvartalno, Polletno, Letno
Maska šifre Določi se maska kako se številči posamezno obdobje. Možnosti določitve Y- za leto in M- za
obdobja mesec (primer: YYYY, YY/MM, MM-YY,...). Možnost vnosa največ 5 znakov.
Kontrolne metodeV polje lahko vpišemo določene nastavitve, ki krmilijo potek obračuna:
/Planske_Cene=01 - pri planski metodi s to nastavitvijo določimo cenik planskih cen
/Revalor_Cene=02 - nastavitev cenika za revalorizacijo (UKINJENO)
/Reval_SamoCeImaCeno - revaloriziramo samo če cena v ceniku obstaja (UKINJENO)
/Zacasne_Cene=01 - nastavitev cenika za začasni obračun
/Fixna_Cena=99.99 - nastavitev fiksne cene za začasni obračun
/MetodaPlanskaBrezOdmikov=1 - nastavitev variante obračuna planskih cen brez odmikov
/MetodaRez=PN - nastavitev pomeni, da v primeru nelikvidiranega dokumenta izbere
vrednost iz postavke nabave, če vrednosti ni vpisane v postavki iz cenika, če je še v ceniku ni
izbere fiksno ceno. (Ni namenjena za Planski obračun zalog)
/MatKart=MKREV/ - nastavitev za TRGOVSKO metodo obračuna zalog, nivelacijo prikažemo
na materialni kartici, ki ni povezana s količino, ampak samo s spremembo cene
/MatKart=MK2VP2 -> Prikažemo vrednost prevrednotenja za artikel v materialni kartici pri
planski metodi obračuna zaradi spremembe planske cene.
/KontoPrev2=K -> Proti konto za nastavitev kontiranja vrednosti prevrednotenja zalog po
planskih cenah. (Vred.pred 2)
Opis obračunske Poljuben opis: razlaga obračuna in evidentiranje posebnosti.
skupine
Glej tudi Prehod na novo leto
Osnovni prikaz: Obračunske skupine
1. Kreiranje novega obračunskega obdobja
Nova obračunska obdobja odpiramo v oknu Obračunske skupine (Sistem>>Skupni šifranti>>Obračunske

skupine).
V zavihku Seznam izberemo Obračunsko skupino, za katero želimo kreirati novo obračunsko obdobje in kliknemo
na zavihek Obdobja, kjer dobimo seznam obračunskih obdobij za izbrano Obračunsko skupino.
Z desnim klikom (Dodaj nov zapis) ali gumbom (F8), dodamo novo obračunsko obdobje. Vnesemo oznako za
obračunsko obdobje pod kolono Obdobje (npr. 14/05), nato vnesemo Začetni in Končni datum (biti moramo
pozorni na vnesemo pravilne datume, ker v nasprotnem primeru obračun ne bo v redu). Prepišemo še metodo
Metodo obračunavanja, ki mora ostati enaka metodi prejšnjega obračunskega obdobja.
Novo obračunsko obdobje potrdimo z gumbom Vpiši.
Glej tudi: Novo leto - nastavitve
Novo obračunsko obdobje lahko dodamo tudi s kopiranjem (podatke popravimo). Kopiramo lahko le obdobja, katere
dovoljujejo knjiženje (ki imajo obkljukano kolono Dov.knji).
2. Odpiranje novega obračunskega obdobja
Po vpisu novega obračunskega obdobja je potrebno omenjeno obdobje še odpreti za knjiženje.

Postavimo in označimo obdobje, katerega želimo odpreti, kliknemo na gumb Obdelave in izberemo Odpri knjiženje
obdobja. V koloni Dov. knjiž se pojavi kljukica, ki označuje, da je obdobje odprto za knjiženje.
Osnovni prikaz: 4.2 Obračunske skupine
Obračunske skupine - Obdobja
Obdobje določa časovno okno v katerem lahko neodvisno nastavljamo določena pravila obračuna.
Običajno se za materialni obračun uporabi obdobje enega meseca.
Rdeče obarvano polje nam pove, da je obdobje končno zaključeno ali začetni in končni datum nista ustrezno vpisana
(primer prikazan spodaj - začetni in končni datum sta ista).
Obdobje Je enolično določeno ime obdobja v okviru obračunske skupine. Primer ('1501' za januar
2015).
Začetni datum, Obdobje je časovno omejeno (opredeljeno) z začetnim in končnim datumom. Paziti moramo,
Končni datum da so obdobja smiselna (brez časovnih lukenj ali prekrivanj). Napake se obarvajo rdeče.
Dovoljeno S tem podatkom dovolimo oziroma preprečimo knjiženje v to obdobje. Kontrola poteka preko
knjiženje povezav dokumentov na obračunsko skupino, pri skladiščnih dokumentih pa se preverja tudi
obračunska skupina skladišča.
Obračunano Prikazuje katera faza obdelave je bila izvršena v obdobju;

1 - izvršna je bila prva faza obdelave obračuna zalog (kontiranje).
2.1 - izvršna je bila druga faza obdelave obračuna zalog (vrednotenje prejemov).
2.2 - izvršna je bila kompletna obdelava obračuna zalog (vrednotenje prejemov in izdaj).
3 - izvrši se kontiranje prejemov in izdaj.
A,B,C so enakovredne oznake, samo da veljajo za začasni obračun.
Datum obračuna Zapišemo datum obračuna.
Temeljnica S kljukico dovolimo knjiženje temeljnice v glavno knjigo. Z dvoklikom na temeljnico se odpre
okno za pregled temeljnic.
Metoda obračuna Možnost določitve metode obračuna za posamezno obdobje. Ob kreiranju je privzeta iz Obr.
skupine.
Revalorizacija Pri obračunu zalog lahko vključimo tudi obračun revalorizacije vrednosti zalog. Povezana je z
nastavitvijo v na Osnovnih podatkih v polju Kontrole metode - /Revalor_Cene=XX.
Revalorizacija se izvrši na zadnji dan obdobja.
Trgovinska Vključimo trgovinsko evidenco. Obvezno je potrebno pognati obdelavo (Trgovska knjiga).
evidenca
Status trg. Prikazuje stanje/uspešnost obdelave za pripravo podatkov trgovinske evidence:
evidence 0 - obdelava še ni bila izvršena.
3 - izvršena je bila uspešna obdelava generiranja podatkov za trgovsko knjigo.
N - napaka obdelava ni bila uspešno izvršena.
Model KP Prikazuje model kontnega plana. Izbiramo med možnostmi iz spustnega seznama. Pri
obračunski skupini Računovodstvo mora biti Model KP v vseh obdobjih enak, razen če ste res
prešli na nov Model KP in naredili vse potrebne prehode.
Leto Otv. Prikazuje leto otvoritve kontnega plana. Pri obračunski skupini Računovodstvo mora biti Leto
Otv. v vseh obdobjih enako. Pri obračunski skupini Blagajna je potrebno to kolono nujno
izpolniti za pravilno delovanje izpisov Blagajniški dnevnik,...
Glej tudi Prehod na novo leto
Osnovni prikaz: Obračunske skupine
Obračun materialnega poslovanja izvedemo v oknu Obračunske skupine (Sistem>>Skupni šifranti>>Obračunske

skupine).
1. Zapiranje obdobja za knjiženje:
Izberemo Obračunsko skupino: Materialno poslovanje in kliknemo na zavihek Obdobja.

Postavimo se na obdobje, katerega želimo obračunati.
Kliknemo Obdelave in izberemo Zapri knjiženje obdobja. Na označenem obdobju, v koloni Dov.knjiž, se kljukica
izbriše, kar pomeni da je obračunsko obdobje zaprto.
2. Obračun obdobja
Nadaljujemo z gumbom Obračunaj obdobje, kot je prikazano spodaj. Nato pa izberemo gumb Kompletna
obdelava.
Program izvede kompletno obdelavo in sicer gre čez 3 faze. Če so vsi statusi ok (v oknu Obračun zalog, pod
Status obdelave se izpiše zadnja faza 3. FAZA končano, status=0) in se na izbranem obdobij pod kolono
Obračunano pojavi status 3, je obračun v redu.
Možne so tudi delne obdelave po posameznih fazah. Če se izvedejo samo delne obdelave, se izpiše do katere faze,
se je izvedla obdelava.
Primeri
izpisov za Izpis 1417 – Pregled likvidacije – z nazivom partnerja računa in prevzemnice
kontrolo
likvidacije: Izpis 816 – Kontrola računi prejeti – LIKVIDACIJA oz. ustrezen namenski izpis,zaradi nastavitev
kontov, ki izhaja iz tega npr. 5816 s katerim kontroliramo vrednosti v glavni knjigi in prejemih
(materialno poslovanje).
Izpis 479 – Likvidacija v drug mesec KONTROLA – Izpis prikazuje razliko v obračunskem obdobju,
ki je nastala zaradi knjiženja računov in prejemov v različna obdobja. Izpis prikazuje za vsak račun
in prejem posebej.
Izpis 817 – Likvidacija v drug mesec KONTROLA po mesecih – Izpis prikazuje razliko v
obračunskem obdobju, ki je nastala zaradi knjiženja računov in prejemov v različna obdobja. Izpis
prikazuje skupno vrednost za mesec.
Možne
napake, V primeru napake se status Obračunano spremeni iz 0 v status 1 ali 2. V primeru, da imamo
začasni nastavljene kontrolne procedure na osnovnih podatkih Obračunske skupine – Materialno:
obračuni in /Zacasne_Cene=02, /Fixna_Cena=0.99, se nam v primeru ko ni cene, izpiše črka C (upoštevanje so
izpisi: začasne cene, ki jih moramo popraviti).
Napake poiščemo z izpisi. S klikom označimo obdobje na katerega se bo izpis nanašal in kliknemo
na ikono Izpisi (F11).
Izpis 314 – Izpis vseh prejemov: Pregledamo napake po prejemih. V koloni C se izpišejo možne
variante napak (N-Ni vrednosti, Z-začasne cene, F-fiksne cene)
Izpis 315 – Izpis vseh prejemov in izdaj: Pregledamo napake na prejemih in izdajah. Napake vidne
v koloni C.
Izpis 1080 – Prikaz napak obdelave vrednotenja – Pregledamo napake nastale zaradi postavk izdaj
z vrednostjo manj od 0,01 EUR, oz. manjkajoče vrednost v VRD-ju, ...
Če se v koloni Naslov izpiše VrednZalogIzd in v koloni Vsebina VrednostSuma Artikel=(šifra
artikla), pomeni da je vrednost izdaje zapisanega artikla manjša od 0,01 EUR, kar ne ustreza
zakonsko določeni najmanjši vrednosti.
Dodatna razlaga statusa C: Ko se nam izpiše status C pomeni, da nekateri prejemi niso bili
obračunani tako, kot je v nastavitvi VD-ja, ampak s tako imenovanim nadomestnim vrednotenjem
(cena iz cenika, fiksna cena). To se uporabi v primerih, ko se primarno vrednoti iz likvidacije,
vendar pa računa nismo še prejeli. Zaloge so ovrednotene deloma napačno, kolikšna je razlika pa je
razvidno iz izpisa (314 oz 315). Ob prejemu računa, pa je nato potrebno zadevo urediti. Kljub
statusu C pa se naslednja obdobja lahko ovrednosti, saj imajo vse zaloge vrednost. Vseeno pa je
potrebno vedeti, da to ni pravilno oziroma je dovoljeno le izjemoma.
Preden začnemo s popravljanjem dokumentov je ponovno potrebno odpreti obdobje za knjiženje (Obdelave – Odpri
knjiženje obdobja).
Po popravkih se je ponovno potrebno vrniti na 1. korak (zapreti obdobje knjiženja in narediti ponoven obračun). Če
se nam izpiše status v koloni Obračunano 3, lahko nadaljujemo s 3. korakom – Izdelava temeljnice.
Po končanem obračunu preverimo z izpisom 405 Promet zalog po kontih, ki se mora ujemati s podatki v glavni
knjigi. Za razne analize in preglede pa so na voljo še ostali izpisi (npr. 314, 315, 700, 407,...)
3. Izdelava temeljnice
Sledi še kontiranje temeljnice v glavno knjigo. Kliknemo na gumb Obračunaj obdobje, Izdelaj temeljnico.
Če je bil obračun temeljnice ok,se pod Status obračuna izpiše:Končano, status =OK, na koloni Temeljnica se
pojavi kljukica. Z dvoklikom na kljukico se nam odpre okno za Materialno temeljnico. Za pregled temeljnice
izdelamo izpis 021 Dokument knjiženja.
Dodatno: Izračun odmikov iz dokumenta Vračilo dobavitelju (npr. VRD)

Odmike, ki izhajajo iz dokumenta VRD se izračuna po formuli: Vrednost izdaje po metodi - vrednost iz postavke
VRD-ja.Na vrednost izdaje ne moremo vplivati, saj se le ta določi ob obračunu in sicer glede na metodo, po kateri
vrednotimo zalogo.Pomembno pa je kako vpišemo vrednost na VRD-ju. Pri izračunu se namreč upoštevata podatka
vpisana v kolonah "Količina" in "n.Cena". NE upošteva se podatek v koloni "Neto vredn."! Znesek ki ga dobimo če
zmnožimo Količino X n.Cena mora torej biti enak, kot je na dobropisu (v koliko nimate vpisanih popustov je ta
znesek tudi enak vrednosti v koloni "Neto.vredn.").
Opozorilo: obračune moramo izvajati po kronološkem zaporedju od statusa Obračunano 0 do statusa Obračunano
3!
Obračun proizvodnje izvedemo v oknu Obračunske skupine (Sistem>>Skupni šifranti>>Obračunske skupine)

navadno po že opravljenem materialnem obračunu.
1. Zapiranje obdobja obračuna
Izberemo Obračunsko skupino: Proizvodnja in kliknemo na zavihek Obdobja.
Postavimo se na obdobje, katerega želimo obračunati. Kliknemo Obdelave in izberemo Zapri knjiženje.
(glej točko 1. v postopku za obračun materialnega poslovanja).
2. Obračun obdobja
Nadaljujemo z gumbom Obračunaj Obdobje, kot je prikazano spodaj. Nato izberemo gumb Kompletna obdelava
(glej točko 2. v postopku za obračun materialnega poslovanja).
Program izvede kompletno obdelavo in sicer gre čez 3 faze. Možne so tudi delne obdelave po posameznih fazah. Če
so vsi statusi ok, je obračun v redu. Na seznamu obdobij, dobi izbrano obdobje, pod kolono Obračunano številko 3.
Če se izvedejo samo delne obdelave se v omenjeni koloni izpiše do katere faze se je izvedla obdelava.
Možne Če cen ni, pri obračunu javi napako, da moramo navesti cenik.
napake
Napake pregledamo na sledečih izpisih:
Izpis 314 – Izpis vseh prejemov: Pregledamo napake po prejemih.
Izpis 315 – Izpis vseh prejemov in izdaj

Izpis 1080 – Prikaz napak obdelave vrednotenja – Pregledamo napake nastale zaradi postavk izdaj z
vrednostjo manj od 0,01 EUR, oz. manjkajoče vrednost v VRD-ju, ...
Če se v koloni Naslov izpiše VrednZalogIzd in v koloni Vsebina VrednostSuma Artikel=(šifra artikla),
pomeni da je vrednost izdaje zapisanega artikla manjša od 0,01 EUR, kar ne ustreza zakonsko določeni
najmanjši vrednosti.
V primeri, da manjka cena na artiklu jo lahko vnesemo na dva možna načina:
a) Ročen vnos: Tehnični podatki-Artikli-zavihek Cene (ceno vnesemo in datum vnosa nove cene ter vnos potrdimo
z gumbom Vpiši).
b) Avtomatski vnos: je uporaben v primeru vnosa cen večim postavkam
V oknu Obračunske skupine, zavihek Obdobja, po narejenem obračunu (Obračunaj obdobje) in prikazanih
manjkajočih cenah, kliknemo na gumb Obdelave – Pripravi idente brez cen za filter na cenah (program nam
sporoči, koliko identov je bilo shranjenih).
Gremo na Tehnični podatki-Kalkulacije-Cene in izberemo cenik Kalkulativne cene.
Nato gremo na filter (ikona očala) - odpre se nam okno Filter. Na Identi brez cen iz obračuna damo kljukico
(prikazue spodnja slika) in kliknemo na Uporabi.
Na oknu Ceniki, se pojavi trikotnik, ki nas opozarja, da imamo izbran filter. Na zavihku Seznam, ponovno preberemo
podatke. Prikažejo se nam artikli brez cen. Pred prepisom cen iz kalkulativnega cenika v planski je potrebno
pregledati cene, če so primerne za prepis.
Kliknemo na Obdelave – Prenos cen za prebrane vrstice. Odpre se nam okno Prenos cen. Izpolnimo parametre.
Pomembno je vnesti datum Vpis na datum in tudi Vpis v cene (Dodaj manjkajoče cene) -če želimo dodati
samo manjkajoče cene novih artiklov. Če tega ne izberemo, si povozimo obstoječe cene in nastane prevrednotenje.
Faktor izberemo 1 (kar pomeni, da bomo vpisali iste cene). Vpis na datum je navadno 1.1. v letu oz. odvisno od
potreb/zahtev v računovodstvu.
Ko izpolnimo parametre kliknemo V redu (za podrobnejše delovanje Akcije, si preberite OPIS akcije s klikom na ?).
Ko vpišemo cene, ponovno naredimo obračun proizvodnje.
Za preglede so nam na voljo osnovni izpisi npr.:
Izpis 314 – Izpis vseh prejemov: Pregledamo napake po prejemih.
Izpis 315 – Izpis vseh prejemov in izdaj: Pregledamo napake na prejemih in izdajah.
Izpis 405 – Promet zalog po kontih: Za prikaz vrednosti zalog, na katerem morajo biti vrednosti na kontih enake
kot v Glavni knjigi.
Izpis 700 – Promet po kontih in vrstah dokumenta: Če obstaja razlika med vrednostjo zalog v primerjavi z Glavno
knjigo, pregledamo knjiženje po dokumentih, še na tem izpisu.
Za pregled nedovršene proizvodnje izberemo namenske izpise podjetja. Za preglede zalog uporabimo izpis 433 ali
katerikoli drugi namenski pregled.
3. Izdelava temeljnice
Sledi še kontiranje temeljnice v glavno knjigo. Kliknemo na gumb Obračunaj obdobje, Izdelaj temeljnico.
Če je bil obračun temeljnice ok, se pod Status obračuna izpiše: Končano, status =OK, na koloni Temeljnica se
pojavi kljukica. Z dvoklikom na kljukico se nam odpre okno dokumenta s poknjiženo Proizvodno temeljnico.
Akcija je dosegljiva na gumbu .
Obravnavano obdobje mora biti obračunano (v polju Obračunano vrednost 3). Postopek za generiranje podatkov
trg. knjige se uspešno izvede, če je v polju Kontrolne metode v Obračunski skupini tekst: /MaloProd=0/ za
trgovino na debelo, /MaloProd=1/ za trgovino na drobno, kljukica v polju Trg.ev., če ima predhodno obdobje v
Statusu trg. ev. 3 in odprta višja obdobja (Status trg.ev. 0), če obstajajo.
Postopek ustrezno sortira podatke-vrstice po identih, dnevih. V okviru dneva postavke prejemov, izdaj, popravkov
vrednosti. Glede na nastavitve v Obračunski skupini in dokumentih preveri pravilnost podatkov. Če so napake, so
ustrezno označene vrstice z vrsto napake in vrednost "N" v Statusu trg.ev. . Ko so podatki pravilni se izvede
generiranje-vrednotenje v tabelo trgovske knjige. Če je nastavitev /MaloProd=0/ je vrednotenje prometa po
zadnji nabavni ceni, če je /MaloProd=1/ pa je vrednotenje po zadnji drobnoprodajni ceni.
Če želimo izklučiti iz obračuna trgovinske knjige dokument MSK (se ne obračunava - Tip VI) vpišemo v Osnovne
podatke, kjer obračunavamo Trgovinsko knjigo /TK_MskVI_Izpusti=1/.
4.3 Vrste dokumentov - nastavitve
Vrste dokumentov - nastavitve:

S pomočjo nastavitev na vrstah dokumentov lahko oblikujemo poljubno število dokumentov z različnimi funkcijami.
S pomočjo tega programa se nastavljajo dokumenti za vse vrste prometa tako za računovodstvo, prodajo, nabavo in
druge dokumente. Nastavitve dokumentov so na meniju Sistem - Skupni šifranti - Vrste dokumentov. Na osnovni
tabeli izbiramo vrste dokumentov glede na skupine/projekte v katere spadajo, na sami tabeli pa so prikazani
osnovni podatki posamezne vrste dokumenta za lažje izbiranje.
Področje: Določa kateri skupini pripada dokument. Glede na projekt so dokumenti razvrščeni v različne menije.
Različne skupine imajo različne nastavitve.
Pomen kolon na seznamu:
VD Šifra vrste dokumenta

Naziv Naziv vrste dokumenta (npr. Dobavnica)
Avto. štev Avtomatsko številčenje - prikaz nastavitve iz osnovnih podatkov vrste dokumenta
Aktivna Aktivnost vrste dokumenta
Klas. odg. Klasifikacija odgovorne osebe - nastavitev na osnovnih podatkih vrste dokumenta
Kontrolni Prikaz kontrolnih podatkov, ki krmilijo nastavitve vrst dokumentov
podatki
Modul Prikaz modula, kateremu pripada dokument (nastavitev na Detaljnih podatkih)

Zaporedje Prikaz nastavitve zaporedne številke prikaza VD-ja na spustnih seznamih - nastavitev na osnovnih
podatkih VD-ja
Davčni Prikaz iz detaljnih podatkov računovodskih dokumentov (ACC) ali gre za dokument, ki je vključen
v davčno evidenco ali ne.
Tip dok. Prikaz nastavitve tipa dokumenta iz Detaljnih podatkov VD-ja, podzavihek Glava dokumenta
Spremenjeno Prikaz datuma in ured spremembe.
Spremenil Uporabniško ime osebe, ki je spremembo naredila.
Za nastavitve dokumentov po posameznih področjih glej:

Nastavitve dokumentov računovodstva: 4.3.1 ACC - Računovodski dokumenti
Nastavitve dokumentov materialnega poslovanja: 4.3.2 MRP - Materialno poslovanje, nabava, prodaja
Nastavitve dokumentov osnovnih spremljanja osnovnih sredstev: 4.3.3 OSN - Osnovna sredstva
Nastavitve dokumentov blagajne: 4.3.4 BLG - Blagajna
Nastavitve dokumentov obresti: 4.3.5 OBR - Obresti
Natavitve za dokumente po potrebi stranke: 4.3.6 RAZ - Razni dokumenti
Nastavitve dokumentov: 4.3.7 Povezave in prenosi dokumentov
Za detaljni opis posameznih zavihkov glej:

Osnovni podatki: 4.4 VD - Osnovni podatki
Uporaba: 4.5 VD - Uporaba
Detaljni podatki: 4.6 VD - Detaljni podatki
Zgodovina spremeb: 4.3.8 VD - Zgodovina sprememb
4.3.1 ACC - Računovodski dokumenti - vzdrževanje
Računovodski dokumenti imajo nastavitve na štirih zavihkih (znotraj zavihka Detajlni podatki):
Zavihek: DET. PODATKI ACC:
V tem oknu (prikazano zgoraj) so določena polja, ki jih potrebujemo pri posamezni vrsti dokumenta in način vnosa.
Vrsta dokumenta Vrsta dokumenta se nam izpiše avtomatsko in je ne moremo popravljati. Vezana je na
Osnovne podatke dokumenta.
Datum PER Ta datum določa na katero obračunsko obdobje se nanaša dokument. Možne izbire pa
(obdobje) pomenijo:
Prazno - polje v dokumentu je prazno in ga izpolnimo sami
Današnji datum - program sam vpiše v polje današnji datum
Zadnji vneseni datum - program nam sam vpiše v polje datum zadnjega vnosa istega
dokumenta.
Partner Določa ali je izbrana vrsta dokumenta vezana na poslovne partnerje (dobavitelje oz. kupce).
Izbiramo lahko med nastavitvami:
Ni vnosa - v glavi dokumenta ne določimo partnerja (polje je sivo), na postavkah pa
lahko knjižimo na konte z različnimi partnerji. Taka določitev NI pimirna za vrste dokumentov
prejetih in izdanih računov.
Lahko eden - v glavi dokumenta lahko določimo partnerja, postavke pa ne moremo knjižiti
na konte z različnimi partnerji. Pri knjiženju postavk na partnerja, če v glavi dokumenta
nismo določili partnerja, se ta avtomatsko prepiše v glavo dokumenta ali pa, če v postavki
spremenimo partnerja se ta avtomatsko zapiše v glavo dokumenta.
Lahko več - v glavi dokumenta lahko določimo partnerja, lahko pa tudi pustimo polje
prazno. Taka določitev NI primerna za vrste dokumentov prejetih in izdanih računov. Postavke
dokumenta so lahko knjižene na več različnih partnerjev. Če smo v glavi dokumenta
določili/vnesli partnerja in postavke knjižili na različne partnerje, se partner v glavi dokumenta
avtomatsko pobriše.
Obvezno eden - V glavi dokumenta je obvezen vnos partnerja in postavke lahko knjižimo
samo na istega partnerja. Če v postavki spremenimo partnerja se v glavo dokumenta zapiše ta
partner.
Obvezno eden ali več - posebnost vnos partnerja. Če v glavi dokumenta določimo
partnerja se ta obdrži/zapiše, tudi če postavke knjižimo na različne partnerje.
Zunanja številka Pri vnosu podatkov v to polje vpisujemo številko originalnega dokumenta (npr. prejeti račun,
dobavnica, naročilnica ...).
Datum dokumenta Je datum izdaje dokumenta. Možne izbire nastavitev so:
Prazno - polje v dokumentu je prazno in ga izpolnimo sami
Današnji datum - program nam sam vpiše v polje današnji datum
Zadnji vneseni datum - program nam sam vpiše v polje datum zadnjega vnosa istega
dokumenta.
Rok plačila Je datumsko polje in določa datum zapadlosti dokumenta (plačila računa). Izbiramo lahko med
nastavitvami:
Ni vnosa - v glavi dokumenta ne določimo rok plačila (polje je sivo), na postavkah pa lahko
knjižimo na konte z različnimi roki plačil. Taka dolčitev NI primerna za vrste dokumentov
prejetih in izdanih računov.
Lahko eden - v glavi dokumenta lako določimo rok plačila, postavke pa ne moremo knjižiti z
različnimi roki plačil.
Lahko več - v glavi dokumeta lahko določimo rok plačila, lako pa tudi polje pustimo prazno.
Postavke lahko knjižimo z različnimi roki plačil.
Obvezno eden - V glavi dokumenta je obvezen vnos roka plačila, na postavkah je lahko
vpisan isti datum roka plačila.
Obvezno eden ali več - V glavi dokumenta določimo rok plačila, na postavkah pa lahko
vpišemo različne roke plačil.
Dodatni rok plačila Je datumsko polje in določa dodatni datum zapadlosti dokumenta (plačila računa). Izbiramo
lahko med nastavitvami:
Ni vnosa - vnos datuma ni potreben.
Lahko eden - datum lahko vnesemo ali pa pustimo polje prazno.
Lahko več - vnesemo lahko več datumov ali pa pustimo polje prazno.
Obvezno eden - vnos datuma je obvezen, na postavkaj je lahko vpisan isti datum roka
plačila.
Obvezno eden ali več - vnos datuma ali datumov je obvezen.
Rok Je predlog roka plačila-datuma zapadlosti dokumenta (računa). Omogoča nam avtomatski
plačila (predlog) predlog roka plačila, glede na naš izbor.
Datum periode + p. Datumu periode dodamo še dneve zapisane na matičnem podatku poslovnega partnerja (Dni
dni + 15 za plačilo), če tega podatka na partnerju ni se prišteje 15 dni. Če so na mat.podatku partnerja
vpisani dnevi 0, se v rok plačila predlaga datum periode.
Datum dokumenta Datumu dokumenta dodamo še dneve zapisane na matičnem podatku poslovnega partnerja
+ p. dni + 15 (Dni za plačilo), če tega podatka na partnerju ni se prišteje 15 dni. Če so na mat.podatku
partnerja vpisani dnevi 0, se v rok plačila predlaga datum dokumenta.
Datum prejema Datumu prejema dokumenta dodamo še dneve zapisane na matičnem podatku poslovnega
dokumenta + p. partnerja(Dni za plačilo), če tega podatka na partnerju ni se prišteje 15 dni. Če so na
dni + 15 mat.podatku partnerja vpisani dnevi 0, se v rok plačila predlaga datum prejema dokumenta.
Datum periode + p. Datumu periode dodamo še dneve zapisane na matičnem podatku poslovnega partnerja (Dni
dni, prazno za plačilo), če tega podatka na partnerju ni se rok plačila ne predlaga. Pri vnosu dokumenta ga
izpolnimi ročno. Če so na mat.podatku partnerja vpisani dnevi 0, se v rok plačila predlaga
datum periode.
Datum dokumenta Datumu dokumenta dodamo še dneve zapisane na matičnem podatku poslovnega partnerja
+ p. dni, prazno (Dni za plačilo), če tega podatka na partnerju ni se rok plačila ne predlaga. Pri vnosu
dokumenta ga izpolnimi ročno. Če so na mat.podatku partnerja vpisani dnevi 0, se v rok
plačila predlaga datum dokumenta.
Datum prejema Datumu dokumenta dodamo še dneve zapisane na matičnem podatku poslovnega partnerja
dokumenta + p. (Dni za plačilo), če tega podatka na partnerju ni se rok plačila ne predlaga. Pri vnosu
dni, prazno dokumenta ga izpolnimi ročno. Če so na mat.podatku partnerja vpisani dnevi 0, se v rok
plačila predlaga datum prejema dokumenta.
p.dni p.dni pomeni da se prištejejo dnevi, ki so zapisani na matičnem podatku poslovnega

partnerja/zavihku komercialni podatki partnerja. Če je vrsta dokumenta definirana kot vstopna
davčna evidenca se prištejejo dnevi (dni za plačilo) dobavitelja, če je izstopna davčna se
prištejejo dnevi (dni za plačilo) kupca. V primeru, da dokument ni davčni-ni določen kot
vstopna davčna evidenca, ne kot izstopna, lahko na vrsti dokumenta določimo z izborom
Kupca ali Dobavitelja katere dneve iz poslovnega partnerja naj upošteva. Če ničesar ne
določimo, ne vstopno ali izstopno davčno evidenco, ne Kupca ali Dobavitelja se prištejejo iz
poslovnega partnerja dnevi kupca.
Opis Pri vsakem dokumentu lahko vnesemo tudi kratek opis, ki nam pomaga pri iskanju raznih
dokumentov v tabelah, služi pa tudi za izpis namena plačila na plačilnih nalogih (npr. članarina
jan/99, storitev po pogodbi 99/001 ...).
Način plačila Način plačila nam omogoča nastavitev izbire plačil pri tistih dokumentih, ki se vežejo na plačilo
(plačilni nalog). V levem spustnem seznamu izberemo obveznost vnosa podatka, v desnem pa
izberemo način plačila, ki se bo prikazal kot privzeta vrednost pri kreiranju novega dokumenta.
Način plačila se nam tudi lahko predlaga iz podatkov zapisanih pri Poslovnih
partnerjih (Sistem->Skupni šifranti->Poslovni partnerji) na zavihku Komerc. podatki,
pod Dobavitelj (Plačilo) in sicer v trenutku ko dodamo partnerja na novo kreiran dokument.
Izpis plačilnega Namen nastavitve tega polja je, da se dokumenti prenesejo v izdelavo plačilnih nalogov (Akcija
naloga Prenos iz dokumentov). V levem spustnem seznamu izberemo obveznost vnosa podatka, v
desnem pa lahko izbiramo med (NI - za dokument se ne bo izdelal plačilni nalog, Za prenos -
za dokument se lahko izdela plačilni nalog). Pri kreiranju novega dokumenta, se bo izbira
zapisala v glavi dokumenta.
Koda namena Šifranti kod namena so zakonsko določeni. Vnos je obvezen za tiste dokumente, ki jih bomo
plačevali s plačilnimi nalogi. V levem spustnem seznamu izberemo obveznost vnosa podatka, v
desnem pa kodo namena, ki se bo prikazala pri kreiranju novega dokumenta.
Koda namena se nam lahko predlaga tudi iz podatkov zapisanih pri Poslovnih
partnerjih (Sistem->Skupni šifranti->Poslovni partnerji) na zavihku Komerc. podatki,
pod Dobavitelj (Koda nam.) in sicer v trenutku ko dodamo partnerja na novo kreiran
dokument.
Račun Transakcijski račun nam omogoča poslovanje preko bank.

Omogočen je avtomatski predlog računa, glede na naš izbor v vrsti dokumenta. Če je na vrsti
dokumenta predlog računa označen 'Privzet', se predlaga pri vnosu dokumenta tisti račun, ki
je v matičnem podatku poslovnega partnerja označen kot 'Privzet'. Če se račun ne predlaga in
ga pustimo praznega-neizpolnjenega, se pri izdelavi plačilnih nalogov upošteva tudi tisti, ki je
v poslovnem partnerju označen kot privzet. Če pa ga na dokumentu sami izberemo, se pri
izdelavi plačilnega naloga upošteva ta izbrani.
Sklicevanje Polje je zahtevano pri dokumentih, ki so vezana na plačila (npr. prejeti računi) in se zahteva
navedba sklica plačila.
Odobreni znesek Tudi ta podatek se nanaša na dokumente vezane na plačila in omogoča vnos odobrenega
za plačilo zneska plačila (kadar ni enak celotnemu znesku prejetega računa knjiženega v glavno knjigo)
in se le ta upošteva pri izpisu plačilnega naloga. To polje se pri kreiranju virmanov iz
dokumentov upošteva samo v primeru ko imamo nastavitev, da pobira znesek po funkciji in
NE iz kontrolnega zneska (stikalo ACC_VIRM_ZN). V primeru vpisanega zneska v tem polju bo
virman vedno kreiralo na ta znesek, ne glede koliko je na postavki v ACC še odprtega!
Datum prejema Datum, ko smo prejeli dokument. V prvem polju določimo ali ta datum vnašamo ali ne.
dokumenta Predlogi vnosa v naslednjem polju so: Prazno, Današnji datum, Zadnji vneseni datum, Datum
dokumenta, DatPer Dokumenta.
Kontrolni podatki /PredogledPriponke=1 WEB vmesnik: Vkjučimo prikaz slike, desno od dokumenta (pogoji
prikaza enaki kot v DMS).
Kontrolni znesek Vrednost računa, namenjena kontroli zneska računa. Če pri vnosu, skupni znesek in kontrolni
znesek nista enaka program opozori, da se zneska razlikujeta.
Tuja valuta Omogoča določitev valute v kateri so dokumenti knjiženi (tuji prejeti računi ipd.).
Ni vnosa - nastavitev za dokumente z domačo valuto.
Pri vnosu postavk se polja v postavki, ki se nanašajo na vnos deviznih postavk (Valuta,
Tečajnica,Tečaj, Za enot) ne prikažejo z nastavitvijo ' Ni vnosa'.
Lahko eden - na postavkah dokumenta je lahko vpisana samo ena valuta, ki je različna od
domače valute,
Lahko več - na postavkah dokumenta so lahko vpisane različne valute,
Obvezno eden - na postavkah dokumenta mora biti vpisana ena tuja valuta, ki je različna od
domače valute,
Obvezno eden ali več - na postavkah dokumenta mora biti vpisana enaali več tujih valut, ki so
različne od domače valute.
Tečajnica Kadar je določena tuja valuta, lahko določimo da bomo tečajnice črpali iz izbrane tečajne
liste. Tečajne liste morajo biti pripravljene in dnevno ažurirane.
Tečaj Za dokumente s tujo valuto je potreben vnos tečaja ali prenos iz tečajne liste.
Predlog tečaja Po datumu pos. dogodka - ob dvokliku na polje "tečaj" v glavi dokumenta nam bo predlagalo
tečaj na "Datum posl dogodka".
Po datumu dokumenta - ob dvokliku na polje "tečaj" v glavi dokumentanam bo predlagalo
tečaj na "Datum dokumenta".
Tip dokumenta Uporabljamo za grupe podatkov v izpisih.Tip dokumenta nima v ozadju nobenega šifranta.
Lahko se odločimo, da bomo sorodne VD-je imeli označene z eno oznako (Npr. za prejete
račune imamo lahko odprtih več VD-jev - RP0 Račun-vzdrževanje ost,RP4 Računi - O.S.
RP5 Račun zdravila... vsem tem VD-jem damo skupno oznako ta tip dokumenta. Na primer
odločimo se za oznako RP..
Na nekaterih izpisih (v parametru izpisa) imamo potem možnost vpisa Tipa dokumenta (RP):
kar pomeni, da bodo na izpisu dokumenti/postavke samo tistih VD-ji ki imajo vpisano to
lastnost (RP).
Dokument za Označimo dokumente, ki jih upoštevamo v davčni evidenci. Pri teh dokumentih se prikaže
davčno evidenco gumb 'Dav.evid', ki omogoča vnos podatkov za obračun davka (DDV). Možne so naslednje
vrednosti: Vstopna evidenca (prejeti računi), Izstopna evidenca (izdani računi), Ni davčni
dokument (ostali dokumenti, ki ne vstopajo v obračun davka).
Če želimo si lahko nastavimo nekatere podatke v Davčnih podatkih, za lažje delo pri knjiženju.
Obračun DDV po DDV se obračunava po zapiranju računa (izvršenem plačilu) in ne po datumu prejema.
plačilu Uporaba polja je namenjena osebam, ki se opredelijo za ta način na DURS-u. O uporabi načina
se posvetujte z analitikom.
Privzeto Če obkljukamo to opcijo se nam bo vrednost iz Obračun DDV po plačilu privzeto ispolni na VD-
ju
Vzorec Določa privzeti vzorec knjiženja iz tabele vzorcev. Pri knjiženju te vrste dokumenta po vzorcu,
se takoj prikažejo podatki izbranega vzorca. Če pustimo polje prazno, moramo vzorec za
knjiženje vedno izbrati.
Sprememba S podatkom določamo ali lahko spreminjamo davčno evidenco kljub temu, da je dokument že
davčne evidence knjižen.
po knjiženju
Dokument se Za dokumente, ki služijo kot prejeti računi in jih je potrebno potrjevati z likvidacijo.
likvidira
Bilanciran S podatkom določamo ali mora biti dokument bilanciran (v breme in dobro enak znesek) ali ni
potrebno.
Otvoritev S podatkom določimo, ali je dokument otvoritveni (kljukica), ali ne.
Zavihek: ZAVIHEK DAVČNI PODATKI
Vrsta dokumenta Vrsta dokumenta se nam izpiše avtomatsko in je ne moremo popravljati. Vezana je na
Osnovne podatke dokumenta.
Davčno obdobje Izbiramo med možnostmi iz spustnega seznama.
Davčna stopnja Davčno stopnjo, ki velja za to vrsto dokumenta izberemo iz spustnega seznama, ki je vezan
na šifrant Davčne tarife.
Odbitni/neodbitni Ali se predlaga odbinti ali neodbitni davek. Kljukica pomeni, da se bo predlagal odbitni
DDV davek.
Tip DDV Tip DDV ravno tako izberemo iz spustnega seznama, ki je pa vezan na šifrant Tipi davčnih
postavk.
Način vnosa Z izbiro obvezen vnos vključimo v davčni evidenci dodatna polja, ki omogočajo vnos osnove
dav.osnove s % in procenta davka. Omenjena funkcija je uporabna pri drugih državah (npr. Hrvaška), ki od
prejetih računov, odvisno od vrste stroška, lahko odbija davek samo za določen procent.
Zavihek: VZORCI
Vzorci knjiženja omogočajo enolično knjiženje podobnih (enakih) dogodkov. Za različne vrste dokumentov lahko
vnaprej pripravimo določene vzorce (opis vknjižbe, stran knjiženja B - breme, D - dobro, opis ....), pri samem
knjiženju pa tak vzorec prepišemo v dokument in popravimo samo vrednosti, ki niso ustrezne. Vzorec seveda samo
predlaga način knjiženja, pri samem knjiženju dokumentov pa lahko popravimo vse podatke na dokumentu. Vzorci
so posebej dobrodošli pri zahtevnejših knjižbah. Tabela za vnos je sestavljena iz dveh delov. V prvem vpisujemo
oznako vzorca in naziv, v drugem pa način knjiženja. Dodajanje in spreminjanje vzorcev in postavk poteka na enak
način kot na vseh tabelah.
Za zapis naziva izbranega vzorca v Opis dokumenta priklopi stikalo ACC_Vzorec_Vhod_opis.
Vzorec Poljubna številka oz. oznaka vzorca, ki služi za enolično določanje vzorcev knjiženja.
Naziv vzorca Vsak vzorec ima poleg oznake tudi naziv (ime), ki omogoča lažje prepoznavanje namena vzorcev
(npr. Bančni izpisek, Plačilo elektrike, Prejeti račun, Avtorski honorar ipd.).
Podjetje V primeru da imamo več podjetij in želimo, da je določen vzorec viden samo na enem podjetju, tu
izberemo/določimo za katero podjetje ja vzorec viden.
VD V razvoju
Dokument V razvoju
Datper V razvoju
Grupa Vpišemo poljubno šifro po kateri lahko grupiramo vzorce v skupine.
Dodatni Polje za poljubne podatke.
podatki
Vrstice vzorca:
Zaporedna številka Določa zaporedje knjiženja postavk na dokumentu (temeljnici). Običajno zapišemo
zaporedne številke 1,2,3 ...
Tekst V to polje se vnaša besedilo, ki naj se prepiše na postavko v dokumente knjiženja (npr.:
plačilo računa št:, davek, bruto OD, akontacija dohodnine ipd) . Če ni smiselno vnaprej
definirati tekstov, to polje pustimo prazno.
Konto Določimo iz tabele kontov na kateri konto se običajno knjiži postavka.
SM Določimo iz šifranta SM na katero SM se običajno knjiži postavka.

