Scribd Logo
Upload

Welcome to Scribd!

  • E. Harris - Načela Arheološke Stratigrafije

    Uploaded by

    Arheologija 2019
    2 views83 pages

    Copyright

    © © All Rights Reserved

    Available Formats

    PDF or read online from Scribd

    Did you find this document useful?

    Is this content inappropriate?

    Report this Document

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    Download as pdf
    2 views83 pages

    E. Harris - Načela Arheološke Stratigrafije

    Uploaded by

    Arheologija 2019

    Copyright:

    © All Rights Reserved
    Download as PDF or read online from Scribd
    Flag for inappropriate content
    Download as pdf
    of 83
    D N A CELA ARHEOLOSKE STRATIGRAFIJE Edward C. Harris award C. Hares, Principles of Archacological Stratigraphy {© Academie Press (London) Ltd Prevod Prodrag Novakovié peter Tork Strakovn pegled Bojan Durie g Jevikovni preghed Re Sona Cedi coikovanse : Ranko Novak, Studio Znak & DTP programom Stove Pimols Jakopina Milojka Zalik Huzjan 15 0 Tk 2B Jose Moti, Ljbina x 8 “GP Katalog v ket Narodna in vniveratcina knjdacn, Ljubljana o 9 ie 6 HARRIS, Edward. e Nacelaarhelaskestratigrafie J EdvatdC. Harris: [prevod 3 roag Novakové, Petr Turk], - Ljubljana: Slovensko Pe arheotsko drstvo, 1989 ti Prevod doles Pincpls of Archacologcl Stratigraphy : consis ns — ———— | m ut 1 us Siovenskoarheolotko drutvo jE Ljubljana 1989 a VSEBINA Predgovor Zahvala Uvod Prvi del Zaodovinsko ozadje 1, Koncopt stratigratie v goologiji 2. Koncept stratgrafije v arheotogifi 3. Tehnike arheoloskega izkopavanja 4. Zgodnje metode dokumentiranja na izkopavanjih Drugi dol Vidiki arhotoske stratigatije '. Plast, strain stratiikacija 6, Imerfacije v arheoloski statfikactji 7. Steaigralski arhivis arheoloski presek 8. StratigrafSki arhivi arheoloski loris 9. Koreliranje,faziranjc in stratigrafske sekvence 10.Attofukti, stratigrafske sekvence in kronologija Treifi det Dodatki 1. Sodobna shema za dokumentiranje izkopavanja 2, Razvoj Harrisove matrike 3.Slovar