Breme / Dobro
Z podatkom Breme / Dobro določimo na katero stran se izvrši knjižba. To označimo s črko B
- breme in črko D - dobro.
ZN - Znesek in Za določene ponavljajoče knjižbe z enakimi zneski, lahko določimo tudi dejanske vrednosti,
ZNDEV - Znesek ki se pri knjiženju prepišejo na temeljnici (npr. najemnina, ki je vsak mesec enaka).
devizni Možne vrednosti:
SUMDAV seštevek iz davčne evidence vrednost osnov + davkov. V primeru deviznega
knjženja, se devizni znesek predlaga, če ima predlagani konto lastnost, da je devizni.
SUMDAVOSN seštevek iz davčne evidence vrednost osnov (brez davkov) . V primeru
deviznega knjiženja, se devizni znesek predlaga, če ima predlagani konto lastnost, da je
devizni.
DAVTAR seštevek iz davčne evidence vrednost davkov, predlog konta zapisanega v davčni
tarifi v koloni Konto_vh ali Konto_iz
DAVTAREUVS seštevek iz davčne evidence vrednost davkov, predlog konta zapisanega v
davčni tarifi v koloni EU_Konto_vh
DAVTAREUIZ seštevek iz davčne evidence vrednost davkov, predlog konta zapisanega v
davčni tarifi v koloni EU_Konto_iz
DAVTARSOBDVS seštevek iz davčne evidence vrednost davkov, predlog konta zapisanega v
davčni tarifi v koloni Konto_Vh_Samoobd
DAVTARSOBDIZ seštevek iz davčne evidence vrednost davkov, predlog konta zapisanega v
davčni tarifi v koloni Konto_Iz_Samoobd
OSTANEK izračuna ostanek
OSTANEK:0.18 procentualna delitev ostanka
LIKVKS seštevek vrednosti iz likvidacije-ovrednoteni prejemi, konto predlaga iz kontne
skupine artikla. V kontni skupini je konto vpisan v kolona Konto.
LIKVKSPRID seštevek vrednosti iz likvidacije-ovrednoteni prejemi, konto predlaga iz kontne
skupine artikla. V kontni skupini je konto vpisan v kolona Kontoprid.
LIKVSKL seštevek vrednosti iz likvidacije-ovrednoteni prejemi, konto predlaga iz konta
zapisanega na skladišču v polju Konto po obračunu:
LIKVNALOG seštevek vrednosti po nalogih skupaj, vrednost pobiramo iz likvidacije po
posameznih postavkah prejemnice, potrebno nastaviti tudi stikalo
ACC_vzorec_knji_likv_ponalogih, kjer določimo dokumente MRP iz katerih pobiramo naloge.
SUMPNDOM seštevek iz potnih nalogov, konto predlaga iz šifranta stroškov
SUMPNDEV seštevek tuje valute iz potnih nalogov, konto predlahga iz šifranta stroškov
SUMPNAKDOM seštevek samo akontacije iz potnih nalogov, konto predlaga iz stikala ACC_PN
SUMAKPNDEV seštevek tuje valute samo akontacije iz potnih nalogov, konto predlaga iz
stikala ACC_PN
SUMOSOTVKS seštevek vrednosti iz otvoriteve osnovnega sredstva po kntnih skupinah, če
je na otvoritvenih podatkih osn.sredstva vpisana številka računovodskega dokumenta
Kontr.podatki Vpišemo posebnosti na primer:
/Pogojodbitni=% v tem primeru se v znesek postavke predlaga celoten davek (odbitni in
neodbitni). Uporabno je na prime pri javnih ustanovah, kjer je dločen % koliko davka od
celotnega davka je odbitni, medtem ko plačati pa ga je potreno v celoti.
/PogojOstanekNI=0 v tem primeru se predlaga potavka po pogojem, da zračunana
vrednost ni enaka 0,00. V nasprotnem (vr=0) primeru se postaka ne predlaga.
/PogojNacinPlacila= s to nastavitvijo je možnost predloga konta glede načina plačila.
Primer nastavitve:
/PogojNacinPlacila=null če je v dokumentu podatek prazen-
neizpolnjen
/PogojNacinPlacila=001,002 če je način plačila 001 ali 002
Če se odločimo za postavitev takega pravila, je potrebno za vsak
konto na katerega knjižimo glede načina plačila postaviti svojo vrstico vzorca , vključno
za izpolnjen način plačila v glavi dokumenta.
/PogojKlasifPartner= s to nastavitvijo je možnost predloga konta glede na klasifikacijo

partnerja. Primer nastavitve:
/PogojKlasifPartner=!PU če partner nima klasifikacije PU
/PogojKlasifPartner=PU1
/PogojKlasifPartner=PU2
Če se odločimo za postavitev takega pravila, je potrebno za vsak
konto na katega knjižimo glede klasifikacije partnerja svojo vrstico vzorca, vključno za
partnerja brez klasifikacije.
kStatus (davčen Določimo predlog statusa likvidacije v davčni knjigi:

vzorec) - Za likvidirati
- Likvidirano-ročno
Zavihek: DAVČNI VZORCI

Vrstice davčnega vzorca:
Zaporedna Določa zaporedje predloga davčnih postavk.
številka
Tekst Poljubna vsebina.
Tip DDV Tip davčne postavke. Na primer 01 Domači trg obdavčen.
Davek Izberemo šifro davčne tarife.
Odb Ali se predlaga odbinti ali neodbitni davek. Kljukica pomeni, da se bo predlagal odbitni davek.
Tippos Tip postavke. Možne vrednsoti so. A - avans P -poračun avansa S - stat.vrednost in N - ni za
likvidacijo.
Kontr.zn. Kontrolni znesek. Ali se bo predlog izvršil iz kontrolnega zneska vpisanega v glavi. Kljukica pomeni,
da se bo iz kontrolnega zneska izračunal davek po bruto kalkulaciji.
Če davčnega vzorca pri posameznem vzorcu nimamo nastavljenega se predlog vzorca predlaga po splošnem, ki ga
določimo na zavihku 'Davčni podatki'.
Osnovni prikaz: 4.3. Vrste dokumentov - nastavitve
4.3.2 MRP-Materialno poslovanje, nabava,prodaja
Vrste dokumentov, ki so vezane na materialno poslovanje (skladišča, prodaja, nabava), se tudi določajo na treh
zavihkih:
Glava dokumenta:
V tem oknu so določena polja, ki se vežejo na celoten dokument in določijo obliko in vsebino glave dokumenta to je
katera polja nastopajo v dokumentu, kako se obravnava dokument, katere so privzete vrednosti na dokumentih in
cene, ki se uporabljajo na dokumentu:
Modul Vsak tip dokumentov spada v meniju materialnega poslovanja v enega izmed naslednjih modulov:
Nabavni, Prodajni, Proizvodni, Skladiščni. S tem podatkom razvrstimo dokumente v skupine
istočasno pa določimo tudi meni na katerem se nahajajo v programu GoSoft.
Vrsta prometa Podatek določa na kakšen način vpis dokumenta vpliva na fizični promet zaloge.
zaloge Možnosti so naslednje:
0 - Ni prometa zalog, ne vpliva na zaloge (ponudba, povpraševanje, odpremni nalog ipd).
1 - Prejem, povečanje zaloge (prevzemnica, dobropis, inventurni viški ipd).
2 - Izdaja, zmanjšanje zaloge (dobavnica, izdajnica, lahko tudi faktura ipd.)
3 - Medskladiščnica, premik zaloge: izdaja na izvorni in prejem na ciljni lokaciji (premik zaloge
med lokacijami)
Materialna Podatek določa kako se fizični promet zaloge finančno (knjigovodsko) ovrednoti.
kartica S kombinacijo nastavitev vrste prometa zaloge in materialne kartice dosežemo ustrezen
obračunski učinek.
Učinek posamezne nastavitve materialne kartice je ponazorjen z vrednostjo v oklepaju (glej

spodnje možnosti):
Črka (P,I) pomeni stran (Izdaja/Prejem) ali obračunsko (Breme/Dobro), znak (+,-) pa vrednost
množi s +1 ali -1.
Pri nastavitvah medskladiščnice se prva dva znaka nanašata na fizični prejem, druga dva pa na
fizično izdajo!
Možnosti so naslednje:
Ni vrednotenja ( ) - Razni premiki zaloge, kjer izključimo finančni učinek. (Npr.
medskladiščnica znotraj iste obračunske skupine)
Prejem (P+) - Običajni prejem zaloge.
Izdaja (I+) - Običajna izdaja zaloge.
Negativni prejem (P-) - Prejem negativno, primer vračila dobavitelju (storno prejema).
Uporablja se zato, da vračila ne povečujejo prometa.
Negativna izdaja (I-) - Izdaja negativno, primer vračila na skladišče (storno izdaje). Uporablja
se zato, da vračila ne povečujejo prometa.
Medskladiščnica (I+P+) - Običajni premik zaloge med obračunskimi skupinami. V tem
primeru pride hkrati v istem dokumentu Prejem in izdaja.
Medsklad. - prejem (P-P+) - Izdaja iz skladišča kot negativen prejem, prejem pa prikazan s
pozitivno vrednostjo. Prav tako se uporablja za premik zalog med obračunskimi skupinami,
vendar se za to uporabi dva dokumenta. Npr. MP1 -Prejem in MI1 - Izdaja.
Medsklad. - izdaja (I+I-) - Izdaja iz skladišča kot pozitivna izdaja, prejem pa kot negativna
izdaja. Prav tako se uporablja za premik zalog med obračunskimi skupinami, vendar se za to
uporabi dva dokumenta. Npr. MP1 -Prejem in MI1 - Izdaja.
Opozorilo: Teoretično so mogoče tudi nesmiselne kombinacije, zato je potrebno pazljivo izbirati
nastavitve glede na željeni učinek.
Izvorni Nekateri dokumenti so med seboj povezani in si sledijo v določenem zaporedju. Pri takih
dokument dokumentih določimo vezo oz. izvor podatkov, po katerih se običajno generira nov dokument.
Npr. pri naročilnici je lahko izvorni dokument predhodno povpraševanje, pri izdanem računu je
lahko izvorni dokument dobavnica ipd. Pri oblikovanju dokumenta lahko s pomočjo izvornega
dokumenta naredimo novega tako, da izberemo številko izvornega dokumenta in pritisnemo gumb
"Izberi", kar povzroči prepis vseh podatkov iz izvornega dokumenta na nov dokument. Pazite, da
je kurzor znotraj izbranih dokumentov.
Naziv zunanjegaPri vnosu nekaterih dokumentov je potrebno vnesti tudi oznako originalnega dokumenta. Npr. pri
dokumenta vnosu prevzemnice vpišemo tudi številko dobavnice od dobavitelja (v tem primeru je za VD
"Prevzemnica" naziv zunanjega dokumenta "Dobavnica"). Nazivi so lahko poljubni. To polje je
povezano tudi z nastavitvijo potrebnega vnosa zunanjega dokumenta. Če želimo dokument
vnašati, moramo v polje "Zun. dokument" obvezno izbrati opcijo "Obvezen vnos" ali "Lahko".
Tip cenika Določa kateri ceniki se prikažejo za izbiro ali prenos cen na postavke dokumenta. Možnosti so
naslednje:
Vsi ceniki - prikažejo se vsi ceniki, ne glede na izbor
Nabavni - prikažejo se vsi nabavni ceniki
Proizvodni - prikažejo se vsi proizvodni ceniki
Prodajni - prikažejo se vsi prodajni ceniki
Ni cenika - na dokumentu ni mogoče (ni potrebno) določiti cen iz cenika
Fiksni cenik - na dokumentu je omogočena uporaba samo enega cenika - Osnovni cenik.
Osnovni cenik Določa kateri cenik je osnovni za določanje cen. Določimo točno določen cenik iz šifranta cenikov
(Zadnje nabavne cene, prodajne cene, cene v EUR, stalne cene ipd.). Pri vnosu postavke se
prepiše cena iz izbranega cenika.
Prenos cene v S tem podatkom določamo način prenosa cen iz cenika v postavko dokumenta ali obratno - iz
tip postavke v cenik. Načeloma na postavki lahko nastopata dve ceni, imenujemo ju Nabavna in
Prodajna cena. Možni so naslednji načini prenosa:
Ni prenosa - cene se ne prenašajo
Prenos v prodajno ceno - iz cenika se za artikel prepiše cena na postavko dokumenta v prodajno
ceno.
Prenos v nabavno ceno - iz cenika se za artikel prepiše cena na postavko dokumenta v nabavno
ceno.
Prenos in vpis v prodajno ceno - iz cenika se za artikel prepiše cena na postavko dokumenta v
prodajno ceno,
pri vpisu v bazo pa se cena (če je spremenjena) vpiše v cenik.
Prenos in vpis v nabavno ceno - iz cenika se za artikel prepiše cena na postavko dokumenta v
nabavno ceno,
pri vpisu v bazo pa se cena s postavke prepiše v izbrani cenik.
Vpis prodajne v cenik - iz postavke se iz polja prodajna cena za artikel vpiše cena v izbrani
cenik.
Vpis nabavne v cenik- iz postavke se iz polja nabavna cena za artikel vpiše cena v izbrani cenik.
Tip dokumenta Pri nekaterih posebnostih dokumentov, s tem podatkom določimo te posebnosti. Uporabljene so
naslednje oznake:
-'T6' se izpisuje v trgovinski evidenci v stolpec 6.
-'T7' se izpisuje v trgovinski evidenci v stolpec 7'.
Kot tip dokumenta lahko označimo naslednje kategorije dokumentov:
- Naročilnice označimo z črko N
- Fakture, račune označimo z črko F (Za potrebe E-računa (E-slog) se poleg črfke F lahko doda še
črke: B - bremepis, D - dobropis, A - avansni račun; Torej FB ali FD ali FA)
- Naročila označimo z črko R
-Prevzemnice označimo z črko P
- Izdajnice označimo z črko I
Če označimo dokument z določeno črko kot tip dokumenta, potem lahko v nekaterih modulih
(npr. pregledi-analize) z izborom Tip dokumenta npr. Naročila dobimo vse dokumente, ki smo jih
označili v vrstah dokumentov kot tip dokumenta R.
Tip kalkulacije Določa kako se preračunajo cene na postavkah dokumenta (iz bruto ali iz neto cene) in katere
kolone uporabljamo pri postavkah. Možne so naslednje vrednosti, ki jih na dokumentu lahko
spreminjamo:
(X) - ni kalkulacije
(O) - osnovna kalkulacija - vnos osnovne cene, izračuna se neto cena in bruto cena (z davkom)
(B) - izračun iz bruto vrednosti - vnos bruto vrednosti, izračuna se neto vrednost in osnovna cena
(N) - izračun iz neto cene
(A) - preračun za potrebe nabave - vnos nabavne cene, izračuna se osnovna vrednost
(V) - cena se vnaša samo na postavke in se ne prenaša
(T) - trgovinska nabavna - vnaša se neto in bruto cena, z dvoklikom se prikaže kalkulacija za vnos
potrebnih elementov cen
(C) - bruto s popustom - izračuna vse vrednosti iz bruto cene, pri tem upošteva tudi popust -
deluje samo, če nastavimo na vrsti dokumenta.
(U) - za uvozne dispozicije - vnos nabavne cene in nabavne vrednosti.
(D) - Nabavna z DDV, podobno kot osnovna le da uporablja nabavno ceno in nabavne tipe DDV
Maska za glavo Različne vrste dokumentov zahtevajo različne glave, ki so v osnovi razdeljene na:
Enostavne - primerne so za skladiščno poslovanje in obsegajo najnujnejše podatke (številka in
datum dokumenta, odgovorna oseba in opis dokumenta po potrebi pa še dodatne podatke kot so
partner, dokument veza ipd.)
Enostavne s partnerjem - imajo enak pomen kot in podatke kot Enostavne samo dodan je še
podatek partnerja.
Kompletne - primerne so za komercialne dokumente in poleg podatkov, ki jih zajemajo enostavne
glave določajo tudi komercialne pogoje kot so: popusti, načini plačila, dobave, transporta ....).
Spremljanje Pri vrstah dokumentov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov, lahko spremljamo
sprememb spremembe po datumu, vrsti in vsebini spremembe in odgovorno osebo, ki je spremembo izvršila.
Izbiramo med tremi možnostimi:
Ni spremljanja - Sprememb ne spremljamo.
Kompletno - Spremljamo vsako spremembo, ki je vezana na dokument.
Samo količinsko - Spremljamo samo spremembo količine.
Planiranje Nekateri dokumenti direktno vplivajo na planiranje materialnih potreb. Lahko kot potrebe kupcev
(naročilo kupca) ali kot nabavni nalogi. Izbiramo lahko med:
Ni planiranja - za vse dokumente, ki ne vplivajo na proizvodni plan
Naročilo prodaje - plan proizvodnje upošteva artikle iz tega dokumenta kot potrebe po izdelkih.
Napoved prodaje - plan proizvodnje upošteva artikle iz tega dokumenta kot napovedi prodaje.
V nabavi (naročeno) - plan proizvodnje upošteva artikle kot naloge v nabavi (naročeni
materiali).
Kooperacija - za prejem iz kooperacije (zapira delovno operacijo)
Dokument se S podatkom določimo dokumente (prevzemnice), ki služijo za likvidacijo prejetih računov.

likvidira Dokumenti z vključenim stikalom se prikažejo pri izboru prevzemnic - dobavnic za likvidacijo
računov.
Obročno Dokumenti z vključenim stikalom ima aktivno stran Plačila za vnos obrokov in plačil.
odplačevanje
Maloprodaja Vključeno stikalo zaklepa vnos na stran Plačila glede na statuse dokumenta. Poleg tega je tudi
informacija za knjiženje dodatne knjižbe (plačila) pri prenosu maloprodajnih računov
Polja v nadaljevanju določajo katere podatke je vnesti v posamezni vrsti dokumenta in privzete
vrednosti za posamezno polje. Privzete vrednosti veljajo, če niso drugače določene v tabeli
poslovnih partnerjev. Vrednosti za nastavitev so opisane na začetku opisa vrste dokumentov.
Opisi polj pa so v splošnih šifrantih.
Partner Določa ali na dokumentu vnašamo poslovnega partnerja iz tabele poslovnih partnerjev (npr.:
Obvezen vnos: prevzemnica od dobavitelja, račun, dobavnica, Lahko in Ni vnosa: izdaja na nalog,
medskladiščnica, prejem na skladišče polizdelkov...).
Transport / Določa ali na dokumentu vnašamo način transporta iz šifranta. Lahko določimo privzeto vrednost,
privzeta ki jo predlaga sistem pri kreiranju novega dokumenta.
vrednost
Način plačila / Določa ali dokument vsebuje tudi podatek o načinih plačil. Tabelo načinov plačil je potrebno
privzeta predhodno določiti. Lahko zapišemo tudi način plačila, ki se običajno uporablja za izbrani
vrednost dokument.
Način dobave / Določa ali vsebuje dokument polje za vnos načina dobave in njegovo privzeto vrednost iz šifranta
privzeta načinov dobav.
vrednost
Dni plačila / Določa ali vsebuje dokument polje za vnos podatkov o številu dni za plačilo in njegovo privzeto
privzeta vrednost.
vrednost
Tip davčne Določa ali vsebuje dokument polje za vnos tipa in način postavitve privzete vrednosti.
postavke / - Ni vnosa (davek se na dokumentu ne vnaša)
privzeta - Iz partnerja/VD (privzeti davek se na dokument prenese iz partnerja, če tam ni definiran pa iz
vrednost VD)
- Iz VD (privzeti davek se na dokument prenese iz VD)
Stroškovno Določa ali vsebuje dokument polje za vnos stroškovnega mesta.

mesto
Zunanji Določa ali vsebuje dokument polje za vnos zunanjega dokumenta. Kadar izberemo opcijo:
dokument "Obvezen vnos" ali "Lahko", lahko določimo tudi naziv zunanjega dokumenta.
Sklic Ni vnosa -> na dokumentu ne vnašamo podatkov v polje za sklic.

Avtomatsko -> na dokumentu se sklic zapiše avtomatsko ( vpis I + P).
Avtomatsko - položnica -> na dokumentu se sklic zapiše avtomatsko, v obliki za plačevanje preko
OCR ( SI12 + IK, z vodilnimi ničlami).
Avtomatsko - RF -> na dokumentu se sklic zapiše avtomatsko, v RF obliki. Program avtomatsko
izračuna kontrolne številke.
Ročno -> sklic na dokumentu se vpisuje ročno.
Datum Določa ali vsebuje dokument polje za vnos datuma odpošiljatve blaga oziroma opravljene storitve.
odpošiljanja
Deviz. tečaja Določa ali se devizni tečaj uporablja v dokumentu, če se pa kateri:
Ni prenosa - na dokumentu se ne uporabljajo medvalutni tečaji.
Srednji - pri prenosu iz tečajne liste se uporablja srednji tečaj.
Prodajni - pri prenosu iz tečajne liste se uporablja prodajni tečaj.
Nakupni - pri prenosu iz tečajne liste se uporablja nakupni tečaj.
Vnos enot teč. Določa ali je potrebno v dokument vnesti enote tečaja.
Tečajnica Določa iz katere tečajne liste se uporabljajo vrednosti za prenose in preračune na izbrani vrsti
dokumenta. Tečajne liste so določene v posebni tabeli, ki jih najdemo v Računovodstvu - Fin.
računovodstvo- Šifranti- Splošni šifranti – Tečajnice.
Datum PER Datum PER potrebujemo za knjiženje dokumentov v računovodstvu. Datum, ki si ga bomo izbrali
se bo v računovodskem dokumentu vpisal kot Datum PER. Izbiramo med možnostmi: Iz datuma
dokumenta, Iz datuma dobave.
Zavihek: POSTAVKE DOKUMENTA

Nekatere nastavitve za postavke dokumenta so že pri glavi dokumenta, dodatni podatki za postavke pa se določajo
na tem zavihku.
Prenos Če ima poslovni partner priznan stalni popust (rabat), se pri kreiranju dokumentov lahko prenese
popusta - na dokument.
privzete Na dokumentu lahko definiramo več različnih popustov; pri tem je pomembno tudi zaporedje in
vrednosti vrstni red obračuna popusta.
Nastavitve vnosa in prenosa popustov:
Ni vnosa - polje popust je izključeno (dokument nima možnosti popustov).
Vnos - popust lahko ročno vnesemo in urejamo.
Vnos, prenos splošni - privzeto se napolni splošni popust.
Vnos, prenos partner - privzeto se napolni popust partnerja.
Vnos, prenos splošni+partner - privzeto se napolni splošni popust in popust partnerja.
Splošni popust lahko nastavimo v stikalu: MRP_Def_Popust
Privzeto Za posamezno vrsto dokumenta se lahko določi na katerem skladišču se običajno izvaja ta vrsta
skladišče prometa. Na dokumentu lahko skladišče popravimo. Nastavitve privzetega skladišča in
lokacije pri knjiženju prometa
Privzeto skladišče se definira na vrsti dokumenta in na matičnih podatkih artikla. Pri knjiženju se
najprej upošteva nastavitev na VD in potem na artiklu. Posebnost je nastavitev medskladiščnice,
kjer lahko v kontrolnih podatkih VD definiramo tudi privzeto ciljno skladišče /NaSkladišče=999 in
ciljno lokacijo /NaLokacijo=999.
Kombinacija vedno deluje samo v paru: /IzSkladišča= /IzLokacije= +, ali /NaSkladišče=
/NaLokacijo=
Najmočnejša nastavitev lokacije je v kontrolnih podatkih na nastavitvah VD
/IzLokacije=XXX s tem neposredno navedemo lokacijo za knjiženje s tem VD
Naslednja (po moči) je nastavitev lokacije na osnovnih podatkih artikla, polje Lokacija
Sledi definicija izbora lokacije na vrsti dokumenta (postavke) v polju Privzeta lokacija:
Skladišče - privzeta lokacija izbranega skladišča (samo aktivne lokacije)
Zaloga - napolnimo lokacijo kjer je artikel trenutno že na zalogi ali je bil na zalogi (sort količina
zaloge)
(če skladišče ni nikjer določeno kot privzeto, iščemo lokacijo na enak način po vseh
skladiščih)
Prazno - ni privzete lokacije (obvezen ročni izbor)
Lokacija - to je posebna redkeje uporabljena nastavitev:
Najdem šifro lokacijo zadnje knjižbe izbranega identa in jo ponudim, če obstaja na
izbranem skladišču.
Pri zajemu privzete lokacije velja ztudi kontrola: če tip artikla ni 1, potem privzete lokacije ne
podamo.
Za skrbnike: za zajem privzete lokacije je uporabljena funkcija: f_lokacija_default
Teža Določa ali se na postavki dokumenta omogoča vpis / vnos teže celotne postavke. Prikaz kolone
Teža na postavki dokumenta je desno od opombe.
Vnosi v polja na tabeli postavk:
Stroškovno Določa ali se na postavki dokumenta vnaša stroškovno mesto. Omogočen je pregled dogodkov po
mesto stroškovnih mestih.
DN / Ni vnosa - Ni polja na postavki Posmrp

Potrebe Prikaz odprto - ???
Vnos DN neplanirano - neplanirana izdaja ali prejem , neobvezna povezava na DN
Vnos DN planirano - planiran prejem, obvezna povezava na DN
Vnos potrebe planirano - planirana izdaja, obvezna povezava na Potrebo
Vnos operacije - prejem iz kooperacije, obvezna povezava na Dnopr
Projekt Določa ali se na postavki vnaša Projekt (za spremljanje porabe - stroškov po projketih).
Datum Pri dokumentih, ki so vezani na proizvodni plan ali kako drugače omejeni z datumom dobave, lahko
dobave vnašamo kdaj naj bi bili artikli na postavkah dobavljeni (izdelani, kupljeni).
Datum Aktiviramo kolono 'Datum uporabe' v postavkah dokumenta. To omogoča nadzor nad rokom
uporabe uporabnosti posameznih artiklov. Pri izdajah se ta datum upošteva v sistemu porabe po FEFO metodi
(najpraj se izdajo zaloge, ki jim naprej poteče rok uporabe). Ta nastavitev pa ima še drugi pomen, če
jo aktiviramo na dokumentih, ki sodelujejo v planu (naročila v prodaji in naročilnice v nabavi). Na teh
dokumentih se tako aktivira kolona 'Dat.Plan', kjer lahko vnašamo datum planirane izdelave ali dobave
(prejšnji datum dobave pa ostane nespremenjen)
V tem primeru se v procesu planiranja upošteva ta datum, če pa polje ni izpolnjeno, pa datum dobave.
Serija Na VDju imamo naslednje nastavitve za polje Serija:

- Ni vnosa
- Lahko
- Šifrant
- kontroliraj
Če je na artiklu nastavitev Spremljanje serij=Serijska in na vdju=

- Lahko-> se vpiše serid v posmrp.serid za tisto serijsko, ki smo jo izbrali preko dvoklika (ali vpisali v
polje serijska). Ni pa obvezen vnos na dokumentu.
- Šifrant -> je vnos na dokument obvezen, v primeru da vpisana serijska v šifrantu identa ne obstaja,
se je ob vpisu kreira tudi v šifrantu
- Kontroliraj -> vnos v dokument je obvezen, hkrati se izvede kontrola, če obstaja vpisana serijska
tudi v šifrantu serijskih za ta ident
Če je na artiklu Spremljanje serij <> Serijska, potem so nastavitve na VDju (Šifrant in Kontroliraj)
enake kot Lahko.
Serijsko lahko ident dobi ob prejemu, ob preskladiščenju ali ob izdaji.

Omogočena je izdaja identa, ki nima zaloge po serijskih, vendar ob izdaji dobi serijsko.
Če pri izdaji vpišemo serijsko v postavko izda tisto serijsko, če je pa ni na zalogi in je na VDju
nastavitev Lahko, izda iz zaloge, ki nima serijskih (serij). Če je nastavitev Kontroliraj je vnos obvezen
in hkrati izda samo zalogo s to serijsko.
Vrednotenje - materialni obračun:

Dejanska Za obračun vrednosti zaloge se določi od kje naj zajema ceno. Možnosti so naslednje:
vrednost Iz likvidacije - cene zajema iz likvidacijske cene na osnovi prejetega računa.
Iz cenika - cene za obračun zajema iz izbranega cenika na isti maski.
Iz postavke prodaje - cene zajema iz postavke dokumenta v polju prodajne cene.
Iz postavke nabave - cene za obračun zajema iz postavke dokumenta v polju nabavna cena.
Iz postavke -pCena z DDV - ?
Iz postavke -bruto vr - ?
Medskladiščnica iz izdaje - ?
Ni vrednotenja - V tem primeru se vrednost dokumenta ne vrednoti.
Cenik Izbor cenika, ki velja za obračun zalog, ko se upošteva dejanska vrednost iz cenika.
Privzeti konto Določa konto za ves promet za izbrano vrsto dokumenta.
Datum cen Kadar se zajemajo cene iz cenika, moramo določiti tudi po katerem datumu se iščejo cene v ceniku.
V ceniku so cene lahko različne na različne datume. Možnosti so:
Datum per. - cene išče na datum per iz dokumenta.
Začetni obdobja - cene išče na dan, ki je definiran kot začetek obračunskega obdobja.
Končni obdobja - cene išče na dan, ki je definiran kot konec obračunskega obdobja.
Kontrolni Za posamezno vrsto dokumenta je omogočen vnos dodatnih kontrolnih podatkov, ki jih upoštevajo
podatki programi pri obdelavah oz. raznih akcijah. Pripravljene so naslednje možnosti:
Sistem akcij na seznamu dokumentov je dodelan tako, da je prikaz posamezne akcije lahko odvisen
tudi od izbranega VD v glavi seznama.
Primer nastavitve: splošna akcija, ki velja za vse dokumnete: Akcija_DokumMRP_01, akcija
prirejena samo za dokumente /Tip_Akcij=D: Akcija_DokumMRP#D_01
Poseben primer je tudi tu Tip_akcij=X , ki velja za vse vrste dokumnetov, a le če če filter v VD v glavi
seznama ni prazen (deluje za eno vrsto dokumneta naenkrat).
/Tip_Akcij=X Določa kakšne dodatne obdelave so na dokumentu. X je lahko:

C - Prenos cene iz cenika
D - odpre tabelo delovnih nalogov - proizvodnje, Dodajanje delovnega
naloga
E - akcije namenjene delu z postavko dokumenta (razbijanje
količine,...)
I - Prepis postavk iz inventurne liste
N - Odpri delovne naloge - nabave, za prenos na dokument, Prepis
datuma dobave v postavke
P - Odpri potrebe delovnih nalogov
U - obdelava za razdolževanje materialov po strukturi izdelkov (uvoz
zaradi izvoza) (Razbremenitev materiala za reexport)
R - Obrni ročni status zapiranja dokumentov, Ročno zapri cel
dokument
K - Akcije za generiranje in klnjiženje vhodne kontrole
L - Akcije za ročno potrjevanje postavke dokumenta
X - Velja za vse vrste dokumnetov
/Prenos_nalog=1 Dovoli prenos delovnih nalogov na dokument (kopiraj-prilepi).
/Prenos_potreb=1 Dovoli prenos potreb na dokument (kopiraj-prilepi). Iz okna delovni
nalogi (zavihek potrebe) ali iz okna Potrebe nalogov.
Možen je tudi prenos projekta in datuma termina potrebe (vendar
samo v primeru spodnjih nastavitev dokumenta):
Vrsta prometa zalog: Ni prometa zalog (neskladiščni dokument)
Planiranje: Ni planiranja
Vnos Dn/potrebe: Ni vnosa
Vnos projekta: lahko ali obvezen vnos -> se prenese PROJEKT
Vnos datuma dobave v postavko: lahko ali obvezen vnos: -> se
prenese DATUM IZ TERMINA POTREBE
Primer: artikle iz potreb delovnega naloga lahko neposredno
prenesemo v postako dokumenta PO1 povpraševanje za nabavo, s tem
da se preneseta tudi PROJEKT in DATUM TERMINA POTREBE. Lahko
prenašamo tudi potrebe statusa PL.
/Prenos_Ident=1 ali 2 Omogoči prenos identov iz seznama na dokument (kopiraj-prilepi);

prav tako omogoča prenos izbrani identov iz Pregled-kosovnic
(zbirnik), kjer prenese ident in bruto količino (primerno za knjiženje
neplaniranih izd.), ali iz Zaloge (primerno za izdajo vsega kar je na
zalogi). Če je vrednost 1 se prenese samo ident, drugače (2) tudi
količina.
Če naberemo postavke na oknu Zaloga - po prejemih (oz. iz oken, ki
kažejo na zalid in je na tem Zalid koltrn > 0) in nabrane postavke
prenesemo na materialne dokumenta, ki imajo vrsta prometa zalog
Izdaja (2) ali Medskladišnica (3), polnimo tudi tabelo izdaja. To
pomeni, da postavimo v izdajo točno izbran prejem, ki ga želimo izdati.
/Prenos_postavk=1 Omogoča prenos postavk; prenese se ident, odprta količina postavke
in nalog/projekt. Omogočeno na vseh oknih Pregledi - analize (prodaja,
nabava, skladiščno poslovanje) -> pogled po postavkah.
Omogoča tudi kopiranje postavk iz dokumenta, ki jih prilepiš v potrebe
Delovnega naloga.
/FaktPCene=1 Omogoči vnos cene za količino.
/DatumTecaja=DatDob Po katerem datumu se obračuna tečaj - Na ta datum,ki ga tu določimo,
se preveri v tečajni listi tečaj. (Velja v primeru ko imamo cenik v tuji
valuti)
/DatumCen=DatDob oz. S to nastavitvijo podamo datum veljavnosti cene iz cenika,
/DatumCen=DatDok definiranega v glavi dokumenta (tako lahko imamo cenik s cenami
definiranimi v prihodnosti, funkcija cena_vrni bo podala ceno veljano
/DatumCen=NULL na podan datum).
S to nastavitvijo NE podamo datum veljavnosti cene iz cenika,

definiranega v glavi dokumenta.
(funkcija cena_vrni bo podala ceno s status=1)
/DDV_EU=A1 Kontrolni podatek vrste dokumenta R1, ki predlaga na osnovi države
partnerja ali spada v Evropsko skupnost tak tip DDV-ja.
/NEG_IZD Omogoči negativno izdajo ( minus količina na postavki dokumenta).
/AzurDnKolTrn=1 Omogoči ažuriranje Prejte količina na DN in zaključevanje DN tudi pri
prejemu iz KOOP (operacije).
/TestLimit=A Na poslovnih partnerjih se vodi obveznosti in terjatve (aktiva/pasiva),
tako da se na kontu določi, kateri zneski se seštevajo v ti dve polji
(vodi se saldo partnerja in Aktiva/Pasiva). Poleg tega lahko na
partnerju določimo tudi limite, ki omogočajo opozorilo pri prekoračitvi
limitov. Za ta namen je potrebno na VD vključiti testiranje limita
(kontrolni podatki /TestLimit= A-aktiva, P-pasiva). Ko poskušamo
vpisati tak dokument s partnerjem, ki ima prekoračen dovoljeni limit,
se izpiše opozorilo. Vpis je kljub temu omogočen.
/CenikSpremeniValuto=1 Sprememba cenika in valute na dokumentu.
Na posamezenem VD lahko nastavimo krmiljenje cenika in valute tako,
da ob spremembi cenika se nam spremeni tudi valuta, ki je definirana
na izbranem ceniku.
/ZačetnaKol=0 Pri vpisu dokumenta javi napako če pozabimo vpisati količino na
postavko dokumenta. Uporabi se tudi za krmiljenje privzete količine
(npr. pri dodajanju postavke se vedno ponuja količina 1,
/ZačetnaKol=1)
/PrikažiOsnVrednost=1 Seštevanje prodajne vrednosti na dokumentu
V dokumentu (npr. Naročilo, Račun) lahko prikazujemo izračunano
kolono (količina * prodajna cena) v primeru, da v kontrolne podatke
VDja vpišemo: /PrikažiOsnVrednost=1
/TestBARKODA=DodajArtikelKoda=0,1,9;
/TestBARKODA= DPP=šifra dodatnega podatka -> odpremo ga v tabeli
DodajArtikelKoda=0,1,9; uporabnik.pos_dpd
DPP=BCD; če je 0 ne prikazovati sporočila za dodajanje artikla (če odčitana koda
Stevec=A,N obstaja v bazi in NE na dokumentu)
DPPST=Stevec če je 1 pokaži sporočilo z vprašanjem Dodam artikle na dokument
yes/no (windows oblika)
če je 9 avtomatsko dodaj artikel na dokument; v tem primeru NE
prikazovati sporočila v maski za vnos; dodaj novo pozicijo, količina = 1
+ default podateke iz nastavitev dokumenta + vpis v dodatni podatek
postavke
Odčitana koda je OK ZELENO - vpis podatka v dodatni podatek
postavke na dokumentu + vpis postavke; vrednost podatka je lahko
null/0/1; naziv podatka je definiran na samem VD-ju.
Na postavkah dokumenta lahko z dvojnim klikom na dodatni podatek
postavke, v katerega se podatek vpisuje, odpre okno za vnos preko
kod (V kontrolnih podatkih dokumnta DPP=šifra dodatnega podatka
vpisano katero okno za vnos naj odpre):
Stevec= kjer z nastavitvijo števca ali A ali N povemo s katero količino

vpisujemo
Stevec=A -> 1
Stevec=N -> iz artikel_nabava.EMFAKTOR -> pomeni, da mora
vpisano količino množiti (*) z faktorjem vpisanim v
artikel_nabava.EMFAKTOR
Ukaz K+numeric -> popravi kolčino v DPD stevec z vpisano vrednostjo
z upoštevanjem nastavitve
DPPST=ime dodatnega podatka, ki ga odpremo ga v tabeli

uporabnik.pos_dpd
/DN_Vnos_BC=1 S tem krmilimo, da lahko v polje DN (planiran Prejem DN) preberemo
črtno kodo delovnega naloga (N+dnid).
/IdentiKomerc=1 Pri dodajanju postavk dokumenta, z dvoklikom na ident se odpre
posebno okno Artikli (Prodaja - Artikli), ki ima še dodatna polja za
iskanje po šifri in nazivu partnerja.
/StatusDnoprAzur=0 Izključeno ažuriranje statusa vezane operacije (povpraševanje
koperacija).
/DefSkl=O Privzeto skladišče iz prijavljene osebe.
/IzLokacije=XXX Določimo privzeta vrednost lokacije za knjiženje (najmočnejša
nastavitev).
/NaLokacijo=XXX Določimo privzeta vrednost ciljne lokacije pri medskladiščnici.
/NiSledljivosti Omogoča združitev dveh izdaj v en prejem (s tem pa porušimo
sledljivost).
/VnosNaKoncane=1 Dovoli knjiženje na končane delovne naloge in njihove potrebe; ČE je
VD=IZ1 (izdaja planirana) Potem v takem primeru dovolimo izdati tudi
na Končano potrebo! POZOR: tudi v stikalu MRP_VNOS_DELA je
potrebno vklopiti možnost vnosa na Končane potrebe z vklopom
nastavitve: /VnosNaKoncane=1.
POZOR: se status DN in potrebe se NE spremeni, če je status DN=KO!
(ni spremembe statusa potrebe iz 'T' v 'R', če je DN.status 'T)
/NeOdpriKoncane=1 Ne spreminja statusa 'KO' v 'LA' avtomatsko.
/VpisCen1 Cena se vpiše v cenik, samo če je še ni (nikdar je ne zamenjamo).
/VpisCene2 Omogoča vpis cene v dodatni cenik z akcijo (KontrMrpDok_Vpiscene2).
/CenikVpisCene2=xx Nastavimo šifro dodatne cenika za vpis cene (xx=šifra cenika).
/PrikažiStatus=L Prikaže kolono 'Status' (status, uporabnik, datum). Omogoča
potrjevanje.
/Prenos_Operacij=1 Omogoča prenos operacij iz seznama operacij na naročilnico
kooperacije.
/DatKoncOperacije=1 Vpis datuma dobave na postavko iz datuma končanja operacije, če še
ni vpisan.
/Komentarji_odprto=1 Stran 'Komentarji' ostane odprta tudi po zaklenitvi dokumenta TA
OPCIJA Z NOVO MASKO ODPADE! (Narejena Akcija_DokumMRP_20).
/DodatniPodatki_odprto=1 Stran 'Dodatni podatki' ostane odprta tudi po zaklenitvi dokumenta .
/Placila_odprto=1 Stran 'Plačila' ostane odprta tudi po zaklenitvi dokumenta.
/VnosNaKoncaneProjekte=1 Omogoča knjiženje tudi za končane projekte, privzeto je to zaprto!
/SM=XXX Forsiramo stroškovno mesto kot privzeto.
/PrenosKolDelSerija=1 Če imamo na proizvodnih podatkih artikla v polju Delovna serija
vpisano določeno vrednost, bo ob izbiri DN ponudilo količino, ki je
manjša med Delovno serijo in preostalo količino na izbranem
Delovnem nalogu (DN). Pogoj: velja za dokumente prejema, ki
zahtevajo vnos DN planirano - npr. PR2.
/Prenos_pos_dpd=1 Ob dodajanju nove postavke omogočimo prenos dodatnih podatkov
postavke iz zadnje postavke.
/Prenos_VP=1 Ob dodajanju nove postavke omogočimo prenos vrste prometa (VP)
postavke iz zadnje postavke.
/PosidVMatlist/ Ta kontrola nam avtomatsko poveže dotični dokument na matični list z
izborom preko serijske številke. Obrazložitev: na matičnih listih imamo
samo eno polje za vpis 'izvornega' dokumneta (to je ponavadi Naročilo
kupca). Ta dokument se veže na Matični list in je viden na seznamu
matičnih listov!
/DavekNaDokument=N za tip kalkulacije Neto oz. B za Bruto kalkulacijo: s to nastavitvijo
vključimo korigiranje izračuna neto vrednosti (če je vrednost B pa
bruto vrednosti)
zaradi razlik med izračunanim davkom v proceduri (za vsako postavko
posebej) in izračunanim na celotnem dokumentu. Razliko pripiše v
postavko z največjo vrednostjo znotraj posemezne davčne stopnje.
Kontrola je vključena v sami funkciji: MRP_Dok_Recalc (glej Z:
30489). To kontrolo lahko uporabimo pri strankah, ki izračunavajo
davek na vrednost celotnega dokumenta in ne za posamezno postavko
(problem pri zaokroževanju vrednosti na 2 decimalni mesti).
/Pakiranje=1 S to kontrolo omogočimo vnos pakirnih enot po standardnem
postopku. glej tudi Pakiranje navodila.
/Pakiranje=E (Enostavno pakiranje) s to kontrolo omogočimo vnos pakirnih enot na
postavko dokumenta na enostaven način. Z dvoklikom na polje Pakirne
enote se nam odpre maska za dodajanje pakirnih enot na postavko. V
masko dodamo zapis za pakiranje, vnesemo količino in izberemo ident
pakiranja.
/Pakiranje=I (izvorni dokument) s to kontrolo omogočimo vnos pakirnih enot na
izvorni dokument, npr. Naročilo kupca, s tem že v naprej definiramo
kaj konkretno hočemo da se izda (packlist.posidIzvor). Ko se naredi
prejem, se veže na postavk zaloge (packlist.posidzal), ko se izdela
dobavnica pa na postavko dokumenta (Packlist.posid).
/NadrejenaPakEnota=2 Izključimo kontrolo, da dovolimo eno pakirno enoto (paleto) le za en
dokument. Če je vrednost=2 pomeni da dovolimo vezavo pakirne
enote na več dokumentov drugače (če je null ali 1) pa samo na enega.
/ObrokiKontrolaZneska=0 Izklopimo kntroliranej zneska na zavihku Obroki in zaneska vpisanega
v postavkah MRP dokumenta. PAZI!!! Slednje ni namenjeno uporabi na
dokumentih, ki se pranašajo v računovodstvo (npr. RA), ker tu mora
biti znesek vpisan v obrokih ENAK znesku vpisanem v postavkah MRP
dokumenta.
/Poreklo_artikelNabava=0 Izključeno ažuriranje porekla na postavki dokumenta, iz nabavnih
podatkov Artikla, če je vrednost 1=> prenese kot deluje po defaultu.
/Poreklo_artikelPosMrp=1 Ta parameter nam omogoča vpis porekla iz postavke mrp dokumneta
(posmp.poreklo) - dokumenta izdaje iz zaloge. Če je izdajnih
dokumentov VEČ in so na njih različna porekla ne vpiši NIČ za tiso
postavko. Preko okna izdaje izberemo dokumente prejemov, kje
imamo zapisano poreklo, le-to se nato porenese na dokument izdaje.
/BrezDialogaSprCen=0,1
0=Pri kreiranju dokumenta po načinu 'push' se dialog ob spremembi
cenika ne pojavi na ekranu. Cene in cenik se prenesejo iz izvornega
dokumenta.
1=Pri kreiranju dokumenta po načinu 'push' se dialog ob spremembi
cenika ne pojavi na ekranu. Cenik se prenese iz izvornega dokumenta,
cene se osvežijo iz cenika v glavi dokumenta.
/DatDob_Kopiraj=0 S to nastavitvijo se datum dobave v postavki dokumenta ne prenese
naslednjo postavko. Default /DatDob_Kopiraj=1 (se kopira).
/SM_Kopiraj=0 S to nastavitvijo se Stroškovno mesto (SM) v postavki dokumenta ne
prenese v naslednjo postavko. Default /SM_Kopiraj=1 (se kopira).
/Nalog_Kopiraj=0 S to nastavitvijo se Projekt (Nalog) v postavki dokumenta ne prenese v
naslednjo postavko. Default /Nalog_Kopiraj=1 (se kopira).
/BrezVodniTisk=1 Lahko izključimo prikazovanjega vodnega tiska za nepotrjene
dokumente
/PrenosDNNepl=0 Preprečimo prenos DN na nove postavke na VD, ki imajo nastavitev
vnosa DN: DN/Potrebe: 'Vnos DN neplanirano'.
/WebIntNar=polje:vrednost Možnosti krmiljenje promptov na internem naročanju za polje ncena in
prompta; opomba . Primer: /WebIntNar=posmrp.ncena:Cena z
DDV;posmrp.opomba:Zaznamek;
Glej tudi: 4.3.7 Veze in zapiranja dokumentov
4.3.3 OSN-Osnovna sredstva
Okno uporabljamo, ko odpremo vnos osnovnih sredstev. Vrsta dokumenta je tu vedno enaka.
V detajlnih podatkih določimo podatke, ki jih želimo prikazovati v osnovnem sredstvu. Vnos je lahko obvezen,
neobvezen ali pa vnosa ni.
Za vnos in obračun osnovnih sredstev, mora biti na zavihku Uporaba datum omejen na tekoče leto.
Zavihek: Detaljni podatki

4.3.4 BLG-Blagajna
V tem oknu so določena polja, ki jih potrebujemo pri posamezni vrsti dokumenta in način vnosa.
Vnos Določimo vnos partnerja v dokument blagajna. Možnosti so naslednje: Ni vnosa, Obvezen, Lahko.
partnerja
Vnos vrste Določimo vnos vrste plačila v blagajniški dokument. Možnosti so naslednje: Ni vnosa, Obvezen,
plačila Lahko.
Veza MRP Določimo na kateri dokument MRP se ta dokument nanaša.

Vnos dokum. Določimo ali lahko dokument vežemo na izbrani račun v komerciali. Za pravilno delovanje trgovine
MRP maloprodaje mora biti obvezen vnos vzpostavitvene zveze.
Vrsta Določimo ali se gre za prejemek (Breme) ali izdatek (Dobro), ali pa je dokument oboje hkrati
stroškov (prejemek in izdatek).
Kontrolni Vpis kontrol in nastavitev, ki služijo namenskim obdelavam.
podatki
4.3.5 OBR - Obresti
Devizne obresti Določimo ali so obresti devizne ali ne. Kljukica v belem polju pomeni, da so obresti
devizne, prazno polje pa da niso.
Partner Določa ali na dokument vnašamo poslovnega partnerja iz tabele poslovnih partnerjev.
Možnosti so naslednje: Ni vnosa, Obvezen, Lahko.
SM / OE Določa ali na dokument vnašamo stroškovno mesto iz tabele stroškovnih mest.

Možnosti so naslednje: Ni vnosa, Obvezen, Lahko.
Opis Določa ali na dokument vnašamo poljuben opis. Možnosti so naslednje: Ni vnosa,
Obvezen, Lahko.
Znesek dokumenta Določa ali na dokument vnašamo znesek iz dokumenta. Možnosti so naslednje: Ni
vnosa, Obvezen, Lahko.
Znesek osnove za Določa ali na dokument vnašamo znesek za obračun obresti. Možnosti so naslednje: Ni
obračun vnosa, Obvezen, Lahko.
Devizni znesek Določa ali na dokument vnašamo devizni znesek iz dokumenta. Možnosti so naslednje:
dokumenta Ni vnosa, Obvezen, Lahko
Devizni znesek osnove za Določa ali na dokument vnašamo devizni znesek za obračun obresti. Možnosti so
obračun naslednje: Ni vnosa, Obvezen, Lahko.
Tuja valuta Določa ali na dokument vnašamo tujo valuto. Možnosti so naslednje: Ni vnosa,
Obvezen, Lahko.
Zaokroževanje obračuna Določa ali na dokument zaokrožujemo obresti. V polje vnesemo znesek na katerega naj
obresti bi se obresti zaoroževale.
4.3.6 Razni dokumenti - nastavitve
Verzije Vklopimo spremljanje verzij dokumenta (paziti na morebitne kontrolne procedure, več verzij!).
Projekt Vnos projekta (Ni vnosa, Obvezno, Lahko).
Partner Vnos partnerja (Ni vnosa, Obvezno, Lahko).
Tip dokumenta CRM: definiramo OLE dokument za CRM priložnost.
Kontrolni podatki /CRM_ponudba=PRD definiramo povezavo CRM dokumenta na ustrezno ponudbo (WEB
modul)
/Verzije_obvezne=1 če ima dokument vklopljeno spremljanje verzij, se obvezno beležijo
brez opozorila
Glej tudi: Razni dokumenti.
4.3.7 Veze in zapiranja dokumentov
Povezave in zapiranja med dokumenti urejamo na oknu VD stran 'Veze in zapiranja'.
Tu se lahko določi pare dokumentov, ki se medsebojno zapirajo oz. povezujejo. Določi se tudi način prenosa postavk
iz izvornega dokumenta na nov dokument.
Na vrhu strani je prikazan seznam povezav izbranega dokumenta (naprej in nazaj), na spodnjem delu strani pa se
posamezna povezava editira (dodaja, briše).
Splošno o prenosu podatkov med dokumenti.

Pri prenosu se najprej prenesejo podatki iz glave dokumenta:
– Partner (hkrati se prepišejo privzeti podatki partnerja, ki ji potem podatki iz izvornega dokumenta povozijo).
– Datum dobave (se prenese, tisti datum na katerem je postavljen kurzor)
– Zunanja šifra dokumenta
– Oseba
– Opis
– Način trasporta
– Projekt
– Prejemnik
– Dni za plačilo
– Šifra dokumenta
– ....
Opis posameznih nastavitev za krmiljenje prenosa dokumentov:
Iz VD - Na VD Med navedenimi dokumenti izberemo iz katerega na kateri dokument bomo naredili vezo za prenos
podatkov in postavk.
Opis Napišemo poljuben tekst (smisel prenosa).
Zapiranje Določimo, če se ob prenosu postavk tudi vzpostavi veza in zapirajo postavke.
Prenos Določa način prenosa postavk iz izvornega dokumenta na obravnavani dokument. Na razpolago so 3
postavk opcije:
vse odprte prenese samo odprte postavke (samo za dokumente z vključeno opcijo 'Zapiranje')
izbira pri kopiranju, se odpre vmesno okno za izbor postavk
ni prenosa postavke se ne prenašajo
To nastavitev lahko spremenimo tudi s posebnim stikalom v Kontrolnih podatkih:
- /PrenosOdprtih=1 - prenaša samo odprte, tudi če ni vključena nastavitev 'Zapiranje'
- /PrenosOdprtih=0 - prenaša vse postavke, tudi če je vključena nastavitev 'Zapiranje'
Prenos podatkov glave:
Datum dobaveDoločimo, ali se datum dobave prenaša in če se po katerem datumu (Datumu dobave ali Datumu
dokumenta).
Zun.dokumentDoločimo, kaj se prenaša v polje zunanji dokument:

Ni prenosa ne prenaša oznake zunanjega dokumenta
Prenese se prenese zunanji dokument
Št.dokumenta se prenese št. izvornega dokumenta v polje zunanji dokument obravnavanega
dokumenta.
Odg.osebo Določa ali odgovorno osebo na izvornem dokumentu prenese v obravnavani dokument (Prenese/Ni
prenosa).
Rok plačila Kako se določi rok plačila:

Ni prenosa rok plačila se ne prenaša
Iz izvornega dokumenta rok plačila je enak kot na izvornem dokumentu
Iz partnerja rok plačila se prenese iz podatkov poslovnega partnerja
Prenos podatkov postavke
Združevanje Določimo način združevanja enakih identov pri prenosu; možnosti izbire so:
identov Ne združuje
Združuje
Izbira, ne združuje (iste postavke izbere ampak jih ne združi)
Izbira, združuje (iste postavke izbere in jih združi v eno postavko)
Združuje / dokument (pri prenosu postavk iz večih dokumentov, združuje postavke, glede na
dokument)
Izbira, združuje / dokument (pri prenosu postavk iz večih dokumentov, pred združevanjem
postavk, program vpraša ali združi postavke, glede na dokument ali ne).
Količina Določimo ali prenesemo količino iz prejšnjega dokumenta.
Cena Določimo ali prenesemo ceno. Možnosti so:

Ni prenosa
Prenese (iz predhodnega dokumenta)
Ažurira iz cenika (prenese iz cenika)
Prenese obratno (prenese ceno iz izvornega dokumenta in pomnoži z -1) - Pazi na obeh mora
biti isti tip cene: Ncena ali Pcena
Pred prenosom cen je v postavkah dokumenta stanje kot bi ročno vnašali.
Skl./Lokacija Določimo ali prenesemo skladišče iz prejšnjega dokumenta.
Prenese se tudi Datum uporabe, če izvorni dokument ni tipa=PRejem.
KONTROLNI PODATKI:
Prenos Če želimo, da se določen podatek prenese iz dokumenta na dokument (postavko), kateri se v osnovi ne
podatkov prenaša, lahko z nastavitvijo /Prenos=.......... (naštejemo podatke, kateri naj se se prenese).
/Prenos=datuporabe
Primer: v osnovi se datum uporabe NE prenaša na dokument z vrsto prometa zaloge prejem. Če
želimo, da se datum uporabe prenese na tak tip dokumenta, v kontrolne podatke na vezah in
zapiranjih vpišemo:
/Prenos=isVrPosla - vklopimo prenos IS vrsta posla (za intrastat); v osnovi se ta podatek NE
prenaša med dokumenti.
V tem polju so mogoče še razne dodatne nastavitve prenosa med dokumenti:

/VezevOpombe=1
Vpiše se veza na izvorni dokumnet v opombo postavke (uporabno, če ni zapiranja med dokumenti).
/PrenosOdprtih=1
Prenaša samo odprte postavke izvornega dokumenta, ne glede na ostale nastavitve.
/PrenosOdprtih=0
Prenaša vse postavke izvornega dokumenta, ne glede na ostale nastavitve.
/PrenosEM=1
Brezpogojno prenese enoto mere in faktor količine iz izvornega dokumenta, če je različna od privzete.
Opozorilo:
Pravilno deluje samo med dokumenti istega modula (prodaja, nabava), ter ciljni dokument ne sme biti
skladiščni !!!
/PrenosZapSt=1
S to nastavitvijo prenesemo na aktivni dokument zaporedno številko postavke iz izvornega dokumenta
(med dokumenti se prenaša Zap. številka postavke)
Prenos cen Prenos cen se izvrši samo v primeru, če je na vezah in zapiranjih VD-ja določeno v prenosu postavk
dokumenta Cena (možnosti izbire) - Prenese ali - Prenese obratno.
Če je na kontrolnih podatkih VD-ja nstavljen ukaz /FaktPCene=1 se prepiše kolona pcena_zakol
faktor cene (za količino iz nastavitev),
če pa ta nastavitev ne obstaja potem začasno shranimo v variablo za kasneje.
Če je v nastavitvah VD-ja v polju Cena izbrana možnost Prenese obratno je faktor cene -1 (obratna
cena).
Če je tip kalkulacije A,V,T,U,D potem prenese (n.ceno x faktor tečaja x faktor cene / faktor EM)
Če je tip kalkulacije O,N,B,C,T se izvrši isti postopek za p.ceno
Če je tip kalkulacije O,N,B,C,T,D se prepiše ID tarife in davčna tarifa iz izvornega dokumenta
če pa ne obstaja pustimo prvotno
če je kalkulacija O,N,B,C,D se prepiše še tip DDV-ja
Tip kalkulacije se prenese iz izvornega dokumenta. Z ukazom /NiPrenosa=tipkalk se prenos
kalkulacije ne izvrši.
V primeru, da je v kontrolnih podatkih prenosa vnešen ukaz /Cenik=IZV se iz izvornega dokumenta
prenese cenik.
Valuta Nastavitve v kontrolnih podatkih

/Valuta=Dom
/NiPrenosa=dokmrp_valuta,dokmrp_tecaj,dokmrp_zaenot
Če dokument že obstaja shrani originalno valuto.
Če je nov dokumnet se valuta vedno sprazni.
V primeru, da je partner domači postavi valuto na domačo glede na parameter;
Če je v kontrolnih podatkih vnešen ukaz /Valuta=Dom in je partner vnešen, preveri državo partnerja
in
če je država enaka domači državi (switch), potem v valuto vpiše domačo valuto, tečaj = 1, in Za
enot=1.
Če pa država ni enaka domači državi valuta ostane prazna.
Če je valuta prazna se prepiše Valuta, Tečaj in Za valut iz izvornega dokumenta. Spremenljivka
faktorja tečaja = 1. Ukaz, da se valuta ne prenaša iz izvornega dokumenta je
/NiPrenosa=dokmrp_valuta,dokmrp_tecaj,dokmrp_zaenot.
Če je valuta še vedno prazna, se povrne v originalno valuto iz dokumenta.
Obnovitev Nastavitve v kontrolnih podatkih.

tečaja /Tecaj=nov
Če valuta ni enaka domači valuti in je v kontrolne podatke vnešen ukaz /Tecaj=nov, se tečaj obnovi s
tečajem iz tečajne liste na datum dokumenta.
Če prenašamo cene in je valuta domača valuta in je v kontrolnih podatkih vnešen ukaz /Tecaj=nov,
vzame za faktor tečaja tečaj iz tečajne liste na datum dokumenta.
Če ni vnešen ukaz /Tecaj=nov vzame tečaj iz izvornega dokumenta formula je
(faktor tecaja = tecaj / za enot) iz izvornega dokumenta.
Izklop prenosa podatkov med dokumenti

Večina podatkov dokumenta in postavk se prenaša avtomatično z navedenimi nastavitvami lahko posamezne
prenose izklopimo na način: /NiPrenosa=......,......,...... (naštejemo kaj se ne prenaša)
DatDob Ne prenese datuma dobave na posatvkah dokumenta

DokMrp_Tipddv Ne prenese tip ddv v glavi dokumenta
DokMrp_Nac_Tra Ne prenese način transporta
DokMrp_Pog_Dob Ne prenese pogoje dobave
DokMrp_Nac_Pla Ne prenese način plačila
Dok_Tekst Ne prenese opis v glavi dokumenta
Opomba Ne prenese opombe postavke
Popust Ne prenese popusta
DokMrp_Popusti Ne prenese popusta v glavi
Dok_SifraP Ne prenese partnerja
DokMrp_koment_zg Ne prenese komentar dokumneta zgoraj
Dokmrp_koment_sp Ne prenese komentar dokumenta spodaj
SmId Ne prenese stroškovnega mesta
datuporabe Ne prenese datuma uporabe
Tipkalk Ne prenese tipa kalkulacije pri prenosu iz izvornega dokumenta na ponorni dokument.
NalogId Ne prenese se projekt (Nalog)
ProjektId Ne prenese se posel
KrajdDob Ne prenese se kraj dobave
PaOsebId Ne prenese se kontaktna oseba
Prejemnik Ne prenese se šifra partnerja prejemnika iz izvirnega dokumenta
Dnasl_part Ne prenese dodatni naslov prejemnika (tekst) iz izvornega dokumenta
teza Ne prenese se teža.
rok_placila Ne prenesemo polja Rok plačila (datum plačila).
Potni nalogi
V detajlnih podatkih potnega naloga določamo način vnosa določenih podatkov. Potrditev tega okna je obvzna. V
nasprotnem primeru program javlja napako ob vnosu dokumenta potnega naloga.
Tip glave
Izberemo za katero vrsto potnega naloga želimo knjižiti. Izbiramo med Osnovni nalog (za osebe) in Potni nalog za
blago (tovorni).
Tip dokumenta
S tipom dokumenta lahko določimo ali je dokument E - evidenčni ali R- redni. (Pri potnih nalogih je možen tudi
izbor filtra po tem tipu.)
Glavni nalog
Določimo vnos projekta v postavke potnega naloga. Izbiramo med: Ni vnosa, Obvezen vnos, Lahko.
Delovni nalog
Določimo vnos delovnega naloga v postavke potnega naloga. Izbiramo med: Ni vnosa, Obvezen vnos, Lahko.
Str. bremenitve
Določimo vnos stroškovnega mesta v potni nalog. Izbiramo med: Ni vnosa, Obvezen vnos, Lahko.
Privzeto SM
Določim katera vrednost se polni kot privzeta v potni nalog v stroškovno mesto
- Prazno - ne polni stroškovnega mesta (pusti prazno)
- Iz šifranta delavcev - polni stroškovno mesto, ki je določeno na delavcu
Datum Akontacije
Določimo kateri datum naj se kot privzeta vrednost polni v postavko potnega naloga v polje Datum akontacije.
- Prazno - ne predlaga datuma (pusti prazno polje)
- Trenutni datum - predlaga sistemski datum kreiranja postavke
- Datum dok - predlaga datum dokumeta iz dokumenta, ki je vpisan v polje Datum dok. potnega naloga
- Datum per - predlaga datum per potnega naloga
- Datum potovanja - predlaga datum potovanja iz dokumenta, ki je vpisan v polje Potuje dne.
Po nalogu
Določimo vnos Po nalogu (odredbodajalca) v glavo potnega naloga: Izbiramo med: Ni vnosa, Obvezen vnos,
Lahko.
Klas. odredbodajalca
Nastavi se klasifikacija oseb za predlog prikaza v polju Po nalogu. Če klasifikacija ni določena (vnesena), prikazuje
kot dosedaj.
Kontrolni podatki
Vpis kontrol in nastavitev, ki služijo namenskim obdelavam.
4.4 VD - Osnovni podatki
Z izbiro zavihka "Osnovni podatki" so omogočene osnovne nastavitve za posamezen dokument in so za vse skupine dokumentov
enake:
Modul Prikaz izbranega modula oziroma skupine dokumentov (modul izberemo v glavi seznama dokumentov).
Vrsta Kratka oznaka dokumenta, ki omogoča izbiro in kratek prikaz v raznih pregledih, izpisih in analizah (npr. NA -
dokumenta naročilo, RA - račun, RI - račun izdan, RP - račun prejet, FT - finančna temeljnica, BI - bančni izpisek ipd.). Za
oznako vrsta dokumenta se uporablja tudi kratica VD.
Naziv vrste Natančnejši opis vrste dokumenta, da ne pride do zamenjav. Če na primer prejete račune delimo na več skupin
dokumenta (devizni računi, domači računi ipd.) jih označimo z RP1, RP2, opis pa natančno določa vrsto dokumenta.
Številčenje Določa način številčenja posamezne vrste dokumenta. Možnosti so vnaprej definirane:
dokumentov Ne - ni avtomatskega številčenja, številke dokumentov vpisujemo ročno
Avtomatsko - številke se same vpisujejo, tako da zadnji številki prišteje 1, ročno ne moremo številčiti
dokumentov. Ko odpremo nov dokument se v polje "Št. dokumenta" vpiše <AUTO>, številka se določi pri
vpisu v bazo, tako pri množičnem vnosu dokumentov preprečimo dodelitev istih številk več dokumentom.
Vnos+Avtomatsko - program predlaga avtomatsko številko, ki jo lahko spremenimo.
Maska S pomočjo tega podatka določimo obliko številke dokumenta (obvezno za avtomatsko številčenje), prazno polje
številke pomeni zaporedno številčenje od 1 - N. Možno je uporabiti nekatere vse alfanumerične znake, pri tem pa moramo
dokumenta upoštevati pomen nekaterih posebnih znakov:
Pozor: za šifriranje ne priporočamo naslednjih znakov #$%&/(), prepovedana pa sta znaka \ in '.
L - leto (npr: LL = 99, LLLL=1999 ...)
9- število mest za zaporedno številko npr.: 9999 (štiri numerična mesta)
Primer maske: LL/9999, prvi račun v letu 1999 bo oštevilčen tako: 99/0001
X, Y, Z - so rezervirani znaki za posebne spremenljivke (npr.: oznaka komercialista, oznaka službe...).
TILDA - escape character ~ : omogoča da se posebni znaki uporabijo kot navadne konstante
Primer maske: A~9~9/9999, prvi račun bo številčen. A99/0001
Zaenkrat je na podlagi tega izveden poseben način številčenje dokumentov, ki omogoča, da se nova številka
dokumenta generira glede na trenutno pozicijo seznama dokumentov.
Nastavitve VD: Ročno+avtomatsko, Maska 'LLXX-9999'.
Vrednost XX se napolni iz trenutno pozicioniranega dokumenta.
To omogoča grupirano številčenje v okviru iste VD. ( Uporablja ILES d.o.o. )
Druga možnost je preko Parametra: /MRPDOK=N, /OLEDOK=N, /ACCDOK=N, ... v switchu: Sifre_Incr, kjer
inkrementiranje deluje po enaki logiki kot inkrementiranje šifre artikla (glede na pozicionirano vrstico, preden
dodamo novega). (Uporablja Tomplast za podjetje Unitplast)
Območje Za posamezen dokument lahko določimo najvišjo in najnižjo številko dokumenta, kar pripomore pri odpravljanju
številčenja napak pri avtomatskem številčenju z možnostjo ročnega spreminjanja in ne dovoljuje vnosa nepredvideno velikih
številk. Prazno polje pomeni brez omejitev.
Vnos osebe Za vsak dokument lahko določimo tudi, ali se vnaša odgovorna oseba za dokument (npr. odgovorni komercialist na
računih, nabavni referent na naročilnicah, odgovorni knjigovodja na računovodskih temeljnicah ipd.). Izbiramo lahko
med tremi možnostmi:
Ni vnosa - v glavo dokumenta se ne vpisuje oznake odgovorne osebe.
Obvezen - podatkov ni mogoče vpisati v bazo, če ni vpisana odgovorna oseba.
Lahko - polje je odprto, če želimo vnašamo oznako odgovorne osebe.
Klasifikacija Na vrstah dokumenta določimo tudi, katere osebe so lahko vpisane na glavo dokumenta. V polje vnesemo
odgovorne klasifikacijsko številko (oznako), vsaka oseba, ki jo želimo vpisati kot odgovorno osebo, mora imeti vpisano isto
osebe klasifikacijsko številko.
Možno je vnesti več klasifikacij npr.: O#[LS] (odgovorna oseba na dokumentu je lahko 'Likvidator' ali 'Skladiščnik'.)
Zaklepanje S tem podatkom se določi način spreminjanja dokumenta. Obstajajo naslednje možnosti:
dokumentov Preko statusa in obdobja - dokumente lahko spreminjamo v odprtem obdobju, če imajo status 'prost'. Status
dokumenta se spreminja ob določenih dogodkih (knjiženje dokumenta, prenos v računovodstvo, likvidacija prejetih
računov ipd.) ali ročno (obdelava 'spremeni status). Standardno nam status > 3 onemogoči nadaljno editiranje
dokumenta, razen če drugače definiramo v switchu: DOK_STATUSI_KRM.
V istem dnevu odprto - v istem dnevu lahko dokument poljubno spreminjamo, potem je zaklenjen.
Ni spreminjanja - ko dokument vpišemo v bazo, se ga ne da več spreminjati.
ZaključevanjeS tem stikalom vklopimo poseben režim zaključevanja dokumentov.

Na dokumentu se poleg gumba Vpiši pojavi še gumb Vpiši zaključi. S tem gumbom potrdimo vsebino dokumenta
kot končano (verodostojno).
Taka potrditev se lahko izvrši samo enkrat (potem gumb izgine), dokument dobi poseben status 'zaključen', polje
status v glavi se obarva zeleno.
Če je na dokumentu vključeno beleženje sprememb se spremembe beležijo šele od trenutka zaključitve naprej.
Izpisi dokumenta, ki še ni zaključen niso veljavni, preko vsebine se izpiše posebna opozorilna oznaka 'rdeč vodni
tisk'.
V primeru, da je dokument usmerjen v postopek potrjevanja DMS, potem opozorilna oznaka ostaja, dokler
dokument ni dokončno potrjen.
(Pogoj: Dok_Stat.TipStat='ZKL' and Dok_Stat.Status >= '1')
Status po Na zaključevanje je mogoče vezati tudi dvig statusa dokumenta.

zaključitvi Izberemo željeni status. Če je ima dokument v trenutku zaključitve nižji status se ta avtomatsko postavi na tega.
dokumenta Izbor statusa je vezan na izbrani modul.
Privzeti izpis Lahko nastavimo privzeti izpis za predogled. Po zaključitvi se v tem primeru pojavi predogled dokumenta.
Če je privzeti izpis definiran na partnerju (stran E-poslovanje) velja iz partnerja drugače pa iz nastavitve na VD.
Predogled je aktiven če to polje ni prazno! V polje vnesemo številko izpisa (npr.021).
Status DMS Tu lahko določimo končni status potrditve dokumneta v DMS procesu potrjevanja.
potrditve Na ta status lahko potem vežemo avtomatsko pošiljanje potrjenega dokumenta. Izbor statusa je vezan na izbrani
dokumenta modul.
Akcija po Določa akcijo po vpisu dokumenta v bazo. Obstajajo naslednje možnosti:

vpisu Ostane na strani - ko vpišemo dokument v bazo, ostane v oknu isti dokument.
dokumenta Ostane+nov dokument - ko vpišemo dokument v bazo, ostane odprto isto okno, s tem da izprazni vse podatke in
pričakuje vnos novega dokumenta.
Izbere prvo stran - po vpisu dokumenta v bazo preskoči na stran 'Seznam'. Na seznamu so samo stari dokumenti.
Izbere prvo stran+prebere ponovno - po vpisu dokumenta v bazo preskoči na stran 'Seznam' in ponovno prebere
vsebino, tako da je seznam ažuriran z zadnjim stanjem.
Zaporedje Z vpisom zaporedne številke lahko krmilimo zaporedje prikazanih vrst dokumentov v spustnih seznamih. Po privzeti
vrednosti sortiramo vrste dokumentov po šifri VD-ja.
Vpis zaporedne številke spremeni vrstni red prikaza dokumentov v spustnem seznamu. Najprej prikažemo VD-je, ki
imajo vnešeno številko v polje zaporedje in nato vse ostale sortirane po šifri VD-ja.
Če vse dokumente opremimo z zaporednimi številkami lahko poljubno spremenimo sorte vseh vrst dokumentov v
spustnih seznamih.
Če vpišemo isto številko na dva ali več VD-jev, na oknih kjer imamo izbor iz spustnega seznama VD-je iz več
različnih modulov in področij (na primer zavihek Povezave), ponovno prikažemo sort po šifri VD-ja.
Primer: če želimo samo enega izmed VD-jev postaviti na prvo mesto, mu vpišemo številko 1. Le-ta se prikaže prvi,
nato pa imamo vsi ostali VD-ji glede na sort.
Postopek:
Imamo seznam VD-jev:
Na seznamu želim imeti najprej VD-ja IZ1 in IZ2. V nastavitve dokumenta vpišemo zaporedje 1 na IZ1 in 2 na IZ2.
Nato dobimo takšen prikaz:
Pozorni moramo biti pri zaporednem številčenju dokumentov, ki se pojavijo v skupnih spustnih seznamih, če želimo
imeti prikaz na primer najprej prodajne dokumente, nato skladiščne - mora številčenje zastaviti na takšen način:
prodajne oštevilčimo od 1-30, nato skladiščne od 31-60, itd.
Opis Opis namena, nastavitev in posebnosti.
4.5 VD - Uporaba
Na zavihku Uporaba določamo aktivnost - uporabnost posamezne vrste dokumenta za posamezno podjetje in
posamezno obdobje. Določamo tudi obračunske skupine.
Z gumboma "Za podjetje" in "Po podjetjih" krmilimo prikaz. Za podjetje (kot na sliki) so prikazane vse vrste
dokumentov za trenutno izbrano podjetje in nastavitve za to podjetje. S tem je omogočeno urejanje vseh vrst
dokumentov (in pregled) za izbrano podjetje. Pri prikazu "Po podjetjih" pa prikazuje v katerih podjetjih se uporablja
(in nastavitve) izbrana vrsta prometa, kar omogoča istočasno urejanje za vsa podjetja. Na tabeli so poleg že
poznanih podatkov še:
Uporaba Z oznako na uporabi vključimo vrsto prometa v poslovanje (klik na kvadratek vključuje in izključuje
uporabo). Dokumenti, ki niso označeni, se v sistemu ne morejo uporabljati.
Obračunska Z obračunsko skupino določimo način obračuna posamezne vrste dokumenta pri prenosu v finančno
skupina računovodstvo. Obračunske skupine se nastavijo v posebnem šifrantu "Obračunske skupine". Glej
tudi Obračunske skupine.
Odprto od, do Vsakemu dokumentu lahko določimo obdobje v katerem se lahko knjiži. Če nima vpisanega
obdobja, se dokument ne da knjižiti. Obdobja odpiramo in zapiramo poljubno. Vpišemo datume
veljavnosti od datuma do datuma.
Spremembe Pri vsaki spremembi zapisa se vpiše datum, ura in oznaka osebe, ki je nastavitve spreminjala.
4.6 VD - Detaljni podatki
Z izbiro zavihka "Detajlni podatki" so omogočene podrobne nastavitve, ki so za različne skupine dokumentov
različne.
Pri večini podatkov nastopajo naslednje možnosti:
Ni vnosa Podatka na tej vrsti dokumenta ni mogoče vnašati.
Obvezen vnosPodatek moramo na tej vrsti dokumenta obvezno vnesti.
Lahko Podatek lahko na tej vrsti dokumenta vnesemo ni pa obvezen.
V nadaljevanju so opisani detajlni podatki po skupinah podatkov , kjer je to potrebno:

Glava dokumenta, Postavke dokumenta, Veze in zapiranja, Dodatni podatki,
za posamezne vrste dokumentov:
4.3.1 ACC - Računovodski dokumenti
4.3.2 MRP - Materialno poslovanje, nabava, prodaja
4.3.3 OSN - Osnovna sredstva
4.3.4 BLG - Blagajna
4.3.5 OBR - Obresti
4.3.6 RAZ - Razni dokumenti
4.3.7 PN - Potni nalogi
Osnovni prikaz: Vrste dokumentov - nastavitve
4.7 Šifrant prevodov
Namen šifranta je vnos prevodov za razne podatke iz programa (iz šifrantov) in krajše tekste, ki jih pogosto
uporabljamo v večjezičnih izpisih. Do njega dostopamo prek menija: Sistem - Skupni šifranti - Prevodi. Za iskanje
po prevodih imamo na oknu dva spustna menija: Šifrant (kjer izberemo področje prevajanja), ter Jezik.
Nove prevode dodamo z desnim klikom, dodaj nov zapis.

POZOR: Pri dodajanju moramo paziti, da vpišemo za šifro prevoda enako šifro, kot jo ima izvorni podatek, ki ga
prevajamo (npr. šifra v šifrantu, ključ klasifikacije,...).
Primer:
Želimo dodati angleški prevod za način plačila 'Bančno nakazilo'. V prevodih izberemo šifrant Način
plačila, nastavimo jezik na Angleški in dodamo nov zapis. Ker imamo v filtrih šifrant in jezik že izbrana, se bosta ta
napolnila samodejno. V Šifro pa moramo vnesti enako vrednost, kot jo ima bančno nakazilo v šifrantu načinov plačil.
V polje prevod nato vnesemo še tekst in vpišemo v bazo.
Šifranti v prevodih:
Načini transporta Nazivi (šifranti komerciale).
Način plačila Nazivi (šifrant nabave).
Pogoji dobave Nazivi (šifrant komerciale).
Prodajni programi Nazivi (šifrant prodaje).
Enote mere Nazivi (šifrant tehničnih podatkov).
Prevod tekstov Razni fiksni teksti uporabljeni v izpisih (npr. 'Naziv artikla', 'Količina', 'Znesek',...
).
Prevod klasifikacij Prevodi nazivov klasifikacij. Šifra prevoda mora biti enaka šifri klasifikacije
(ključ).
Nazivi VD Prevodi vrst dokumentov. Šifra prevoda je enaka šifri dokumenta (nrp. 'DO1').
Nazivi DM Iz šifranta delovnih mest na PLAČAH.
Nazivi DDV Iz šifranta tarifnih skupin (Finančno računovodstvo).
Nazivi VP Vrste posla pri plačilnih nalogih (Finančno računovodstvo - splošni šifranti).
Nazivi Popustov Iz šifranta popustov v prodaji.
Projekti Naziv projekta.
Reporti-argumenti Prevodi za tekste argumentov izpisov (nrp. 'Datum od:', 'Datum do:',
'Partner:',...).
Reporti-naziv Prevodi nazivov izpisov.
Reporti-opis Opis izpisov.
Reporti-sql SQL izpisi s prevedenimi naslovi kolon.
Nastavitve-vsebina Uporabniške nastavitve - vsebina. Šifra prevoda je ključ nastavitve.
Nastavitve-opis Uporabniške nastavitve - opis. Šifra prevoda je ključ nastavitve.
Zaščite-objekti-opis Šifra prevoda je security_template.securitytemplateid.
Zbirna poročila Opis iz šifranta Nastavitev zbirnih poročil (Finančno računovodstvo).
Nazivi meritev Meritve kontrolnih postopkov.
Dodatni podatki identa Nazivi iz šifranta.
Kontrola Nazivi iz šifranta kontrol v tehničnih podatkih.

Standardna operacija Nazivi iz šifranta.
Proizvodna DM Nazivi iz šifranta v tehničnih podatkih.
Variante Prevod lastnosti identov.
4.8. Šifranti dodatnih podatkov
Okna dodatni podatki (partnerjev, dokumentov, projektov, poslov, oseb, delovnih nalogov) določamo dodatne
podatke za različne potrebe prilagojene strankam.
4.9 GS1 - Logistika
Šifrant aplikacijskih indentifikatorjev EAN.UCC po GS1 standardu.
V šifrant vnesemo vse možne separatorje (pakiranje, lot, datum uporabe, ...).
Predlagamo da za vnos uporabite kar standardno obdelavo (gumb Obdelave).
AI Aplikacijski identifikator
Content Polno ime
Title Podatkovno ime
Sorodne teme:
Logistika po standardu GS1
4.10 Šifrant pošt
Šifrant omogoča vnos številk in nazivov pošt po državah. V šifrantu so že navedene vse slovenske poštne številke.
Vse ostale poštne številke tujih držav, pa je potrebno v šifrant ročno dodajati. Na šifrantu najprej izberemo Državo
(iz šifranta držav) in nato za vsako državo vnašamo Šifro (poštno številko) in Naziv (ime oz. kraj pošte). Šifrant se
uporablja predvsem za izpise naslovov.
Država Prikaz šifre države

PTT Poštna številka
Naziv PTT Naziv - kraj
Oznaka Dodatna oznaka
Posebnost:
Šifrant pošt ne dopušča vnosa več krajev za isto poštno številko. Nekatere države (DE, AT, IT, HR...) pa imajo pod
isto pošto več krajev. Primer:
34170 Gorica-Gorizia
34170 Lučnik-Lucinico
34170 Oslavje-Oslavia
Da se na izpisih v takih primerih pokaže pravilen naslov, v šifrant poštnih številk vpišemo osnovno poštno številko,
za tem pa piko in poljubno zaporedno številko (npr. 34170.1 Gorica-Gorizia, 34170.2 Lučnik-Lucinico). V glavi
dokumenta mora biti prikaz pošte nastavljen preko funkcije VRNI_PTT, ki potem samodejno poreže besedilo od pike
naprej in prikaže osnovno šifro.
5. OBDELAVE
Programi za obdelavo so namenjeni masovnemu vzdrževanju podatkov. Na meniju so naslednje obdelave:
Kontinuirana inventura - razporejanje artiklov

Za potrebe kontinuirane inventure vpisuje datum naslednjega popisa. Datum lahko vpisuje vsem artiklom ali samo
novim artiklom. Za kontinuirano inventuro se posvetujte s skrbnikom.
Preplaniranje artiklov
Klik na akcijo odpre Obdelavo - preplaniranja. Glej poglavje IV točko 7.8 - Preplaniranje materialnih potreb.
Uvoz datotek
Uporaba za prenos iz drugih programov v GoSoft.
Uporabniške obdelave
Posebne obdelave izdelane po naročilu uporabnika.
5.1 Preplaniranje - obdelava
Glej: Preplaniranje obdelava
5.2 Kont. inventura - razporejanje artiklov
5.3 Obdelave - Uvoz datotek
Okno v meniju Sistem, uvoz datotek je namenjeno za enoten uvoz datotek, ki se nadaljnje obdelujejo. Običajno za
E-poslovanje, ki naj bi bilo avtomatizirano. Torej datoteke, ki pridejo do programa posrednika, jih ta odloži v
dogovorjen direktorij, ter kliče skripto, ki prenese datoteke v to tabelo, od koder je omogočeno knjiženje več
dokumentov hkrati. Uporabnik, ki vidi dokumente, dokler niso razporejeni po podjetjih, mora imeti kljukico na DBA v
zaščitah ali pa izključene zaščite.
Za lažje delo si pomagamo s filtri:
Filter za statuse:
0 Včitan - Prikaze datoteke, ki smo jih samo uvozili (in še nič obdelovali),
1, 2 Razdeljen - pomeni, da smo določili podjetja in partnerje (1 pa ima napake - nismo našli vseh podjetij oz.
partnerjev),
4 Za prevzem - čaka uvoz v ACC,
6 Prevzeto - bil je uspešno knjižen v ACC npr,
N - napaka; dokument ni po standardu npr.
Filter za Vrsto dokumenta določa tip dokumenta po nomenklaturi standarda E-slog.
Možnost nastavitve obvestila o nepoknjiženih XML vhodih:

Nočna obdelava: Batch_NapakeUvozi pošlje osebam, ki imajo klasifikacijo O#DK (pozor: osebe morajo imeti
vpisan e-pošto v osnovnih podatkih osebe) obvestilo o nepoknjiženih Xmlvhodih s statusom manjšim od 6 in datum
datoteke od današnjega ter od včerajšnjega dne. Če obstaja vsaj en tak XML vhod se sporočilo pošlje, drugače se
ne.
V vsakem stikalu imamo možnost parametrov za takojšnje poročanje o napaki:
ObvestiOK:x=0001;
ObvestiErr:x=0001;
TipSporocOK:x=01;
TipSporocOK:x=11;
kjer nastavljamo tip sporočila ter prejemnika, v primeru, da je obdelava OK oz. ko ima obdelava napako (err); se
pošlje tak tip sporočla temu prejemniku.
Knjižimo s pomočjo akcije: Obdelaj in KNJIŽI v ACC
Knjiženje lahko izvedemo tudi večfazno :

- v prvi fazi samo ugotovimo katerim podjetjem spada kakšen dokument; uporabimo akcijo: Razdeli po podjetjih,
- lahko pa ugotovimo tudi za katere dokumente se gre, ter od katerega partnerja; v ta namen uporabimo akcijo:
Obdelaj.
POGOJI kdaj se račun NE poknjiži -> ostane v XmlVhod

1.) NE znamo določiti PODJETJA
2.) NE znamo določiti VD Vrste dokumenta
3.) NE znamo določiti DatumPer dokumenta
4.) OBSTAJA za isti VD (vrsta dokumenta) IN PARTNERJA že taka ZUNSIFRA!
Vrsta_Dok uporabaljmo v nadaljevanju tudi za vizualizacijo -prikaz XML datoteke. TRenutno imamo stanadrdno
pripravljeni dve vizualiazciji (ki se uproabljata v DMS modulu npr):
Račun enostavni==380 ter Specifikacija Telekom==TEL;
Glej tudi:
Uvoz datotek - Prejeta E-pošta
Osnovni prikaz: 1.9 E-poslovanje
5.3.1 Uvoz datotek - Prejeta E-pošta
V zavihku Prejeta E-pošta beremo elektronsko pošto iz mape Inbox, ki je privzeta v programu Outlook na
računalniku, na katerem odpiramo to okno. Namen je prenos in uvoz priponk (E-računov in ostalih prilog) v program
Gosoft. Do okna Uvoz datotek dostopamo po naslednji poti Sistem-Obdelave-Uvoz datotek-zavihek Prejeta
E-pošta.
Z ukaznim gumbom Beri E-pošto iz strežnika, se prebere pošta iz programa za E-pošto, katerega ima uporabnik
nastavljenega kot privzetega na računalniku na katerem odpira to okno. Beremo lahko samo iz MS Outlook in
Outlook Express. Prebere se vsa elektronska pošta iz privzete (default) mape Prejeto (Inbox). Paziti moramo, da v
tej mapi nimamo preveč e-pošte, ker lahko branje traja precej časa. Priporočamo, da prebrano pošto v takih
primerih prestavite v drugo mapo. Teoretično imamo lahko v isti mapi e-pošto iz več različnih poštnih račnov
(e-naslovov). Več si preberete v dokumentaciji vašega klienta za E-pošto oz. tukaj.
Prenos elektronske pošte je le začasen in namenjen za prenos samo tistih datotek, ki jih potrebujemo. Ko okno Uvoz
datotek zapremo in ponovno odpremo je potrebno ponovno prebrati E-pošto.
Nazivi kolon v tabeli:
Naslov Iz elektronske pošte se prepišejo določeni podatki iz naslova prejete pošte.

Prebrano S kljukico je označena pošta, ki je bila v Prejeti pošti prebrana. V nasprotnem primeru ni kljukice
Pošiljatelj Zapiše se elektronski naslov pošiljatelja.
Prejeto Iz elektronske pošte se prepiše datum in ura prejetja pošte.
Priponke Vidne so priponke na elektronski pošti (deluje le iz Outlooka in Outlook-a Express) .
Prenos priponk v v bazo:

Označimo izbrane maile, katerim želimo prenesti v datoteke (npr. prejete xml račune) in kliknemo Prenesi v bazo.
V zavihku Seznam nato vidimo, prenesene datoteke, ki so pripravljene za naslednje obdelave.
* Podpiramo pa tudi avtomatski uvoz (npr. na 30 minut) iz nekega poštnega računa (npr. racuni@podjetje.si).
Uvozimo samo e-pošto, ki ima priponke, in je pošiljateljev e-naslov naveden v zavihku _e-poslovanje na enem od
poslovnih partnerjev.
Za nastavitve le tega, se obrnite na skrbnika.
Glej tudi:
Uvoz datotek
5.3.2 Uvoz - Izvoz datotek - Izhodni E-dokumenti
V zavihku Izhodni E-dokumenti lahko pregledujemo priponke skupine Dokumenti EDI, ki so navadno vključene v
e-poslovanje. Do okna Uvoz - Izvoz datotek dostopamo po naslednji poti Sistem-Obdelave-Uvoz - Izvoz
datotek-zavihek Izhodni E-dokumenti.
Filtrirna polja:
Priponke lahko filtriramo po datumu pripete datoteke ali po datumu dokumenta, po imenu priponk, glede na
končnico dokumenta (xml, pdf,...), objekt (kamor je pripeta priponki), tip priponke (dokument, slika, ...), status
priponke (filtriramo lahko npr. samo priponke z napako, da nato v opisu preverimo neustreznost priponke).
Uporaben filter je Partner in Klasifikacija (partnerjev), ki nam prikaže priponke (izvožene e-dokumente), namenjene
izbranemu partnerju.
Nazivi stolpcev:
Povez D - disk, datoteko smo shranili v direktorij za shranjevanje

L - povezava, samo povezava na datoteko. Datoteka se ne shrani v direktorij za shranjevanje!
W - spletni naslov
Tip Tip pripete datoteke (slika, dokument, email,...)
Status Status - stanje datoteke (napaka, poslano, za prenos, ...)
Ime Ime pripetega dokumenta, slike, ...
Datoteka Pot do datoteke mape.
Datum dat. Datum in ura kreiranja priponke.
Končnica Končnica priponke (pdf,xml,...)
Velikost Velikost pripete slike, dokumenta,...
Opomba Opomba priponke. V primeru napak pri pošiljanju se izpišejo možni vzroki napak.
Objekt Objekt na katerega je vezana priponka. Z dvoklikom na ime objekta, se nam odpre navedeni objekt.
Skupina Skupina dokumentov, ki so namenjeni elektronski izmenjavi podatkov (DK,Dokumenti EDI)

Opis skupine
6. KONFIGURACIJA
V modulu uporabniške nastavitve programa se določi razne nastavitve, ki jih lahko posamezni uporabnik prilagaja
svojim potrebam. Okno je razdeljeno na štiri zavihke: Osebne nastavitve, Splošno, Baza podatkov in Prijava.
Osebne nastavitve:
Na tem oknu se spreminja geslo za odpiranje pdf plačilne liste poslane po e pošti.
Splošno:
Na tem zavihku se nastavljajo prikazi sporočil za uporabnika in razne druge nastavitve.
Prikaz sporočil:
Omogočena je vključitev oz. izključitev sporočil, ki jih program ob raznih obdelavah prikaže uporabniku.
Pisk ob sporočilih Ob prispelih sporočilih nam računalnik sporočilo javi s piskom (moramo imeti vgrajen
zvočnik).
Windows stil sporočil Oblika sporočil v Windows obliki. Če je okence aktivirano (kljukica) se prikaz sporočil ne
zapre, dokler uporabnik sam ne sproži gumb OK; v nasprotnem primeru (okence je
prazno, neaktivirano) se sporočila avtomatsko zaprejo.
Nivo beleženja Določimo kakšna sporočila naj nam program javlja (Obvestila, Obvestila o obdelavah,
dogodkov Napake v uporabniških podatkih, Napake v uporabniških nastavitvah, ...). Če polje pustimo
prazno, nam program javlja vsa sporočila. Te nivoje definiramo sami.
Čas avto. zaprtja Določimo čas, po katerem nam program sam avtomatsko zapre okno s sporočilom. Čas je
sporočila definiran v sekundah (s). Če vpišemo v okence 0, se okno s sporočili ne zapre avtomatsko
ampak ga moramo zapreti ročno.
Detajlni opis SQL Ob raznih napakah pri delovanju programa se nam izpiše detajlni opis SQL sporočil, da
sporočil lažje izsledimo zakaj je do napake prišlo in jo tudi lažje odpravimo. Če je polje izklopljeno
nam program samo sporoči komentar, zakaj neke akcije ne izvede.
Brez izmeničnega V programu je privzeto izmenično barvanje vrstic (senčenje) na vseh tabelah. Če barvanja
barvanja vrstic vrstic ne bi želeli nastavitev obkljukamo.
(senčenje)
Barva Polje za izbor barve senčenja vsake druge vrstice v tabelah. Barvo senčenja lahko
izberemo z dvoklikom na polje 'Barva', ki nam ponudi paleto barv ali vnosom kode barve
(Hexadecimal - npr. siva C0C0C0).
Razno:
Ob izbiri strani Če je polje aktivirano, nam program sam avtomatsko prebere podatke, tako da uporabniku ni
preberi podatke potrebno pri vsakem delu z maskami najprej podatke prebrati in šele nato nadaljevati z delom.
Opozori ob Če polje aktiviramo, nas program pri zapiranju programa z X opozori, če želimo program
zapiranju zapreti.
programa
Avtomatsko Če polje aktiviramo, se velikost okna avtomatsko ohrani, glede na zadnjo uporabo okna.
shranjevanje
velikosti oken
Brisanje S to funkcijo brišemo vse nastavitve velikosti oken na računalniku, postavijo se privzete
nastavitve oken velikosti. Gumb se pojavi samo, če imamo shranjene nastavitve.
Zunanji kalkulatorUporabnik si lahko namesti zunanji kalkulator tako, da definira pot do izbranega kalkulatorja.
Pot definira s sproženjem gumba >>, kjer izbere zunanji kalkulator na svojem računalniku. Ko
uporabnik namesti zunanji kalkulator, ga lahko s sproženjem gumba +/= v opravilni vrstici tudi
uporablja.
Navigator URL Navigator je posebej pripravljen meni z izbranimi akcijami. Meni je izdelan v HTML obliki in si ga
lahko uporabniki izdelajo po svojem okusu. V standardnem programu, je pripravljen splošen
navigator, ki omogoča hiter dostop do najpomembnejših funkcij v sistemu s pomočjo
preglednega menija. Navigator se vključi tako, da se v meniju SISTEM -> KONFIGURACIJA
vpiše HTML datoteka, ki se uporablja za navigator.
Baza podatkov:
Tukaj se nahajajo podatki o bazi in sicer:
Vrsta gonilnika ODBC
Ime podatkovnega vira Gosoft
Prijava:
Preden začnemo z uporabo programskega paketa GoSoft, je potrebno določiti nekatere podatke, ki so specifični za
vsako podjetje. Ti podatki obsegajo določitev uporabnika in določitev podjetja:
Začetna prijava Navedemo uporabnika (ime) in njegovo geslo s katerim se bo prijavljal v program.
Geslo Z vpisom gesla v polje, ga shranimo. Ob prijavi v program potem ni več potrebno vpisati
gesla.
Prijavljeno Prikaz na katero podjetje je uporabnik prijavljen in za katero leto.

podjetje
Posebne nastavitve - /NoCache (Akcije se ne shranijo, temveč vsakič znova berejo. Lahko traja več časa.)
- /NoAdmin (Uveljavijo se zaščite, tudi če ima uporabnik izključene na zaščitah)
- /Test (Prikaz področij v DIS-u)
- /NoTestVer (Uporabnik gre lahko mimo testa verzije programa, tudi če ni dba)
- /NoSetTime (Ob prijavi se ne pobere trenutni čas serverja)
Začetno okno Definiramo s katerim oknom uporabnik vstopa v program.
6.1 Prikaz XML datotek
za prikaz XML datotek mora biti operacijski sistem (OS) ustrezno nastavljen. V večini primerov nam XML datoteko odpre
brez problema. Če pa nam OS datoteke noče odpreti/prikazati XML datoteke preverite ali je morda blokirana.
• postavimo se na datoteko, desni klik in preverimo ali je morda blokirana:
prikaz lahko varira glede na OS.
• blokado oz tako označevanje datotek lahko izkopimo.

1. v konsolo vpišemo: gpedit.msc
2. User Configuration > Administrative Templates > Windows Components > Attachment
Manager
3. Enable: Do not preserve zone information in file attachments
• Ali preverite tudi nastavitve zaščite (internet options/security setting) win. explorerja.
Internetno stran, iz katere se bere shema za prikaz dodajte med zaupanja vredne strani in omogočite dostop do
podatkov prek domen. Nahaj se pod Razno (Miscellaneous)
Zaščite uporabniki
Uporabniki
Uporabnik je oseba, kateri smo dodelili uporabniško ime. Ob vsakem zagonu program zahteva uporabniško ime in
geslo, tako da lahko ugotovi identiteto in pravice uporabnika. Uporabniška imena in gesla dodeljujemo na strani
Podatki uporabnika. Do te strani lahko pride le uporabnik, ki ima administratorske pravice.. Ena in ista oseba je
lahko prijavljena pod več uporabniškimi imeni, a le če obstaja na več podjetjih. Samo uporabniško ime je unikat.
Ime osebe Ime in priimek osebe.
Mat.št. Matična številka.
Uporabnik Stikalo vključi osebo kot uporabnika GoSoft in baze podatkov.
Prijava Uporabniško ime.
Izključene Isključuje sistem programskih zaščit (na zaščite v bazi ne vpliva).

zaščite
DBA Administratorske pravice v programu in bazi podatkov.
administ. Uporabniku ki je bil enkrat DBA, ne moremo več odstraniti kljukice uporabnik, ker bi s tem izgubli kar
je ta preko Upgreidov dodajal. Potrebno je tako osebo postaviti v neaktivno in mu spremeniti geslo,
da se mu ne dovoli več v prijave program (namesto ukinitve uporabniškega imena)
Zunanji Pravica dostopa do baze podatkov z različnimi programi (drugače samo z GoSoft).
dostop
EPR koda Koda za registracijo prisotnosti (posebni intranet modul programa).
Geslo Geslo za delo z intranet moduli (ne sme biti šumnikov, ki niso podprti s fontom 3 of 9).
intranet
Klasif Klasifikacija (vloga) uprabnika, glede na izbrani filter v glavi seznama.
Geslo WEB Geslo za WEB modul (istočasno je to geslo tudi za osnovni GoSoft).
Geslo Geslo je dodeljeno začasno, ob prvi prijavi program zahteva spremembo.

začasno
Obstaja tudi način, da zahtevamo, da uporabnik menjuje geslo vsakih X dni, ter kakšno je najkrajše geslo, ki ga
uporabnik še lahko vnese. To nastavljamo v Sistem, uporabniške nastavitve, ključ: Gesla_Nastavitve
Obdelave:
- Izvoz WEB avtorizacije
Akcija izvozi izbrano vlogo in vse podrejene vloge, ter njihove povezave na WEB objekte (pravila avtorizacije).
- Uvoz WEB avtorizacije
Akcija uvozi vloge in avtorizacijska pravila iz datoteke (kreirane z izvozom podatkov iz druge baze).
Pogoj je da take vloge še ne obstajajo. Pravila za morebitne manjkajoče objekte se ne vpišejo.
- Prijavi se kot ...
Z obdelavo se prijavite kot pozicioniran uporabnik na seznamu;
Zaprejo se vsa trenutno odprta okna.
Nato se postavijo zaščite, kot jih ima izbran uporabnik. S tem lahko pogledamo, do česa ima / nima uporabnik
dostop.
Kontrole: če oseba ni uporabnik v bazi javi; "Oseba ni uporabnik
7. ZAŠČITA
Sistem dovoljenj in zaščit v GoSoft je precej kompleksna stvar.

Sama SQL baza (Sybase) omogoča zelo razvejan način zaščite podatkov.
Dovoljenja oziroma prepovedi dostopa ali spreminjanja lahko postavljamo na vseh elementih: tabela, kolona,
procedura, ... Uporabnike lahko zdržujemo v grupe in jim dodeljujemo različno močne pravice.
Več lahko preberete v navodilih za SYBASE.
V GoSoft smo te možnosti baze lahko le delno izkoristili, kajti pri delu z aplikacijo je potrebno avtorizirati logično
zaokrožena delovna okolja in podatke, baza pa vsebuje le fizično urejene podatke.
Tako imamo v bazi:

- običajnega uporabnika z dostopom do vseh delovnih tabel s polnimi pravicami do njihove vsebine
- DBA administrator: Omogoča delo z bazo podatkov brez omejitev (to je najvišja pravica v bazi).
- Zunanji dostop: Omogoča dostop do podatkov z različnimi programi (če ta opcija ni vključena je dostop do
baze omejen samo na GoSoft klient)
.
Sistem zaščit in avtorizacije v GoSoft pa je kombinacija originalnih zaščit SQL baze in zaščit na
samem uporabniškem vmesniku.
V paket GoSoft se zaščita lahko postavi tako na vsak posamezen element na ekranu, kot tudi na same podatke v
bazi.
Uporabniki
Uporabnik je oseba, kateri smo dodelili uporabniško ime in geslo. Ob vsakem zagonu program zahteva uporabniško
ime in geslo, tako da lahko ugotovi identiteto in pravice uporabnika. Uporabniška imena in gesla dodeljujemo na
oknu Zaščite, stran Uporabniki. Do te strani lahko pride le uporabnik, ki ima administratorske pravice. Ena in ista
oseba je lahko prijavljena pod več uporabniškimi imeni, a le če obstaja na več podjetjih. Samo uporabniško ime je
unikat.
Up. Sikalo vključi osebo kot uporabnika GoSoft in baze podatkov.
Prijava Uporabniško ime za osnovni program in bazo podatkov.
Geslo program Geslo za osnovni program in bazo podatkov.
Geslo intranet Geslo za delo z intranet moduli.
Izključene zaščite Izključuje sistem programskih zaščit (na zaščite v bazi ne vpliva).
DBA administ. Administratorske pravice v programu in bazi podatkov.
Zunanji dostop Pravica dostopa do baze podatkov z različnimi programi (drugače samo z GoSoft).
Grupe
Vsak uporabnik spada v neko grupo. Sam sistem grup je drevo, ki določa pravice in omejitve uporabnika. Izdelava
in spreminjanje drevesa, ter postavljanje uporabnikov v grupe, je rešeno s klasifikacijo. Po vsakem spreminjanju
grup in postavitvi uporabnikov v grupe moramo pognati obdelavo, ki preveri če so v drevesu konflikti (Npr.:
Uporabnik je hkrati v nižji in višji grupi na isti veji).
Zaščita
Okno zaščita je sestavljeno iz treh delov. Na levi je drevesni seznam z objekti, ki se ščitijo, na sredini je sezam
zaščit objektov proti grupam, na desni pa drevesni seznam grup in uporabnikov, ki so dostopni trenutnemu
uporabniku. Objekt lahko ščitimo proti uporabniku ali proti grupi. Na objekt postavimo zaščito tako, da na njega
najprej dvojno kliknemo. Če so na objektu že zaščite, se bodo izpisale na srednjem seznamu. Novo zaščito
postavimo na objekt tako, da grupo ali uporabnika povlečemo z desnega seznama v srednji in nato izberemo tip
zaščite. Zaščita postavljena na grupo velja tudi za vse podrejene grupe (velja hierarhija grup). Zaščita postavljena
na uporabnika prevlada nad zaščito postavljeno na grupo, a seveda le na istem nivoju. (Tako lahko na primer
spreminjanje cen v proizvodnji dovolimo celi grupi ljudi razen nekaterim v tisti grupi).
Ščitenje podatkov
Tu gre za ščitenje pri dostopu podatkov iz baze. Neki grupi ali uporabniku lahko dovolimo dostop le do nekaterih
zapisov v določeni tabeli.(Npr.: Uporabniku prikažemo le eno podjetje na oknu za izbiro podjetja). V tip zaščite lahko
vpišemo parametre za ščitenje zapisa, ali pustimo prazen. Potem je zapis uporabniku nedostopen. Katere tabele in
polja ščitimo, je definirano v uporabniških nastavitvah.
Ščitenje posameznih dodatnih podatkov: sistem zaščit omogoča tudi ščitenje vsakega dodatnega podatka
posebej. Na zavihku Zaščita (Objekti/podatki) s klikom izberemo posamičen dodatni podatek in mu določimo zaščite.
Ščitenje objektov
Ščitimo lahko samo objekte, ki smo jih predhodno dodali v tabelo SECURITY_TEMPLATE. V to tabelo dodajamo
objekte z zunanjim skenerjem.
Vsi objekti so praviloma neavtorizirani oziroma odprti, lahko pa jim že v osnovi določimo privzeto avtorizacijo (na
primer Zaprto, Nevidno).
Privzeto avtorizacijo objektu dodelimo v polje Tip (stran: Objekti)
Objekti s privzeto zaščito se v seznamu prikažejo v poudarjeni pisavi in prikazano privzeto zaščito na koncu (primer:
Kalkulacije #Zaprto)
Objekt lahko naredimo neviden, ga izključimo oz. vključimo, ali pa ga pustimo brez zaščite.
Uporabnik, ki ima dostop do okna zaščite, lahko le te spreminja in postavlja le na grupah/uporabnikih, ki so v
drevesu grup nižje od njega. Tako lahko npr. operater zaradi vzdrževanja zaklene nek objekt za vse druge
uporabnike (zaščita je postavljena na najvišjem nivoju), ne glede na zaščite ki obstajajo nižje v drevesu grup.
Ščitenje podatkovnih oken (datawindow)
Na podatkovna okna lahko postavimo tudi specifične zaščite. Okno lahko odpremo le za branje, popravljanje,
brisanje in kombinacijo le teh.
7.1 Uporabniki seznam

7.11 Uporabnik urejanje
7.2 Klasifikacija
7.3 Menuji
7.4 Objekti (skeniranje)
7.6 Tehnična dokumentacija
7.7 Postavitev zaščit okna (za skrbnike)
Zaščite - uporabniki
1. Razdelitev
Uporabnikom baze ( users ) lahko dodelimo naslednje lastnosti oz. pravice preko programa Gosoft, v oknu 'Sistem -
Zaščita - Uporabniki'
- DELO MIMO ZAŠČIT

za uporabnike, ki določajo zaščite drugim uporabnikom, kreirajo nove uporabnike in lahko delajo mimo
sistema zaščit. Za kreiranje uporabnikov mora imeti tudi lastnost 'Administrator'
- ADMINISTRATOR
dostop do okna 'SQL - Administrator', za izvajanje obnove baze in ostale sistemske spremembe
Uporabniku ki je bil enkrat DBA, ne moremo več odstraniti kljukice uporabnik, ker bi s tem izgubli kar je ta preko
Upgreidov dodajal. Potrebno je tako osebo postaviti v neaktivno in mu spremeniti geslo, da se mu ne dovoli več
prijave v program (namesto ukinitve uporabniškega imena)
- ZUNANJI DOSTOP
za prijavo dodatnih aplikacij v bazo ( intranet ) oz. za uporabnike, katerim je posebej dovoljen dostop iz drugih
aplikacij ( excel, access ). Iz drugih aplikacij ne moremo zagotoviti omejitve dostopa do vsebine podatkov oz. vnosa
napačnih podatkov.
Izjema je posebni uporabnik - Sistemski administrator (dba), ki ima vse pravice in mora vedno obstajati v bazi. Pri
normalnem delu se ne uporablja, geslo je isto po vseh bazah, shranjeno v Goinfo, poznajo samo
Pipan,Plesničar,Trebše
Ostali so normalni uporabniki, ki se lahko prijavijo v bazo samo preko Gosoft in vedno preko sistema zaščit.
2. Postopki za ureditev na obstoječih instalacijah
a) Za vsako firmo je za ureditev zadolžen glavni skrbnik ( po seznamu ), v sodelovanju z vodjo razvoja.
b) Urediti je potrebno dostop za ASP aplikacije ( poseben uporabnik ), v Defaults.asp brisat geslo, če slučajno
obstaja in ga vpisat v ODBC. Tako je vidno samo sistemskim upraviteljem na strežniku podjetja.
Uporabniku določit pravico za zunanji dostop
c) Urediti dodatne programe preko eventov ( backup, nočne obdelave )
d) Zamenjat geslo za dba uporabnika ( Pipan,Plesničar,Trebše )
e) Pobrisat vse nepotrebne uporabnike, izpisat poročilo 219 Pregled uporabnikov baze in ga potrdit pri direktorju
firme.
7.1.1 Podatki uporabnika
Na tej strani vršimo vzdrževanje avtorizacijskih podatkov uporabnika. To smejo le uporabniki z izključenimi
zaščitami (ni pa potrebno, da imajo tudi administratorske pravice).
Razlaga posameznih polj in nastavitev:
Oseba Prikaz izbrane osebe, kateri urejamo avtorizacijske podatke.

Koda za prijavo Uporabniško ime (enotno za bazo podatkov ter GoSoft in WEB vmesnik).
Geslo Geslo (enotno za bazo podatkov ter GoSoft in WEB vmesnik).
Začasno geslo Uporabnik mora po prvi naslednji prijavi geslo spremeniti.
Uporabnik S tem stikalom kreiramo oziroma brišemo uporabnika v bazi podatkov.
Izključene zaščite Izključuje sistem programskih zaščit preko vmesnikov (na zaščite v bazi ne vpliva).
DBA administ. Administratorske pravice v programu in bazi podatkov.

Zunanji dostop Pravica dostopa do baze podatkov z različnimi programi (drugače samo z GoSoft).
stikalo EvidencaPrisotnosti; ko /StrukturaKode=1 se testira wpEprPrijava; vpiše 4znake
+ eprKoda
Geslo intranet Geslo za dostop v intranet module (običajno sestavni del barkode za prijavo).
Pojasnilo: WEB uporabniki dostopajo v bazo podatkov vsi preko enotne prijave (enega INTRANET uporabnika), zato
ne potrebujejo lastne identitete v bazi podatkov. Stikalo 'Uporabnik' zato vključimo le osebam, ki se prijavljajo tudi
preko klasičnega vmesnika GoSoft.
Glej tudi točko 7. Zaščite
7.2 Zaščite klasifikacija
Vloge
Sistem vlog je drevo, ki določa pravice in omejitve uporabnika. V samem korenu drevesa je ponavadi administrator,
ki ima največje pravice. Tako lahko postavlja zaščite na vse podrejene vloge. Izdelava in spreminjanje drevesa, ter
postavljanje uporabnikov v vloge je rešeno s klasifikacijo. Po vsakem spreminjanju vlog in razporeda uporabnikov v
vlogah moramo pognati obdelavo, ki preveri če so v drevesu konflikti. (Npr.: Uporabnik je hkrati v nižji in višji vlogi
na isti veji)...
7.3 Zaščite - Menuji
Na tem oknu gledamo in spreminjamo zaščite uporabnika ali grupe proti postavkam na menuju.
Filtri:
Uporabnik Tu vpišemo uporabniško ime ali grupo.
Nivo Nastavitev: Gledamo in spreminjamo zaščite, ki so nastavljene za zgornji filter.

Izračunane: pregled končnih zaščit ki jih program generira iz nastavitev. Izračunane so
vedno na nekega uporabnika.
Checkbox samo Ni kljukice: okno za menu je zaprto, odpiramo ga kot vsako drugo okno
zaščite Kljukica: po branju se odprejo postavke in podmenuji, na katerih obstaja neka zaščita za
vpisanega uporabnika/grupo. Ostali so zaprti.
Ikone:
Kljukica - Odprto
X - zaprto (sivo)
Ključ - zaprto (nevidno)
! - (none) zaščita ni nastavljena. Enako kot če ne bi bilo zapisa, deluje kot vzorec.
Dvojni klik na postavko menuja (levo okno) postavi na desnem seznamu vrstico za katero velja ikona (če obstaja).
V načinu Nivo: Nastavitev dvojni klik na prazno postavko menuja doda nov zapis na desni seznam - izbrati moramo
samo tip zaščite. To deluje samo če tista postavka obstaja v Templatih (skeniramo preko okna Objekti).
Tabela Avtorizacijska pravila je seznam podatkovnih kombinacij za lažje sestavljanje raznih kontrol in avtorizacije
podatkov.
Struktura avtorizacijskih pravil, tabela Security_rules

Zap Zaporedje izvajanja pravila (večja zaporedna številka - večja moč pravila)
Akcija Akcija pomeni aktivnost, ki se lahko izvaja nad definiranimi podatki
VD Vrsta dokumenta (lahko vpišemo tudi samo del šifre, v obdelavi se izvaja z operatorjem LIKE 'VD%')
Oseba Matična številka osebe, ko pravilo velja za točno določeno osebo.
Oseba_klas Klasifikacija osebe, ko pravilo velja za klasifikacijo oseb (LIKE)
Partner Šifra partnerja, ko pravilo velja za točno določenega partnerja.
Partner_klas Klasifikacija partnerjev, ko pravilo velja za klasifikacijo partnerjev (LIKE)
Splošna pravila igre:

- Pravilo lahko definiram za določeno osebo ali za klasifikacijo, če sta v istem zapisu oba podatka polna se upošteva
samo definicija za osebo
- Pravila, ki imajo vpisano kakršnokoli akcijo delujejo pozitivno, kjer pa je akcija NULL pa negativno.
- Pravila izvajam po zaporedni številki
VrniPartnerje( Oseba ) -> Partnerji

- Upoštevam aktivna pravila za prijavljene osebe in pravila s klasifikacijo prijavljene osebe in je VD prazen.
- Kot rezultat dobim seznam partnerjev s katerimi sme prijavljena oseba delati.
- Obstaja posebno pravilo zaporedna številka 0 (Akcije=###). To pomeni da najprej polnim zapise iz tu navedenih
klasifikacij.
VrniVseVd( Oseba ) -> VDji /* SE NE UPORABLJE */

- Upoštevam aktivna pravila za prijavljene osebe in pravila s klasifikacijo prijavljene osebe in VD ni prazen.
Pravila s prazno akcijo, ki se nanašajo na partnerje tu izločim (jih ne upoštevam)
- Kot rezultat dobim seznam VD s katerimi sme prijavljena oseba delati.
VrniVd( Oseba, Partner ) -> VDji

- Upoštevam aktivna pravila za prijavljene osebe in pravila s klasifikacijo prijavljene osebe in
aktivna pravila za partnerja in pravila s klasifikacijo partnerja in VD ni prazen in je zaporena številka < 100
- Kot rezultat dobim seznam VD s katerimi sme prijavljena oseba na podanem partnerju delati.
Tukaj so tudi definirane akcije ki se na določenem VD smejo morajo oziroma smejo izvajati!
Dodatni ukazi:
'VD_Nar' :vrne samo VD naročila ( INET_IN_Nastavitve, /VD_Narocila= )
'VD_Izd' :vrne samo VD izdaje ( INET_IN_Nastavitve, /VD_IzdNaOdd= )
VrniAkcije( VD, Oseba, Partner ) -> Akcije

- Upoštevam aktivna pravila za prijavljene osebe in pravila s klasifikacijo prijavljene osebe in
aktivna pravila za partnerja in pravila s klasifikacijo partnerja in VD ni prazen in
aktivna pravila kjer je podani VD LIKE 'VD%'
Upoštevam samo zaporedne številke pravil na > 100
- Kot rezultat dobim zapis pravila iz katerega poberem listo dovoljenih akcij, ki jih sme prijavljeni izvajati na tem VD
Pravila za osebe:
0 - Zaključevanje
1 - Potrditev I
2 - Potrditev II
Aktivnosti s področja internega naročanja: V0389A

V - dovoljen vpogled v podatke
0 - V delu
3 - Zaključeno
8 - Potrjeno I
9 - Potrjeno II
A - Storno
7.4 Zaščita skeniranje

Dodajanje novega menuja na zaščite:
Najprej se pozicioniramo v meni, ki ga želimo zaščititi.
V naslednjem koraku odpremo meni sistem - zaščite. Postavimo se na področje skeniranje. Z obdelavo:
Dodaj postavko iz menija vpišemo okno (w_frame) med ščitene.
V kolikor se lahko pozicioniramo na osnovni meni lahko uporabimo akcijo:
Dodaj VSE postavke aktivnega menija.
Ponovno preberemo okna.
V kolikor nismo zaščitili željeno okno, si lahko pomagamo na sledeč način
Vklopimo debugger, vklopimo željen meni in iz vrstice meni prepišemo željeno okno, na katerem hočemo uveljaviti. Na
meniju sistem - zaščite - skeniranje se postavimo na okno (w_frame) in popravimo polje kontrola.
Polje lahko sedaj preberemo v področju zaščita. Z desnega menija povlečemo uporabnika v srednje polje, določimo nivo
zaščite in vpišemo.
Po enakem postopku zaščitimo lahko okna, aplikacije, podatke, gumbe.
Dodajanje novega objekta (podmeni, okno, podatek-Dataobject,DW):
1.Odpreš okno ali podatkek, ki ga želiš ščititi.

2.Odpreš meni zaščite.
Greš na okno skeniranje v zaščitah. V levem oknu se pojavi zapis grupe polj v bazi, kjer se nahaja naše
okno/podatek. Odpreš(+) navzdol. Poiščeš ustrezno okno ali podatek. Desni klik-prenesi objekt, tabstrani,
datawindow. Pazi da izbereš pravi tip objekta.
Vpišeš.
3.Vrneš se na okno zaščita, levi del, poiščeš ustrezni objekt.
Če si naredil pravilno vidiš sedaj željen objekt, okno ali podatek in mu dodeliš zaščite.
Preveriš delovanje.
Primer prenosa DataObject (prenesi Datawindow) -> objekta, kjer je možnost ščitenja samo Samo pogled,
Dodaj+Spremeni,...)
Odpreti moramo vse podmenuje do nivoja DW_...; vrstico moram biti označena - modra; na desnem kliku moramo dobiti
možnost Prenesi Datawindow !!!
Ščitenje akcije
Primer ščitenje akcije na partnerjih.
1. Z debuggerjem poiščemo ime akcije

2. v zaščitah (sistem-zaščite) v zavihku objekti dodamo nov objekt tipa "akcija"
3. v zavihku zaščita pod Akcije nastavimo ustrezne zaščite
8. SEZNAM DOGODKOV
V sistemskem modulu se med drugim nahaja tudi tabela seznama dogodkov, ki jih je uporabnik sprožil. Program
aktiviramo na meniju Sistem – Pregled dogodkov. Prikazani so samo pomembnejši dogodki, kot so obdelave
podatkov, prijave ipd. Tabela je razdeljena na: Seznam in Nastavitve.
Seznam dogodkov:
Seznam ima v zgornjem delu iskalne parametre, spodaj pa so nanizani podatki o dogodkih.
Iskalna polja:
Uporabnik Ime uporabnika.

Termin od - Določimo časovno obdobje v katerem želimo pregled dogodkov.
do
Naslov Naslov (ime) dogodka (npr. Uspešna prijava, Vpis na disk, ...).
Vsebina Iskanje po vsebini dogodka.
Tip dogodka Določimo oz. izbiramo lahko med več različnimi tipi dogodkov; možnost izbire: vsi dogodki, napake,
opozorila, informacije, ostalo.
Izvor Določimo oz. izberemo izvor dogodkov za katere želimo pregled; možnost izbire med: vsi procesi,
sporočila uporabniku, važni dogodki, paketne obdelave.
Modul Določimo modul v katerem se je zgodil posamezen dogodek; možnost izbire med: vsi moduli,
računovodstvo ACC, materialno poslovanje MAT, osebni dohodki PAY, osnovna sredstva OSN ali
sistem SYS.
Nastavitve:
V dokumentu nastavitve lahko brišemo dogodke. Brisanje dogodkov lahko izvršimo na dva načina Brisanje trenutno
izbranih dogodkov ter Brisanje vseh dogodkov starejših od... Brisanje trenutno izbranih dogodkov pomeni, da
brišemo z klikom na gumb Briši izbrane, samo tiste dogodke, ki smo jih na seznamu dogodkov označili. Z brisanje
vseh dogodkov starejših od... brišemo vse dogodke, ki so starejši od datuma vnesenega v prazno polje.
9. UPORABNIŠKE NASTAVITVE
Modul uporabniške nastavitve vsebuje nastavitve, ki si jih uporabnik sam lahko nastavlja in prilagaja. Nastavitve
lahko upravljajo samo skrbniki sistema. Nahajajo se na meniju Sistem-Uporabniške nastavitve. Razdeljene so na
naslednje zavihke: Nastavitve - stikala, Sporočila, Transakcije, Podjetja.
Nastavite - stikala
So namenjena posebnim nastavitvam za posamezno bazo (npr. domači jezik, domača država, domača valuta ...),
posebnim nastavitvam na posameznih dokumentih (npr. stalni teksti na izpisih, podpisniki, oblikovanje izpisov),
posebnim nastavitvam funkcij (npr. spremenljivke v funkcijah), namenskim in splošnim obdelavam, oblikovanju
mask in nastavitvam za različne jezike in države. Posamezna polja imajo naslednji pomen:
Ključ - v polju ključ je vpisano ime nastavitve. Za lažje iskanje je ključ lahko sestavljen iz modula ter drugih
dodatnih imen.
Nivo - nivo določa za koga velja nastavitev, izbiramo med navedenimi možnostmi:
0 - Vzorec - ni aktiven. (Se posodablja)
10 - Default - je privzeta 'GOinfo' nastavitev (Se posodablja) Če ni drugih nivojev velja za vse uporabnike.
20 - Paket - je nastavitev za 'Firm oziroma programski paket' (Se NE posodablja). Namenjeo je celotnemu
instaliranemu sistemu (za vsa podjetja in vse uporabnike).
30 - Podjetje - je nastavitev samo za določeno podjetje (Se NE posodablja).
40 - Uporabnik - je nastavitev samo za določenega uporabnika (Se NE posodablja)
Vrednost - vsebina nastavitve/obdelave/kontrole. Dvojni klik na to polje nam odpre okno za nastavitev sistemskih
parametrov.
Podjetje - v polju izberemo podjetje za katero velja nastavitev, izbira se samo za Nivo=Podjetje.
Uporabnik - v polje vpišemo kodo uporabnika, samo če je izbran Nivo=Uporabnik. nastavitev velja samo za
vpisanega uporabnika.
Format - določa v kakšni obliki je zapisana 'Vrednost' prikazana v polju in kako je shranjena v bazi. Izbiramo med
naslednjimi formati:
- brez formata: prikazana v polju enako kot je shranjena v bazi
- Slash: Parametre v obliki /ime=vrednost postavi vsakega v svojo vrstico
Primer: zapis v bazi v obliki: /RootKey=Z/Tip=Oseba/Kljuc=OsebId
je prikazan v polju:
/RootKey=Z
/Tip=Oseba
/Kljuc=OsebId
- Standard: Parametre, ki imajo končno ločilo ; postavi vsakega v svojo vrstico
Primer: zapis v bazi v obliki: Navadno==0;Pomembno==5;Zelo pomembno==9;Potrjeno==P;
je prikazano v polju:
Navadno==0;
Pomembno==5;
Zelo pomembno==9;
Potrjeno==P;
Opis - navodila - opis o namenu - načinu delovanja. Dvojni klik na to polje odpre okno Standardne opombe v katero
vnašamo tekst, na obdelavah se prikazuje kot opis funkcije (kako deluje).
Za države - določa za katere države velja nastavitev, vpisujemo ISO kode: 705 - Slovenija, 191 - Hrvaška ... kadar
velja za več držav jih ločimo z vejico, npr.: 705,191, če velja za vse države, ne vpisujemo nič.
Kreiral, Kreirano, Spremenil, Spremenjeno - prikazuje kdo in kdaj je dodal nastavitev in zadnji popravljal
nastavitev.
Se prevaja - podatek določa ali se posamezna nastavitev prevaja v ostale jezike, prevaja se vse razen namenskih
nastavitev in splošnih nastavitev, ki veljajo samo za določeno govorno področje.
Jezik - izberemo jezik za katero različico velja stikalo - nastavitev. V posamezno jezikovno različico baze gredo
ustrezne nastavitve.
Sporočila
Zavihek sporočil je namenjen sporočilom, ki jih javlja program pri različnih dogodkih. Omogoča določitev sporočila v
različnih jezikih za različne situacije. Sporočila urejajo analitiki in programerji proizvajalca programske opreme.
Transakcije
Zavihek transakcije omogoča programerjem pisanje raznih transakcij v baze (SQL v bazi, WEB objekti). Ni za
uporabnike.
Podjetja
Na tem zavihku dodajamo nova podjetja in urejamo osnovne podatke o podjetju, ki uporablja programski paket
GoSoft. Na tabeli so naslednji podatki:
Podjetje - vpišemo šifro podjetja, ki je hkrati tudi ključ za ločevanje podatkov po podjetjih.
Naziv podjetja - vpišemo ime podjetja.
Partner - vpišemo šifro podjetja iz baze, lahko izberemo iz šifranta poslovnih partnerjev (dvojni klik na to polje).
Naziv partnerja - prikazano ime podjetja iz šifranta poslovnih partnerjev.
Občina - izberemo ali vpišemo ustrezno občino v katero spada podjetje, na ta podatek so vezane nekatere dajatve
(plače, davki, računi,...).
Model KP - model kontnega plana, izberemo kateri kontni plan velja za računovodske izkaze.
Glej tudi: Primerjava vsebine dveh stikal
10. OKNA
V okolju Windows je mogoče odpreti več oken istočasno, kar povzroči prekrivanje in nepreglednost nad okni
(odprtimi in aktivnim). Okna lahko s standardnimi ukazi večamo, manjšamo, premikamo, odpiramo in zapiramo.
Poleg ročnega premikanja oken, so omogočene tudi nekatere standardne funkcije za delo z okni: Razporedi
kaskadno, Razporedi vodoravno, Pomanjšaj vsa, Zapri vsa, Zgodovina, Seznam odprtih oken
Razporedi Vsa odprta okna razporedi kaskadno, diagonalno tako, da je videti naslovne vrstice oken od leve
kaskadno zgoraj, proti desni spodaj. Zadnje je aktivno okno in ga je videti v celoti.
Razporedi Vsa okna se razporedijo po ekranu od zgoraj navzdol in se zožijo na tak način, da so vsa prikazana
vodoravno na ekranu.
Pomanjšaj vsa Vsa odprta okna pomanjša na minimum, kjer čakajo na ponovno povečavo.
Zapri vsa Zapre vsa odprta okna z enim ukazom.
Zgodovina Prikaže 8 zadnje uporabljenih akcij in omogoča hitro izbiro teh akcij (delov programa - oken). Isti
učinek dosežemo s klikom na ikono .
Seznam Pod zgoraj opisanimi možnostmi, se na meniju nahaja tudi prikaz vseh trenutno odprtih oken.
odprtih oken Aktivno okno je označeno. Na seznamu lahko izberemo poljubno okno, ki na ta način postane
aktivno in se prikaže v ospredju.
11. Navodila za uporabo dokumentacije in obvestila
- Navodila se zajemajo neposredno iz centralnega strežnika GoSoft preko spleta. Dosegljiva so iz programa ( tipka
pomoči F1 ali preko menija Pomoč), ali s spletne strani pa preko bližnjice Dokumentacija.
- Navodila so zgrajena iz posameznih strani povezanih z bližnjicami (piramidna struktura). S tipko pomoči F1 se
odpre stran, ki tematsko pripada delu programa v katerem se nahajamo. Z bližnjicami potem lahko odpiramo strani
s podobno vsebino.
- Ikona Domov nas postavi na kazalo od kjer potem lahko po principu menija 'vrtamo v globino'.
- Polje 'Iskanje' nam omogoča iskanje po ključnih besedah. Vtipkamo del besedila pritisnemo gumb najdi in dobimo
seznam vseh strani navodil, ki vsebujejo vpisani del besedila.
Napotki in obvestila za administratorje in skrbnike:
Dokumentacija - navodila za uporabo
Podpora uporabnikom - navodila za uporabo
Podpora uporabnikom - pravilnik za skrbnike
Na meniju še vedno obstaja tudi bližnjica do starih navodil: Navodila - stara
Izbor jezika dokumentacije:

SLO - Slovenščina
HR - Hrvaščina
ANG - Angleščina
12. Evidenca prisotnosti (EPR)
Modul Evidenca prisotnosti je namenjen elektronskemu nadzoru prihodov in odhodov zaposlenih. Na kontrolnih
točkah se s pomočjo magnetne kartice beležijo vsi prehodi. Podatki se neposredno shranijo v centralno bazo GoSoft.
EPR modul deluje v intranet načinu v sklopu vnosa dela ali samostojno. Aktiviramo ga z bližnjico:
.../EPR.asp za prijavo in odjavo prisotnosti
.../EPR.asp?pregled=1 samo preverjanje status zaposlenih
Bližnjica (link) do aplikacije za Evidenco prisotnosti PHP

Link / dostop do aplikacije za evidenco prisotnosti je:
http://<ime računalnika>/gosoftweb/public.php?page=wpEprPrijava
Kombinacija EPR + VnosDela

Dodati v clsGCmdCustom namensko odjavo, nazaj na prijavo prisotnosti:
class GCmdCustom extends GCmd {

public static function logout() {
parent::logout('public.php', 'wpEprPrijava');
}
.
.
.
}
V programu lahko podatke o prisotnosti pregledujemo, analiziram in tudi urejamo na oknu: Sistem / Evidenca
prisotnosti.
Več v dokumentaciji: EPR Osebe in EPR Dostop
Nastavitev EPR (za administratorje):EPR Nastavitve
Evidenca prisotnosti - OSEBE
Na tej strani je prikazan seznam vseh prisotnih oseb. Poleg matične številke in imena je vidno tudi kje in kdaj je
posamezna oseba vstopila v podjetje. S filtri, ki so na voljo v glavi seznama lahko spisek tudi razširimo na vse osebe
ali pa iščemo po raznih kriterijih.
Zajem podatkov na kontrolni točki:
Na podlagi prečitane magnetne kode (ali barkode) in IP postaje se identificira oseba in lokacija. Za identifikacijo
lokacije je potrebno nastaviti stikalo 'EvidencaPrisotnosti' in definirati lokacijo v šifrantu lokacij (Sistem / Skupni
šifranti / EPR lokacije).
Glej tudi: EPR Dostop in EPR Lokacije

Za ročno dodajanje zapisa: Gosoft-Ročno dodajanje zapisa
Evidenca prisotnosti - DOSTOP
Na tej strani lahko pregledujemo in analiziramo celotno zgodovino prisotnosti. Poleg matične številke in imena je
vidno tudi kje in kdaj je posamezna oseba vstopila in izstopila iz podjetja. S filtri, ki so na voljo v glavi seznama
lahko iščemo in analiziramo podatke po raznih kriterijih.
-od marca 2012 naprej:

Na seznamu lahko zapise dodajamo in urejamo. Vse to lahko naredimo na večih zapisih na enkrat. Spremembe
shranimo z gumbom "Vpiši". Brisanje podatkov na seznamu ni mogoče. Pripravljena je obdelava za brisanje
označenih zapisov iz seznama, katero vklopimo po naročilu (kontaktirajte skrbnika). Odvečnemu zapisu lahko
postavite vhod in izhod tako, da bo imel prisotnost 1s.
Urejanje na seznamu se dodeluje v zaščitah (dataobject-d_ev_pris_dostop)
Zapise dodajamo za desnim klikom-dodaj zapis ali z ikono dodaj zapis.

Urejamo jih tako, se spreminjamo podatke zapisa.
Obvezni podatki:
• matična številka osebe

• čas vhoda
• čas izhoda
Čas vhoda mora biti manjši od časa izhoda.

Neobvezni podatki:
• lokacija vhoda in izhoda,

• opomba
• tip vhoda
• tip izhoda
Možnosti za izbor tip vhoda in tip izhoda so nastavljive (stikali DDLB_EPR_Tip in DDLB_EPR_Tip_Izhod)
Podatki samo za branje:
• prisotnost: je avtomatsko izračunana iz razlike med prihodom in izhodom

• vhod_x in izhod_x: podatka, ki se napolnita ob prvi spremembi zapisa, da se nam ohrani prvotni zapis za
zgodovino
• spremnil in spremenjeno; podatka kdo in kdaj je spremnil zapis
Potrjevanje oz. odobravanje prisotnosti nadur
• Potrjeno: prikaz ali je zapis odbren ali ne. Potrjeno je, ko je prikazan tip "Nadure". Privzeto je prazno.
• Oseba: priimek in ime osebe, ki je potrdila
• Datum: datum in ura, ko se bil zapis potrjen.
Ta tri polja so na seznamu samo za branje. Vpiše se jih z obdelavo "Potrdi označene zapise".
opis delovanja obdelave:
Z obdelavo označimo zapise, ki jih želimo potrditi oz. odobriti za nadure.
V primeru, da ima ena oseba več zapisov v istem dnevu obdelava vpiše izbran tip na vse zapise v istem dnevu za
to osebo.
Glej tudi: EPR Osebe in EPR Lokacije

Za ročno dodajanje zapisa: Gosoft-Ročno dodajanje zapisa Uporabno, ko se uporabnik iz različnih razlogov in
mogel prijaviti. Dodamo mu zapis, zaključi/odjavi se lahko pa sam.
Šifrant lokacij za spremljanje prisotnosti
Šifrant je namenjen poimenovanju nadzornih točk ( Vhodno / Izhodnih lokacij ) vključenih v sistem evidence
prisotnosti.
• Oznaka - vpišemo 'govoreče' ime lokacije (npr: 'Vhod SEVER')

• Koda - vpišemo IP računalnika na dotični lokaciji
Evidenca prisotnosti
Modul je namenjen evidenci prisotnosti (prijava in odjava zaposlenih z magnetno kartico).

Stran je sestavljena iz treh zavihkov.
- Seznam oseb (trenutno stanje prisotnosti - seznam vseh oseb)
- Evidenca prisotnosti (zgodovina prihodov in odhodov)
- Neposredni nadzor (spremljanje prijav in odjav v realnem času)
Glej tudi:
Evidenca prisotnosti - zgodovina
Neposredni nadzor (vratar)
Prikaz zgodovine prihodov in odhodov.

S filtri v glavi seznama omejimo promet (zgodovino).
Obdelava "Potrdi označene zapise".
Opis:
Z obdelavo označimo zapise, ki jih želimo potrditi oz. odobriti za nadure.
V primeru, da ima ena oseba več zapisov v istem dnevu obdelava vpiše izbran tip na vse zapise v istem dnevu za to
osebo.
Zapise izberemo / označnimo z kljukico pred matično številko.
Glej tudi: Evidenca prisotnosti

Evidenca prisotnosti - Vratar
EPR - neposredni nadzor (vratar)
Stran služi za operativno kontrolo evidence prisotnosti. Običajno se uporablja skupaj z video nadzorom lokacije
evidentiranja prisotnosti.
V seznamu je prikazanih zadnjih 'N' zapisv (vhodov/izhodov) evidence prisotnosti. V glavi je s poudarjeno pisavo
prikazan zadnji zapis: (Vhod/Izhod, Oseba, Čas).
Gumbi:
Osveži - Osveži trenutno situacijo
Avtomatsko osveževanje - sproži hitro sledenje evidentiranja (osvežuje stran na 1s v trajanju Ns, nastavljivo:
EvidencaPrisotnosti)
Prekini - Prekine stanje hitrega osveževanja
Pogled:
S pogledi lahko nastavimo in avtoriziramo nadzor posameznih vhodno izhodnih lokacij.
Glej tudi: Evidenca prisotnosti

Evidenca delovnega časa - EDČ
Evidenca delovnega časa se nahaja na Gosoftu-WEB / Projekti - skupinsko delo / Evidenca delovnega časa.
Vmesnik je dosegljiv za uporabnike, ki ustrezno vlogo-klasifikacijo
Za delo z evidenco delovnega časa je potrebno imeti defirinire vire-osebe oz delavce in urnike teh oseb,delavcev.
O urnikih in virih si lahko preberete na urnikih in virih.
(tip časa /deloven=1)
Osebo se iz seznama odstrani tako, da se na osebe/osnovni podatki postavi podatek Uporaba: "Iz uporabe". Prav tako nastavite
na viru, da ni več aktiven.
Razlaga vmesnika:
Vmesnik se lahko odpre is Gosofta z akcijo "Odpri Gosoft-WEB Evidenca del. časa", ki se nahaja na obdelavah obračunov
(računovodstvo/plače/obračuni, gumb obdelave).
Orodna vrstica
• Gumb „osveži podatke“-prebere glede na pogoje podatke
• ob kliku na „+ Obdelave“ se nam prikažejo razpoložljive akcije
• pogled: seznam pogledov (lahko se definira nove poglede)
• Od datuma; vpišemo datum, za katerega želimo prikazati podatke. Z klikom na ikono „koledar“ desno od polja, lahko datum
kar izberemo iz koledarja
• Obdobje:
◦ dan
◦ teden (začetni datum tedna je datum, vpisan datum v polju „datum“)
◦ mesec (začetni datum meseca je datum, vpisan datum v polju „datum“)
• Oseba: vpišemo matično številko, priimek, ime in "pravo" osebo izberemo iz prikazanega seznama ali pa z klikom na
trikotnik pridemo na seznam oseb (odpre se novo okno) in poiščemo ter izberemo osebo.
• priimek in ime: vpišemo priimek ali ime
• status: statusi oseb. Privzeto so prikazane osebe z statusom Aktiven. Uporabno, ko potrebujemo pregled podatkov za
osebo, ki ni aktivna.
• Klasifikacija: lahko vpišemo želeno klasifikacijo. Če je vpisana, se upošteva pri priakazu oseb. Klik na zeleno trikotnik oz
puščico nam odpre novo okno v katerem je prikazano drevo kalsifikacij. Klasifikacijo izberemo z klikom na želeno vrstico.
• Samo iz aktivnega podjetja. V primeru, da je v bazo več podjetji so privzeto prikazane vse osebe neglede na podjetje. S
tem prikažemo samo osebe, ki so tudi delavci trenutno ozbranega podjetja.
• stroškovno mesto: filtriramo , prikežemo samo osebe, ki so delavci na izbranem stroškovnem mestu
• „mesečni pogled“: s klikom na mesečni pogled se nam obdobje avtomatsko postavi na začetek vpisanega meseca v polju
„od datuma“ in nato prikažejo podatki za ta mesec
Ob kliku na gumb „Osveži podatke“ se nam glede na izbran datum in obdobje prikažejo vse osebe, ki so aktivne in ki ustrezajo
izbranemu pogledu. Če je vpisana klasifikacija, se le-ta tudi upošteva. Levo spodaj pod seznamom oseb je prikaz števila zapisov.
Seznam, prikaz oseb in njihovih ur glede na izbrano obdobje

Prikazano je obdobje, ki je izbrano. Začetni datum je datum, vpisan v polju „datum“.
• stolpci od leve proti desni:
◦ kvadratek za izbiro osebe,
◦ mat.št.: matična števika osebe. Ozdaje matične številke je rahlo rdeče, ko je status osebe različen od "aktiven"
◦ oseba: priimek in ime
◦ stoplci za dneve gleda na izbrano obdobje:
◾ dan – en stolpec; (prva vrstica na sliki)
◾ 3dni - prikaz treh dnevov od vpisanega datuma (druga vrstica na sliki)
◾ teden- 7 stolpcev (tretja vrstica na sliki)
◾ mesec- kolikor dni v mesecu, toliko stolpcev (četrta vrstica na sliki)
Datumi: Nedelovni dnevi so obarvani rdeče. Prazniki se preberejo iz sistemskega koledarja (sistem-skupni šifranti-
koledar)
◦ plan; fond ur za izbrano obdobje in urnik osebe;

Plan - Fond ur se izračuna iz sistemskega koledarja za obdobje; dnevi od ponedeljka do petka * število obv.ur
delavca. Ko oseba ni delavec se predpostavi, da dela 8h/dan.
Če oseba z obveznimi 8h/dan;
◾ -dan= 8,
◾ -3 dni= 24,
◾ -teden= 40,
◾ -mesec = odvisno od števila delovnih dni v mesecu
◦ Obv.: suma vpisanih obveznih ur v obdobju
◦ Ost.: suma vpisanih neobveznih ur v obdobju

ne/obvezne ure določen v šifrantu (NI iz plač)
• ure na grafu
◦ Različne barve pomenijo različno vrsto dela.
◦ Temno rumena podlaga je delovni urnik osebe. To definiramo z urniki, na katere vežemo osebe. (glej Urnik na vrhu
strani). Če je urnik definiran, da so sobote in nedelje nedelovne, na sobotah in nedeljah ni temno rumene „podlage“.
13. Priponke in povezave
#V GoSoftu je omogočeno pripenjanje datotek ali povezav na spletne naslove.
Pripenjanje je možno na nekaterih oknih, npr. identih, dokumentih, osebah, projektih, nalogih, partnerjih, OS,
napravah.
Do pripetih datotek pridemo preko zavihka ' Priponke'. Priponko iz seznama odpremo z dvoklikom. Za nekatere
tipe priponk (pdf, jpg, gif, txt) in za spletne strani je na voljo tudi predogled vsebine priponke (za to je potrebna
nastavitev v stikalu Priponke_Nastavitve - /PrikazFormat=pdf,jpg,bmp,xml,html,htm,gif,png,txt).
Pozor: pred uporabo priponk mora skrbnik v podjetju nastaviti mapo za shranjevanje (stikalo:
Priponke_Nastavitve). Potrebno je tudi poskrbeti za ustrezno varovanje te mape (avtorizacija in varnostne
kopije)!
Možnosti dela s priponkami:

Pripenjanje GoSoft shrani datoteko v svojo bazo. Urejanje vsebine priponke nima učinka na priponko v
datoteke bazi.
Datoteko lahko pripnemo na tri načine:
• Gumb Pripni datoteke

• Povleci in spusti (Drag&Drop). Datoteko z miško povlečemo v okno Priponke.
• Dodajanje iz odložišča. Ko v odložišču shranimo datoteko, se v oknu Priponke prikaže
gumb za dodajanje priponk 'Dodaj iz odložišča'. S klikom na gumb se datoteka iz
odložišča shrani kot priponka.
Povezovanje GoSoft shrani povezavo do datoteke na disku. Če spremenimo vsebino datoteke na disku,
datoteke bodo spremembe vidne tudi v GoSoftu. Če datoteko na disku izbišemo, ne bo več dosegljiva.
Datoteko lahko povežemo na dva načina:
• Gumb Poveži datoteke

• Dodajanje iz odložišča. Ko v odložišču shranimo datoteko, se v oknu Priponke prikaže
gumb za dodajanje priponk 'Dodaj iz odložišča'. S klikom na gumb se datoteka iz
odložišča shrani kot povezava.
Povezovanje mape GoSoft preko gumba Poveži mapo shrani povezavo do mape na disku. Z dvoklikom se odpre
mapa.
Skeniranje GoSoft preko gumba Skeniraj zajame in shrani priponko iz skenerja.
Pripenjanje Spletne naslove dodajamo preko ukaza Dodaj nov zapis (desni klik ali F8). Odpre se okno Osn.
spletnega naslova podatki, kjer izberemo:
• Tip: Dokumenti
• Ime: Ime spletne strani
• Datoteka: WWW naslov spletne strani
Pripenjanje slik iz Z orodjem za zajem zaslonske slike ustvarimo novo sliko in jo shranimo na odložišče. Nato
odložišča gremo na okno, kamor želimo dodati priponko. Odpremo podokno za dodajanje priponk in
prikazal se bo nov gumb za dodajanje priponk 'Dodaj iz odložišča'. S klikom na gumb se
slika iz odložišča shrani kot priponka privzetega slikovnega formata, npr. '.bmp'. Z dvojnim
klikom na izbrano priponko se ta odpre v privzetem pregledovalniku slik.
Privzeti slikovni format, v katerem se shrani slika iz odložišča, nastavljajo skrbniki v

stikalu Priponke_Nastavitve in sicer s parametrom /ClipBoardFormat= (primer za JPG:
/ClipBoardFormat=JPG).
Shranjevanje Kopija priponke se preko gumba Shrani na disk shrani na izbrano mesto na disku.
priponke na disk Shranjevanje ne vpliva na izvorno priponko.
Brisanje priponke Priponko iz seznama lahko zbrišemo na dva načina:
• z desnim klikom + Briši zapis

• s tipko F4.
Stanje shranimo z gumbom Vpiši.
Brisati pa ne dovolimo datotek, ki sopadajo v skupino Dokumenti EDI in so bile že poslane

kupcu (status Poslana, Poslana sprejeta), Brišemo lahko le tako, da spremenimo v status
Napaka. Priponko s takim statuom šele dovolimo brisati.
Spreminjanje Vsebino pripete datoteke lahko spremenimo. Spremenjeno datoteko lahko potem shranimo na
vsebine pripete dva načina:
datoteke
• prekrijemo staro datoteko
• staro datoteko ohranimo, novo datoteko pa shranimo kot novo verzijo.
Postopek:
1. Postavimo se v vrstico datoteke, ki jo želimo urejati.

2. Kliknemo gumb Shrani na disk.
3. GoSoft predlaga privzeto mapo za shranjevanje (lahko jo spremenimo).
4. Vpraša nas, ali Odpre datoteko. Potrdimo.
5. Uredimo dokument. Shranimo in zapremo.
6. Vrnemo se na okno, od koder smo dokument odpirali.
7. Pojavi se dodaten gumb: Ponovno Uvozi. Ko ga izberemo, GoSoft datoteko, ki smo jo
uredili, ponovno uvozi in vpraša, ali jo dodamo kot novo verzijo.
◦ Če kliknemo Ne, staro datoteko prekrije z novo.
◦ Če kliknemo Da, doda novo vrstico. V arhivu sta zdaj shranjeni obe verziji
datoteke.
Razlaga nekaterih kolon v oknu Priponke:

Povez D - disk, datoteko smo shranili v mapo na disku
L - povezava, samo povezava na datoteko. Datoteka se ne shrani v mapo na disku.
W - spletni naslov
Tip Izberemo tip datoteke (slika, dokument, tabela ...).
Ime Vpišemo ime, pod katerim bo priponka vidna v GoSoftu. To ime je lahko različno od imena izvorne
datoteke na disku.
Pot do - Povez = D, izvorna pot pripete datoteke.

datoteke / - Povez = L, izvorna pot povezane datoteke.
mape - Povez = W, naslov spletne strani, dvoklik na to vrstico odpre spletno stran v privzetem brskalniku.
- Povez = M, povezava do mape, dvoklik na to vrstico odpre mapo.
Objekt Prikaz objketa, na katerega so vezane priponke:

Objekt: Kontr.postopek: priponka vezana na tabelo Kontr_Post (Kontrolni postopki: skupna
navodila za celoten kontrolni postopek)
Objekt: KP-Meritev: priponka vezana na tabelo Kontr_Mer (Meritev kontrolnega postopka: navodila
za posamezno meritev)
Objket: KP-Kontrola: priponka vezana na tabelo KontrDN_Post (Izvedena meritev na določenem
kontrolnem postopku: priponka izvedebe celotne meritve - za vse meritve na tem kontrolnem
postopku - izvden merilni list)
Pakirne enote postavke dokumenta
Pakirne enote
14. Sql Administrator - Opis akcij
• OBNOVA BAZE IZ DATOTEKE:

Opis in uporaba akcije je podrobneje opisana na: Obnova programa.
• PREGLED DATUMOV SPREMEMB BAZE:

Obdelava pokaže seznam vseh obnov baze (uspešnih ali ne). Za vsako spremembo so podani podatki: Od -
Do (številki bloka), Crdate (datum in ura izvedene spremembe), Cruser (uporabnik, ki je vnesel spremembo
v bazo) in Text (opomba k izvedbi obdelave). Ob uspešni obnovi Gosoft baze se vpiše: OBNOVA KONČANA,
ob uspešni obnovi WEB aplikacije se vpiše: GoSoft-Web obnova uspešno končana, ob nedokončanju izvedbe
obnove pa se vpiše Začetek obnove baze ... (izvedba vseh blokov se NI končala...!)
• POLNI BAZO SPREMEMB IZ LOG-A:
• GENERIRAJ UPGRADE PAKET:
• SPREMINJANJE TABELE SPREMEMB BAZ:
• PREGLED PRIJAVLJENIH UPORABNIKOV:

Obdelava prikaže seznam vseh trenutnih uporabnikov baze v Gosoftu. Za vsako prijavo vidimo podatke:
Uporabnik (uporabniško ime prijavljenega uporabnika), ime prijavljenega uporabnika, datum in uro zadnjega
dostopa, IP naslov uporabnika, Baza (na katero bazo je uporabnik prijavljen), Razlika Cache , Blokiran, Ime
povezave, Tip zahteve, Št. povezave, Dodatne informacije o uporabniku (IP, ime računalnika, ime
prijavljenega uporabnika, verzija operacijskega sistema, od kje poganja Gosoft, katero različico programa
poganja,...), Št. odprtih, Št. baze, Link, Prejeto Kb, Poslano Kb, Komprimiranje, Kodiranje, Aktivna
procedura.
• PREGLED KONZOLE SQL STREŽNIKA:

Pokaže nam seznam sporočil SQL strežnika s točnim časom izvedbe na trenutni dan.
• VZDRŽEVANJE NAMENSKE KNJIŽNJICE:

Tu se pokaže seznam vseh objektov, ki se nahajajo v namenski knjižnici, ki je definirana v stikalu
Program_Nam_Knj. Za vsak objekt vidimo njegovo ime, tip, komentar in datum in uro zadnje spremembe.
Akcijo je priporočljivo pognati po namestitvi namenske knjižnice oz. ob dodajanju novih objektov v knjižnico.
• PRIKAŽI TRENUTNI PUBLIC_LOG:

Public_log je string polje, v katerem se lahko hranijo sporočila raznih obdelav; obdelava prikaže trenutno
shranjeno vrednost v njem.
• ASA FILE TRANSFER:
• POŽENI BATCH DATOTEKO:

Ob kliku se odpre pojavno okno za izbiro datoteke. Izbere se želeno .sql datoteko, obdelava pa skopira kodo
v vrhnje polje SQL Administratorja in izvede kodo. Uporablja se za obširnejše ažuriranje baze.
• IZBIRANJE BARVE:
S pomočjo te obdelave si lahko uporabnik nastavi barvo ozadja glavnega okna v GoSoftu. Ob dvokliku na
akcijo se odpre okno za nastavljanje barv. Tu uporabnik izbere eno izmed standardnih barv ali zmeša
poljubno barvo in klikne OK. Pojavi se okno s sporočilom: Izbrana RGB koda barve: xxkoda izbrane
barvexx. Kodo barve nato prepišemo v stikalo Program_ozadje, ki ga skopiramo in nastavimo na nivo
uporabnika.
• Prevedi za UTF Char -> nChar:

• Obdelava tekst v administratorju predela, da je sintaksa pravilna za Unicode baze ( zamenja char() v nchar
(), .... ).
Analize v informacijskem sistemu Gosoft
VII. ANALIZE
1. ANALIZE DIS
1.1 Parametri analize
1.2 Rezultati - tabele
1.3 Rezultat - graf
2. DENARNI TOKOVI
3. NASTAVITVE DIS
4. RAČUNOVODSTVO - PREGLEDI IN ANALIZE
5. PRODAJA - PREGLEDI IN ANALIZE
6. NABAVA - PREGLEDI IN ANALIZE
7. SKLADIŠČNO POSLOVANJE - PREGLEDI IN ANALIZE
8. KONTROLING
8.1 Pregledi - seznam
8.1.1 Pregledi - Pogled
8.1.2 Pregledi - Nastavitve
8.1.3 Pregledi - Detajl
8.2 Nastavitve - seznam
8.2.1 Nastavitve - Set
8.2.2 Nastavitve - Kazalniki
Analize v informacijskem sistemu Gosoft
Analize v informacijskem sistemu Gosoft se nahajajo na dveh ločenih področjih:

- Na vsakem področju - modulu se nahaja zavihek Pregledi in analize; v tej maski so zajeti standardni podatki
poslovanja, pri mrp dokumentih so to VD, termin, partner, projekt, upravljalni center, delovni nalog, nalog,
skladišče, klasifikacija, cenik, kontna skupina, stroškovno mesto, klasifikacija SM. V računovodskem in finančno
računovodskem delu pa so to drugi podatki.
- Ločeno področje Analize, kjer so zbrani vsi ključni podatki za nadzor poslovanja:
+ Pregledi_analize: to je svoj modul programa, ki mu rečemo tudi DIS-direktorski informacijski sistem.
+ Denarni tokovi
+ Nastavitve (DIS-a)
+ Pregledi in analize, ki so vidni tudi po posameznih modulih - računovodstvo, računovodstvo in finance, prodaja,
nabava in skladišče.
1. DIS - Direktorski informacijski sistem: Pregledi in analize
Namen DIS - direktorskega informacijskega sistema je enostaven dostop do uporabniško nastavljivih pregledov
zgoščenih podatkov. Tako lahko brez daljšega branja iz baze pregledujemo podatke tudi za več let nazaj, tudi v
primeru, ko so bili ti podatki v originalu že morda brisani. Vsak parameter poročila lahko shranimo in ga naslednjič
ponovno uporabimo. Vsako poročilo prikažemo v tabelarični in grafični obliki. Grafično obliko lahko poljubno
nastavljamo za posamezno poročilo.
Na oknu Pregledi_analize prva ikona predstavlja posamezno področje. Pod njo so različne analize (kliknemo
na +). Lahko pa imamo globljo strukturo, saj lahko na posamezno analizo vežemo še druge (pod njo). Različne
analize kreiramo lahko s pomočjo kopiranja (iz najbolj podobne). Vključimo kljukco na spreminjanje (desno zgoraj)
in kliknemo gumb kopiraj (se nam kopira na istem nivoju kot pozicionirana), gumb deduj (se nam kopira na nivo
nižje od pozicionirane). Ne desni strani imamo možnost vpisa razlage analize. Razlago shranimo s pomočjo gumba
Shrani opis.
Možnost imamo pregleda tudi namenskih izpisov, ki so lahko dosegljivi preko gumba Izpis (morajo biti ustrezno
umeščeni).
Glej tudi Parametri analize in Nastavitve področij DIS-a.
Na podstrani Rezultat - Tabela imamo drop down menije s katerimi lahko spreminjamo Kolone ter stolpce
(Kategorije, grupe ter serije) interaktivno. Preko desnega gumba vklopimo dodatne filtre, s pomočjo katerih lahko
enosatvno filtriramo.
Za napredno filtriranje se še vedno uporablja shranjene filtre, ter filtre na parametrih analize.
Osnova so filtri, ki so nastavljeni na parametrih; s filtri na podstrani Rezultat - tabela pa samo ožamo prikazane
podatke.
V primeru, da uporabljamo na parametrih tudi Grupa1 in Grupa2 dobimo rezultate v obliki drevesa; kjer s klikom na
znak + odpremo vejo drevesa (drill down). Na enkrat lahko odpremo vse veje (in podveje) z Desnim klikom in
izborom Menija: Drevo: Razdruži (ali obratno).
Prvi gumb pa nam odpre Open Office tabelo (StarCalc), katere ime je enako DIS+šifra poročila, ter se datoteka
nahaja v C:\TEMP\ To uporabljamo v primerih, ko imamo v delovnem zvezku že predpripravljene grafe ali dodatne
analize, za katere uporabljamo podatke iz prikazane analize (ki so sveži). npr.: C:\TEMP\DIS56.ods.
Pomembno je, da imamo Dva delovna zvezka odprta v tej datoteki: Prvi zavihek je tisti v katerem oblikujemo
poročilo, sklcijuemo pa se na podatke iz drugega zavihka, kjer se podatki vsakič osvežijo (ko kliknemo omenjen
gumb se podatke iz DIS poročila prenesejo v drugi zavihek prej omenjene datoteke).
1.1 Parametri analize
Vsakemu pogledu lahko določimo šifro in Naziv.
Izbor podatkov: je področje parametrov namenjeno nastavitvi filtrov in načina zajema podatkov.
Termin tip Imamo več načinov predizbora termina, lahko pa uporabimo ročni tip in ročno vpišemo termin v
polja Od/Do.
Podjetje
Če imamo več podjetij.
Vrsta podatka Določa kako grupirane časovne podateke vzamemo za osnovo.

Grobi podatki omogočajo hitrejši prikaz, vendar izbor ne sme biti bolj grob od izbrane časovne
kategorije ( običajno mesečni).
Izberemo lahko tudi opcijo Trenutni, ki pomeni direkten zajem podatkov iz transakcijske baze. V
tem primeru se nam pojavi gumb Osveži podatke, s katerim se tak zajem izvrši. Podatke
zajamemo lahko samo enkrat in jih potem s parametri poljubno pregledujemo.
Shranjeni filter To je filter, ki smo ga pripravili na nastavitvah področja (vglavnem bolj zakomplicirane filtre).
Dodatni filter Filtriramo lahko po vseh kategorijah, ki jih lahko uporabljamo v nastavitvah prikaza. V prvem
polju dočočimo po čem želimo filtrirati poročilo (npr. Projekt, Artikel, Tip stroška....). V drugem
polju določimo območje za katerega želimo filtrirati podatke:
= (vpišemo točno vrednost, ki jo želimo v poročilu)
> in >= (dobimo podatke, ki so strogo večji/večji ali enaki od vpisane vrednosti)
< in <= (dobimo podatke, ki so strogo manjši/manjši ali enaki od vpisane vrednosti
<> (dobimo vse podatke, ki so različni od vpisane vrednosti)
LIKE: Uporabimo ko poznamo delno vrednost, po kateri želimo filtrirati (npr. '00%' bo izpisal vse
šifre ki se začnejo z '00'). Filter tipa Like lahko uporabimo tudi ko hočemo našteti več vrednosti.
Npr. NR1, NR2 (ko hočemo dobiti vse dokumente kjer je VD nr1 ali nr2.
BETWEEN: Uporabimo, ko želimo pregledati vse podatke med dvema točno določenima
vrednostma. Mejni vrednosti ločimo z vejico: VR1,VR2.
IN: Uporabimo ko želimo pregledati le dva mejna podatka. Vnos je enak kot pri BETWEEN, torej:
VR1,VR2.
Jezik šifrantov Izberemo lahko jezik prevoda uporabljenih šifrantov za dimenzije.
Samo podatki Prikažemo samo podatke do določenega datuma objave, če stikalo izklopimo prikažemo vse
do datuma podatke.
objave
Struktura poročila:
je področje namenjeno strukturiranju, grupiranju in oblikovanju prikaza podatkov. Osnovna nastavitev je izbor
kategorije in vrednosti (mere).
Kategorija Iz seznama določimo, kaj naj bojo vrstice. Sort - iz seznama izberemo po čem sortiramo vrstice (pri
serijah stolpce). Možne vrednosti so: šifra, naziv, vrednost, ali šifra padajoče, naziv padajoče in
vrednost padajoče.
Sortiranje podatkov znotraj grup po vrednostih je omogočen v primerih, ko imamo grupiran pregled
(obstajati mora Grupa1 oz. Grupa2), izbrana je določna statistika kategorije ter pregled NE sme biti po
serijah!
Prikaz Izberemo kaj prikazujemo v stolpcih: šifro, naziv ali oboje.
Statistika Iz seznama izberemo vrednost (Sum, Avg, Min, Max, Count, Var, VarP, StDev,
StDevP,Sum+Kum,Sum+Index), za katero želimo izračun podatkov v poročilu. Pri kategorijah je to
zadnja vrstica na dnu kolon in računa rezultat za vse podatke v enem stolpcu. Pri seriji predstavlja
statistika skrajno desni stolpec v poročilu, ki rezultat izračuna glede na vse podatke v eni vrstici.
Grupa 1, Dodatne možnosti za grupiranje (vmesne vsote).

Grupa 2
Serija Iz seznama izberemo kakšne podatke želimo v stolpcih.
Prikazujemo lahko do dve grupi in eno serijo v osnovnem pogledu. Lahko prikazujemo tudi več serij hkrati s tem, da
nimamo kljukce (Brišem predhodne podatke) in vpišemo v polje Oznaka serije, oznako za prikazane vrednosti.
Tako se nam prikažejo že prej prikazane vrednosti in nove vrednosti, vsaka kot svoja serija.
Vsi zapisi Če hočemo, da se nam pokažejo tudi kategorije, ki sicer nimajo podatkov (npr. če hočemo videti vse
komercialiste, tudi če kateri od njih morda ni imel nobene realizacije (ker je npr. na bolovanju))
potrdimo polje s kljukico.
Prvih Če hočemo omejiti število prikazanih kategorij (npr. samo omejeno število partnerjev) vpišemo to
vrednost v polje. Tako dobimo samo omejeno število zadetkov z najvišjo vrednostjo, vse preostale pa
seštejemo v vrstici 'Preostali'
Na tak način je npr. tortni graf za prikaz deležev napram celotni realizaciji ustrezen.
Vrednost Izberemo iz seznama in jo lahko prikazujemo v različnem formatu, ki ga določamo v polju format v
katerega vpišemo vrednost: 0,000 (v takem primeru se bodo prikazale cela števila z vejico za tisoče);
0,000.00 (bo prikaz vrednosti na dve decimalki); 0,000.000 bo vrednost na tri decimalke!
Index Uporabimo glede na to kaj hočemo primerjati (idexirati) med seboj.
Format Polje v katerem definiramo prikaz (format) indexa / vrednosti; npr.: 0,000 (v takem primeru se bodo
prikazale cela števila z vejico za tisoče); 0,000.00 (bo index na dve decimalki); npr: 0,000% bo procent
(index pomnežn s 100 in prikazan znak %; 0,000.000 bo procent na tri decimalke!
Za Navedemo šifre kolon, za katere naj se prikaže Index ali kumulativa

vrednosti
Jezik Izberemo v akterem jeziku naj se prikaže naziv in šifra širanta; npr. identov, Kontov; V nastavitvah
šifrantov šifranta mora biti ustrezen parameter: /SifrPrevod= kjer pove kateri šifrat vzamemo za prevod. Prenove
pišem v Sistem, skupni šifranti, PRevodi; Za Konte in Artikle pa je paraemter: ##KONTI oz. #ART.
Vse nastavitve lahko shranimo (Shrani nastavitve), tako lahko naslednjič kliknemo samo na gumb Generiraj
poročilo.
Za izpise analiz tabelarične oblike uporabimo Natisni okno (kliknemo na ikono Gosoft na levi strani okna, ali pa na
skrajnem zgornjem levem delu okna). Za izpis grafične oblike pa uporabimo Izpis iz aktivnega okna ali pa kliknemo
na ikono v desnem zgornjem kotu in nato na gumb Natisni.
Grafično obliko lahko spreminjamo, če kliknemo na ikono graf, v zgornjem desnem kotu. Velikosti in obliko črk pa
nastavljamo na podlistu Oblikovanje. Kjer je izbran Autosize moramo postaviti na Ročno, da se bodo odražale
spremenjene nastavitve. Če hočemo, da se nam bodo nastavitve ohranile tudi za naslednjič, postavimo kljukco v
koloni Shrani in kliknemo spodaj gumb Shrani.
Vrednost stolpca v grafu dobimo s klikom na stolpec (vrednost se pojavi v spodnjem levem kotu). Obstaja tudi
možnost filtriranja z dvoklikom na legendo - uporabno na stolpičnih grafih s serijo. S ponovnim dvo klikom v prazen
prostor se vrnemo nazaj.
1.2 Rezultati - tabele
Tu dobimo rezultat v obliki tabele na podlagi parametrov, ki smo jih določili in morda shranili na podstrani Parametri
analize. Imamo pa možnost spreminjanja kolon in vrstic s pomočjo izbirnih menujev na vrhu nad tabelo.
Prav tako lahko tukaj filtriramo.
Gumb na skrajni levi pa nam lahko odpre predpripravljeno tabelo v openofice.org StarCalc programu, čigar datoteko
moramo imeti shranjeno v c:\temp\ ime datoteke pa se mora začeti z DISXX, kjer je XX enak šifri poročila.
1.3 Grafičen prikaz rezultatov analize
Kot rezultat dobimo graf, ki pa ga lahko še spreminjamo, če kliknemo na ikono na skrajnem levem zgornjem robu.
Tu lahko spreminjamo naslov, tip grafa, velikost in kot črk, prikaz legenede, velikost in položaj legende,...
2. Denarni tokovi
Denarni tokovi se nahajajo v modulu Analize.
1. Prilivi in odlivi so poljubno nastavljivi v tabeli Šifrant denarnih tokov. Pomen polj v Šifrantu je naslednji:
Zasp. št. Zaporedno številko zapisa po kateri izvajamo obdelavo.
Tip Določa način izračuna vrednosti zapisa. Pomen znakov: - S = seštevek (suma) pozicij iz šifranta;
- R (ročen vnos) => zneske vnašamo ročno; - I (Avtomatski zračun) => Računa avtomatsko glede na
pogoje vpisane v polju Sql Vrednost. Ročen vnos ni mogoč v pozicije z oznako I.; - A => Sgl vrednosti ne
izvajamo; - G (glava) => sto oznako določimo, da se nam izpiše samo tekst.
Šifra Zaporedje pokaterem prikazujemo vrednosti Denarnega toka.
Tekst Vpišemo naziv pozicije.
Atribut Vpsujemo naslednje oznake: - N => pozicija se ne prikaže v tabeli Seznam; - B => kar pomeni Bold -
povdarjeno; - K => izračun končnega stanja za nadaljne pozicije, ne samo za trenutni datum; /CG=>
barvanje celotne vrstice; /CT=> barvanje pisave oz. črk. Barvo izberemo pa z dvoklikom v koloni Barva.
Modul V tem polju označimo iz katerega modula se črpajo podatki za izračun pozicije.
Opombe Poljuben tekst , laghko pa tudi pravilo /KomentGrupa=SifraP// => z dvoklikom na podatek v
seznamu DT prikažemo vrednosti po partjerju (pogoj je konti po portnerju-Acc, oz. dokumenti po
partnerju-Mrp). Podatki po partnerju so prikazani v zavihku Seznam, medtem ko so podatki v zavihku
Zapadlost prikazani po intervalih zapadlosti za naprej in za nazaj (Sql atum mora biti DatVal).
Sql Vnesemo datum katerega potrebujemo oziroma po katerem izvajamo denarne tokove. Npr. Za Datum =>
Datum datum izdelave DT-danes. (Opomba: ACC dokumenti, ki nimajo Roka plačila niso prikazani v denarnem
toku).
Sql Ta podatek je vezan tudi na podatek v polju Tip. Če imamo v polju Tip vnešeno oznako I potem v to polje
Vrednost vnašamo pravilo oziroma formulo za črpanje podatkov. Če imamo v polju Tip oznako S potem vnesemo v
to polje Šifre postavke iz polja Šifra. Če imamo v polju Tip oznaki R in G pa pustimo Sql Vrednost prazno.
2. Ročen vnos se vnaša v tabeli Vnos podatkov. To pa izvedemo tako, da se v tabeli Šifrant postavimo na postavko,
ki je označena za ročni vnos (Polje Tip mora imeti oznako R) in nato gremo v tabelo Vnos podatkov in poljubno
vnašamo podatek (znesek in datum zapadlosti). Detajlen pregled podatkov na seznamu denarnega toka je za ročen
vnos (Tip R), omogočeno z dvoklikom (BO) na polje s podanimi podatki. V Nazivu prikazujemo kot namen
plačila, zapisano v zavihku Vnos podatkov kot Opombe, tako na seznamu detajlnih podatkov kot na zavihku
Zapadlost (prikazano pod interval 0-7).
3. Podatki se zapišejo in veljajo za trenutno izbrano podjetje.
4. Nastavitve v Uporabniških nastavitvah Stikalo Polni tabelo.
5. Ko imamo vnešene vse podatke lahko izvršimo tudi obdelavo. Obdelave se nahajajo v tabeli Seznam. Nato pa še
obdelavo Polni tabelo iz ACC. Tabela se polni za trenutno izbrano podjetje. Če želimo pregledati vse šifre DT,
vklopimo kljukico na Vse šifre. Za omejitev pregleda za nazaj vpišemo datum v Detajl od.
3. Nastavitve področij DIS-a
Vse nastavitve se vršijo preko okna: Nastavitve/Področja. Na seznamu določimo začetni in končni datum osveževanja podatkov. Podatke
osvežimo s pomočjo obdelave: Obnova podatkov. Pogoj je, da je na področju tudi vklopljeno stikalo v koloni Aktivno.
Filtri
Na strani Filtri nastavljamo shranjene filtre, ki jih lahko koristimo v analizah.
- Oznaka Ime filtra
- Zap.št. Zaporedna številka
- Lasten Filter je lahko vezan na določeno področje ali splošno uporaben
- Filter Sintaksa filtra, primer: (#Država#='890'). Uporabljamo kategorije kot spremenljivke.
- Obdelava pred branjem: Pred prikazom lahko predelamo Dis_temp
Kolone
Definicija vseh kolon (kategorij in mer), ki se jih lahko uporablja v DISu. To področje je namenjeno administratorjem.
Tip stolpca
Tu določimo ali je podatek numeričen (Mera); datumski (datum) ali je to dimenzija (grupa). Če želimo v isti tabeli prikazati več
razlinih mer, dodamo novo kolono z tipom Skupina mer, v formuli pa naštejemo katere zaporedne številke MER naj bodo upoštevane.
Tako lahko brez grupiranja prikažemo več mer.
Uporaba kolon
V podlistu Uporaba kolon, so naveden kolone, ki se uporabljajo za pozicionirano področje.
v Pos. Formule lahko dodajamo formule s katereimi seštevamo različne mere skupaj (v novo mero), ali pa našteemo (z vejico ločene)
katere mere predstavljajo skupno mero (mere bodo v stolpcih):
Opcijske kolone poročila
Možne so opcijske kolone v switchu dwopc_dis_poročilo_XX, kjer je XX ID poročila, ki ga dobimo tako, da izvedemo select za šifro
poročila: Select first * from dis_rep where sifra='G9'
Primer Opcijske, kjer se sklicujemo na šifro Serije npr. (T2 in T1..spredaj je V_) :
/Header=DPMO
/Poravnava=1
/SQLcol=CAST((V_T2 * V_T1) * 1000000 as Numeric(20,0))
Šifranti
V podlistu Šifranti so navedeni uporabljeni šifranti, katerih kopije se lahko ažuriramo preko Pod lista Podatki šifrantov, kjer vnesemo
ključ ki je navedena v poljenju, šifro, ki bo prikazana v tabeli poročila (običajno sta kar enaki) ter kratek naziv. Daljši opis pa se
prikaže, ko gremo z miško na istoimensko kolono v poročilu tabele.
Polnjenje
Stran polnjenje je namenjena nastavitvam za polnjenje podatkov iz transakcijske baze v podatkovno skladišče ali začasno
pregledovalno tabelo.
- Grupe: v tej koloni definiramo časovne grupe zajema podatkov (podatek je obvezen, razen za trenutne poglede)
- Int.: Omogoča osveževanje podatkov v podatkovnem skladišču direktno na pregledovanju.
- Trenutni: Omogoča, da pri pregledu zajamemo podatke direktno iz transakcijske baze.
- Stavek za polnjenje: SQL izraz za zajem podatkov iz transakcijske baze.
Ročni vnos
Podlist Ročni vnos je namenjen za ročno dodajanje podatkov v pozicionirano področje. Npr. planirani prejemi….Vendar pozor. Ob
polnjenju istega obdobja (avtomatskem) za katerega se vnaša, se podatki pobrišejo! POtrebno je pri polnjenju predvideti, da se ročno
dodaja določen tip in ta tip pred brisanjem shraniti v Temp in ponovno polniti.
Export / Inport
- Izvoz DISa iz baze izvedemo v administratorju:
Sistem / Razvoj / SQL - Administrator: Obdelave, Generiraj upgrade paket. Izberemo konfiguracijsko datoteko: 'Export DIS.cnf'
(FTP,Pomozne_datoteke\DIS).
- Uvoz izvrši enako kot upgrade, le da izberemo ustrezno izvoženo DIS.sql datoteko.
EUR posebnosti
- Pri polnjenju iz dokumentov (VIEW:dokmrp_postavke) so na voljo že preračunana polja v domačo valuto obdobja
(PBvrednDomVal,...).
- DIS / Uporaba kolon: v stolpec 'Valuta' lahko vpišemo 'SIT' in zneski pred konverzijo se pri prikazu avtomatsko pretvorijo v EUR, če
je DatumDO analiziranega obdobja v času po konverziji.
- DIS / Uporaba kolon: v stolpcu 'Pos.formula' lahko vpišemo formulo, ki pred prikazom ustrezno preračuna vrednost. Če je obenem
valuta napolnjena z 'SIT' se formula izvede pogojno (če je DatumDO analiziranega obdobja v času po konverziji).
Primer uporabe formule na: TTO, Iles,..
4. Računovodstvo - pregledi in analize
Vsi moduli so že opisani v poglavju 5 - Računovodstvo.
Glej točke:
1.12 - Pregledi in izpisi
1.13 - Analize
1.13.1 - Stroškovne - prihodkovne analize
Kontroling
- Planiranje - načrtovanje poslovanja, koordinacija ciljev

- Kontroliranje - spremljanje, primerjanje realiziranega in načrtovanega, analiziranje odmikov in trendov, nadzor
- Informiranje - sistematičen prikaz podatkov, poročanje, napovedovanje
- Usmerjanje- strateško odločanje na podlagi podatkov, korektivni ukrepi
8. KONTROLING
8.1 Pregledi - seznam
8.1.1 Pregledi - Pogled
8.1.2 Pregledi - Nastavitve
8.1.3 Pregledi - Detajl
8.2 Nastavitve - seznam
8.2.1 Nastavitve - Set
8.2.2 Nastavitve - Kazalniki
Zadolžitev DI
Prenos drobnega inventarja med delavci
Določitev procesa:
Prejem materiala PR1 (obračun)
→ SKLADIŠČE orodja, materiala
Prenos materiala na uporabo MS1 (medsklad. iz izdaje)
→ SKLADIŠČE drobni inventar na uporabi (ni obračuna)
Prenos DI med delavci MSD (lokacije na skladišču DI na uporabi, ni vrednotenja)
→ LOKACIJA Delavec A <-------> Osnovna lokacija v skladišču<------> .....
Odpis DI na uporabi OD1 (ni obračuna)
Nastavitve:
V programu GOSOFT:
a) Uporabnikom, ki delajo z modulom dodelimo klasifikacijo OID.
b) Odpremo obračunski skupini:
-DI na zalogi (iz skl v tej obr. Skupini na skl DI v uporabi, VD MS1)
-DI na uporabi (znotraj skladišča, VD MSD)
c) Nastavimo skladišča: Skladišče zaloge DI in skladišče, kjer je DI na uporabi
d) Definiranje VD:
MS1 – dokument, ki vrši prenos DI iz skladišča zaloge na skladišče uporabe:
-nima vrednotenja,
-tip dokumenta medskladiščnica
e) MSD-dokument za zadolžitev orodij znotraj skladišča DI na uporabi:
-iz osn lokacije na delavca
-med delavci
f) OD1-dokument za odpis zaloge iz skladišča na uporabi (Obvezno, v kodi modula) :
-samo količinsko
-ni obračuna
Izpis za nalepke identov -5530 (ADK). Format: 3x9 nalepk, dimenzija 29x63.5mm, med kolonami 2,6mm prazno.
Nastavitve INET -ASP defaults:
Default nastavitve ob prijavi modula nastavimo takole:
SUB Modul_D_Prijava()
dim rs
SetData "VnosDI.Kolicina", "1" - postavimo količino na 1
SetData "VnosDI.VD", "MSD" - dokument za zadolževanje orodja
SetData "VnosDI.Datum", FormatDateTime(now(),vbshortdate) - format datuma
SetData "VnosDI.IzvLok", "OSN" - osnovna lokacija ob prijavi
SetData "VnosDI.Filt_UC", "001" - filter artiklov ob prijavi)
Opcijske nastavitve:
select case session("UserCode") ' glede na prijavo
case "1431","1437" , "1381"
SetData "VnosDI.Sklad1", "63"
case "5678"
case "9999"
SetData "VnosDI.Sklad1", "DIU"
case else
end select
ali glede na IP uporabnika (zakomentiraj, če ne rabiš!!!):
select case Request.ServerVariables("REMOTE_ADDR")
case "192.168.1.1"
case else
end select
Nastavitve INET PHP defaults:

Daš objekt aCmdModulD_ENTER na PAKET in nastaviš, primer:
GCmdModuleDefaults::moduld();
/* postavi namenske nastavitve */

$_SESSION['CmdModulD_Data']['kolicina'] = 1; - postavimo količino na 1
$_SESSION['CmdModulD_Data']['vd'] = 'IZ2'; - dokument za zadolževanje orodja
$_SESSION['CmdModulD_Data']['datum'] = date('d.m.Y'); - format datuma
$_SESSION['CmdModulD_Data']['izvlok'] = 'A'; - osnovna lokacija ob prijavi
$_SESSION['CmdModulD_Data']['filt_uc'] = 'M'; - filter artiklov ob prijavi)i
$_SESSION['CmdModulD_Data']['sklad1'] = '100'; - filter default skladišča ob prijavi
Potek dela v praksi:
MS1: se izvrši v Gosoft
MSD se vrši preko inet aplikacije
OD1 se vrši preko inet aplikacije
Ukazi v modulu:
Zadolžitev:
Kreiranje dokumenta MSD (Zadolžitev).
- Prijava uporabnika
- določitev artikla zadolžitve (I+ident ali P+šifra artikla)
-določitev serijske ali inv. številke , ki je v opombi postavke (op+vrednost)
- določitev zadolženca (d+mat. št. delavca (lokacija)
- določitev količine artikla zadolžitve -> Vpis.
Brisanje/odpis:
Kreiranje OD1 (Odpis)
- Prijava uporabnika
- določitev artikla za odpis (I+ident ali P+šifra artikla)
- določitev zadolženca (d+mat. št. delavca (lokacija)
- ponoven vnos zadolženca (d+mat. št. delavca (lokacija) - ponovitev lokacije pomeni prikaz
zadolžitev
- Izberemo Briši (pobriše zapis na MSD ali Odpis, ki kreira dokument OD1)
- Vpis
Za pregled seznama identov uporabimo ukaz ID.
Ostali ukazi: S+serid - serijska št.

OP+vrednost - določitev zaloge preko opombe (običajno je to serijska, tovarniška ali inv. številka)
Z+zalid.- zaloga
SEZNAM .- preklopi v mavrico
CLOSE - zapre okno
PREG2 - prikaže pregled današnjih zadolžitev, odpisov prijavljene osebe. Ne moremo prikazati
brisanih zapisov, ker jih ni več.
DTD-št.dni - primer: DTD-15, pregled knjižb pred 15 dnevi.
8.1 Kontroling pregledi - SEZNAM
Namen kontrolinga je dostop do uporabniško nastavljivih pregledov zgoščenih podatkov. Tako lahko brez daljšega
branja iz baze pregledujemo podatke tudi za več let nazaj, tudi v primeru, ko so bili ti podatki v originalu že morda
brisani. Vsako poročilo prikažemo v tabelarični in grafični obliki. Grafično obliko lahko poljubno nastavljamo za
posamezno poročilo.
Na oknu Pregledi prva ikona predstavlja posamezno področje kontrolinga , ki smo ga predhodno določili v
nastavitvah. Pod njo so različne analize (kliknemo na +). Lahko pa imamo globljo strukturo, saj lahko na posamezno
analizo vežemo še druge (pod njo). Različne analize kreiramo lahko s pomočjo kopiranja (iz najbolj podobne).
Vključimo kljukco na Spreminjanje (desno zgoraj) in kliknemo gumb Kopiraj (se nam kopira na istem nivoju kot
pozicionirana), gumb Deduj (se nam kopira na nivo nižje od pozicionirane). Na desni strani imamo možnost vpisa
razlage analize. Razlago shranimo s pomočjo gumba Shrani opis.
Splošni opis modula Kontroling
8.1.1 Kontroling pregledi - Pogled
Predhodno smo na seznamu izbrali poročilo in tukaj dobimo podatke. Podatki so prikazani po nivojih, tako kot smo
jih uredili v kazalnikih. S klikom na se prikažejo podnivoji.
Celotna struktura se prikaže z dvojnim klikom na v tekstu glave poročila, da se prikaže in naziv poročila.
Nato se s Ctrl+levi klik miške na prikaže celotna struktura poročila.
Če ima kazalnik predviden Detajl (v nastavitvah kazalnika), se z dvoklikom v podatek (na primer znesek kazalnika)
prikaže detajlni izvor podatkov.
Poročilo izpišemo z izpisom številka 2011 Kontroling- izpis. Na izpisu se izpiše struktura, kot jo imamo prebrano
na seznamu.
Izvoz letnih bilanc v AJPES (Velja samo za Slovenijo).

Za izvoz uporabljamo 2 akciji, ki ju najdemo na Obdelavah:
- Izdelaj datoteko za Ajpes - LPGD - brez validacije
- Izdelaj datoteko za Ajpes - LPGD
Opis njunega delovanja najdemo na sami akciji (dvoklik na ?, poleg imena akcije v programu)
Možne napake v nastavitvah izvoza v AJPES.

- Leto v programu mora biti enako letu za katere delamo Izvoz letnih bilanc v AJPES
- Vpisane številke v koloni Oznaka AOP (Analize / Nastavitve / Nastavitve - kontroling / Kazalniki) se morajo ujemati
z AOP obrazcem
- Šifra na zavihku Nastavitve (Analize / Kontroling) se mora obvezno začeti z črko L + leto. Npr. L2013.
- Ko vpisujemo kontrolne podatke poročila (ko vključimo kljukico na spreminjanje na zavihku Seznam ) moramo na
začetku obvezno vpisati /.
Primer za Bilanco stanja: /Ajpes_LPGD=BS2014
Od Marca 2016 se za Izvoz letnih bilanc na AJPES uporablja akcijo (Velja samo za Slovenijo):
- Izdelaj datoteko za Ajpes - Letno poročilo
Opis delovanja akcije najdemo na sami akciji (dvoklik na ?, poleg imena akcije v programu)
Za določitev katera poročila iz kontrolinga bomo zajemali v Letno poročilo so bistvene nastavitve kontrolnih
podatkov poročil. V nadaljevanju so navadeni obrazci ter potrebni kontrilni podatki za različne vrste družb.
LPGD -> Letno poročilo Gospodarske družbe

OBRAZEC KONTROLNI PODATEK
Podatki_iz_bilance_stanja /AJPES=BS
Podatki_iz_izkaza_poslovnega_izida /AJPES=IPI
Podatki_iz_izkaza_bilancenega_dobicka-izgube /AJPES=IBD
Dodatni_podatki_BS_tujina /AJPES=BST
Dodatni_podatki_IPIZ_tujina /AJPES=IPIT
LPSP -> Letno poročilo Samostojni podjetniki

Podatki_iz_bilance_stanja /AJPES=BS
Podatki_iz_izkaza_poslovnega_izida /AJPES=IPI
LPNGDO -> Letno poročilo Pravne osebe javnega prava - Določeni uporabniki
Bilanca stanja (ng_obr_1) /AJPES=BS
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka (ng_obr_3a) /AJPES=IPODT
Izkaz računa fifančnih terjatev in naložb Določenih uporabnikov (ng_obr_3a1) /AJPES=IRFTN
Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov (ng_obr_3a2") /AJPES=IRF
Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti (ng_obr_3b) /AJPES=IPOVD
Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (ng_obr_1a) /AJPES=GOSNSR
Izkaz prihodkov in odhodkov (ng_obr_3) /AJPES=IPO
8.1.2 Kontroling pregledi - Nastavitve
Šifra poljubna šifra, ki se mora pričeti s črko. Če izdelujete letne bilance za oddajo na Ajpes, mora biti šifra L
+ leto. Če želite oddajati bilance za 2 leti, morate imeti navedeni 2 leti npr. L2014 in L2015. Navedenih
pa lahko imate več kot 2 leti v nastavitvah.
Izračun možnost izračuna (na primer šifra=P01 šifra=P02, P01 - P02 prikaz razlike med podatkoma, P01 / P02
indeks med podatkovma, P01 + P02 /2/ povprečje med podatkoma,... )
Naslov naslov, ki bo viden nazivu kolone pregleda
Opis poljuben opis
Opomba poljubna opomba
Set priklop seta-obdobja
Zap. po tej zaporedni številki bodo prikazane kolone na pregledu
Barva barva ozadja kolone. obarvamo z dvojnim klikom na polje, izberemo barvo iz palete barv. Barvamo
lahko kolone, ki nimajo že nastavljenih barv v nastavitvah kazalnikov.
Format
format prikaza vrednostnih/numeričnih podatkov na primer #,##0 brez decimalnih mest ali razne
posebne oznake na primer, G graf, N pomeni da kolona ni vidna, skrita
Kontrolni polje za razne posebne nastavitev prikazov (iz tabele KDATA). Za prikaz grafov (na primer prikaz grafa
podatki v kolonah z grafom v WEB-u). Za nastavitev grafa nastavimo
/Col= , ki je definicija grafa, naprej pa so zapisane naštete šifre kolon (smiselno primerljive kolone),
ločene z vejico na primer /Col=P01,P02
Če je prikaz grafa v web-u je G graf- kolona z grafom vidna samo v WEB -aplikaciji.
Z nastavitvijo /Type= ,pa določimo tip grafa. Tip grafa je lahko line, bar (na primer /Type=bar).
Primer skupne nastavitev /Col=P01,P02/Type=bar (obvezno vpisan tip grafa z malimi črkami line
ali bar)
8.1.3 Kontroling - prikaz detajlnih podatkov
Če ima kazalnik predviden Detajl (v nastavitvah kazalnika), se z dvoklikom na vrednost v tabeli prikaže detajlni
izvor podatkov (vrtanje v globino).
Podatki so urejeni po vrednosti.
8.2 Kontroling nastavitve - seznam
V seznamu odpiramo nazive za analize posameznih področij. Ko odpremo to področje, se nam v oknu Kontroling -
Pregledi pojavi ikona naziv področja, potrebno pa je še odpreti obdobja in nastaviti kazalnike.
Nazivi kolon
Zap zaporedna številka posameznega področja na seznamu okna Pregledi
Šifra poljubno izbrana šifra
Naziv poljuben naziv
Opis poljuben opis
Aktiven v primeru, da je področje aktivno, mora biti kljukica. Če je neaktivno ni na seznamu okna Pregledi.
Podjetječe imamo v bazi več podjetij in je področje pripravljeno samo za določeno podjetje, izberemo podjetje
Avto vključimo lahko avtomatsko polnjenje (osveževanje) podatkov (batch način, potrebna nastavitev skrbnika)
Akcije:
- OBDELAVA - polnjenje podatkov - vsi seti
S to obdelavo lahko polnimo celotno področje kontrolinga, vse odprte sete
- Obstaja tudi možnost polnjenja kontrolinga z nočno obdelavo, za to nastavitev kontaktirajte svojega skrbnika
(nastavitev: Batch_Kontroling)
8.2.1 Kontroling nastavitve - Set (Obdobja)
Na tem zavihku odpiramo obdobja zajemanja podatkov. Prvo odbobje dodamo ročno, po standardu Gosoft (Dodaj
nov zapis), vsa naslednja obdobja pa z Obdelavo - Dodajanje (kopiranje) SET-a.
Nazivi kolon
Zap zaporedna številka
Šifra poljubno izbrana šifra, prvi znak šifre mora biti alfanumeričen (črka)
Status če je obdobje odprto lahko z obdelavo polnimo podatke
Opis poljuben opis obdobja (ni prikazan v oknu Kontroling, zavihek Pogled)
Datum od začetni datum zajema podatkov
Datum do končni datum zajema podatkov
Polnil Ko poženemo Obdelavo - Polnjenje podatkov, se zapiše uporabnik, ki je obdelavo pognal
Polnjeno datum in čas poljenja podatkov
OBDELAVE:
- Akcija: OBDELAVA - polnjenje podatkov
Če se nam pri polnjenju podatkov prikaže napaka, si lako za iskanje napake pomagamo z izpisom 8030 LOGI
obdelav za NAPAKE pri poljenju kontrolinga, ki nam prikaže Šifro pri kateri se nam je zaustavilo ponjenje podatkov.
Več na opisu izpisa.
- Akcija: OBDELAVA - polnjenje podatkov - izbrani seti
S to obdelavo lahko polnimo več izbranih setov naenkrat (pogoj je, da so izbrani seti odprti)
8.2.2 Kontroling nastavitve - Kazalniki
S kazalniki določamo katere kategorije podatkov obravnavamo, katere kazalnike želimo prikazati na Pogledu in v
kakšni nivojski strukturi in njihov način polnjenja (npr. nastavitve za polnjenje računovodskih podatkov,
komercialnih, ...).
Za nastavitve tega šifranta se obrnite na skrbnika.

V vrstici kazalnika pred kazalniki, ki jih želimo prikazati moramo določiti tudi predobdelave iz katerih podoročij
polnimo podatke.
Nazivi kolon:
Tekst naziv kazalnika
Tip možnosti izračuna in prikaza:

A - pomeni glava (samo tekst, ni možen prikaz seštevkov v glavi, če določimo vrednost na primer G,
bo zaradi sortiranje glava na pregledih prikazana drugje)
X - pomeni predobdelavo (na primer predobdelava Bilance v SQL Filldata napolnjeno branje
bilance : begin if year('#End#') = public_leto is NOT true then Raiserror 99999 'Kontroling Bilanca
Datum Do NI Trenutno Leto' end if;
call acc_bilanca (public_podjetje,public_leto ,lDatDo='#End#'); call acc_bilanca_GT (); end; )
V -vzorec , če smo določili kazalnik kot vzorce, v SQL Filldata določimo katere podatke želimo izbrati
iz vseh podtkov , ki smo jih dobili s predobdelavo (tip X)
I - prikaz vrednosti kazalnika po pravilih polnjenja zapisnih v Parameter1, Parameter2, Parameter3
S -pomeni prikaz in izračun že izračunanih kazalnikov
P- pri dodajanju novega zapisa se postavi v polje vrednost P (kot podrejeni), ki ga moramo ustrezno
spremeniti.
Šifra je šifra s katero lahko tudi operiramo v poročilu kateremu pripada in se tudi v drugih poročilih lahko
sklicujemo na to šifro.
Vzorec iz katerega vzorca (šifre), če smo določili tip V zajemamo prikaz podatkov.
Tip če smo določili vzorec v prejšnji koloni je potrebno v tem polju vpisati 'Vzorec'.
Obdelave
SQL FilldataIzraz (programska koda) s katerim polnimo, oziroma preračunavamo podatke v odvisnosti od Tip-a
obdelave.
Tip obdelave:
X - pomeni predobdelavo, pri zahtevnih poizvedbah lahko uporabljamo predobdelave in vmesne
začasne datoteke
(na primer predobdelava Bilance v SQL Filldata napolnjeno branje bilance : begin if year('#End#') =
public_leto is NOT true then Raiserror 99999 'Kontroling Bilanca Datum Do NI Trenutno Leto' end if;
call acc_bilanca (public_podjetje,public_leto ,lDatDo='#End#'); call acc_bilanca_GT (); end; )
V -vzorec . To je glavni izraz za ponjenje pdoatkov, neposredno iz baze ali vmesne tabele
I - prikaz vrednosti kazalnika po pravilih polnjenja zapisnih v Parameter1, Parameter2, Parameter3
S -izraz za izračun-preračun izvedenih kazalnikov na primer na primer možnosti: seštevanje,
oštevanje, deljenje +A122c-A122b), vpis vrednosti (npr. 123.45-pazi pika, ne vejica)
-primer polnjenja bilance kot preobdelave : begin
if year('#End#') = public_leto is NOT true then
Raiserror 99999 'Kontroling Bilanca Datum Do NI Trenutno Leto'
end if;
call acc_bilanca (public_podjetje,public_leto ,lDatDo='#End#' );
call acc_bilanca_GT ();
end;
- če smo vrstico definirali kot vzorec navedemo iz katerih podatkov zajemamo in katero kolono
zajemamo primer bilance z zajemom kolone Parameter1 in Parametre2 : select round(sum
(@Parameter1@),0) from gt_acc_Bilanca where gt_acc_Bilanca.TipVrst='S' and (@Parameter2@)
Vrednost vrednost dobimo po obdelavi polnjenja podatkov
Atribut možnost prikaza

N - vrstica se ne prikaže
B - poudarjeno/krepko
U - podčrtano
I - ležeče
Barva določitev barve iz palete barv
Parameter1 Primer, če smo predhodno prebrali bilanco (predobdelava)

Saldo - zbere podatke knjiženja na aktivnih kontih in izračuna salda, vključuje tudi otvoritveno stanje
-Saldo - zbere podatke knjiženja na pasivnih kontih in izračuna salda, vključuje tudi otvoritveno stanje
OtvorSaldo - zbere samo otvoritvene podatke knjiženja na aktivnih kontih in izračuna saldo
-OtvorSaldo - zbere samo otvoritvene podatke knjiženja na pasivnih kontih in izračuna saldo
PrometBreme - zbere promet obdobja v breme
PrometDobro - zbere promet obdobja v dobro
OtvorBreme - zbere promet otvoritve v breme
OtvorDobro - zbere promet otvoritve v dobro
Parameter2 Primer, če smo predhono prebrali bilanco (predobdelava)

Konti - katere konte se zbira. Možnosti:
- v kolikor se zbira posamezni konto, je potrebno vpisati številko konta npr.: 1201
- v kolikor se zbira več kontov, je potrebno vpisati konte razmejene z vejicami npr.: 1201, 1202, 1203
- v kolikor zbiramo več kontov, ki spadajo pod isto sintetiko lahko vpišemo kar celo skupino npr.:
120% (glede na prejšnji primer ni potrebno vpisovati vse konte razmejene z vejicami, ampak samo
skupino in odstotek). Na primer Konto like '120%' or konto like '121% kar pomeni izbri vse konte, ki
pričnejo na 120 in na121
Parameter3
Opomba poljubna opomba

Sql vpiše se izraz za zajem podrejenih podatkov. Podatki se zajemajo iz trenutnih podatkov in se lahko
Drilldown razlikujejo od vrednosti kazalnika, če so bili po datumu polnjena še spreminjani
Oznaka oznaka poročanja v Sloveniji Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve -AJPES
AOP
Parametri rezervno polje - trenutno se ne uporablja
R Opomba dodatn opomba, trenutno smo jo uporabili pri prepisu pdoatkov iz zbirnih poročil
Kdata razne posebneinastavitev za ponjenje na primer : #VrednostExec=(if lVrednost > 0 then lVrednost
else 0 endif)# če je negativn ali pozitivna če polnimo podatke iz bilance
Prestavitev kazalnika v okviru istega nivoja
Izberemo kazalnik, ki ga želimo prenesti (modro obarvan) in ga po sistemu povleci spusti (drag & drop) prenesemo.
Po tem sistemu (drag & driop) prenašaamo kazalnike v okviru istega nivoja. Če želimo kazalnike prenesti na drugi
nivo,
uporabimo akcijo 'Izbrane kazalnik-e postavi pod trenutno postavljenega'.
Prestavitev kazalnika v okviru različnih nivojev
Po tem sistemu (drag & drop) prenašamo kazalnike v okviru istega nivoja. Če želimo kazalnike prenesti na drugi
nivo, uporabimo akcijo 'Izbrane kazalnik-e postavi pod trenutno postavljenega'.
Kopiranje kazalnika
S funkcijsko tipko F5 kopiramo kazalnik. Kopija kazalnika se pojavi na koncu, kjer ga uredimo. Če imamo odprt
samo eden SET (obdobje), se bodo kopirala tudi pravila polnjenja (Vzorec, Tip obdelave,...), v nasprotnem primeru
bodo pravila prazna.
PRIMERI nastavitev PredObdelava Acc_Bilaca:

- Letna bilanca
call acc_bilanca (public_podjetje,public_leto ,lDatDo='#End#' );
- Mesečne bilance
call acc_bilanca (public_podjetje,public_leto ,lDatDo='#End#',lOtvNaDan=date('#Start#') - 1);
- Mesečne bilance po SM
call acc_bilanca (public_podjetje,public_leto ,lDatDo='#End#',lOtvNaDan=date('#Start#') - 1
,vUkaz='PoSM');
- Analiza stroškov po SM in mesecih
call acc_bilanca (public_podjetje,public_leto ,lDatDo='#End#',lDatOd='#Start#'
,vUkaz='PoSM');
- Analiza stroškov po SM za določeno klasifikacijo SMja in konta
call acc_bilanca (public_podjetje,public_leto ,lDatDo='#End#',lDatOd='#Start#'
,vUkaz='PoSM',vUkazDod='/KlasK=+KB11/ /KlasM=+M13/');
Vhodna kontrola
Modul Vhodne kontrole z i-net aplikacijo je namenjen vnosu kontrolnega postopka z dlančnikom. Na tak način se
lahko postopek vhodne kontrole materialov opravi že v skladišču oz. ob prejemu materiala na skladišče. Material je
predhodno potrebno opremiti z nalepko prejema.
Postopek dela:
Na meniju "MAVRICA" izberemo modul Vhodna kontrola:
Z izborom menija dobimo na seznam vse postavke prejemov, ki imajo definirano vhodno kontrolo pri prejemu in
imajo status Za kontrolo:
Z izborom vrednosti polja skupina filtriramo samo operacije iz izbrane skupine (ali barkoda SKU+šifra iz ddlb)
Izbor postavke za meritev lahko izvedemo s klikom na zeleno puščico ali pa na barkodo na etiketi prejema:
Vstopimo v kontrolni postopek izbranega artikla:

Za izbrano meritev vnašamo vrednosti meritve v okno. V primeru, ko je vrednost meritve opisna: DA ali NE se za
vrednost DA vnese 1 za vrednost ne pa 0. Meritev potrdimo s tipko enter.
Ob vpisu prve meritve nam program predlaga vnos naslednje meritve. Za posmaezni kontrolni postopek lahko
vnesemo več vzorcev meritev. Med vzorci in meritvami se lahko premikamo s puščicami.
Meritev zaključimo z ukozom ZMER ali klikom na gumb Zaključi meritev. Meritev dobi status Kontrolirana.
Vnos opombe v opis postopka izvedemo z ukazom OPOM. Odpre se nam okno v katerem vpišemo opombo.
Vnos opombe na posamzno meritev izvedemo z ukazom D+tekst opombe. Opomba se vpiše na naslednjo meritev.
INTRANET in INTERNET moduli
V Intranetni del programskega paket GoSoft je vključeno celotno spremljanje-sledljivost materialov in polizdelkov,
vnos opravljenega dela, kreiranje dokumentov prejema in izdaje...
V vseh modulih ob napaki ali uspešnem vpisu javimo zvok, ki pa ga lahko tudi izklopimo v stikalu: Inet_Zvoki.
Predvsem nekateri dlančniki z operacijskim sistemom WIN CE, ne podpirajo zvoka in lahko zablokirajo.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
----------------------------
NASTAVITVE ZA KNJIŽENJE S ČRTNO KODO V PHP
Bližnjica (link) do aplikacije za delo s črtno kodo

http://<ime računalnika>/gosoftweb/koda.php?page=wpCmdZacetna
Dodelitev prijav in klasifikacij zaščit:

Osebam, katere bodo uporabljale samo program za knjiženje s črtno kodo (in ne progama Gosoft), je potrebno za
dostope do aplikacij za knjiženje preko črtne kode (prijava preko kartice oz. črtne kode) narediti naslednje:
- Vpisati kodo za prijavo (User_code)
- Vpisati geslo Intranet (User_pass)
- dodati ustrezne klasifikacije zaščit s ključem Z#WI+[9][9]
--
V program se prijavimo z barkodo, ki jo izpišemo z izpisom 465-Izpis oseb z barkodo. Izpis se nahaja na Sistem-
Zaščite-Uporabniki.
Uporabniku moramo predhodno dodeliti intranet geslo (Sistem-Zaščite) in klasifikacijo OI (Sistem-Skupni

šifranti-Osebe). Klasifikacija je lahko tudi drugačna in je prilagojena določenem menuju na katerega želimo imeti
direktni dostop. Intranet geslo ne sme imeti šumnikov, ki niso podprti za prikaz v bar kodi 3 of 9.
Vse to naredimo s pomočjo akcije na seznamu Oseb: Obdelave - Dodelitev pravic za dostope od inet aplikcije
za delo s črtno kodo, kjer v maski akcije določimo katere module lahko uporablja.
Prav tako lahko iz seznama oseb tiskamo tudi prijavno črtno kodo. Pomembno! Za dostop do aplikacij za knjiženje
s črtno kodo NI potrebno dodeliti, da je oseba UPORABNIK (kljukico na uporabniku), ker dostopamo do baze vedno
preko uporabnika: intranet (ena povezava do baze za več različnih prijav uporabnikov v WEB aplikacijo)
Z akcijo na seznamu oseb: Dodelitev zaščite linkov v inet aplikacijah za delo s črtno kodo lahko zaščitimo link
za izbor zaloge, ki jo želimo izdati (Z+posid prejema) na oknu za pregled podatkov o identu.
Nastavitve
Določene nastavitve (definiramo VD vrsta dela, določimo ure za izmeno, prikazovanje norme, definiramo katera
nalepka se natisne v modulu prejema...) se nastavlja za posamezno podjetje v spletnem objektu:
clsGCmdCustom. Tukaj noter so še druge nastavitve in namenske funkcije, podobno kot v stari - ukinjeni aplikaciji
ASP_Defaults.
Za urejanje spletnih objektov se je potrebno obrniti na vašega administratorja/skrbnika.
Urejanje spletnega objekta: V GosoftWEB pod Sistem-Spletni objekti v ključ vpišemo: clsGCmdCustom
Vrednost objekta uredimo tako, da kliknemo na link na ključu clsGCmdCustom in z gumbom Uredi
uredimo/popravimo vrednost v XMLdata.
Nove nastavitve moram shraniti pod nivo Paket! (če ostane nastavitev na nivoju Privzeti, se z obnovo spletnih
objektov te nastavitve ponovno osvežijo s privzetimi nastavitvami).
Nastavitve dokumentov
aCmdVnosIZDN_ENTER
Ključ za nastavitev dokumentov izdaje za modul Izdajanje materiala na DN:
V vsebini tega ključa (XMLData) vpišemo kateri dokumenti naj se tvorijo pri kreiranju
izdaje potreb na DN.
Imamo lahko 2 različna dokumenta (VDja) in sicer poseben dokument, če izdajamo artikle
iz UC tipa nabava in poseben dokument, če izdajamo artikle iz UC tipa proizvodnja.
Ob spremembi vsebine je potrebno objekt shraniti na nivo Paket.
aCmdVnosPP_ENTER Ključ za nastavitev dokumentov prejema za modul Prejemi DN:
V vsebini tega ključa napišemo lahko listo dokumentov, katere lahko uporabimo za
izdelavo prejema in DN
npr. ('PR2', 'PPR'). Privzeti dokument pri izdelavi prejema je prvi dokument v listi. Z
ukazom VD+vpis vdja spremenimo kateri dokument bomo izdelovali.
Ob spremembi vsebine je potrebno objekt shraniti na nivo Paket.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
-----------------------------
GLAVNI MENI INTRANET MODULOV

Po prijavi v program se nam prikaže glavni meni na katerem izberemo ustrezni modul-program v katerem želimo
opravljati operacije:
Osnovni intranet moduli

Vnos opravljenega dela Knjiženje operacij na delovni nalog.
Izdajanje materiala na DN Knjiženje porabljenega materiala na delovni nalog.
Prejemi DN Prejemanje DN-jev z bar kodo.
Dokumenti prejema - izdaje
- Izdelava dobavnice z dlančnikom
- Izdelava medskladišnice z dlančnikom
- Neplanirane izdaje
Zbirnik izdaj po DN Izdajanje materiala na delovne naloge, po zbirniku

Izdaje - preskladiščenje PRO Preskladiščenje potreb na proizvodno lokacijo
Pregled skladiščnih dokumentov Različni pregledi že vnešenih dokumentov
Zamenjava lokacije
Kontrolni postopki
Vhodna kontrola
Procesna kontrola
Priprava palet Komisioniranje (paletizacija) po dodatnem podatku postavke

Priprava palet 2 Komisioniranje (paletizacija) po šifrantu pakirnih enot (palete/škatle)
Inventura Inventura materialnega poslovanja
Inventura OS Inventura osnovni sredstev (z barkodo)
Podatki o artiklu - zaloga
Tehtnice Povezava tehtnic z aplikacijo za izdajo
Interna logistika Modul za prejem in preskladiščenje pakirnih enot
Intranet moduli za bolnišnice
Interno naročanje-bolnišnični IS
Naročanje preko interneta
Ostali intranet moduli
Premiki na proizvodno lokacijo

Zadolžitev DI
Kontrolni postopek OPERACIJE
Evidenca prisotnosti
Podpora uporabniku
Aktivacija operacij za vire (MES)
Vnos opravljenega dela
To aplikacijo uporabljamo, ko želimo knjižiti opravljene operacije na delovni nalog. Omogoča pa nam tudi pregledovanje
opravljenega dela.
1. Vnos dela (knjiženje operacij) se začne z odčitavanjem črtne kode O+Operid na spremnem listu.
V polje ukaz pa lahko tudi direktno vtipkamo id operacije -> O999 Nato sledi vnos opravljenih operacij.
2. Vnos opravljenih operacij: V polje ukaz najprej dodamo delavce na listo, ki so opravljali operacijo na katero knjižimo
opravljeno delo. Delavce lahko odčitamo preko barkode ali pa jih vpišemo v polje ukaz. Ukaz za dodajanje določenega delavca na
listo je D+(matična številka delavca) npr. D1006. Če želimo določenega delavca brisati iz liste ponovno odčitamo njegovo
barkodo ali vpišemo ukaz za dodajanje ali brisanje delavca.
Lista delavcev (ekipa) se shranjuje v tabelo Osebe - Nadomeščanja. Če želimo, da se ekipa (lista delavcev) briše, je potrebno
vklopiti nočno obdelavo: Batch_BrisanjeEkip, ki bo vsako noč pobrisala ekipo.
Izpis barkode delavcev izpišemo na Sistem-Zaščite-Uporabniki. Izpis 665-Izpis oseb z barkodo-mat. št.
Nato vnesemo čas dela, ki smo ga porabili za omenjeno operacijo. Količino nam program lahko že predlaga tako kot je na
delovnem nalogu.
V polje ukaz vpišemo P(ure,minute). Ukaz potrdimo z ukazom VPIS.
V primeru, ko knjižimo opravljeno delo za manjšo količino kot je na delovnem nalogu moramo predhodno vpisati količino.
Pri naslednjem knjiženju omenjene operacije nam bo program avtomatsko predlagal še preostalo nepoknjiženo količino. Lahko pa
vedno predlaga količino=0; odvisno od nastavitev v stikalu: MRP_vnos_dela
V primeru, da je predhodna količina=1 in zadnja vrsta dela ena izmed navedenih v stiaklu MRP_VrstaDela_Norma (običajno 01
Norma); potem bo program tak delovni listek združil k zadnjemu vnešenemu; dodal pa bo knjižbo dela: Delavec in čas.
Tudi ko bo poknjižena količina in bo zadnja knjižena=0, bodo vsi predhodni zapisi dobili to poknjiženo količino. Gre za način, ko se
neko količino (običajno 1 kos) dela več časa (izmen) več delavcev..vsak si beleži svoj porabljen čas. Na koncu koje narejeno se
vsem zapiše , da so delali to količino in posledično dobi vsak svoj delež norme za ta narejen kos (delež se računa glede na
porabljen čas; lahko ap se ročno tudi spremeni vrednost deleža).
Tak način združevanja lahko spremenimo v stikalu: MRP_vnos_dela v parametru: NovDLBrezKol. Pri načinu Start Stop pa je
privzeto, da se ne združuje; lahko pa vključimo, če omenjeni parameter postavimo na 4.
V glavi imamo možnost tudi vpogleda v dokumentacijo ali promet Artikla Delovenga naloga (klik n aŠifro identa - link). Na strani
za pregled Risb (datotek, pripetih na Risbe identa) imamo možnost pregleda tudi Risb nadrejenih ali podrejenih Artiklov (V pomoč
pri večjih projketih, ko hočemo pogledati dokumentacijo, kako je Artikel, ki ga izdelujemo, vgrajen v nadrejenega).
Prikaz priponk tehnološkega postopka: med podatki o delovnem nalogu oz. odčitani operaciji prikzujemo tudi priponke, ki so
pripete na Artikel->Tehnologija->Operacija (tehnološki postopek artikla). Uporabno je za pripenjanje 'navodil' za posamezno
operacijo. Če je pripeta samo ena prionka jo odpremo v novem oknu, če jih je več, moramo v vmesnem oknu izbrati, katero
priponko želimo odpreti.
SEZNAM UKAZOV:
O+dnoprid (identifikacija operacije) - postavi novo delovno operacijo za vnos
D+matična dodajanje in brisanje delavca na operacijo

števila
delavca
DCLR brisane liste delavcev (V primeru, da imamo parameter: /OdjavaBrisiListo=1 v Switchu Mrp_vnos_dela, pa se to
izvede avtomatsko ob odjavi delavca)
K+količina vpis količine, če knjižimo manjšo količino kot je na delovnem nalogu
100 vnos količine direktno
KP količina plus
KM količina minus
P vpis trajanja operacije

(ure,minute)Omogočen je tudi vnos prostnosti do sekunde natančno. Primer: 0,02,63=> pomeni 3 min 3 sek;
0,00,96 => 1 min. 36 sek. (Phh,mm,ss)
S+Serid vnos uporabljenega Stroja in Orodja za operacijo
VPIS shrani
BR briši zadnji vnos (tudi BRIS)
BRDL briši celten delovni listek-operacije in delavci (vendar le, če imajo vsi vnosi isti datum, drugače se brisanje zavrne)
L+vrednost postavimo številko (vrednost) Delovnega listka knjižbe
DL+XX postavimo novo številko delovnega listka, ki se začne z XX , desno pa dobi še dvomestno številko: zaporedno
številko za vrednostXX. Imamo npr. Delovni listek z šifro 9901, ko pri naslednji knjižbi damo ukaz DL99, se nam
nova številka delovnega listka postavi na 9902. Gre za namen sledljivosti - povezave knjižbe prejšnje operacije in
trenutne npr. DL0 narejen kot izjema, ne poveča ampak postavi: DL = 0 (Uporabno ko želimo da samo knjižbe
določenega delovnega listka, upoštevajo normo nastavitve za delavca v kombinaciji z nastavitvijo Vrste fiksnega
časa na operaciji - spustni seznam DL=0).
OPOM odpre se novo okno, za vpis daljše opombe na knjižbo operacije (Po vnosu teksta kliknemo gumb Vpis)
OPTXXX v obstoječo opombo doda tekst XXX, ki sledi ukazu OPT; Teskt desno od ukaza OPT mora biti primerno kratek. Tako
lahko dodajamo več krajših opomb eno za drugo (Kot neki dodatni šifranti; npr. uporabno za navedbo s kateri
orodjem smo delali (seznam orodij imamo lahko že predpripravljen). Opozorilo: če dvakrat kliknemo isti ukaz, se bo
string XXX dvakrat ponovil!
OTXXX vpiše opombo z vrednostjo XXX (z razliko od ukaza OPOM ta ne dodaja, ampak vsakič postavi vrednost celotne
opombe na novo)
OPDxxx v opombo DELAVCA se lahko z tem ukazom doda tekst, ki sledi ukazu OPD; Teskt desno od ukaza OPD mora biti
primerno kratek. Tako lahko dodajamo več krajših opomb eno za drugo (Kot neki dodatni šifranti;). Opomba delavca
se vpiše za vse delavce na tem DL delovnem listku
CMxxx Menjamo Delovno mesto skupaj z normativom na pozicionirani operaciji. C pomeni change M kot delovno mesto,
desno kot xxx se vpiše šifra delovnega mesta. Preko alternativne tehnologije najdemo operacije, ki ima tako delovno
mesto ter iz nje prepišemo normo. Uporabno v priemrih, ko imamo sicer dva podobna delovna mesta, vednar delata
z različno hitrostjo. Tehnologi predpišejo enega, najpogostejšega, pri razpisu DNja se še ne da izrbati ustrezne
variante, ampak jo delavec izbere sam, ko pove na katerem DMju dela.
Če v načinu vnosa dela postavimo ukaz N+DNid (črtna koda DNja); nas prestavi v pogled Delovnega naloga
(Spremni list); tu pa lahko s pomočjo ukaza CMxxx dodajamo operacijo za tako delovno mesto.
OPERL Vnos preko liste operacij (preberemo operacijo, nato količino (če jo ne, velja količina na operaciji), preberemo
naslednjo operacijo, itd.; na koncu javimo čas prisotnosti, vrsto dela,... in tako vpišemo vse operacije naenkrat! Čas
prisotnosti se porazdeli med nabrane operacije glede na izračunano normo posamezne operacije). V primeru, da
imajo prijavljeni delavci klasifikacioj OIL se ta ukaz izvede avtomatsko ob prijavi; tako ga ni potrebno posebej
izbirati!
Izbranim operacijam preko ukaza OPERL lahko vnesemo čas prisotnosti 0. V stikalu MRP_Vnos_dela je potrebno
predhodno nastaviti /OperL_Vnos0=1.
Opcija vnosa OPERL:
1.Preko liste naredimo zudi izdajo iz delovnega naloga na katerem je navedena operacija in prejem delovnega
naloga za listo operacij.
V tem primeru nastavimo stikalo MRP_Auto_Izdaje_OperL in MRP_Auto_Prejemi.
Postopek:preberemo operacijo, nato količino (če jo ne, velja količina na operaciji), preberemo naslednjo operacijo,
itd.; vpišemo ukaz IZDAJA2,
dobimo seštete potrebe iz DN, vpišemo posid (Zxxxx) prejema iz katerega bomo izdali potrebo, (Lahko pa potrebo
tudi določimo preko črtne kode R+id potrebe); ponujeno dobimo celo količino prejema, lahko popravimo
količino.Potrdimo z enter. Nadaljujemo, da izdamo vse potrebe.Sledi ukaz PREJEM2 in enter. Izvrši se prejem
delovnega naloga (za količine vpisane na operacijah). Če želimo vnesti še prisotnost za listo vpišemo ukaz O , ki nas
vrne na listo operacij. Vpišemo prisotnost Px,xx in zaključimo z ukazom VPIS.Porazdelitev časa je opisana v
prejšnjem odstavku.
Uporaba Switch INET_izdaja2, kjer določimo:
/DM=xxx,yyy ...(xxx,yyy so delovna mesta)
Če je stikalo na paket in vpisana DM, potem:
-Ob vpisu IZDAJA2 program preveri če vse vpisane operacije pripadajo naštetim DM v stikalu. Sicer: NAPAKA!
Napačne operacije.
-Ob vnosu posid izdaje prikažemo #količino, ki je enaka vsoti vseh potreb na listi operacij, če je #količina < količine
izbranega posmrp.
Če je #količina > količine izbranega posmrp, potem prikažemo količino (Koltrn) vpisanega posmrp.
2.Izdelava prejema knjiženih operacij:
Z ukazom PREJEM2 izvedemo prejem vseh opracij z liste, za količino knjižene operacije.
3.Če želimo vnašati različne čase delavcem za listo operacij, potem uporabimo namesto OPERL ukaz OHOPERL , ki
ohrani listo operacij po vpisu prisotnosti.
Z DCLR brišemo tren. listo delavcev , postavimo novo listo delavcev in vpišemo prisotnost.
Ko zaključimo vnose na listi delavcev, z ukazom BROPERL listo delavcev brišemo in nadaljujemo z novo listo
operacij.
IZDAJA ukaz nas postavi v modul za izdajo in postavi kot aktiven Delovni nalog čigar operacijo smo imeli odprto v novu dela
PREJEM ukaz nas prestavi v modul za knjiženje prejemov DN; in nam postavi kot aktiven DN čigar operacijo smo pravkar
poknjižili ali imeli odprto
IP+ident nas postavi v modul za kreiranje Palet in nam postavi aktivno paleto čigar ident smo brebrali Več o temu
SIST_KOMISIONIRANJE\Komisioniranje
KO konča operacijo (enako kot z akcijo na seznamu operacij)
PREGL Pregled vnosov

(Prikaže za celotno ekipo; Če kliknemo kodo posameznega delavca (D+matična) pa dobimo pregled za omenjenga
delavca).Vezano na nastavitev v stikalu MRP_Vnos_Dela: /PREGLdelavec=0,1. Če je 1 dobimo pregled le za
prijavljeno osebo. in Za datum na knjižbi (ne pa DAteCR); če ni tega parametra, dobimo tako tiste, ki so bili tisti dan
knjiženi
Imamo še en parameter: /PREGLdatum=1
S tem parametrom postavimo, da hočemo vedno gledati samo za datum veljavnosti, drugače pač kaže glede na
datum kreiranja.
Med posameznimi stranmi se pomikamo z ukazoma: za naslednjo stran-> KP1 in za prejšnjo stran: KM1
za ukazom DKD-2, postavimo Končni datum (do datuma) za npr. 2 dni nazaj!
PRED Pregled dela sumarni

po Mesecih za 4 mesece nazaj; ostalo enako kot PRED
PREM Pregled dela sumarni

po Mesecih za 4 mesece nazaj; ostalo enako kot PRED
PREGA (ali Pregled aktivnih operacij

PREA) Velja za uporabnike, ki uporabljajo aplikacijo Start - Stop; ko se delavec najprej prijavi na operacijjo, gre delati in
nato jo poknjiži.
PREGNA Pregled aktivnih Projektov
Na seznam se prikažejo Projekti, ki ustrezajo naslednjim pogojem:
Odprti nalogi (Datum Zaključitve projekta na osnovnih podatkih projekta je prazen) in obstaja vsaj en DN za ta
projekt, s statusom LN ali LA, ki ima vsaj eno operacijo, ki je statusa LN, LA.
Projekti so razvršeni po datumu predvidenega končanja od najzgodnejšega proti kasnejšemu.
Na seznam dobimo podatke o projektih: Šifro projekta, naziv, datum predvidenega končanja, naziv partnerja.
Na šifri projekta je povezava na stran s prikazom vseh LN in LA operacij, ki pripadajo DN tega izbranega projekta
(enako kot ukaz PREG7, če filtriramo po projektu (NA) in šifri projekta).
PREG1 Prikaz prijavljenih vnosov prijavljenega uporabnika za dan

prikaže prijavljene vnose prijavljenega uporabnika za ta dan, grupirano po izmenah, režija, + ure (nastavljeno za
ADK). Če uporabimo še ukaz d+mat.št. filtriramo vnose samo za to mat. številko
PREG3 Pregled vseh operacije izbranega Delovnega naloga s statusi in trenutno opravljeno količino.
Ukaz: PREG3, nato pa kliknemo bar kodo delovnega naloga (na spremnem listo čisto spodaj). V primeru damo smo
pravkrat prebrali operacijo se z ukazom PREG3 premaknemo na pregled stanja operacija za DN operacije, brez da
klikamo bar kodo DNja!
Ukaz omogoča kontrolo materiala DN brez izdaje, kar je uporabno v primeru, ko imamo narejeno avtomatsko izdajo
materiala, še vedno pa želimo preveriti, ali je zaloga, ki jo vzamejo na skladišču, dejansko potreba na DN. Kontrolo
izvajamo z branjem črtne kode prejema zaloge Z+posid.
Če je prebrana zaloga potreba DN, se izpiše 'KONTROLA OK' in v polje potreba.potrdil in potreba.osebid vpišeta
časovni žig in trenutno prijavljena oseba. Če preberemo več zalog iste potrebe se podatki vsakič popravijo.
Če prebrana zaloga ni potreba na DN, javimo 'NAPAČNA ZALOGA'.
PREG5 Pregled operacij vezanih na delavca ter izbira operacij (namesto branja bar kode)
(Z ukazom M+št. delovnega mesta prikažemo samo operacije na izbranem delovnem mestu;
z ukazom NA+št. naloga pa prikažemo samo operacije izbranega naloga vezane na delavca).
Če ima delavec klasifikacijo OI5 se ob prijavi v aplikacijo sproži ukaz PREG5. Prikaže opericje, ki so vezane na
delavca preko akcije na Operacijah v proizvodnji kot tudi tiste, ki so vezane preko Vira (Fino planiranje), ki je kot
sredstvo označen kot delavec.
PREG6 Pregled delovni listkov in prejemov (TTO)
PREG7 Pregled operacij s statusom LN in LA ter izbira operacij (namesto branja bar kode).
Seznam se prikaže šele ko uporabimo enega od filtrov!
Možnost filtriranja po delovnem mestu z ukazom M+št. delovnega mesta -> prikažemo operacije za izbrano delovno
mesto.
Možnost filtriranja po šifri standardne operacije z ukazom SOPR+šifra standarne operacije -> prikažemo operacije za
izbrano standardno operacijo.
Možnost filtriranja po nalogu z ukazom NA+št. naloga -> prikažemo operacije za izbran nalog.
Možnost filtriranja po klasifikaciji artikla z ukazom KL+klasifikacija artikla -> prikažemo operacije samo na artiklih z
izbrano klasifikacijo.
V primeru samo enega zadetka na seznamu (z uporabo filtrov) se omenjena operacija tudi avtomatsko izbere kot
aktivna (brez da klikamo z miško na njen tekst).
Filter: INVXXXXX; kjer je XXXX inventarna številka Osnovnega sredstva! Prikažemo pa samo operacije Delovnih
nalogov, ki imajo na DN vezano serijsko številko, ki pripada Osnovnemu sredstvu s tako inventarno številko
(uporabno za vzdrževanje strojev in naprav)
Filter: NZXXXX ; prikaže opracije DNja, katere artikel DNja ima naziv like xxx%
Filter: ODXXX ;Kjer je XXX vsebina iz v opombe delovnega naloga operacije
Filter: OZXXX ;Kjer je XXX enaka oznaki artikla delovnega naloga operacije
Če ima delavec klasifikacijo OI7 se ob prijavi v aplikacijo sproži ukaz PREG7.
PREG8 Pregled prihodov in odhodov (EPR) za prijavljenega delavca.

Prikažemo natančno kronologijo prihodov in odhodov ter prisotnosti
SEZNAM Dobimo stran z možnostjo izbora različnih aplikacij: Preskladiščenje, Izdajo na DN, Izdelavo dokumentov, Vnos dela.
Vendar to deluje samo za osebe, ki imajo klasifikacijo: OITM% ali OIM% ALI OM%!
DTD-1 sprememba datuma minus en dan (namesto številke 1 lahko uporabimo poljubno; enako deluje tudi za povečanje
datuma, samo da na mesto - uporabimo +)
DT trenutni datum
CLOSE konec dela
KP1 za naslednjo stran: (namesto vrednost 1 lahko damo tudi npr. 2 (pomeni, da bo šlo 2 strani naprej))
KM1 za prejšnjo stran: (namesto vrednost 1 lahko damo tudi npr. 2 (pomeni, da bo šlo 2 strani naprej))
IZN nadure
IZP praznik
MERDS preusmeritev na vnos meritev kontrolnega postopka operacije preko (S)eznama. (WEB PHP)
PRGWMO Mes Start-Stop Operacija wpMesStartStopOperacija - preklop med ASP-PHP
PRGWMR iz wpMesStartStopOperacija na modul MERD - preklop med ASP-PHP
N+id S tem ukazom pridemo do pregleda delovnega naloga.
delovnega Prikazujemo podatke delovnega naloga, operacije in potrebe DN.
naloga
Količina: prikaz količine delovnega naloga
Za izdelati: prikažemo količino, ki je še potrebna za izdelavo
Izdelano: seštevek izdelanih količin, ki se navedejo pri poročanju feekbackov na operacijah
Prejeto na skladišče: količina končnega izdelka, ki je bila prejeta na skladišče (navadno s PR2).
Vrsta dela: VD+šifra vrste dela, ki smo jo vpisali v šifrantu DDLB_Vrsta_dela
VD01vrsta dela-norma
VD02vrsta dela-režija
VD03vrsta dela- nepredvidena
Izmena: IZ+šifra izmene, ki smo jo vpisali v šifrantu DDLB_Izmena
IZ01dopoldne
IZ02popoldne
IZ03ponoči
Kontrola: KO+šifra kvalitete, ki smo jo vpisali v šifrantu DDLB_Kontrola
KO01I. Klasa
KO02II. Klasa
Drugi način; glej nižje z ukazom IZMETXX
Kontrolor: KT+matična številka kontrolorja
KT1006kontrolor xy
Delovodja (izmenovodja): IM+matična številka vodje

-IM1006
Kontrolni postopki:
MER vnos kontrolnih postopkov na operacijo
D+kratek tekstkratek tekst vpišemo v opombo posamezne meritve
NMER naslednja meritev (preskočimo meritev)
PMER prejšnja meritev
ZMER zaključi meritev
BR briši pravkar vnešeno meritev
Seznam ukazov v obliki barkode si enostavno pripravimo z urejevalnikom besedila. S tem, da moramo
imeti v naboru pisav-fontov inštaliran font 3 of 9 Barcode.
Primer: VPIS -> *VPIS* -> *VPIS*
Paziti moramo, da tekst vpišemo med zvezdice * !
VNOS IZMETA
Z ukazom IZMETXX, kjer je xx šifra kontrole lahko na že knjiženo operacijo vnesemo še količino izmeta.
ČE ni aktivne operacije na ekranu (ko tnpr pri načinu start stop po vpisu): Ukaz najde zadnji DNOPERID, ki
ga je prijavljen uporabnik knjižil in izvede enako kot da bi uporabnik ponovno prebral barkodo operacije
(O+DNOPERID). Hkrati pa postavi ukaz: KO02 (kontrolo na 02).
Izdajanje materiala na DN
Uporaba aplikacije:
To aplikacijo uporabljamo, ko želimo knjižiti porabo materiala na delovni nalog.
Nastavitve:
Nujno nastaviti Vrsto dokumenta, ki se ga dela v switchu: INET_CUSTOM_IZDN_Prijava
Izdajanje materiala (knjiženje potreb na DN) se začne z odčitavanjem črtne kode DNID (N+id delovnega naloga) na
spremnem listu.
V polje ukaz pa lahko tudi direktno vnesemo šifro delovnega naloga -> H+šifra delovnega naloga (primer
H15/0002-001)
Na seznam dobimo vse potrebe, katere je potrebno izdati na izbrani DN. Prikažemo šifro ter naziv identa
(potrebe), količino potrebe za izdelavo tega DN-ja. Količina v drugi vrstici (v polju potrebe) je že knjižena potreba
oz. že izdana potreba na tem DN-ju. Prikažemo tudi zalogo, ki jo imamo na skladišču, v drugi vrstici pa šifro
skladišča in lokacijo, kjer je nastarejša zaloga.
Katere potrebe - katere statuse bomo prikazovali na seznamu, kakšno sortiranje po kolonah, je nastavljeno na
stikalu: INET_IZDN, ki se prebere ob izboru modula IZDN.
V vrednosti /Potreba= so našteti statusi (en znak, kot v bazi). Če tega stikala ni oz. ali ni naštetega nobenega
statusa se prikažejo vse potrebe (vsi statusi).
Statusi:
NP=A
PL=B
PF=F
LN=L
LA=R
KO=T
Če v stikalo vpišemo /Potreba_dnoprid=1, se v primeru da prehajamo iz vnosa dela preberejo samo tiste
potrebe, ki so vezane na operacijo (dnoprid).
Izdajanje materiala na KO potrebe

1.) v stikalu: INET_IZDN v /Potreba= dodamo še črko T, da na seznamu vidimo tudi končane potrebe
2.) na dokumentu izdaje definiramo možnost, da lahko izdajamo na KO potrebe z nastavitvijo: /VnosNaKoncane=1
3.) v stikalu MRP_VNOS_DELA vklopimo /VnosNaKoncane=1
Sledi odčitavanje črtne kode iz prejema materiala. Vsak prejem materiala je opremljen z ID postavke prevzemnice v
obliki črtne kode. Ko odčitamo črtno kodo točno vemo kateri prejem materiala smo odčitali in ga bomo nato izdali na
prej izbrani DN.
V polje ukaz pa lahko tudi direktno vnesemo šifro prejema/zaloge -> Zxxxxxx
Lahko pa Potrebo izberemo tudi preko branja bar kod za Artikel:

P+šifra artikla
I+id artikla
EAN-13 (Upoštevajo se tudi Gtin-i različnih pakiranj za isti artikel.)
R+IDpotrebe dnja
S+serijo zaloge (V primeru, da imamo več postavk z isto serijo: v switch Inet_Prejemi se vpiše parameter
/DovoliVecSerij=1)
V drugih primerih vzamemo najstarejšo zalogo na default skladišču in default lokaciji tega skladišča.
Pri izboru artikla, ki ga bomo izdajali na DNja (dnid) se napolnijo variable za Skladišče in lokacijo in default
nastavitev za vse ukaze (razen za Z, ker točno vemo prejem, ki ga bomo izdajali)
Z ukazom W polnimo variablo skladišče in postavimo privzeto lokacijo tega skladišča; tako tudi hkrati filtriramo
postavke, da so samo take potrebe, ki imajo zalogo na tem skladišu
Z ukazom L polnimo variablo lokacije, ki pa mora obstaja za definirano skladišče v variabli; tako tudi hkrati filtriramo
postavke, da so samo take potrebe, ki imajo zalogo na tej lokaciji
UCyy, kjer je yy šifra Upravljalnega centra; postavimo filter UC identa potreb. Tako lahko filtrirate npr. samo
Materiale ali samo Polizdelke, ki jih želite izdajati.
Ko postavimo potrebo in jo še ne izdamo jo lahko zamenjamo z drugo potrebo na tem DNju.

Ob tem se javi sporočilo:
Ident ZALOGE (prikaz šifre artikla) različen od identa POTREBE (šifra artikla postavljene potrebe) ! Zamenjaj
potrebo -> narejena povezava s katerim zamenjamo potrebo.
Če želimo po izdaji materiala izvršiti prejem proizvodnje uporabimo ukaz PREJEM. Vpišemo količino in VPIS.
Dodatni ukazi:
Če je ukaz OPOM, se odpre okno za vnos opombe (enako kot pri opravljenem delu) ko vpišemo, vpiše vrednost v
opombo postavke! Povozi obstoječo vrednost; če slučajno obstaja!
Če pa uporabimo ukaz OPT, potem samo string desno od prvih treh črk OPT dodamo v obstoječo vrendost opombe
(torej dodajamo)!
Ukaz S+tekst: Vnesemo srijo v polje serija na prejemu.
Ukaz DU+datum: Vpišemo datum uporabe v polje datum uporabe na prejemu.
Ukaz RU+dni: Vpišemo št. dni uporabe tega prejema in ga vpišemo v polje datum prejema kot datum.
Nastavljeno mora biti stikalo MRP_Auto_Prejemi.
* uporaba ZALINI
Ob odčitavanju prejema z ukazom Z+posid ugotovimo ali obstaja odčitani posid (prejem) v polju ZALINI (in ni enak
kot posid); če dobimo tak prejem, postavimo podatke prejema od tega novega prejema.
Če dobim več kot ene zadetek je NAPAKA - velja samo če komplet prejem preskladiščimo (ne smem dobiti več kot 1.
zadetek).
Narejena kontrola na MSK za izdajo komplet prejem (preskladiščimo lahko samo celotno zalogo)!
KontrMrpDok_IzdVesZal
Na maski imamo možnost spremljanja naslednjih podatkov oz. pregledov:
Meni: postavimo se na začteni meni.
Pregled zalog: prikažemo zalogo za izbrani ident (odčitan prejem).
Pregled knjiženja: pregled dokumentov IPR (Izdaja v proizvodnjo za izbran DN). Na pregledu knjiženja je
omogočeno tudi brisanje postavk dokumenta in vpis opombe postavke dokument. Če želimo, da se v opombo
postvake dokumenta pred opombo vpiše določena vrednost (zaradi lažjega iskanja določenih vrednosti iz opomb) je
potrebno v stikalu: INET_IZDN pod /Opomba_Oznaka= vpisati tekst, ki ga želimo, da se vpiše pred vnešeno
opombo. Če oznake ni se v polje opomba vpiše kar vnešen tekst.
Switch INET_IZDN je bil do sedaj izklopljen (vzorec), sedaj mora biti viden (paket); paziti! na ostale parametre
switcha (/Potreba=,...)
Zaloga za DN: pregled vseh odprtih potreb za izbrani ident (prejem). Prikaz DN-ja, kjer se kot potreba nahaja ta
ident, ter njegova zaloga.
S klikom na ident potrebe se nam odpre novo okno. Na oknu imamo omogočeno spremljanje različnih podatkov za
omenjeni ident: zaloga, plansko kartico, promet identa in morebitne risbe, ki so vezane nanj.
Na tem pregledu prikazujemo tudi postavke prejema, ki nam tvorijo zalogo in v koloni IDPOS prikazujemo
identifikacijo takih postavk. Tako lahko z izborom tega prejema, določimo kateri prejem izdajamo - to je isto, kot
da bi odčitli ID postavke prejema s kontrolno črko Z.
IZDAJA POTREB NA DELOVNI NALOG (drugi način; klasifikacija uporabnika OIA)

Skladiščnemu delavcu, ki skrbi za pravilno izdajo potreb na delovni nalog, lahko dodelimo klasifikacijo OIA, s katero
ima pri prijavi v intranet aplikacijo direkten dostop do modula za izdajanje potreb.
V switch-u INET_Modul_A je potrebno nastaviti dokument s katerim bomo izdali potrebo!!
V polje Barkoda lahko odčita barkodo potrebe (PXXXXX). Drugi način je vpis Delovnega naloga v polje Delovni nalog.
Na ekran dobimo seznam vseh potreb za omenjeni DN. S klikom na ident se nam odpre novo okno, kjer izberemo
prejem (klik na id postavke - Pos) katerega bomo izdali in s tem zmanjšamo zalogo na skladišču. Pri izdaji potreb
imamo možnost izbire izdaje iz več prejemov, če jih imamo na razpolago seveda.
Inet modul za planirane prejeme DN
Uporaba aplikacije:
Modul je namenjen za prejemanje izdelkov DELOVNEGA NALOGA z bar kodo. Iz modula za vnos opravljenega dela
pridemo v ukazom PREJEM. Lahko pa deluje tudi kot samostojni modul (npr. z določeno klasifikacijo osebe) lahko
določena oseba vedno pride neposredno v ta modul.
Nastavitve:
Ostale osnovne nastavitve v transakciji: aCmdVnosPP_ENTER (za staro asp =INET_custom_PP)
Lokacijo in skladišče pobere po standardni funkciji...iz VDja, iz Artikla, ..
Potek dela:
DN preberemo z ukazom n+id dnja (bar koda na spremnem listu čisto na dnu) ali pa z ukazom H+šifra DN.
Če ni definirano skladišče in lokacija kamor prejmemo (INET_CUSTOM_PP_BeriDN), moramo le tega še definirati z

ukazi:
W+ šifra skladišča
L+šifra lokacije
S+serija
C+SM (stroškovno mesto)
DU+datum = datum uporabe
RUx = relativno na danes: RU5 postavi datuma uporabe na danes + 5 dn
KMx količina = količina - x
KPx količina = količina + x
OPO = vnos opombe postavke
Količina se lahko predlaga glede na nastavitve (INET_CUSTOM_PP_BeriDN), ali pa jo ročno vpišemo.

VPIS kreira postavko prejema.
V primeru, da isti DN prejmemo večkrat (npr. v istem dnevu) in bi želeli, da za isti dn naredi le eno postavko potem
lako to združevanje nastavimo v ključu: INET_Prejemi_Zdruzevanje_IZD
Z ukazom 00+šifra pakirne enote, prejmemo celo pakirno enoto (paleto), kjer so lahko različni Paketi različnih
DNjev.
Z ukazom S+šifra prejmemo to serijsko oz. postavimo Serijo.
ČE pa postavimo v stikalu INET_PRejemi vrednost: /PakiranjeUkazS= našteješ VDje za pakiranje Če ne najde
pakirne enote potem se postavi serija.
Iščemo namreč tako pakirno enoto, ki ima tako šifro. To pakirno enoto smo morali prej kreirati na zavihku Pakiranje
na Delovnemu nalogu.
Za drugi način sledljivosti pakirnih enot (kjer vsaka pakirna enota pomeni svojo vrstico prejema:
Z ukazom EPAK +X definramo številko (x) palete, ki se bo vpisala v pakirno enoto postavke. Uporabno ko hočemo
spremljati kateri DNji (postavke DNjev) so prejete na katero paleto (pakirno enoto).
Z ukazom NOV nam postavi novo šifro za Paleto oz. pakirno enoto (zadnjo poveča za 1).
Z ukazom Etiketa pa natisnemo Etiketo palete po standardu za logisitčno nalepko.
Spodaj se nam prikazujejo v današnjem dnevu narejeni prejemi (vsi za prijavljeno osebo). V primeru, da hočemo
dobiti vse prejeme izbranega DNja pa damo ukaz: VSE. Tako lahko ponovno tiskamo katerokoli etiketo prejema.
Včasih potrebujemo natiniti etiketo za staro zalogo,ali preveriti barkodo.
Z ukazom POS + enter se postavimo v položaj za branje posid.
Preberemo Z+posid z barkode in v spodnjem oknu dobimo podatek prejema, lahko natisnemo nalepko.
Lahko natisnemo etiketo z bar kodo s klikom na link Tiskaj. Obliko etikete lahko nastavljamo:
INET_custom_PP_Nalepka ('Nalepka5.asp?PosId=#POSID#' - primer ). Gumb Tiskaj n avrhu pa je namenjen za
izpise, ki so narejeno v Gosoftu (vendr je potrebno uporabljati dve prijavi - internet explorer mora v tem priemru
biti v navigatorju Gosofta. Ni priporočljivo).
V primeru, da uporabljamo aplikacijo za dlančnike ...PrijavaDL.asp je razpored kolon zaradi velikost ekrana
drugačen.
Prejemanje pakirnih enot

Nice Label izpisi WEB (transakcija )
Dokumenti prejema/izdaje
Postopek procesa izdelave dobavnice v tem modulu je opisan detajlno tukaj.
Switch v katerem se nahajajo nastavitev za modul Odette = INET_Prejemi. V opisu so vpisane možnosti:
/DefVD=PR1 Definiramo privzeti dokument (ob prijavi); za uporabnika se vedno prikaže zadnja VD, ki ga je
uporabljal!
/ListaVD=PR1,IZ2,IPR,DO1 Definiramo katere dokumente lahko delamo preki Inet aplikacije
/KontrolaIzv=DO1 Navedemo dokumente, za katere želimo, da kontroliramo, ali na izvornem dokumentu obstaja
odčitani artikel (ident); Pravila kontrole (Kolicina Vrni): če dobimo celotno količino vrnjeno -> Napaka (nimam kaj
zapirati); če dobimo vrnjeno delno količino -> OK; zaprli smo vso izv. količino, ampak zap. količina je večja!
(prevzamemo/izdamo več kot je potrebno)
/AutoVezeDoDatuma=DO1 vpišemo dokument, na katerem zapiramo izvorno količino do datuma dobave, kateri je
manjši ali enak trentnemu datumu
/OpombaPrenos=1: prenos opombe iz postavke izvornega dokumenta v opombo postavke aktivnega dokumenta
/ArtikelOhrani=1,0 ohrani zanji izbrani artikel
/DNOhrani=1,0 ohrani zadnji izbrani delovni nalog
/NalogOhrani=1,0 ohrani zadnji izbrani delovni nalog
/PEOhrani=1,0=ohrni vnešeno vrednost v spremenljivki (variabli) za vpis v dodatni podatek postavke:
pakirna_enota
/KontrolaZalog=1 kontrola, če obstaja zaloga s tako serijo; če obstaja = NAPAKA! Za tiste uporabnike, ki želijo imeti
unikatni zapis s tako serijo zaradi kasnejše izdaje (nadomešča ID postavke)
/KolicinaPostavkeZapiranja=VD----------------vpišemo VD (npr.DO1; lahko pa listov VDjev (aktivnih) ločenih z
vejico ,) za katere naj nam postavi količino na aktivni dokument na naslednji način:
-če je ODPRTA količina IZVORNEGA dokumenta večja ali enaka od odčitanega prejema (idpos zaloge, ki ga
izdajamo) naj ponudi v polje celotno količino prejema (zaloge)
-če je ODPRTA količina IZVORNEGA dokumenta manjša od odčitega prejema (zaloge) naj nam postavi odprto
količino iz izvornega dokumenta!
Nastavitev deluje tudi v primeru, ko preberemo artikel preko kode I+šifra identa ali P+šifra artikla -> postavi nam
odprto količino postavke iz izvornega dokumenta.
/Nalepka1=PR2---------- /ime datoteke, ki se printa = dokument; prikaz kolone na postavki AKTIVNEGA dokumenta
(Nalepka) - tiskaj; tiska se izpis za postavljen POSID; če printamo enak izpis za več različnih dokumentov,
dokumente ločimo z vejico (,); npr. /Nalepke1=PR1,PR2
/PrikazDok_StDni=PR1-3;IZ2-5;DO1-2---Na modulu Odette -> izbor dokumentov lahko za določen VD preberemo
tudi starejše dokumente: današnji datum - št. dni. Format: <VD>-<Št.Dni>; Na zadnjem mestu ne pišemo
delimiterja ';' !!!
/ArtDefZal=VD---------------------vpišemo VD (npr. MSK). Pri odčitavanju barkode: EAN 13; I+ident; P+artikel
preberemo in postavimo šifro artikla. V polje količina postavimo prosto zalogo iz privzetega skladišča iz artikla in
privzete lokacije na izbranem skladišču. Postavimo Skl IZ in Lok IZ.
/Zdruzevanje_DO1=XXX ---- omogoča združevanje postavk: v tem stikalu definiramo za kateri VD se to izvede;
/Združevanje_VD; ter navedemo na kakšen način se bo združevanje izvedlo. To napišemo v stikalu:
INET_Prejemi_Zdruzevanje_XXX
(primer: /Zdruzevanje_DO1=IZD izvede se združevanje za dokument DO1 in sicer po pravilih, ki so napisane v
stikalu INET_Prejemi_Zdruzevanje_IZD)
/PrenosKolDelSerija=PR2,P9R (lista VDjev) postavitev količine prejema na količino, ki je vpisana v
artikel_proizv.delserija; pogoji za delovanje nastavitve: če je tip dokumenta Prejem in če je na VDju nastavitev: DN
PLANIRANO (npr. za PR2); pri postavitiv artikla, ki NI ukaz Z.
Oseba, ki želi imeti dostop do menuja za izbiro aplikaciji, mora imeti klasifikacijo OM (Oseba/Menu).
Splošna pravila delovanja programa:

možnosti različnih kontrol ob vpisu posatvke na dokumentu definirane na samem VD-ju (v programu)
omogočanje zaščit za dostop do dokumentu (preko sistema zaščit)
UKAZI za izbor dokumenta:
VD+ šifra dokumenta Izbor dokumenta, ki ga želimo delati

NOV Nov dokument
DD+št.dni Postavi datum per dokumenta za n dni naprej.
DD-št.dni Postavi datum per dokumenta za n dni nazaj.
DB+št dni Postavi datdob dokumenta za n dni naprej.
DB-št dni P.ostavi datdob dokumenta za n dni nazaj
UKAZI za vpis glave dokumenta:

V+šifra partnerja Vpis šifre partnerja v glavo dokumenta.
N+šifra Zunanji dokument.
K+šifra Izbor izvornega dokumenat, katerega želimo zapirati (nastavljeno na
dokumenta VD-ju).
D+matična Vpis (sprememba) odgovorne osebe na dokumentu (postavi se
oseba z tako matično kot je v bar kodi, drugače je odgovorna os =
prijavljeni osebi)
DZD+št/-št dni Popravek datuma zunanjega dokumenta: ukaz DZD+št/-št dni
(primer: DZD-1; trenutni datum zmanjša za en dan).
STAX Kjer z X postavimo dokumentu ustrezen status (številko, ki je enaka
vrednosti X), npr. STA8, postavimo status 8.
OPOMD Odpre novo okno za vpis opisa dokumenta. POZOR: Obstoječo
vrednost povozi!
NACTRA+šifra Ukaz za polnjenje načina transporta. Izvede se samo v primeru, ko
transporta dokument še ni vpisan (ko vpisujemo NOV dokument)!
Komentzg Odpre novo okno za vpis komentarja ZGORAJ.
Komentsp Odpre novo okno za vpis komentarja SPODAJ.
UKAZI za vpis postavke:
Za tip dokumenta PREJEM (ali izdaja):
P+šifra artikla Izbor artikla.

I+ident Postavi artikel (enako kot P+šifra artikla).
M+šifra Nadrejena pakirna enota (paleta z vsemi podrejenimi pakirnimi enotami - škatlami - lahko različni
identi - hkrati naredi več postavk). -Mxxx pa nam to pakirno enoto (in podrejene) odstrani iz
dokumenta.
00+SSCC koda Nadrejena pakirna enota (paleta z vsemi podrejenimi pakirnimi enotami - škatlami - lahko različni
identi - hkrati naredi več postavk).
H+šifra DNja Izbor identa (Hkrati pa se izvede kontrola, ki preveri ali obstaja še starejša zaloga z delovnim
nalogom, ki je različen od prebranega!). Če imamo dokument, kjer imamo nastavitev Vnos DN
Neplanirano se z ukazom H+šifra artikla postavi DN (in NE artikla v postavki), količina postavke
se obdrži.
Postavitev artikla iz odčitanega DNja (ukaz N+DNID; H+šifra DN)
Na dokumentih, ki imajo definirano vrsto prometa zaloga: Izdaja (vdmrp_vpzal=2 Izdaja) IN na
postavkah dokumenta nastavljeno vnos DN/Potrebe = Ni vnosa (vdmrp.vnos_nal=0) z ukazom
N+DNid oz. H+šifra DN postavimo artikel iz odčitanega DN.
Q+številka količina (lahko samo številko)
U+številka Izračunamo: vnešena vrednost*količina pakiranja/za količino (podatka iz komercialnih podatkov
artikla
S+številka (alfanumerična) Izbor SERIJE ali Pakirne enote; -Sxxxxx pa nam to pakirno enoto odstrani iz
vpisanega dokumenta
C+šifra Izberemo stroškovno mesto postavke.
stroškovnega
mesta
N+dnid Če je na izbranem dokumentu (tip prometa PREJEM) nastvitev za vnos naloga (VnosNal = 5; vnos
DN Planirano) lahko z ukazom n+dnid polnimo naslednja polja v postavki; Delovni nalog (DN),
artikel, ki se izdeluje na odčitanem DN, količino (kolicina - koltrn); uporabno za izdelavo
planiranih prejemov iz proizvodnje; enka pravila veljajo tudi za ukaz H+št.DN.
O+id operacija Običajna bar koda operacije iz spremnega lista npr: Postavi kot postavko Operacijo, ki smo jo
prebrali, ter IDent DNja te operacije. Uporabno za kreiranje NAročil (odprem) kooperacije ter
Prejemov kooperacije. Vendar mora biti predhodno v stikalu: INET_prejemi nastavljen
parameter: /Kooperacija=1 druagče nas ukaz o postavi v modul za knjiženje dela.
OPOM Odpre novo okno za vpis opombe NASLEDNJE VPISANE postavke (Vpišemo preden poknjižimo
postavko).
DU Datum uporabe (DU+dd.mm.ll). Obvezen je vnos znaka za delimiter!
Primer:
če ima artikel datum uporabe 1.5.2010 je ukaz DU01.05.10
STAX Kjer z X postavimo dokumentu ustrezen status (številko, ki je enaka vrednosti X), npr. STA8,
postavimo status 8
IDS S tem ukazom dobimo seznam na katerem lahko izbiramo idente s pomočjo spodaj omenjenih
filtrov
KNJ1 S tem ukazom preklopimo v način knjiženja po 1 kos zaloge (postopek opisan spodaj posebej).
L+šifro lokacije in dokument ni skladiščni (ni izdaja ali prejem) dodaj string desno od črke L v opombo postavke
Namesto da imamo ukaze natisnjene v bar kodi, ali pa jih tipkamo; lahko te ukaze dodamo v
Stikalo: INET_CUSTOM_Odette_DUkazi
Če tako stikalo postavimo na nivo=paket, se nam desno od ukazne vrstice pojavi izbira ukazov (ki jih imamo
navedene v vsebini stikala).
Z barkodo EAN13 (Upoštevajo se tudi Gtin-i različnih pakiranj za isti artikel!).
Za tip dokumenta IZDAJA

Z+posid = idpostavke, katere želimo izdajati
(02)xxx(37)količina(10)idpos = količina + posid, katere želimo izdajati
Izbor Delovnega naloga = N + dnid
Izbor NALOGA = NA + šifra naloga
S + Serija (ali pakirna enota) deluje na enak način kot ukaz Z+posid s to razliko, da poiščemo prejeme z vpisano
tako serijo; iščemo samo 'žive' prejem s tako serijo; če najdemo več zapisov z isto serijo napišemo spročilo tipa
NAPKA: obstaja več prejemov s tako serijo
EPAK +številka (integer) - vpis številke pakirne enote v dodatni podatek postavke (kot Enota PAKiranja); obstajati
mora dodatni podatke postavke!!! (za odpiranje dodatnega podtaka postavke za pakirno enoto glej zadevo
[z:12201]
Za tip dokumenta IZDAJNICA in PREVZEMNICA (vrsta prometa=1 in 2)

Za izbiro lokacije: L + šifra lokacije
Za izbiro skladišča: W + šifra skladišča (W kot werehause; skladišče).
Lahko pa defult skladišče nastavimo tudi v datoteki default_asp.asp
Za tip dokumenta MEDSKLADIŠNICA

Za izbiro ponorne lokacije: L + šifra lokacije
Za izbiro ponornega skladišča: W + šifra skladišča (W kot werehause; skladišče).
Definicijo ponornega skladišča lahko nastavimo kar na nastavitvah na VDju: v kontrolne podatke vpisati
/NaSkladišče=XXX. Definiramo lahko tudi /IzLokacije=XXX /NaLokacijo=XXX (XXX je šifra lokacije)
Ob postavitvi artikla z ukazom N+DNid se pri izdelavi medskladišnica DN ne zapiše v postavko.
DN se z nastavitvijo /DNOhrani= samo pri dokumentih tipa prejema ali izdaje
Z nastavitvijo v stikalu Inet_prejemi /ArtDefZal=MSK definiramo dokument, na katerem z odčitavanjem ukazov za

postavitev artikla
(ukazi EAN 13; I+ident; P+artikel) v polje Iz skladišča in Iz lokacije postavimo vrednosti iz artikla (skladišče in
lokacijo). Če lokacija ni vpisana na artiklu prevzamemo privzeto lokacijo skladišča.
V polje količino pa postavimo količino zaloge, ki je na tem skladišču in tej lokaciji.
Postopek procesa izdelave medskladišnice v tem modulu je opisan detajlno tukaj.
Gumb VPIS: z gumbom ali ukazom Vpis vpišemo podatke v bazo. To lahko naredimo z 'bližnjico' za gumb Vpis in
sicer je to ukaz zvezdica (*) na numeričnem delu tipkovnice!
Bližnjica * dela na vseh asp oknih, kjer imamo zraven gumb Vpis!
DODATNE MOŽNOSTI/opis linkov v glavi aplikacije:

Izberi: menu - prikaz glavnega menuja
Izv.DOk - prikaz izvornih dokumentov (če je izbran dokument, kateri ima definiran izvorni dokument na nastavitvah
VD-ja); Prikazujemo seznam odprtih in delno zaprtih izvornih dokumentov, kateri imajo datum v polju Dat.plan enak
ali manjši od trenutnega datuma. Če je polje Dat.plan prazno pa prikazujemo tiste dokumente, ki imajo datum
dobave na posatvki enak ali manjši od trenutnega. V primeru, ko nimamo datum dobave v postavki, pa prikazujemo
tiste dokumente, ki imajo datum dobave v glavi dokumenta enak trenutnemu datuma ali pa manjši.
Z izborom Dokument prikažemo podatke o izbranem dokumentu. Prikazani so naslednji podatki o dokumentu:
Glava dokumenta:
VD+šifra dokumenta;datum Per dokumenta; Naziv1 od partnerja
Zunaji dokumetn in datum zunanjega dokumenta
Odgovorna oseba in status dokumenta
Z gumbom NAZAJ se vrnemo na stran za izbor izvornih dokumentov
Postavke dokumenta: POZOR: prikazujemo samo postavke izvornega dokumenta, ki imajo odprto količino večjo od
0 (Odp.Kol >0)
Zap. zaporedna številka (sort je po zaporedni številki),
Ident Naziv: z klikom na Ident pridemo na stran z dodatnimi podatki o identu (Zaloga, Planska kartica, Promet,
Risbe, Dodatni podatki)
Odp.Kol.:Odprta količina tega artikla
Dat. Dob: prikaz datuma dobave po naslednjem pravilu: Dat.Plan->Dat.dobave iz postavke
dokumenta->Dat.dobave iz glave dokumenta->Dat.dokumenta
Zaloga: prikaz MRP zaloge tega identa
EM
Izbor dok. - prikaz dokumeta (izbranega VD-ja) za prijavljenega uporabnika v okviru trenutnega datuma
Zam. pogled (zamenjva pogleda) - krmiljenje prikaza postavk - ali prikazujemo postavke aktivnega dokumenta oz.
postavke izvornega dokumenta (če ima dokument vezo na izvorni dok.); Pri prikazu postavk izvornega dokumenta
prikazujemo samo odprte postavke ter količino, katera je še odprta (razlika med količino in količino zaprto).
Na prikazu postavk izvornega dokumenta imamo možnost izbora artikla s klikom na znak >>, ki se nahaja v koloni
Ukaz. Ta ukaz postavi artikel na aktivni dokument.
Ukaz za brisanje dokumenta, kateri nima postavk ima pa vpisane podatke v glavi, lahko pobrišemo. Narejen je link
Briši. dok.
Na oknu Odette_izvDOK s klikom na link-gumb Nazaj se vrnemo nazaj na osnovno stran VnosOdette.asp.
Dodan ukaz za izbor DNja: DN+Šifra dnja (sedaj deluje ukaz za izbiro DN N+dnid) oz. za izbiro NALOGA pa ukaz
NA+šifra naloga.
Če ima dokument več postavk prikazujemo samo zadnjih 10 vpisanih postavk (zaradi časa odzivnosti). Če želimo
pregledati celoten dokument imamo povezavo VSE POSTAVKE... Takrat prikazujemo vse postavke izbranega
dokumenta.
Opozorilo (kontrola FIFIo) v primeru, da z ukazom Z ali H preberemo zalogo, ta pa ni najstarejša na tem skladišču.
Prikaz postavk:
Zaporedna številka - (v obratnem vrstnem redu; zadnja vpisana postavka pride na vrh)
Ident - šifra artikla; ima povezavo na kartico zalog (prikaz prejemov, kateri tvorijo zalogo; skladišče in lokacijo)
Naziv artikla
Količina - prikaz količine na postavki ter skupne količine izbranega artikla na tem dokumentu (količina postavke /
suma artikla na tem dokumentu)
V stikalu INET_CUSTOM_Odette_SetVD lahko nastavimo privzeti dokument glede na matično številko.

Seznam za izbor postavke identa: IDS (Identi_seznam.asp)
Prikažemo največ 50 zapisov
Ukazi na tej strani:

BR: briše vrednosti v filtrih
NZ+naziv
OZ+oznaka
UC+upravljalni center
W+šifra skladišča
L+šifra lokacije
ID+ident
KL+klasifikacija
STRU: prikaže idente, ki so podrejeni artiklu z izbranega DN
Klik na ident požene ukaz I+ident
KNJIŽENJE V NAČINU PO 1 ENOTO:
Uporabljeno na dobavnicah.
Naprej moramo imeti nastavljeno stikalo:
INET_Prejemi_Zdruzevanje_ + VD , kjer so v kodi vpisana pravila, da se količina postavi na 1.
Kniženje:
Vpišemo dokument po standardnem postopku:
V ukazno vrstico vnesemo ukaz KNJ1:
Privzeta količina knjiženja v tem načinu je 1 kos.
Na ekranu se v zelenem polju izpiše knjiženje po 1 enoto.
Za vsak prebran posid se zabeleži inkrement količine za 1 kos .
V ozadju se tvori v programu Gosoft toliko povezav na postavko dobavnice, kolikor je prebranih različnih postavk
zaloge (barkod).
Ob vsaki prijavi v program ali vsakem vstopu v knjiženje dobavnice moramo aktivirati tak način knjiženja.
Privzeti način knjiženja je z vnosom količine postavke.
KNJIŽENJE IZDAJE PO ZALINI-ju
Ukaz ZALINI
Z ukazom ZALINI določimo izbor zaloge, ki ga bomo izdajali in sicer:
- izdaja zalog po posmrp-ju (standardno, privzeta vrednost)
- izdaja zalog po Zalini-ju
Obrazložitev:
Z ukazom: ZALINI postavimo branje prejema po zaliniju! (s tem omogočimo, da pri novem prejemu NI potrebno
printati novo nalepko z novim Z+posid, ampak lahko nalepka ostane ista - originalna).
Ob ukazu dobimo sporočilo: NAČIN izdaje: izvorni prejem zaloge
Z ponovnim ukazom ZALINI preklopimo nazaj na izdajo preko POSMRP-ja (tako kot sedaj).
Sporočilo: NAČIN izdaje: standardno, prebran prejem zaloge
Izbrani način se vpiše v konstanto (do ponovne prijave)
Sorodne teme:
Izdelava Dobavnice z branjem bar kod palet
Izdaje / preskladiščenje PRO
Uporaba aplikacije:
Aplikacijo uporabljamo, ko želimo z dokumentom MSK (medskladiščnice) potrebe delovnega naloga prenesti na
proizvodno lokacijo (PRO).
Nastavitve:
Takim artiklom je potrebno na dodatnih podatkih artikla s šifro PRO vpisati vrednost PRO.
To lahko naredimo za več artiklov tudi na seznamu artiklov, kjer na označenih artiklih poženemo akcijo Označi
materiale, da se preskladiščijo v proizvodnjo.
Za take artikle-potrebe nam bo aplikacija avtomatsko kreirala dokument MSK na lokacijo PRO.
Vrsto dokumenta, ki se bo kreiral pri preskladiščenju, določimo v ključu aCmdVnosIZDOperL_ENTER.
Namesto kreiranja medskladiščnice (MSK) imamo tudi možnost zamenjave lokacije na postavki prejema:
Način dela krmilimo preko stikala: clsGCmdCustom
s parametrom:
public static function izdOperlMedUkaz() {
return 'ZamLokIzd';
Z nastavitvijo parametra imamo dve možnosti:

ZamLok - Namesto medskladiščnice samo zamenja lokacijo postavki prejema
ZamLokIzd - Izda na potrebe izbranih DN, ter razliki (preostale zaloge) zamenja lokacijo na postavki prejema.
V aplikacijo vstopimo preko glavnega menija Izdaje / preskladiščenje PRO.
Potek dela v aplikaciji:
V polje odčitamo barkodo delovnega naloga DN (N+DNid).

POZOR: Če želimo prikaz vseh potreb, ki so vezane na odčitani DN (in NE samo potrebe, ki so vezane na operacijo,
katero postavimo z ukazom O+dnoprid) moramo v nastavitev stikala
clsGCmdCustom vpisati vrednost $_SESSION['CmdVnosIZDOperL_Zbirnik'] = 'DN' (obrnite se na skrbnika!)
Na seznam dobimo vse potrebe s statusom LN, ki so pripravljene za preskladiščenje na proizvodno lokacijo (PRO) ali
izdajo:
Z ukazom POTR lahko zamenjujemo pogled na seznam potreb delovnega naloga in seznam potreb za
preskladiščenje ali izdajo in obratno.
Z ukazom AKT lahko potrebe aktiviramo brez premikanja.
Program prebranim potrebam preveri koliko zaloge imamo na lokaciji PRO. Če je ta količina zadostna se potrebe
aktivirajo.
Artikle-potrebe, ki so primerni za preskladiščenje ali izdajo lahko odčitamo z barkodo prejema (Z+posid), barkodo
identa (I+ident) barkodo artikla (P+artikel):
Z odčitanjem ustrezne barkode nam program predlaga izbrano zalogo identa:
V polje Knjiži se nam vpiše predlagana-odprta količina potrebe, ki jo moramo preskladiščiti na lokacijo PRO. V
primeru, da bi na lokaciji PRO že imeli določeno količino nam program predlaga samo razliko.
S klikom na gumb Odpošlji potrdimo količino in program avtomtsko kreira dokument MSK iz osnove lokacije na
lokacijo PRO (proizvodnja). Ta premik zaloge se tako zabeleži tudi na kartici zalog za izbrani artikel-potrebo.
V primeru, da artikla-potrebe ne želimo preskladiščiti ampak direktno izdati, program take artikle avtomatsko
prepozna in za njih kreira dokument izdaje:
Potrdimo količino in program izvede planirano izdajo potrebe na delovni nalog.
Artikli, ki so z dokumentom medskladiščnice preneseni na lokacijo PRO niso več na seznamu potreb. Take artikle-
potrebe nato lahko izdamo v spletnem modulu Izdajanje materiala na DN ali ročno v programu, kjer izberemo izdajo
iz zaloge, ki se nahaja na lokaciji PRO.
Postopek Izdaja / preskladiščenje preko vnosa dela.
Pregled skladiščnih dokumentov
Uporaba aplikacije:
Aplikacija omogoča različne preglede vnešenih skladiščnih dokumentov (postavk) - Prejem, Izdaja, Medskladiščnive.
Možnost pregledov po delovnih nalogih, projektih, po odgovornih osebah, itd.
Ukaz za dostop do aplikacije: PREGDOK (Pregled Dokumentov)
Nastavitve:
Osebe, ki želijo imeti vpogled v aplikacijo, morajo imeti klasifikacijo zaščite Z#WI44. Dostop dodamo z obdelavo na
seznamu oseb. Izberemo eno ali več oseb in poženemo obdelavo Dodelitev pravic za dostope do inet aplikacije
za delo s črtno kodo. Izberemo aplikacijo Pregled skladiščnih dokumentov -> Dodaj.
Ukazi in delo z aplikacijo:
V stikalu INET_PREGDOK lahko vpišemo nastavitve za postavitev privzetih vrednosti filtrov za prikaz dokumentov.
Možne nastavitve privzetih vrednosti so opisane v stikalu.
Z ukazi navedenimi v spodnji tabeli lahko te filtre spreminjamo.
Ukazi za filtriranje dokumentov:
DD-št.dni, DD+št.dni Postavitev datuma. Minus ali plus število dni. S postavitvijo datuma prikažemo pregled
(npr. DD-2, DD+5) od določenega datuma naprej. To ni pregled na določen datum.
DT Postavimo trenutni datum (današnji datum).
VD+šifra dokumenta (npr.Z ukazom postavimo filter in dobimo pregled zapisanega VD-ja.
VDIZ1)
D+matična št. osebe Prikaz knjiženih dokumentov, kjer je postavljena oseba=odgovorna oseba na
dokumentu.
N+DNid Prikažemo tiste postavke, ki imajo 'vezo' s postavljenim delovnim nalogom (DN-jem).
NA+šifra projekta Prikažemo tiste postavke, ki imajo 'vezo' s postavljenim projektom (nalogom).
P+šifra artikla, I+id Postavitev artikla s standardnii ukazi.
artikla, A+artid
STAT+status Postavitev statusa dokumenta (dok.status; DDLB_Dokmrp_Statusi).
Možnosti urejanja in brisanja zapisov:

S klikom na gumb Uredi lahko za posamezno postavko popravimo količino postavke in vpišemo opombo postavke.
Brisanje posamezne postavke: Z vpisom količine 0 postavko pobrišemo.
S klikom na gumb Briši pobrišemo celoten dokument.
zaščite brisanja dokumenta oz. popravljanja količine postavk:

Zaščite Brisanja in urejanja dokumentov/postavk
preko standardnih zaščit Spletnih objektov
aCmdPregledDok_BRISI
wpCmdUrediDok
***
postopek: na manuju WEB - PHP Sistem -> Spletni objekti:
v ključ vpišemo vrednost:
aCmdPregledDok_BRISI oz. wpCmdUrediDok
in urejamo možnosti dostopov; pravic
+++
Možnost sprememb statusa na DOK:
PRAVILA za spremembo statusa dok so v funkciji Security_data
potrebno je vpisati: SifroP in Klasifikacijo Zaščite za osebo v zavihek Pravila:
V pravilu je napisano, na katerih dokuemtnih lahko spreminjamo status

V funkciji se sklicujemo tudi na funkcijo: DOK_CHECK_STATUS
-> kateri statusi dokumenta lahko krmilimo v stikalu: DOK_STATUSI_KRM
(lahko postavimo tudi krmiljenje statusa za posamezen dokument, tako da dopišemo še VD; primer:
DOK_STATUSI_KRM_IZ1
Intranet modul za Pripravo palet
Namen modula je, da Pakirne enote (škatle, DNje,..) združujemo na Palete / Vozičke (komisione) (Združujemo lahko
različne idente na isto paleto); hkrati pa ohranimo vso sledljivost tudi na nivoju posamezne pakirne enote identa).
Namen je tudi da pri nadaljnih procesih preskladiščenja in izdaje preberemo samo eno bar kodo (palete), v bazi pa
razknjižimo vse pakirne enote, ki so na tisti paleti.
Razlika med modulomo Formiranje palet 2 je ta, da tu operiramo z dodatnim podatkom postavke (kar pomeni, da
ena postaka ima lahko le eno "Paleto" V modulu Priprava palet 2 pa z šifrntom Pakirnih enot, katerega moramo prej
si pripraviti (Logistika/Pakiranje).
Ima samo polje za ukaz in na desnem robu pa Prikazujemo Številko palete (Desno od te številke imamo ikoni za
puščice (Levo in desno) s katero povečujemo številko palete ali zmanjšujemo. Skrajno desno pa imamo še ikono
Križec (kar naredi enako kot ukaz STOR - opisan spodaj).
Ko se prijavimo na stran, naj nam že predlaga prvo novo številko palete (max od vrednosti + 1). Vrednost dobimo v
dodatnem podatku postavke z imenom polja: pakirna_enota (intiger).
Pod glavo pa prikazujemo postavke; ki imajo v tem polju vpisano tako pakirno enoto (torej tiste postavke, ki smo jih
že naložili na to paleto).

Sxxx ; številka pakirne enote
NOV - inkrementira (poveča) številko palete v glavi (enako kot naredi puščica v desno)
BRDL - Brisanje vsebine palete (na vseh postavkah (ki vsebujejo to šifro palete) pobrišemo to vrednost oz.
postavimo na prazno)
Z+posid (običajno bar koda na Nalepki postavke prejema) - postavki prejema dodamo to šifro palete
STOR - Postavimo v način za stornacijo;

Če je v načinu za stornacijo in se prebere koda Z+posid potem tej postavki pobrišemo šifro palete iz dodatnega
podatka (torej jo damo dol iz palete)
EPAKXXX - postavimo šifro palete na XXX
(00)YYYYYYYYXXXX - postavimo šifro palete na XXX (YYYY je EAN GLN koda podjetja)
PALETA : natisnemo Nalepko; ki ima prikazano zaporedno številko palete v bar kodi pa:
(00)YYYXXX; kjer je YYY ean gln koda partnerja izbranega podjetja (partner.EAN_GLN) in XXX zaporedna številka
palete.
Preklop med načini vnosa dela
Možnost preklopa načina vnosa dela iz Start/Stop na standarni (normalni) način vnosa časa z ukazom Ph,min
Z ukazom OIT lahko preklapljamo način vnosa dela iz načina Start/Stop na način z vnosom porabljenega časa
(Ph,min) in nazaj.
Pogoji za preklop med načinom vnosa je, da prijavljen delavec (oseba) nima aktivne operacije.
Če ima delavec klasifikacijo OIT, se pri prijavi 'preklopi' na način Start/stop. Aktivno operacijo lahko z ukazom STOR
stornira in takrat lahko z ukazom OIT preklopi na 'normalni' vnos z vnosom porabljenega časa (da tega ne računamo
iz Začetka in konca).
Če ima delavec 'normalni' način vnosa porabljenega časa (vnos porabljenega časa z ukazom Ph,min) in če želi
preklopiti na način Start/stop mora aktivno operacijo 'deaktivirati' z ukazom O. Nato lahko z ukazom OIT preklopi na
način Start/Stop.
Start -Stop Modul
Namen tega modula je štopanje časa dela med prijavo na operacijo in knjižbo te operacije. Delavcev tako ni
potrebno vnašati časa efektivnega.
Osnovno krmiljenje je s klasifikacijo delavca: OIT
V tem primeru mora delavec ob prijavi izbrati - aktivirati operacijo (lahko jo aktivira tu na seznamu operacij PREG7).
Se odjavi in po ponovni prijavi se mu ta že postavi na ekran, kjer jo opremi še s preostalimi podatki za knjiženje
(ukazi enaki standardni aplikaciji za vnos dela). Ob vpisu se izračuna čas, ki je pretekel od aktiviranja operacije pa
do knjiženja in se vpiše v čas efektivni na operaciji.
Namesto ukaza VPIS je možno uporabiti ukaz PREK (ali PREKXX, kjer XX pomeni šifro prekinitve; ta je vidna na
izpisu Pregleda aktivnih operacij ukaz PREA). Prekinitev se običajno uporabi z namenom, da lahko naslednjič brez
prebiranja bar kode delavec nadaljuje operacijo z ukazom NAST. Drugi namen pa je pregled aktivnih opracij. Tipe
prekrivanja vzdržujemo v switchu: DDLB_TipPrek.
Aktivno operacijo lahko tudi storniramo (jo ne poknjižimo) in sicer z ukazom STOR.
Aktiviramo lahko samo eno operacij za istega delavca hkrati
Ukazi:
VPIS knjiženje
PREK + tip prekinitev
prekinitve
NAST nadaljuj
PREA pregled aktivnih in prekinjenih operacij
STOR storniranje operacije
P+H,Min npr. P1,30 vpišemo čas dela 1 uro in 30 min, ne glede kdaj smo štartali operacjo, s tem lahko vnaprej
ali za nazaj popravimo čas, če npr. računalnik ni vmes delal, ali pa smo se pozabili odjaviti.
BRDXXX z ukazom namesto brisanja zadnjega DL, mu samo popravimo količino in sicer taka kot je numerična
vrednost parsana iz XXX tega ukaza.
X+količina postavimo trenutni števec Delovnega mesta
Uporabljamo ko nimamo neposredne povezave števcev strojev z bazo, ampak števce vnašamo ročno.
Ko operacijo aktiviramo (od do 2 minuti od aktivacije) se števec poleg na delovno mesto
(Pro_dm.stevec) zapiše tudi na aktivirano operacijo (hkrati s časom začetka operacije). Ob vpisu
aktivne operacije pa nam stanje števca služi za računanje razlike, ki se vpiše v opombo knjižbe
delovnega listka (Po pogojem da obstaja ustrezno stikalo: INET_Custum_VnosDela_Kontr (Primer
Plastik).
IZMETXX Vnos količine izmeta
primer: Ko smo že vnesli in poknjižili količino dobrih kosov, se z vpisom vrnemo v začetni pogled. Na tem
IZMET21 pogledu vnesemo ukaz IZMETXX (XX je šifra kontrole v Šifrantu kontrol v proizvodnji). Vnesemo
količino izmeta in vpišemo.
Poleg zapisa dobrih kosov (kontrola - Dobri) na operaciji, dobimo zapis novega delovnega listka s
kontrolo (Izmet). Čas pri količini izmeta je samo čas adminitracije (vnosa podatka).
START-STOP v kombinaciji z EPR

Dodana je povezava (krimilimo jo z: INET_Custom_EPR_*), ki nam omogoči prekinitev aktivne operacije kadar se
delavec odjavi iz Evidence prisotnosti. Za nadaljevanje operacije se je potrebno samo ponovno prijaviti v aplikacjo
Vnos dela.
Vnos dela preko Dlančnika - Modul S
Gre za modul, kjer se nam pojavi okno za knjiženje operacije z ponujenimi vrsticami za vnos količine in časa. Pojavi
se nam toliko vrstic kolikor imamo različnih kontrol (definiranih v switchu: ddlb_kontrola). Tako lahko naenkrat
vpišemo koliko je dobrih in koliko je slabih kosov (lahko po različnih vzrokih) ter porabljen čas. Glavo (vrsto dela,
izmeno, odgovorno osebo, datum) definiramo naenkrat na vrhu, s pomčjo drop down menujev in puščic za
spreminjanje datuma.
Po vpisu knjižb operacije, nas program avtomatsko odjavi - čaka na novo prijavo.
Modul je predvsem namenjen knjiženju opravljenega dela z dlančnikom.
Oseba, ki se ji pojavi ta stran, mora imeti klasifikacijo: IOS
Preklop iz standardnega modula za vnos dela v tega je možen tudi z ukazom: OIS
Vnos dodatnih podatkov identa z bar kodo
Gre za posebno stran v inetu (Modul_DPVpis.asp), kjer lahko z dlančnikom več identom hkrati vpišemo isto
vrednost (npr. lokacijo) v določen dodatni podatek identa.
Postopek je naslednji. (morda je na začetku malo komplicirano..vendar ker se rabi redko ne bo
problema):
Najprej se prijavite v aplikacijo za vnos dela.

Po prijavi spremenite ime v http linku: namesto npr.: Modul_IZDN.asp
potrebno vpisati: Modul_DPVpis.asp
Pojavi se novo okno, v katerega damo najprej ukaz: DPXXX, kjer je XXX šifra dodatnega
podatka (Kar pomeni, da postavljaš dodatni podatek z šifro LOK-> DPLOK)
Nato pa napišeš ukaz za vrednost...spredaj daš črki VR in nato odtipkaš še vrednost (oz. šifro
lokacije npr. VD12-123 ).
In sedaj samo klikaš bar kode identov (ki so npr. na polici) in se začnejo z I+ident
Prehod iz aplikacije Knjiženje s črtno kodo -> GosofWeb
UPORABA POGLEDOV IZ APLIKACIJE ZA KNJIŽENJE S ČRTNO KODO
Iz aplikacije za vnos s črtno kodo lahko s posebnimi ukazi 'kličemo' strani v GosoftWeb-u, kjer lahko izkoristimo
možnosti prednastavljenih pogledov. Pogled omogoča definicijo, katere stolpce bomo prikazovali, razpored in sort
podatkov v stolpcih, dodane – opcijske kolone, glede na prijavo (osebo) lahko filtriramo določene podatke..
UKAZI za prehod iz aplikacije za vnos s črtno kodo v GosoftWeb

Osnova (koren) ukaza je PRGW (pregled v GosoftWeb)
Po osnovnem korenu ukaza imam 2 posebna znaka, s katerimi določimo na katero stran v GosoftWeb naj se
postavimo:
OP – operacije v proizvodnji
FB – (feedback) pregled knjiženja proizvodnje
DN – delovni nalogi
MO – MES Start-Stop operacija
MR – iz wpMesStartStopOperacija na modul MERD (Merila)
Po določanju strani dodamo še zaporedno številko pogleda (npr. 70)
Sestava ukaza:
PRGW + [stran: OP|DN|FB] + zap. št pogleda
Primer sestave ukaza: PRGWOP70

to je ukaz za postavitev na stran operacije v proizvodnji s pogledom na zaporedni št. 70.
OPERACIJE V PROIZVODNJI (GosoftWeb stran: wpMrpDnOprSeznam)

Na tej strani imamo v pogledih standardno kolono Vnos dela v kateri prikazujemo O+dnoprid. S klikom na vrednost
(operacijo) se postavimo nazaj – se preusmerimo na VnosDela s črtno kodo.
UKAZI za POVRATEK NAZAJ na aplikacijo za knjiženje s črtno kodo:

Z ukazom PRGW se vrnemo na stran, kjer smo nazadnje bili.
Uporabimo lahko tudi isti ukaz s katerim smo prišli v GosoftWeb, saj uporabimo samo prvi del korena ukaza PRGW.
Intranet modul za Pripravo palet 2
Namen modula je, da Pakirne enote (škatle) združujemo na Palete / Vozičke (komisione). Združujemo lahko različne
idente na isto paleto; hkrati pa ohranimo vso sledljivost tudi na nivoju posamezne pakirne enote identa.
Tako lahko pri nadaljnih procesih preskladiščenja in izdaje preberemo samo eno bar kodo (palete), v bazi pa
razknjižimo vse pakirne enote, ki so na tisti paleti.
Razlika med modulomo Formiranje palet je ta, da tu operiramo z šifrntom Pakirnih enot, katerega si moramo prej
pripraviti (Logistika/Pakiranje). V modulu Priprava palet, pa operiramo z dodatnim podatkom postavke (kar pomeni,
da ena postaka ima lahko le eno "Paleto" oz. tam ni potreben šifrant pakirnih enot).
Pred ali po prejemu DNja lahko formiramo palete v modulu Priprava palet 2. Predpogoj je, da imamo generirane
Etikete za posamezen DN na zavihku Pakiranje (okno Delovni nalogi).
1) Ko se prijavimo v modul, moramo najprej prebrati ukaz za kreiranje nove palete, to pa je Ident palete
(IP+ident), običajno preberemo iz seznama bar kod, ki smo jih natisnili iz šifranta pakirnih enot za palete! S tem
ukazom pa lahko pridemo tudi iz modula za knjiženje dela.
2) Nato tej novi paleti dodajamo podrejene pakirne enote z branjem bar kod pakirnih enot (kartonov).
Podrejene pakirne enote (kartoni) so vidne v tabeli spodaj. ali pa damo ukaz N+dnid (bar koda delovnega naloga) s
čimer to paleto povežemo na DN.
3) Ko smo formirali paleto (jo zavili npr.) natisnemo nalepko, ki jo nalepimo na Paleto. Tiskamo tako, da kliknemo
na gumb Nalepka ali Nalepka2 *
To nalepko nato preberemo ob izdaji (ali pa ob prejemu DNja).
Uporabimo lahko tudi namensko nalepko, ki jo navedemo v stikalu: INET_custom_PAK_Nalepka

* Nalepka2 je nalepka, katero obliko pripravimo v NiceLabel programu. Oblikovno formo imamo zapisano v stikalu
(transakciji): clsGCmdCustom
Če hočemo popraviti neko že obstoječo paleto, najprej ukinemo trenutno prikazano paleto z klikom na znak X pred
gumbom Nalepka. Šele nato lahko preberemo obstoječo bar kodo palete. Če ikone X ne pritisnemo, pomeni, da
hočemo paleto (katere bar kodo bomo prebrali) dodati na trenutno paleto (ki je prikazana v glavi).
Pakirno enoto (karton ) postavimo iz palete (odvzamemo) tako, da damo ukaz - - (dva minusa) in nato preberemo
bar kodo kartona.
N+dnid Povežemo pakirno enoto z DNjem (kot da bi jo kreirali iz zavihka Pakiranje na oknu DN)
KXX: kjer je XX količina pakirne enote; s tem ukazom lahko obstoječi - prebrani pakirni enoti (preden postavimo
Paleto), spremenimo pakirno količino.
*XXX, kjer je XX število enakih pakirnih enot

Vpišemo npr. *5; Tako na paleto doda še preostale 4 škatle od vključno številke škatle, ki smo jo na zadnje
prebrali, 5 naprej
Xxx: z ukazom X, ki mu sledi numeričen podatek, definiramo (spremenimo) dolžino palete (nadrejene pakirne
enote)
Yxx: spremenimo širino palete
hxx: spremenimo višino palete
Glej tudi: Nice Label izpisi WEB (transakcija )
Sorodne teme : Formiranje Palet

--
V primeru, da uporabljamo spletni modul za Razrez lesa; nam desno od količine v oklepaju pokaže količino
razdeljeno po klasah (kar dobi iz opombe posamezne pakirne enote /klasa=1,2 ali 3).
Inventura materialnega poslovanja-barkoda
Izvedbo materialne inventure s pomočjo barkode naredimo na naslednji način. V programu Gosoft kreiramo popisno
listo za posamezna skladišča na strani inventura (glej tudi inventura navodila). Na seznamu inventurnih list
prikazujemo samo tiste inventurne liste, ki imajo status ZA POPIS (ustrezen status inventurni listi se dodeli z
obdelavo na inventurnem popisu v programu).
Dodajanja artiklov na inventurni popis:

Če odčitani artikel NE obstaja na inventurnem popisu, zahteva program pred dodajanjem artikla na inventurni popis
potrditev
(dobimo spročilo: Artikel ni na inventurni listi! DODAM?).
Popisovanje artiklov, ki so vnešeni na inventurni listi:

Na popisno listo pride tolikokrat isti artikel, kolikor ga je znotraj enega skladišča (ena popisna lista=eno skladišče)
na različnih lokacijah. Enako velja za serijo.
Odčitamo artikel. Če je več artiklov moramo določiti lokacijo (z ukazom L+šifra lokacija), lahko pa ga tudi dodamo
preko ponujenih lokacij v spustnem seznamu.
V padajočem menuju so tiste lokacije, kjer naj bi se ident nahajal (iz pisne liste). Izberemo lokacijo (lahko tudi z
ukazom L+šifra lokacije). Vpišemo dejansko stanje odčitanega artikla za izbrano-postavljeno lokacijo.
ONEMOGOČANJE dodajanja artikov na popisno listo:

Na posamezni inventuri pa lahko ONEMOGOČIMO dodajanje artiklov na popisni listi
Z vpisom /WebDodajPostavke=0 v Dododatne pogoje na osnovnih podatkih inventure, onemogočimo dodajanje
odčitanega artikla na popisno listo.
Če odčitamo artikel, ki ni na popisni listi, želimo dodat, dobimo sporočilo: Na tem inventurnem popisu ni dovoljeno
dodajati postavke.
Ukazi za vnos/izbor identa so naslednji:
A+šifra artikla
ali
P+šifra artikla
Z+posid
I+šifra identa (ident kot id, ne kot varianta artikla!)
(02)+(10) (EAN 128 koda)
+posid
Numerični vnos
13 mest (EAN 13 koda - upoštevajo se tudi Gtin-i različnih pakiranj za isti artikel.)
N+DNID
H+šifra DN
S+serijska
številka
U+številka U+'num' poda število paketov. Vneseno vrednost pomnožimo z vrednostjo dodatnega podatka
artikla
artikel_komerc.kolicpak.(vneseno za količino 1). Za izračunano količino povečamo dejansko stanje
v inventuri.
Vneseno vrednost vrednost vedno dodamo v kolono opomba na začetek kot niz:'/kolpak='num'/
PACKNBR Z tem ukazom aktiviramo način knjiženja z branjem univerzalne identifikacijske kode. Ponovitev
ukaza izklopi način knjiženja.
Beremo univerzalno identikacijsko kodo , dodeljeno zalogi (posid). Kontroliramo predpono , če
ustreza eni od vpisanih v šifrantu pakirnih kod.
Če vpišemo v OPOMBO inventure vrednost /PACKNBR/, potem je ukaz za branje univerzalne
identifikacijske kode privzeto vključen, kar je vidno kot temno siva podlaga pri podatkih o inv.
popisu.
OPOM Odpre se novo okno, za vpis daljše opombe (2000 zankov) na knjižbo operacije (Po vnosu teksta
kliknemo gumb Vpis)
OPTXXX V obstoječo opombo doda tekst XXX, ki sledi ukazu OPT; Teskt desno od ukaza OPT mora biti
primerno kratek. Tako lahko dodajamo več krajših opomb eno za drugo.
Mxxxx Izbiramo zalogo preko nadrejenih Pakirnih enot - palet; deluje le, če je ena paleta točno ena
postavka. Pred tem je potrebno preklopiti na način vnosa po pairnih enotah z ukazom: PACKNBR
Ukaz za izbor lokacije je L+šifra lokacije.

Pravila za postavitev lokacije:
1. Če ima prebrani ident zalogo na skladišču inventure napolnimo lokacijo iz najstarejše žive zaloge identa.
2. Če prebrani ident nima zaloge potem napolnimo lokacijo iz osnovnih podatkov artikla (lokacijadef), če ta lokacija
pripada skladišču izbrane inventure. Če v polju lokacijadef ni navedene lokacije napolnimo privzeto lokacijo iz
skladišča inventure. Če tudi skladišče nima privzete lokacije po ne napolnimo nič.
Inventuro izvajamo lahko na dva načina:

-Zanima nas inventura celotne zaloge skladišča/lokacija/serija
-Inventuro izvajamo po prejemih
Vpisovanje količin po prejemih izvajamo z ukazoma Z+posid in pa N+dnid, pri čemer v takem primeru poiščemo
prvi prejem tega delovnega naloga. Sledi, da je za izvajanje inventure po N+Dnid potreben pogoj 1 prejem
delovnega naloga.
Ukaz Z+posid vrne tudi količino prejema.
Ukaz N+ dnid ima prikaz količine nastavljiv:
V datoteki clsGCmdCustom, ki jo kopiramo na paket , popravimo naslednje nastavitve:
$_SESSION['CmdVnosInv_Set_Def_Kol'] = true;
// Stikalo = false - Deluje kot sedaj, se pravi ponudi za vpisan dnid količino 0.
// Stikalo =true - Prikažemo trenutno zalogo za to skladišče in lokacijo za odčitan Dnid ali Posid.V primeru , da
imamo več prejemov za to skladišče in lokacijo prikažemo vsoto zaloge.Pri inventuri po prejemih pa pokažemo
trenutno zalogo (koltrn) prvega prejema za Dnid oz. trenutnega prejema za Posid.
$_SESSION['CmdVnosInv_Def_Kol_Idn'] = 'NemFaktor';
$_SESSION['CmdVnosInv_DN_MAT'] = '';
// nam ob odčitavanju artikla z ukazi A,P, I, EAN13 postavi količino, ki je vpisana v faktorju pretvorbe med
osnovno EM proti nabavni (artikel_nabava.Emfaktor). Če je faktor prazen postavi količino na 0,000.
Ostali ukazi so namenjeni izvajanju inventure celotne zaloge skladišča/lokacija/serija. Pri ostalih ukazih nam samo
prikaže artikel, ki smo ga odčitali (brez količine).
Z vnosom numeričnega znaka (številke) vpišemo količino takole:

Nastavimo v clsGCmdCustom (PAKET), nastavi programer ali skrbnik programa PHP:
Dodana nastavitev $_SESSION['CmdVnosInv_Data']['relativno'], deluje samo pri numeričnem ukazu za
količino. (NE DELUJE pri ukazih K in Q).
$_SESSION['CmdVnosInv_Data']['relativno'] = true; // relativno knjiženje (prišteva količino trenutnemu

stanju inventure)
$_SESSION['CmdVnosInv_Data']['relativno'] = false; // prepiše poslano vrednost
Dejansko stanje - KOLIČINO NAM DODA! (v sporočilu se prikaže Obstoječe dejansko stanje popravljeno ZA
(količino) b primeru nastavtive TRUE
Dejansko Stanje - KOLIČINO NAM PREPIŠE (v sporočilu se prikaže Obstoječe stanje poopravljeno NA količino)v
primeru nastavitve FALSE
Z ukazom K+numerični znak (števika) nam dejansko stanje popravi na stanje, ki smo ga vpisali (količino v
dejanskem stanju nam postavi na količino, ki smo jo vpisali).
Z ukazi - (minus) oz. + (plus) količino odštevamo oz. dodajamo
Q+numerični podatek - količino na popravi ZA vpisano količino (DODA! KOLIČINO!)
15.10. 08 Dodano:
Ukaz U, OPOM in OPTXXX. Polje opomba je dolgo 2000 znakov.
Inventurni popis
Na inventurnem popisu lahko pregledujemo zapise v inventuri: Imamo 3 možnosti za pregled:
- Vsi zapisi: seznam prikazuje vse zapise inventurnih postavk na izbrani inventuri
- Popisano stanje: seznam prikazuje zapise inventurnih postavk , ki imajo vnešeno dejasnko stanje (kar smo
popisali)
- Nepopisano stanje: seznam prikazuje zapise inventurnih postavk , ki nimajo vnešeno dejasnko stanje (kar nismo
še popisali)
Razpored vrstic: privzet razpored je po nazivu artikal. Če želimo imeti razpored po šifri lokacije je potrebno v stikalu
Inventura_nastavitve nastaviti razpored (sort) po lokaciji. To nastavi skrbnik!
30.12.2015
Zgoraj opisani popravki na 52982
Inventura osnovnih sredstev - BARKODA
Inventura osnovnih sredstev omogoča avtomatski popis osnovnih sredstev s pomočjo intranet aplikacije. V intranet
aplikacijo lahko podatke vnašamo z barkodo ali ročno. Inventuro najdemo v modulu Računovodstvo / Osnovna
sredstva / Inventura.
Za opis osnovnih podatkov inventure osnovnih sredstev glej točko 3.3 Inventura OS.
INTRANET - INVENTURA Z DLANČNIKOM
Prijava:
Izbor liste:
Po prijavi v intranet aplikacijo se prikažejo vse aktivne popisne liste. Status popisne liste mora biti Za popis ali
Izpolnjena. Izberemo ustrezno listo in začnemo s popisom.
Popis:
Odčitamo črtno kodo na osnovnem sredstvu:
Po očitanju barkode se nam izpišejo podatki OS iz osnovnih podatkov:
Ukazi za postavitev OS
-R+IDOs - iskanje po OsId
-B+šifra OS - iskanje po šifri
Če vpišemo samo šifro OS in se ne izvrši nobene od ukazov (na prvem znaku šifre OS NE sme biti eden od
navedenih znakov: R;B;L;N;D;K;) predpostavimo da je bila vpisana šifra OS in gremo v ponovno branje B+šifra OS
Podatke OS lahko spreminjamo (nahajališče, osebo-zadolženca, količina).

Ukazi za spreminajaje:
- L+ID nahajališča - vpis nahajališča preko ID-ja
- N+šifra nahajališča - vpis nahajališča preko šifre
- D+mat.št. delavca - vpis osebe/zadolženca
- K+kolčina - vpis količine
Ročni popis - v polje ukaz vnesemo šifro osnovnega sredstva. Izpišejo se podatki OS iz osnovnih podatkov, ki jih
lahko spreminjamo (nahajališče, stroškovno mesto, količino, osebo).
- Dodatne funkcje:
- Opomba OS (vnesemo poljuben tekst, ki se prepiše v opombo OS v Inventurni popis).
- Prevzemi nahajališče (s to akcijo prevzamemo izbrano nahajališče za privzeto za naslednja OS).
- Prikaži OS (KNJIŽNO STANJE -prikaže osnovna sredstva knjižena na določeno nahajališče za izbrano popisno
listo; POPISANO STANJE- prikaže že popisana OS za izbrano popisno listo; NEPOPISANO STANJE - prikaže še
nepopisana OS za izbrano popisno listo).
- Knjižno stanje OS (postavi podatke osnovnega sredstva na knjižno stanje OS ter izbriše privzeto nahajališče (če
je vključeno)).
Podatki se istočasno ažurirajo tudi v inventurnem popisu popisne liste. Lahko pa jih tudi ročno ažuriamo. V tem
primeru bo Tip pop. označen kot Ročno. Ko pa se podatki ažurirajo po intranet aplikaciji, je Tip pop. Barkoda -
popis po inventarni številki OS ali popis po ID-ju.
Rdeči postanejo tisti podatki postavk, ki se ne ujemajo s podatki vnešenimi v osnovne podatke osnovnega sredstva.
Ko je popis zaključen, je potrebno zaključiti še popisno listo. Na Seznamu izberemo popisno listo ter na Obdelavah
izberemo akcijo Dvigni status. Akcija spremeni status popisne liste iz Izpolnjene v Zaključeno.
Klasifikacijo za vstop v intarnet določimo v mapi ASP.defaults v vrstici LOGON KLASIF. Med navednice vnesemo
oznako klasifikacije.
PRENOS INVENTURNEGA POPISA V OSNOVNA SREDSTVA:

Ko je inventurni popis zaključen in ima popisna lista status Zaključena, lahko prenesemo dejanske podatke popisa v
osnovne podatke osnovnega sredstva . Prenos izvršimo z akcijo Prenos inv. popisa v os. sredstva, ki se nahaja v
obdelavah seznama inventure.
PRIKAZ SLIKE OS:

Stikalo: OS_Inventura_Defaults
/PotRisbe=D:\Goinfo\Risbe\RisbeOS\ (nastavimo pot za prikaz shranjenih risb OS)
Podatki o artiklu - zaloga
Seznam za izbor postavke identa: IDS (Identi_seznam.asp)

Prikažemo največ 50 zapisov.

BR: briše vrednosti v filtrih
NZ+naziv artikla
OZ+oznaka artikla
UC+upravljalni center
W+šifra skladišča
L+šifra lokacije
ID+šifra identa
KL+klasifikacija
STRU: prikaže idente, ki so podrejeni artiklu z izbranega DN
Vsi ukazi delajo na 'like'.

Npr. ID0012 -> prikaže vse artikle, katerih šifra se začne s šifro 0012.
Npr. NZstik -> prikaže vse artikle, katerih naziv se začne s stik.
Če imamo v filtru postavljeno skaldišče in lokacijopreberemo samo artikle z zalogo

Če sta filtra skladišče in lokacija prazna prikažemo vse artikle gle na vhodni ukaz , ne glede na zalogo.
Z odčitavanjem barkode ean-13 se predhodno vpisani filtri pobrišejo.

Z odčitavanje barkode S+serid direktno dostopamo do osnovnih podatkov serijske (naprave, merila) in pripadjočih
priponk.
Z+posid - etiketa prejema postavke - pokaže zaloge identa prebranega prejema
M+pakirna enota - Paleta - pokaže zaloge identa, ki je na tej nadrejeni pakirni enoti- paleti
00 (18 mestna SSCC koda) pakrne embalaže - palete, pokaže zaloge identa, ki je na tej nadrejeni pakirni enoti-
paleti
S+šifra pakirne enote (S je že v šifri pakirne) - poaže zalogo identa, ki je v tej pakirni enoti.
Klik na ident požene ukaz I+ident
Povezava tehtnic z aplikacijo za izdajo s črtno kodo
Predstavitev
Izdaja materiala s tehtanjem
Potrebno je nastaviti utrezne module, v akterih bi se uproablalo tehtnico ter namestiti okolje HTA, ki prisluškuje
COM port na katerega tehtnica javlja vrednosti.
PRi uporabi tehtnice kot števca:
se po ustreznih nastavitvah pojavi gumb VAGA, preko katerega potem tehtamo (štejemo) in to količino vrnemo v
modul za izdajo.
Interna logistika
Aplikacija Interna logistika nam služi za prejeme ali preskladiščenje pakirnih enot.
Oseba, ki dela z aplikacijo mora imeti klasifikacijo zaščite Z#WI90. Klasifikacijo lahko dodelimo tudi z akcijo, ki se nahaja
na seznamu oseb:
Delo pričnemo tako, da v ukazno polje odčitamo barkodo pakirne enote-paketa.
V primeru, da
odčitani paket še ni prejet na zalogo nam program predlaga prejem. Skladišče in lokacija se privzeto napolni iz osnovnih
podatkov artikla.
Z ukazoma W+šifra skladišča in L+šifra lokacije popravimo skladišče in lokacijo na katero želimo prejeti paket.
V primeru, da je
odčitani paket že prejet na zalogo nam program predlaga preskladiščenje na drugo lokacijo.
Z ukazoma W+šifra skladišča in L+šifra lokacije popravimo novo lokacijo na katero želimo paket preskladiščiti.
Za preskladiščenje se uporablja Modul_LOK. To pomeni, da se celotni postavki prejema zamenja samo lokacija na
izvornem prejemu PR2.
S klikom na pregled knjiženja lahko pregledujemo trenutno knjiženega postavke za uporabnika. Prejemi za pakirne enote
se lahko na tem seznamu brišejo.

S klikom na Knjiženje se vrnemo nazaj na osnovo stran.
Posamezne podrejene pakirne enote lahko dodajamo na paleto. Tako lahko kreiramo poljubne nadrejene-master pakirne
enote.
S klikom na Priprava palet se premaknemo v modul za pripravo palet:
Namen modula je, da pakirne enote (škatle) združujemo na palete. Združujemo lahko različne idente na isto paleto. Hkrati
pa ohranimo vso sledljivost tudi na nivoju posamezne pakirne enote identa.
Tako lahko pri nadaljnjih procesih preskladiščenja in izdaje preberemo samo eno barkodo (palete), v bazi pa razknjižimo
vse pakirne enote, ki so na tisti paleti.
Predpogoj je, da imamo generirane Etikete za posamezen DN na zavihku Pakiranje (okno Delovni nalogi).
Ko se prijavimo v modul, moramo najprej prebrati ukaz za kreiranje nove palete, to pa je ident palete (IP+ident), običajno
preberemo iz seznama bar kod, ki smo jih natisnili iz šifranta pakirnih enot za palete.
Nato tej novi paleti dodajamo podrejene pakirne enote z branjem bar kod pakirnih enot (kartonov). Podrejene pakirne
enote (kartoni) so vidne v tabeli spodaj.
Ko smo formirali paleto natisnemo nalepko, ki jo nalepimo na Paleto. Tiskamo tako, da kliknemo na gumb Nalepka. To
nalepko nato preberemo ob izdaji (ali pa ob prejemu DNja).
Če hočemo popraviti neko že obstoječo paleto, najprej ukinemo trenutno prikazano paleto s klikom na znak X pred
gumbom Nalepka. Šele nato lahko preberemo obstoječo bar kodo palete. Če ikone X ne pritisnemo, pomeni, da hočemo
paleto (katere bar kodo bomo prebrali) dodati na trenutno paleto (ki je prikazana v glavi).
Pakirno enoto (karton) postavimo iz palete (odvzamemo) tako, da vpišemo ukaz - - (dva minusa) in nato preberemo bar
kodo kartona.
N+dnid Povežemo pakirno enoto z DN (kot da bi jo kreirali iz zavihka Pakiranje na oknu DN)
Xxx: z ukazom X, ki mu sledi numeričen podatek, definiramo (spremenimo) dolžino palete (nadrejene pakirne enote)
Yxx: spremenimo širino palete
Hxx: spremenimo višino palete
Z ukazom INTLOG se vrnemo nazaj na osnovno stran Interna logistika.
Bolnišnični IS
PRIJAVA V PROGRAM
V program se prijavimo tako, da v okence "Uporabniško ime:" vnesemo svojo uporabniško ime, v okence "Geslo:"
pa svoje geslo. Med okencema se lahko premikamo s tipko TAB (dve v nasprotni strani obrnjeni puščici), lahko pa
na željeno okence pokažemo z miško in svojo izbiro potrdimo s klikom na levi gumb. Vnos uporabniškega imena in
gesla lahko potrdimo s tipko ENTER (prelomljena puščica dol in levo), ali pa uporabimo miško tako, da pokažemo na
gumb "Vstop v aplikacijo" in izbiro potrdimo s klikom na levi gumb.
IZBIRA AKTIVNEGA ODDELKA ZA DELO
Po vstopu v aplikacijo se nam ponudi možnost izbire aktivnega oddelka za delo. Običajno so to oddelki znotraj
posameznih služb. Iz seznama oddelkov za delo izberemo želenega tako, da pokažemo nanj z miško in stisnemo levi
gumb. Tu opazimo, da imamo oddelke na katerih še nismo bili obarvani v modro, ostali pa so obarvani v zeleno.
IZDELAVA NOVEGA DOKUMENTA (NAROČANJE)
Izdelava novega internega naročila se naredi v programu Naročanje. Ko se nam odpre novo okno izberemo "Odpri
novo naročilo v: ''LEKARNO'' če želimo naročati lekarni, oziroma ''MATERIALNO SKLADIŠČE'' oz. na ustrezeno
nabavno mesto oz. drugo pristojno skladišče. Število različnih tipov naročil (različnih dokumentov) je nastavljivo.
Če želimo naročati artikle s serijsko številko (npr. popravilo naprav) je potrebno nastaviti dokument naročila tako,
da imajo vnos serije = Kontroliraj (3). Na tak dokument se lahko prenesejo taki artikli, ki imajo v seznamu osnovnih
sredstev (OS) vpisano tako stroškovno mesto (SM) za katero izdelujemo dokument oz. v primeru, da za serijsko
številko ne vodimo inventarno številko v OS, vpišemo serijski številki v dodatni podatek #SM šifro stroškovnega
mesta (SM), na katerem se ta serijska številka nahaja.
Pregled/iskanje obstoječih dokumentov

Za pregled - iskanje že narejenih dokumentov imamo možnosti iskanja po naslednjih iskalnih poljih oz. filtrih:
- Od datuma - Do datuma: Privzet datum od vedno dva dni manjši od trenutnega datuma (oz. je nastaviljvo).
Datum do pa je trenutni datum. S tem filtrom iščemo vse dokumente narejene v tem obdobju.
- Status potrditve: možni so naslednji statusi: V delu, Zaključen, Potrjen I., Potrjen II. V odvsnosti od pristojnosti
(nivoja potrditve) se privzeti status prikazuje. Če imamo nivo potrjevanja 0 je privzeti status V delu, če imamo nivo
potrjevanja 1 je privzeti status Zaključen, če imamo nivo potrjevanja 2 pa je privzeti status Potrjen I.
Če želimo prikazati dokumente z različnimi statusi izberemo <vsi statusi>. Dokument željenega statusa lahko tudi
ročno izberemo.
- Status dobave: možni so nalednji statusi Odpro, Zaprto. Privzeti status dobave je Odprto. Če želimo zaprte in
odprte dokumente izberemo <vsi statusi>. Status dobave nam pove, ali je naše naročilo realizirano ali ne. Če je
naše naročilo v celoti realizirano je status dovabe Zaprto, drugače je odprto (če je naročilo delno realizirano je
status dobave odprto!)
- VD: iskalno polje oz. filter za iskanje posamezne vrste dokumenta. Privzeta vrednost je <vsi dokumenti>, če
izberemo iskanje samo po željenem dokumentu, se ta izbor shrani.
Za prikaz iskanih dokumentov moramo klikniti na gumb "Preberi ponovno".

Ko se odpremo nov dokument, se le ta dodan na seznamu dokumentov s statusom V delu. Z njim lahko začnemo
delati, če izberemo njegovo šifro, ki se nahaja na seznamu dokumentov.
Delo z dokumentom
Dokumentu najprej določimo stroškovno mesto tako, da po kliku na puščico navzdol, iz seznama stroškovnih mest
izberemo željeno stroškovno mesto. Nato s izbiro gumba "Spremeni" uveljavimo spremembo. (Vsak oddelek lahko
ima več stroškovnih mest, med katerimi lahko izbiramo. Na pravilno izbiro stroškovnega mesta je potrebno biti
posebej pozoren!)
Dodajanje artiklov na dokument:

Po izbiri "Dodajanje artikov na dokument" se nam odpre novo okno.Za izbor artikla se lahko poslužujemo
klasfikacijo artikla, naziv artikla (išče po osnovnem nazivu in dodatnem opisu artikla), po šifri arikla, po naboru
(ki ga lahko shranimo za prijavljenega uporabnika)- oz. po dodatni šifri (oznaka).
Seznam artiklov lahko shranimo kot nabor, če izberemo "Shrani seznam artiklov kot nabor".
Posebej je potrebno povdariti, da se pogoji za iskanje seštevajo. Če želimo aspirin in imamo izbrano v oknu
"Klasifikacija:" šifro za obvezilni material, računalnik ne bo našel nobenega artikla.Za to vedno prej poglejmo, če so
ostala okenčka prazna.
Artikle iščemo tako, da v željeno okence vpišemo del željenega parametra. V okence "Naziv:" del ali cel naziv, ali v
okenčke "Šifra:" del ali celo šifo, ali v okenčke "Klasifikacija:" izberemo klasifikacijo v oknu, ki se nam odpre s izbiro
simbola ''>>". Na to izberemo gumb "Preberi artikle".
Opomnil bi še, da nam znak % nadomesti poljubno število znakov. Primer: %100% bo našel vse artilke, ki imajo v
nazivu številko 100.
Ko smo našli željen artikel v okenčke v stolpcu "Prenesi" ob artikel vpišemo željeno količino in izberemo gumb
"Dodaj artikle na dokument". Artikel se pojavi na našem dokumentu.
V primeru, da izberemo artikel, ki že obstaja na odprtem dokumentu (artikel je že naročen in ni dobavljen) dobimo
opozorilo Seznam že naročenih nedobavljenih artiklov, označite artikle, katere želite vseeno ponovno
naročiti ...
Na tem seznamu moramo potrditi (z kljukico v polje Potrdi) da vseeno želimo naročiti izbrani artikel. Kontrola se
izvede takrat ko naročamo iz istega oddelka isti artikel na isto SM (stroškovno mesto) in je naročilo še odprto
(nedobavljeno).
Če iz istega oddelka (partnerja) naročamo isti artikel za različna SM se ta kontola NE izvede!
S klikom na šifro artikla v stolpcu "Ident", si lahko ogledamo lastnosti artikla in njegove zaloge po raznih skladiščih
ter tudi odprte zunanje naročilnice za izbran ident.
Če želimo artiklu spremeniti količino, napisati opombo ali ga izbrisati z naročila, izberemo ob artiklu napis
"spremeni". Odpre se nam novo okno, kjer nam je omogočeno vse navedeno.
Vnos cene v posatvko dokumenta: če imamo na nastavitevh dokumenta izbrano možnost PRENOS+VPIS V NABAVNE
cene, lahko spremenimo vnešno ceno in sicer tako, da na gumbu 'spremeni' vnesemo ceno!
Popravljanje (editiranje) dokumente internega naročanja:
Popravljanje dokumentov internega naročanja je omogočeno dokler ima dokument status V delu in sicer osebam:
- ki so odogovrne osebe na dokumentu
- ki imajo v paramteru klasifikacije ZN% prvi znak 1 ali 2 (pooblastilo za potrjevanje na I. oz. II.nivoju)
Brisanje praznega dokumenta

Brisanje praznega dokumenta: če je dokument prazen ga lahko brišemo. Pogoj za brisanje dokumenta, je ta, da je
dokument prazen. če so na dokumentu že artikli jih moramo najprej z dokumenta izbrisati.
Navodila za potrjevanje
Glede dodeljene pristojnosti za potrjevanje, se pri prijavi v sistem iskalno polje Status potrditve: avtomatsko
napolni/predlaga. (glej Pregled/iskanje dokumentov). Primer: višje medicisnke sestreimajo prednastavljen "Status
potrditve:" "Zaključen", predstojniki oddelkov pa "Potrjen I.". To pomeni, da boste na začetku videli samo že
zaključene dokumente, oziroma predstojniki oddelkov dokumente potrjene na prvem nivoju. Omenjeno je smiselno,
saj želite videti le dokumente, ki jih imate še za potrditi. Če želite videti vse dokumente, ki jih imate za potrditi in ne
samo tiste iz izbranega oddelka, obkljukajte polje "Vsi oddelki". Na to izberite gumb "Preberi ponovno".
*Izbor Vsi oddelki: možnost izbora vsi oddelki dobimo v primeru, da ima prijavljena oseba v parametru klasifikacije
prvi znak večji ali enak od 1 (znak >='1')
Da lahko potrdite posamezen dokument, ga morate najprej odpreti tako, da kliknete na šifro dokumenta. Za tem
lahko pregledate in potrdite dokument.
Dokument, katerega ste že potrdili, lahko ponovno odpremo. Dokument s tem dobi za en nivo nižji status
dokumenta (če je bil potrjen na 2. stopnji je sedaj potrjen na 1. stopnji, tisti potrjen na 1. stopnji postane
zaključen, zaključen dokument pa postane ponovno dokument v delu).
Dokumente s statusom V delu lahko spreminjate. S tem lahko popravljate količino pri artiklih, brišete posamezne
artikle, dodajate artikle.... V primeru, da ste izbrisali vse artikle z dokumenta lahko prazen dokument izbrišete.
POZOR: če je dokument internega naročila označen za izpisan (kljukica na seznamu dokumentov, ga uporabnik v ne
more več spreminajti (odprti)!
PREVZEM MATERIALA
Ko prejmemo material iz lekarne ali skladišča, moramo vedno potrditi njegov prejem. To storimo tako, da na začetni
strani izberemo ikono "Prevzem". Za tem poiščemo izdajnico z isto šifro, kot jo ima izdajnica, ki spremlja material.
Izdajnico odpremo s klikom na njeno šifro, preverimo če se pisna in računalniška izdajnica ujemata z materialom, ki
je prispel. Če se stanje ujema potrdimo prejem, sicer smo dolžni o razlikah sporočiti v lekarno oziroma skladišče. V
tem primeru izdajnice ne potrdimo (ne potrdimo prejema).
Spremeba gesla
O delu s programom se vodi zgodovina, poleg tega pa je na vsakem dokumentu zapisano, kdo ga je ustvaril,
potrdil.... Zardi navedenega smo dolžni skrivati svoje geslo pred ostalimi ter ga občasno zamenjat. To storimo tako,
da v zgornjrm desnem kotu izberemo "Geslo". Pri tem se nam odpre nova stran, kjer v polje "Trenutno geslo:"
vnesemo veljavno geslo, na to pa vpolji "Novo geslo:" in "Ponovi novo geslo:" vnesemo željeno novo geslo. Z
gumbom "Spremeni geslo" uveljavimo spremembo gesla.
Odjava
Po končanem delu se moremo vedno odjaviti iz sistema. To storimo tako, da v zgornjem desnem kotu izberemo
možnost "Odjava". Lahko pa tudi samo zapremo program, ki ga uporabljamo za naročanje. Samo tako lahko
preprečimo, da bi kdo drug naročal v našem imenu.
Dodatne možnosti:
- Pregled artiklov (baze artiklov) brez izdelave dokumneta internega naročanja
Na začetni strani po izboru oddelka imamo možnost definiranja, katere artikle lahko pregledujemo, ne da bi morali
narediti dokument. Nastavitev izbora željenega upravljalnega centra za pregled je opisan v nastavitah.
Internet naročanje
Program je namenjen stalnim kupcem ali zastopnikom podjetja (ki uporablja programe GoSoft). Omogoča
pregled artiklov (naziv, zaloge, cene), iskanje po klasifikaciji ali nazivu. Izbrane artikle vnašamo direktno v
naročilo kupca (ali drugi izbrani dokument). Omogočene so tudi funkcije za prikaz novosti in ostalih
zanimivih podatkov.
Vstop v program
Vstopna stran je razdeljena na levi stolpec, kjer je na kratko opisan namen aplikacije in polja za zahtevo gesla
(prijave). V osrednjem delu pa je okno za vpis uporabnika in gesla. S klikom na gumb 'Prijava' ob pravilno vpisanih
podatkih, se odpre okno za delo s programom.
Začetna stran - iskanje in pregled artiklov

je razdeljena na levi stolpec, kjer je omogočeno iskanje ustreznih artiklov po skupinah ali po nazivu. V istem stolpcu
je v nadaljevanju še prikaz aktivnega naročila ali povezava za izdelavo novega naročila, seznam vseh naročil ter
prikaz podatkov o uporabniku. V osrednjem delu so prikazane novosti, sporočila ali akcije, ki so namenjene
uporabnikom te aplikacije. Tu so prikazan sporočila, ki jih kreiramo v Gosoft. Uporabimo tip sporočila NA- Sporočila
internet. Naslovnika pustimo praznega, kreiramo sporočilo. Prejmejo ga vsi, ki so vključeni v sistem internet
naročanja.
- iskanje po skupinah artiklov:
v stolpcu so prikazani nazivi skupin, pred vsako skupino pa znak +. S klikom na ta znak, se odpre dodatna
razvrstitev artiklov v podskupine. S ponovnim klikom na isto polje, pa se vrnemo v predhodno stanje. Ko kliknemo
na eno izmed izbranih skupin, se v osrednjem delu prikažejo artikli, ki ustrezajo lastnostim skupine. Znotraj skupine
lahko iščemo tudi po nazivu, tako da v polje 'Ključna beseda' vpišemo del naziva iskanega artikla in kliknemo 'Najdi'.
Primer: podjetje prodaja računalniško opremo, mi iščemo prenosni računalnik s 15" monitorjem. V skupinah
izberemo 'Prenosni računalniki', v osrednem delu se prikaže seznam vseh računalnikov, nato v polje 'Ključna beseda'
vpišemo pogoj 15" in kliknemo 'Najdi'. Program prikaže vse zapise iz skupine prenosni računalniki, ki imajo v nazivu
tudi dimenzijo 15".
- iskanje po nazivu artikla:
pod skupinami artiklov je polje, ki omogoča iskanje po celotni bazi artiklov, ne glede na razvrstitev v skupine.
Iščemo tako, da v polje 'Iskanje' vtipkamo del naziva in kliknemo na gumb 'Najdi'. Program prikaže vse artikle, ki
imajo v nazivu iskano besedo. Če ne vemo kakšen je pravi niz iskanih besed, si pomagamo z %, ki nadomešča niz
besed.
Primer: še vedno iščemo prenosni računalnik s 15" monitorjem. V polje 'Iskanje' vpišemo 'prenosni računalnik %
15', kar pomeni, da bomo dobili vse artikle, ki imajo naziv prenosni računalnik in kjerkoli v nazivu tudi oznako 15.
- vsebina strani:
seznam iskanih artiklov je sestavljen iz šifre artikla, naziva artikla, cene in valute ter trenutne zaloge in enote mere.
V predzadnji koloni pa je polje za vnos količine, ki jo naročamo. Seznam lahko razvrščamo po vseh kolonah s klikom
na modro puščico poleg naziva kolone (Šifra, Naziv, Cena, EM). Nad in pod tabelo artiklov je tudi gumb za izbiro
strani (prva stran, predhodna, 1 - prva, 2 - druga ... naslednja, zadnja stran).
- podrobnosti artikla
s klikom na šifro artikla, se odpre nova stran z vsemi podatki artikla (dodatni opisi, slike, morebitni popusti). Za
podroben ogled pripetih datotek, kliknemo želeno sličico. Prikažemo tiste slike in datoteke , ki so vnešene na
Tehnični podatki - Artikli - podstran Risbe.
Omogočeno je tudi dodajanje artikla, zato je desno zgoraj polje 'Količina' in 'Dodaj k naročilu'. Dodajanje se vedno
izvede k aktivnemu naročilu, ne glede na to, kako smo prišli do izbranih podatkov.
Naročanje artiklov
najprej je potrebno kreirati naročilo. Naročilo naredimo tako, da v levem stolpcu spodaj v rubriki 'Aktivno naročilo'
izberemo povezavo 'Ustvari novo naročilo'. Odpre se okno za vnos osnovnih podatkov naročila: Številka naročila
(avtomatsko), Naročnik (avtomatsko glede na prijavo), Status naročila (avtomatsko - za dodajanje artiklov, mora
imeti status Aktivno), sledijo komercialni podatki 'Vrsta prevoza', 'Vrsta dobave' in 'Način plačila', ki se avtomatsko
napolnijo po privzetih vrednostih - naročnik jih lahko spremeni s klikom na puščico poleg teksta. Postavke vnašamo
na oknu za pregled artiklov, za postavkami je omogočen še vnos komentarja (sporočila dobavitelju). Če spremenimo
katerikoli komercialni parameter ali vpišemo komentar, moramo klikniti na gumb 'Posodobi' zgorja levo.
Artikle dodajamo tako, da jih izberemo na način kot je opisano v 'iskanje po skupinah artiklov' ali 'iskanje po nazivu'
in v stolpec 'Količina' vpišemo naročeno količino artikla v tej vrstici. S klikom na gumb 'Dodaj' , se izbrani artikel
prenese na naročilnico. Če izberemo istočasno več artiklov (vpišemo količine v več polj), dodamo vse naenkrat s
klikom na gumb 'Dodaj vse', ki je nad gumbi 'Dodaj'.
Pregled aktivnega naročila

v levem stolpcu spodaj v rubriki 'Aktivno naročilo' izberemo povezavo 'Pojdi na aktivno naročilo'. Kadar obstajajo
aktivna naročila, se v tej rubriki prikaže št. naročenih artiklov in skupna vrednost naročila.
Na aktivnem naročilu vidimo poleg podatkov opisanih v 'Naročanje artiklov' tudi naročene artikle, količino, ceno,
popust, davek in vrednost. Pod črto pa tudi skupno vrednost naročila, davka in popustov. S klikom na šifro artikla,
se odpre okno za prikaz podrobnosti artikla. Z gumbom 'Odstrani', lahko posamezen artikel brišemo iz naročila, v
polju količina, pa lahko poravimo naročeno količino. Po spremebi moramo klikniti gumb 'Posodobi', da se podatki
prenesejo v podatkovno zbirko. Tako naročilo lahko tudi v celoti izbrišemo (gumb 'Izbriši') ali natisnemo na papir
(gumb 'Izpis').
Zaključevanje naročila - potrditev

ko vsebina naročila ustreza našim potrebam, kliknemo na gumb 'Zaključi'. Naročilo dobi status 'Za potrditev', kar
pomeni, da čaka še dobaviteljevo potrditev naročila. Od tega trenutka dalje naročila ne moremo več spreminjati ali
brisati. Za dodatna naročila je potrebno odpreti novo aktivno naročilo, za storniranje naročila, pa se je potrebno
dogovoriti z dobaviteljem.
Pregled vseh naročil

v levem stolpcu spodaj v rubriki 'Seznam naročil' izberemo povezavo 'Pojdi na seznam naročil'. V tem primeru se
nam v osrednjem delu ekrana prikaže seznam vseh naročil, ki jih lahko iščemo po datumu (od datuma - datum
lahko vnesemo v obliki DD.MM.LLLL ali s klikom na ikono poleg polja in izborom želenega datuma) in stanju naročila
(Aktivna - nova nedokončana naročila, Za potrditev - dokončna naročila, Potrjena - naročilo je sprejel dobavitelj,
Delno dostavljena - naročilo je bilo delno že realizirano, Zaključena - naročilo je bilo v celoti realizirano, Vsa naročila
- prikaže vsa naročila ne glede na status).
Na seznamu naročil so podatki: Številka naročila, Datum naročila, Datum dobave - ki ga določi dobavitelj, Naročnik,
Status naročila in Vrednost. Naročila lahko razvrščamo po kolonah s klikom na modro puščico poleg glave kolone.
Pregled naročila dobimo tako, da kliknemo na 'Številko naročila'.
Premiki na proizvodno lokacijo
Z odčitavanjem črtne kode DN (DN-id) dobimo seznam potreb, ki jim je potrebno zamenjati lokacijo znotraj
skladišča MAT iz lokacije 01 na lokacijo PRO (proizvodna lokacija).
Pri odčitanju črtne kode DN kontroliramo ali ima DN ustrezen status (LN, LA).
Prikažemo samo potrebe določenega statusa LN ali LA za meteriale, kateri se direktno izdajajo (planirana izdaja).
Vrstni red prikaza potreb je po šifri artikla (od najmanjše do največje).

Pri aktiviranju DN je potrebno za artikle, kateri se bodo samo preskladiščili iz 01 v PRO pogledati količino na lokaciji
PRO za te artikle in odšteti količino vseh aktivnih potreb (LA) za ta artikel (zbirnik potreb). Če je količina na PRO
dovolj se potreba ne prenese na seznam za izdajo, ampak se jo v ustrezni količini aktivira-količina neizdane potrebe
(LA). Če pa količine ni dovolj je je potrebno prikazati na seznamu. Za te artikle naredimo medskladiščnico s količino
vpisno v črtni kodi odčitanega prejema. Ko naredimo medskladiščnico je potrebno spremniti status potrebe v LA.
V tej aplikacije se pri prijavi odčita stikalo INET_IZD2 v katerem lahko vpišemo, za katere idente želimo videti, da
pridejo na listo potreb.
V vrednsot tega stikala vpišemo /PrenosPotreb= in šifro dodatnega podatka identa (npr. šifra dodatnega podatka
identa je PRO; v vrednsot tako vpišemo /PrenosPotreb=PRO). Če to stikalo obstaja, bodo na listo potreb (seznam)
prišli samo tisti identi, ki imjo vrednsot v podatku PRO, kar pomeni, da jim lahko zamenjamo lokacijo celotnemu
prejemu!
KONTROLNI POSTOPEK OPERACIJE
KONTROLNI POSTOPEK NA OPERACIJI
Operacija na DN ima lahko definiran kontrolni postopek, ki definira, kaj je potrebno izmeriti (seznam meritev).
Ali ima določena operacija kontrolni postopek je vidno na sami operaciji z besedilom Ima kontrolni postopek
Z klikom na link Ima kontrolni postopek se nam odpre okno za vnos vrednosti meritve. Vnos posamezne vrednosti
meritve je odvisna od same definicije meritve. Način vnosa vrednosti meritve lahko definiramo kot:
- Numerično: vnos tolerančnih mej (vrednosti tolerančnih mej OD - DO oz. Tol. zg. (+) in Tol. sp.(-))
- Potrditev: vnos 'kljukice' oz. vrednost 1 (če je OK) oz. 0 (če ni OK)
- Seznam: izbor vrednosti iz predefiniranega seznama (omejena možnost izbora iz seznama)
Vnos izmerjenih vrednosti meritve:

Izmenrjeno vrednost posemezne meritve vnašamo na naslednje načine:
- če je meritev definirana kot Numerična, vnesemo izmerjeno vrednost (numerične znake v ukazno polje). Na
samem prikazu je vidna vrednost ter tol. zg (+) in tol.sp (-)
- če je meritev definirana kot Potrditev, se nam na meski za vnos prikažeta ikoni kljukica (OK - vrednost 1) oz.
križec (X) (NOK - vrednost 0)
(POZOR: pomembno je, da pri nastavitvi načina vnosa meritve Potrditev vpišemo v toleranco vrednost 1 do 1 !!!)
- če je meritev definirana kot izbor vrednosti iz Seznama, se nam na pa maski za vnos prikaže padajoči seznam iz
katerega izberemo ustrezno vrednost. (POZOR: pomembno je, da pri nastavitvi načina vnosa meritve Seznam
vpišemo v toleranco vrednosti območje pozitivne vrednosti Od - Do (zelena barava)
Ostale možnosti / opis:
Puščice levo / desno nas postavijo na prvo naslednjo meritev (po šifri meritve), ki se vzorči (ima ponovitve) oz. nas
postavi na prvo predhodno meritev, ki se je vzorčila
Puščice gor/dol nas postavijo na prvo naslednjo meritev znotraj vzorca oz. nas postavi na prvo predhodno meritev
znotraj istega vzorca!
Link na šifro meriteve nas postavi na izbrano meritev in vzorec te meritve, da lahko vnos popravimo
Akcija (Briši) briše izbrano meritev (in vzorec). Po brisanju se aktivira meritev, katere vrednost je bila brisana, da
jo lahko ponovno vnesemo.
Link Ima kontrolni postopek nas postavi na prvo meritev na prvi vzorec.
Navodila za delo z modulom IZDNVaga – Izdaja materiala po delovnih serijah
Modul omogoča izdajo materiala po delovnih serijah (batch). Količina batcha je vezana na operacijo delovnega
naloga in mora biti vpisana v polju količina takt. Glede na vpisano količino se po formuli količina vhod / količina takt
izračuna število batchev, ki so potrebni za izdelavo operacije.
V modulu se za vsako potrebo izračuna količina, ki jo moramo izdati v enem batchu. Za vsak batch se ustvari ločena
postavka dokumenta izdaje IZ1, kjer se v opombo zapiše zaporedna številka batcha v obliki /Batch=1.
Vhod v modul je lahko delovni nalog (N+dnid) ali operacija (O+dnoprid). Operacijo beremo kot vhod samo takrat,
ko imamo na več operacijah delovnega naloga različne delovne serije. V tem primeru, morajo biti potrebe zvezane
na ustrezno operacijo (struktura artikla).
OPIS MASKE:
Osnovni podatki (sivo ozadje):
- Operacija: številka in naziv prebrane operacije (vidno samo ko je vhod operacija)
- DM: številka in naziv delovnega mesta
- Dn: številka in status delovnega naloga
- Šifra in naziv identa delovnega naloga
- Serija: kontrola iz osnovnih podatkov DN
- Količina: količina na vhodu operacije ali količina DN (odvisno od vhoda)
- Realizirano: knjižena količina na operaciji ali celotna knjižena količina na DN (odvisno od vhoda)
Batch: Prikaz števila vseh batchev operacije. Neizdani batchi so rdeče barve, izdani pa zelene.
- Če je vhod operacija: Število batchev se izračuna iz količine takta na operaciji, če ni vpisan je število batchev 1.
- Če je vhod delovni nalog: količina takt se vzame iz operacije po pravilu: poišči prvo operacijo, ki ima vpisan takt.
Če taka operacija ne obstaja, je število batchev 1. Če obstajata na delovnem nalogu dve operaciji z različnim taktom
zavrnemo izdajo in zahtevamo izbor vhodne operacije.
Podatki izbrane potrebe:

- Šifra in naziv identa potrebe
- Potreba: količina potrebe
- Za Batch: količina potrebe za 1 batch
- Zaloga prejema: prosta količina izbrane zaloge
- Skl: skladišče in lokacija izbrane zaloge
- Gumb VAGA: Povezava na modul Tehtnica.
Ukazna vrstica (glej ukaze na dnu):

- Ukaz B uporabimo, če želimo spremeniti število batchev operacije. Vpišemo B + novo število batchev. Ob vpisu se
izvede preračun Vhodna količina operacije / vpisano število batchev. Izračunana količina se vpiše v polje količina
takt na operaciji (po starem se je vpisalo v opombo delovnega naloga). Če je vhod v modul delovni nalog, potem se
količina takt vpiše na operacijo po pravilu: poišči prvo operacijo, ki ima vpisan takt. Če taka operacija ne obstaja,
vpiši takt na prvo zaporedno operacijo.
Seznam potreb:
Če je vhod v modul delovni nalog, potem se prikažejo vse potrebe, če je vhod operacija, se prikažejo samo potrebe
povezane na vhodno operacijo.
Glede na izdano količino se potrebe različno obarvajo:
- Oranžna barva označuje potrebe neizdane potrebe, oz. podrobneje potrebe kjer je:
realizirana količina potrebe / maksimalna številka batcha iz opombe postavke izdaje manjša od količine enega
batcha potrebe. POZOR: Če spreminjate število batchev po tem ko so potrebe že izdane, se zaradi neujemanja s
številom batchev v opombi postavk zna zgoditi, da se izdana potrena obarva napačno.
- Rumena barva označuje že izdano nepozicionirano potrebo.
- Svetlo zelena barva označuje že izdano pozicionirano potrebo.
- Temno zelena barva pomeni, da je potreba izdana v celoti.
Stolpci na seznamu potreb:

- Ident / Naziv: šifra in naziv potrebe
- Količina: količina potrebe za en batch
- Batch: število že izdanih batchev potrebe
- Potreba: na vrhu količina potrebe, spodaj izdana količina
- EM
- Status potrebe
- Akcija (Zaključi potrebo)
POSTOPEK IZDAJE:
Opisan v osnovni dokumentaciji (vrh).
Delo Virov
Namen intranet modula je Povezava Operacije delovnega naloga z Virom (strojem).
Iz standardnega modula za vnos dela pridemo do te strani z ukazom V+ID vira. Te bar kode za posamezen VIr
(stroj) natisnemo iz seznama Virov v Gosoftu.
Prikaže nam trenutno aktivno operacijo na viru, pod njo pa prvih 5 naslednjih operacij (CRP zapisov *). Za vsak dan
se naredi za isto operacijo svoj zapis, zato imamo lahko isto operacijo večkrat navedeno (za vsak dan svoja vrstica).
V kolonah spodnje tabele so prikazani še naslednji podatki:
Prioriteta (polje, ki ga v Gosoftu vnesemo na Nalog, DN ali operacijo);

Šifra delovnega naloga,
Šifra identa (ki je tudi link do preostalih podatkov o artiklu: risbe, dodatni podatki, promet, zaloga...);
Naziv identa,
Tekst operacije (link nas prestavi v standardni modul za opravljeno delo, enako kot če bi vanj kliknili bar kodo
operacije);
Količino za izdelati (Planirana količina minus že poknjižena količina);
Skupni pretočni čas operacije na stroju (viru);
Potrebe -> link nas prestavi v modul za knjiženje Planirane izdaje potreb na delovni nalog, kjer lahko vidimo katere
potrebe (idente) in koliko je potrebno še izdati (pripraviti) ter kakšna je zaloga itd.
S klikom na gumb: AKTIVIRAJ aktiviramo operacijo za ta vir. Povežemo operacijo delovnega naloga z tem virom
(strojem).
S klikom na gumb ZAKLJUČI lahko zaključimo operacijo na VIRu. S tem se kreira zapis o strojnem deluj, kjer čas
dela stroja program izčuna na podlagi razlike v času med aktivacijo in zaključkom te operacije.
Gumb Knjiži opravljeno delo nas prestavi v standardni modul za knjiženje opravljenega dela za Aktivno operacijo. Tu
običajno knjižimo opravljeo količino ter izmet ter čas dela delavca.
Gumb LAYOUT nas postavi na načrt proizvodnje, kjer so navedeni še vsi preostali Viri (stroji), preko klika na šifro
vira pa se lahko vrnemo ponovno na to stran in sicer za Vir na katerega smo kliknili.
Viru (stroju) lahko določamo tudi status. Šifrant Stanj (statusov oz. dogodkov) določimo v switchu: DDLB_VirStatus
Ukaz za postavitev statusa je : STXX, kjer je XX šifra statusa, ki je vpisana v šifrantu.
Če uporabljamo MES modul, ki beleži števce strojev, moramo nujno aktivirati Operacijo VIra na tem oknu. Saj
drugače ne bomo imeli povezave med Operacijo (Delovnim nalogom/ izdelkom) in podatki iz stroja.
Operacija, ki jo aktiviramo, mora obstajati v Finem planu! Modul postavi taki operaciji Status 'L' (lansirana) in vpiše
najzgodnejši možen zaključek (ki je tudi razviden vfinem plani v WEB modulu za Terminiranje. Ko zaključimo pa
postavi status 'C' (zaključena).
Z Uporabo MesBoxa lahko statuse stroja določamo neposredno pri stroju s pritiskom na ustrezen gumb z lučko (kjer
nam lučka kaže kakšen status je trenutno na stroju). Na stroju so najpogosteje uporabljeni statusi (omejeno število
gumbov). Preostale določamo preko te internetne strani za posamezen Vir (neomejeno število statusov).
Statusi so npr.: Stroj nima dela, Manjko materiala, Zastoj - tehnična napaka stroja, Nastavitev orodja, Zastoj -
Napaka orodja, Vzdrževanje,...
----------------
V primeru, da imamo v finem planu planirane tako VIRe - stroje kot delavce, in uporabljamo način vnosa dela Start
Stop, ter Dela na vsakem Viru - stroju, vsaj en delavec ves čas, potem aktivacija operacije za stroj ni potrebna na
tej strani, saj se ta zgodi že z aktivacijo operacije delavca.
----
V vseh drugih primerih pa je proces dela naslednji:
Preden delavec začne z delom gre do na terminala, se prijavi, klikne bar kodo Vira (stroja) in izbere ustrezno
operacijo iz seznama. S tem jo aktivira.
Gre delati.
Ko konča, se ponovno prijavi, izbere VIR na katerem je delal.
V primeru, da je Operacija na stroju končana (se ne bo nadaljevala), klikne Gumb Zaključi.
Za knjiženje opravljene količine pa klikne Gumb knjiži opravljeno delo, kjer po standardnem postopku poknjiži delo.
V primeru, da se nadaljuje druga operacije, je potrebno klikniti ponovno ukaz V+VIrId (oz. bar kodo stroja) in izbrati
drugo (naslednjo) operacijo.
IZDELAVA DOBAVNICE Z DLANČNIKOM
1.PRIJAVA
2.IZBERITE MODUL Dokumenti prejema/izdaje

3.IZDELAVA NOVEGA DOKUMENTA
Postavljen dokument DO1 Dobavnica, trenutni datum.

- za spremembo datuma dokumenta (DatPER): Ukaz: DD +-n (npr. DD+1 postavi datum PER za en dan več).
PAZI: datum lahko spremenimo preden vpišemo dokument!

- izberemo izvorni dokument:
- prikaže se maska za izbor izvornih dokumentov:
Dat. dobave do: postavi se trenutni datum: PRAVILO: prikaz tistih izvornih dokumentov, ki imajo ODPRTE
postavke do DAT.PLAN, če Dat.plan ni vnešen se upošteva Dat.dobave iz postavke dokumenta, če ni Dat.dobave
v postavkah se upošteva Dat.dobave iz glave dokumenta.
Partner: iskanje po nazivu partnerja
VD: izbor možnih izvornih dokumentov

Prikaz odprtih izvornih dokumentov:
• Izberi: << izberemo dokument, po katerem bomo izdelovali dobavnico (katerega bomo zapirali)
• Dokument: podatki o izvornem dokumentu
• prikaz ODPRTIH (in delno zaprtih) postavk izvornega dokumenta: Odp.kol.: količina za odpremiti; Dat.dob:
prikaz datuma po pravilu (Dat.Plan->Dat.dob.Post->Dat.dob.Dok); Zaloga: MRP Zaloga
Z Izborom << izvornega dokumenta se nam prenesejo podatki v glavo dokument:
• Veza na: šifra izbranega izvornega dokumenta
• Zunanji dokument + datum zunanjega dokumenta
• Partner
• Z ukazom VPIS oz. z gumbom VPIS dokument vpišemo: dokument dobi številko dokumenta.
Pregled postavk aktivnega dokumenta (DO1) oz. postavk izvornega dokumenta:
• z gumbom Zam.pogled lahko prikažemo postavke aktivnega dokumenta ali pa postavke izbranega izvornega
dokumenta, ki jih moramo odpremiti (odprte in delno zaprte postavke)
• z izborom prejema, ki ga želimo izdati se nam označi (zeleno) kateri artikel smo izbrali. Podatki o izbranem
prejemu se nam napolnijo v aktivno vrstico
• Z ukazom VPIS oz. z gumbom VPIS vpišemo postavko na aktivni dokument. Ob tem se nam izvedejo tudi vse
kontrolne procedure definirane na samem dokumentu (če kateri pogoj ni izpolnjen se postavka ne vpiše in
nam javi sporočilo napake.
4.TISKANJE DOKUMENTA
Na pogledu postavk aktivnega dokumenta (DO1 Dobavnice) imamo gumb Tiskaj s katerim prikažemo izpis
dokumenta, ki ga lahko natisnemo.
5.OSTALE MOŽNOSTI/FUNKCIJE PROGRAMA
Ukazi / linki v glavni vrstici:
• izbor že narejenih dokumentov za prijavljeno (odgovorno) osebo

• brisanje postavke / dokumenta:
Za brisanje dokumenta je najprej potrebno brisati posamezen postavke dokumenta in nato lahko brišemo
dokument.
• Detajlni podatki o artiklu:
Z klikom na šifro artikla/identa se prikažejo podrobnejši podatki o izbranem artiklu
6. UKAZI
NOV: nov dokumentov
VD+šifra dok (npr: VDDO1): postavimo kateri dokument bomo izdelovali
Izdelava medskladišnice s pomočjo črtne kode
VPIS GLAVE DOKUMENTA

Medskaldiščnica ima ponavadi enostavno glavo, kjer se zahteva vnos samo datuma dokumenta (ki je hkrati tudi
datum preskladiščenja) in odgovorne osebe. Ker se pri prijavi ti dve polji napolnita avtomatsko (trenutni datum in
prijavljena oseba) je potrebno samo vpisati glavo z ukazom vpis oz. s klikom na gumb Vpis.
VPIS POSTAVK
Za vpis postake potrebujemo vpisati / določiti naslednje podatke:
- izbor artikla
- vnos količine
- določitev izvornega skladišča in izvorne lokacije iz katere bomo preskladiščili
- določitev ponornega skladišča in lokacije na katerega bomo položili zalogo
Pravila za postavitev IZ Skl in IZ Lok glej ukaze in nastavitve za vpis postavke za tip dokumenta MEDSKLADIŠNICA.
Skladišče in lokacija se postavi pri izboru artikla.
Ukazi za postavitev NA Skl in NA Lok

Za določitev ponorne lokacije je ukaz L+šifra lokacije, za določitev ponornega skladišča je ukaz W+šifra skladišče
(glej pravila).
Ko postavimo vsa obvezna polja za vpis postavke z ukazom vpis oz. s klikom na gumb Vpis se postavka na
dokumentu vpiše.
Pravila za vpis postavk preko pakirne enote

- Postavke lahko dodamo tudi prek ukaza S + št. pakirne enote (če je tako nastavljeno v stikalu Inet_prejemi - glej
pravila). Na nastavitvah VD morao v kontrolne podatke vnesti tudi /Pakiranje=1, da se v postavkah medskladiščnice
prikaže povezava na pakirne enote postavke.
- Vedno se preskladišči celotna količina paketa.
- Če je na izvorni postavki, ki je naročniški artikel vpisan projekt, se ta prenese na medskladiščnico. Postavke se
grupirajo po Identu, ponorni lokaciji in Projektu.
Neplanirane izdaje
Uporabimo modul Dokumenti Prejemi/Izdaje (dokument ustrezno nastavimo: Izbira DN neplanirano; artikle izbiramo
lahko preko šifre artikla).
Ukaz I+šifra identa prikazujemo Šifro identa; na šifri identa je link - povezava na kateri pregledujemo njegove
osnovne podatke: zaloga, planska kartica, kartica zlaog, risbe (pregled identa)
Z ukazom SEZNAM pridemo na izhodiščno stran za izbiro različnih modulov - na glavni menu!
Za ostale ukaze in nastavitve glej Dokumenti prejema in izdaje.
ZAMENJAVA LOKACIJE - Preskladiščenje
Modul spremeni trenutno lokacijo v obstoječem dokumentu prejema. Pogoj za zamenjavo lokacije je, da na vhodu
preko branja barkode nedvoumno povemo katero zalogo želimo preskladiščiti.
Zalogo lahko izberemo na naslednje načine:

1. 'Z'+ID postavke: Črtna koda ENE postavke prejema.
2. 'S'+Serija: Podatek vpisan v svojem stolpcu na postavki zaloge. Če dobimo več prejemov z enako serijo -
NAPAKA: obstaja več zalog z isto serijo.
3. 'N'+DNid: Črtna koda delovnega naloga (DN), ki se običajno nahaja na spodnjem delu Spremnega lista. Ta ukaz
najde in preskladišči najstarejši prejem tega DN.
4. 'P'+Šifra artikla: Ukaz nam odpre vmesno okno z vsemi postavkami ki so na zalogi za prebran artikel. S klikom
na kolono IDPOS izberemo postavko za preskladiščenje. Od tu naprej deluje aplikacija kot če bi izbrali prejem preko
kode prejema.
5. 'I'+Številka identa. Enako kot pri branju šifre artikla (nas prestavil na zalogo tega identa, kjer izbiramo postavko
prejema). Uporabljamo, če imamo variantne artikle.
PAKIRNE ENOTE: Če imamo nastavljeno sistemsko nastavitev (stikalo) Inet_Zamenjava_LOK z
vrednostjo /PakiranjeUkazS=1, potem pri branju črtnih kod ukaz 'S' pomeni št. pakirne enote (sicer pa serija).
Pri uporabi pakirnih enot veljajo pri zamenjavi lokacije posebna pravila!
Če je zaloga vezana na pakirne enote, potem je menjava lokacije možna samo preko branja črtne kode
pakirnih enot (NAPAKA s sporočilom: Zaloga vezana na pakirno enoto).
Če so pakirne enote zaloge vezane na nadrejene pakirne enote (palete), potem je menjava lokacije
možna samo preko branja črtne kode nadrejene pakirne enote.
Pakirna enota je namreč nedeljiva in jo vedno preskladiščimo v celoti.
Če želimo delno preskladiščiti paleto, potem je potrebno pakirne enote razvezati iz nadrejene pakirne
enote in narediti medskladiščnico, preko modula 'Dokumenti prejema in izdaje'.
6. 'S'+pakirna enota.
Ena pakirna enota je aktivna samo na eni postavki zaloge. Če velja, da je ena postavka ena pakirna enota,
potem nam vmesnik pri branju kode javi zeleno sporočilo: 'Pakirna enota dodana na listo'. To je znak, da lahko
zamenjamo zalogo.
Ena postavka zaloge ima lahko na enkrat tudi več aktivnih pakirnih enot. V takih primerih nas pri branju črtne
kode pakirne enote program opozarja, da nismo še izbrali cele zaloge s sporočilom: 'Pakirna enota dodana na listo;
Zaloga še v drugih pakirnih enotah'. Dokler se opozorilo prikazuje, menjava lokacije ni mogoča. Za uspešno
menjavo moramo v seznam prebrati zaporedoma vse pakirne enote, vezane na zalogo. Ko to storimo se pokaže
zeleno sporočilo: 'Pakirna enota dodana na listo'. To je znak, da lahko zamenjamo zalogo.
7. '00' ALI 'M' + številka palete (nadrejena pakirna enota).
---
8. Branje SSCC kode vpisane v dodatnemu podatku postavke 'pakirna enota'. To je posebna nastavitev, ki jo vklopi
Goinfo skrbnik in ne omogoča uporabe celovitega sistema pakirnih enot. Nastavljeno mora biti sistemsko stikalo
Inet_Zamenjava_LOK z vrednostjo /SSCC_List=1. Pri branju črtne kode se poiščejo vse postavke, ki imajo v
dodatnemu podatku (pos_dpd.pakirna_enota) vpisano prebrano vrednost. Preskladiščenje pa dovolimo samo, če so
vse nabrane postavke na isti lokaciji.
Na enkrat lahko zamenjamo lokacijo eni ali več zalogam.

Preko zaporednega branja črtnih kod si naberemo listo zalog in jih nato z enim ukazom hkrati na SKUPNO novo
lokacijo Vse prebrane zaloge se shranjujejo v spodnjem delu okna v tabeli.
Podrobnosti o zadnji prebrani zalogi se prikažejo v sredinskemu delu okna.
Prikazane podrobnosti o PREJEMU so: št. dokumenta prejema, št. postavke; količina ZALOGE tega prejema; artikel;
serija; datum prejema; trenutna lokacija; idr.).
Ko preberemo črtno kodo, se avtomatsko postavita vrednosti NA SKLADIŠČE in NA LOKACIJO. Skladišče je enako
trenutnemu, lokacija pa je enaka privzeti lokaciji skladišča.
Postavljeni vrednosti zamenjamo preko ukazov:
- L+lokacija - spremenimo lokacijo (nalepke z ukazi oz. šifro imamo običajno nalepljene po policah - regalih),
- W + šifra skladišča - spremenimo skladišče (dovoljeno samo, če je novo skladišče na istem kontu).
OSTALI UKAZI:
- Spremembo potrdimo z ukazom VPIS.
- Listo prebranih zalog pobrišemo z ukazom BRL.
- Z ukazom SEZNAM pridemo na osnovni izbor programov (knjiženje dela, dokumenti prejema, izdaje,...)
Če ima izbrana ciljna lokacija vpisano težo, tj. nosilnost regala (lok.teza), sistem sešteje teže vseh odprtih količin
postavk, ki so na tej lokaciji. V primeru, da je skupna teža večja od nosilnosti lokacije, sistem ob vpisu javi
opozorilo: Presežena dovoljena teža lokacije. Kljub temu opozorilu se preskladiščenje izvede.
Pogoj za opozorilo je, da ima lokacija vpisano težo in da ima artikel utežno enoto mere (kg, g) ali vpisano težo v
podatkih artikla (odprto količino postavke prejema (koltrn) množimo s težo na artiklu (v primeru, da je osnovna
enota mere identa KG je to 1, ali G je to 0,001) 55880).
S spremembo lokacije ali skladišča se omenjemu dokumentu prejema pripne sporočilo (Zadeva: Preskladiščenje), ki
nas obvesti katera postavka na omenjenem dokumentu (zap. št. in ident) je bila preskladiščena.
Na dokumentu, kateremu zamenjamo lokacijo se vpiše sporočilo; sporočilo mora imeti šifro : #1 Zamenjava lokacije
WEB - KONTROLNI POSTOPKI
Modul je namenjen vpisu meritev v kontrolnih postopkih. Meritve lahko vpisujemo za vhodno ali za procesno
kontrolo. Maska je za obe vrsti kontrol skoraj enaka (razlika je vidna na sliki spodaj).
V zgornjem delu vidimo podatke (od zgoraj navzdol - od leve proti desni):
- Izbira vrednosti meritve (Za način vnosa meritve Seznam in Potrditev ).

- Zaključi meritev (Postavi kontrolni postopek v status kontrolirano - Akcija_Kontr_Mer_Status, kjer so možne
različne namenske zaključitve meritev. Možnost zaključitve tako operacije, kot delovnega naloga).
-Skupina meritev - z izborom filtriramo samo meriteve te skupine. Ostale meritve preskakujemo.
- Vzorec (s puščico levo - desno prehajamo med vzorci kontrolnega postopka)

- Naziv meritve (iz osnovnih podatkov meritve)
- Ponovljivost meritve
- Št. trenutne meritve (s puščicama gor - dol prehajamo med meritvami trenutnega vzorca)
- Toleranca meritve
- Opis meritve (iz osnovnih podatkov meritve)
- Šifra kontrolnega postopka

- Naziv kontrolnega postopka
- Opis kontrolnega postopka
- Priponke kontrolnega postopka (povezava za dodajanje - pregled)
- Serijska (spustni seznam iz katerega izberemo serijsko št., če se na artiklu vodi spremljanje serijskih).
Vhodno / izhodna kontrola
Vhodno - izhodna kontrola je samostojen modul do katerega dostopamo preko osnovnega seznama aplikacije za
knjiženje s črtno kodo (mavrica).
Odpre se nam seznam vseh postavk, ki jih je potrebno kontrolirati (Status za kontrolo = 0).
Če ima artikel definiran kontrolni postopek se v stolpcu Ukaz pojavi desna puščica s povezavo direktno na kontrolni
postopek.
Če ima artikel na nabavnih/prodajnih podatkih izbrano samo kljukico kontrola, brez kontrolnega postopka, se v
stolpcu Ukaz pojavita kljukica in X s katerim postavko označimo za kontrolirano.
Za izbor postavke za meritev preberemo črtno kodo na etiketi prejema, ali kliknemo na zeleno puščico (če ima
postavka kontrolni postopek).
UKAZI:
Z + posid črtna koda postavke zaloge
VD + vrsta dok. prebere samo postavke iz ene vrste dokumenta, npr. VDPR1
Pri kontroli brez kontrolnega postopka je potrebno predhodno nastaviti stikalo Kontrola_Kakovosti kjer določimo:
/Status1= Status v posmrp_kontr, ki se vpiše pri POTRDITVI kontrole brez kontrolnega postopka.
/Status2= Status v posmrp_kontr, ki se vpiše pri ZAVRNITVI kontrole brez kontrolnega postopka.
Za vnos meritev kontrolnega postopka glej pomoč VNOS MERITEV.
Procesna kontrola
Modul procesna kontrola je v nastajanju!!!!

Modul procesne kontrole služi potrjevanju operacij brez kontrolnega postopka. V kolikor uporabljlamo ta modul, je
potrebno v nastavitvah AspDefaults.asp nastaviti forsiranje količine 0 v modulu vnos dela.
Nastavimo del kode:
'if not IsNull(cKlas) then
' SetData "FeedBack.Kolicina", "0"
'elseif InStr( 1, "920,350,255" , cDM ) then
' SetData "FeedBack.Kolicina", "1"
'end if
Nastavimo DM, za katera ne velja nastavitev, da vpišemo količino 0.
Kontrolorje vpišemo v klasifikacijo OIK, ker imajo samo oni dostop do modula.
Možnosti modula:
- Aplikacijo začnemo na meniju (mavrica)
Gumbi:
- POTRDI: vpiše Uporabnika v vse Dnoprf.OdgOsebid in Timemod, Usermod
Vpišemo odgovorno osebo v delovni listek in postavimo količinoiz DN ali jo popravimo (K+vrednost).
- ODPRI: Postavi status operacije na LA (če je KO)
(Običajno postavimo v stikalu MRP_Vnos_Dela /VnosNaKoncane=0, kontrolor pa lahko kasneje odobri
dodaten vnos na operacijo)
-POTRDI/ZAKLJUČI:Gumb sedaj zaključi ('KO') obstoječo operacijo in predhodne. Vpiše odg. osebo v feddback
kontrolirane operacije.
- IZGLED strani na dlančniku po branju Dnopr:
Nalog: EA033 REKL. LTM 1100-4.1 FR

DN : EA0330120 Oper: 30
Tekst: Poravnati in obdelati
Količina: 1,000 ;Norma: 10:30
Izdelano: 0,000 ;Delo : 9:00
---------------------------------------
Datum ;Mat.š ;Delavec ;Delo
---------------------------------------
11.03.2008 482 Dukanič Peter 5:30
11.03.2008 152 Novak janez 2.00
12.03.2008 72 Šauparl jože 1:30Ž
Nastavitve vnosa operacij v načinu z ukazom OPERL:
1.MRP_Vnos_Dela; /Vnos_Kolicina=0 postavi količino na 0 v operl načinu.

Nastavitev dovoljena, vendar v operl načinu ni primerna, ker potem operl način ne zna izračunati sorazmerni
del norme vsaki operaciji.
-če je /Vnos_Kolicina=1, potem postavimo v operl načinu default vrednost iz operacije. Spreminjanje količine
ni možno (K,KP,KM, razen ,če prijavljeni ni iz klasifikacije OIK)
2.Nastavitev user ukaza (primer na sp defaults za ADK):
Deluje tako, da v primeru, ko nismo na strani 'PREGL%' in uporabnik nima klasifikacije 'OIK', blokiramo ukaze
('Null',K, KM, KP)+ numerična vrednost . Spreminjanje količne tako ni možno, razen za kontrolorje.

Navodila GoSoft

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Navodila GoSoft

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Navodila GoSoft

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

NAVODILA ZA UPORABO

Nova Gorica, november 2016

FAQ – POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

V: Ali obstajajo postopki za izdelavo?

V: Kako dobim na seznam samo tiste izpise, ki jih potrebujem?

V: Kaj dela oziroma prikazuje kakšen izpis (akcija)?

V: Kako brišem artikel?

V: Kako kreiramo nov ključ (podnivo) v klasifikacijskem drevesu?

V: Kako dodamo novo klasifikacijo na posamezen objekt (Artikel, Osebo, Partnerja,...) ?

V: Status dokumenta je rdeč in ne dovoljuje spreminjanja. Zakaj?

V: Zakaj dobim na izdanih fakturah napako: Datum per ni v odprtem obdobju?

V: Kako najti vse račune, ki so likvidirani na prevzemnico?

V: Kako se odlikvidirajo postavke prevzemnice z računom?

V: Kako kontroliram obračunano amortizacijo z bilanco stanja, konti stroškov razreda 4?

V: Zakaj ni carinskih tarif na postavki?

V: Zakaj program zavrne vpis postavke: Suma izdaj različna od količine)?

V: Zakaj program zavrne vpis postavke: Suma zapiranja različna od količine?

V: Kako na izdajnici popraviti izdajo artikla iz drugega prejema?

V: Prejemnik ne dobi PDF priponke!

V: Zakaj preplaniranje javi napako - ni urnika ali zanka...?

V: Zakaj ne izdela virmana za plače za enega delavca?

V: Ali lahko ponavljam prenos podatkov za dohodnino za isto leto?

V: Na obračunu OD so pri vnosu vsa polja siva.

V: Kakšen je postopek pri prezaposlitvi delavca?

Uporaba programa - osnovni napotki

I. SPLOŠNO O UPORABI POGRAMA

SPLOŠNO O UPORABI PROGRAMA

Moduli ki jih GoSoft zajema so:

Predstavitev delovanja programa

Levi oz. desni klik

Kako deluje kalkulator

Tekstovno in izbirno polje

Okenca s padajočimi seznami

Splošni prikaz: Splošno o uporabi programa

V nadaljevanju so opisane posamezne sestavine glavnega menija in njihova uporaba.

Shranjevanje velikosti okna

2.1 Glavni menu

Osnovni prikaz: Splošno o uporabi programa

2.1 Glavni menu

Glavni meni vsebuje naslednje izbire:

Menu zadnjih izbir - Priljubljene

2.2 Delo z orodno vrstico

GUMBI V ORODNI VRSTICI

Od leve proti desni so naslednji gumbi:

2.3 Delo s seznami - tabelami

Tekstovna okenca za parametre:

Gumb Preberi ponovno (F6):

Tabela s podatki - razvrščanje, premikanje, prilagajanje širine:

• Dodaj na konec zaporedja - s to izbiro dodamo polje na konec sortirnega zaporedja

Shranjevanje nastavitev tabele:

Dodajanje in spreminjanje zapisov:

Pri spreminjanju ali pregledu zapisov je postopek podoben:

• dvokliknemo na izbrani zapis v tabeli

• z desnim klikom na zapisu in izbiro opcije "Briši zapis"

Desni klik na podatkih:

Razdelitev tabele na 2 dela

2. Izpiši delavce starejše od 40 let

3. Prikaži samo artikle, ki imajo dimenzijo X = 1100

izberemo Dodaj Novo Grupo: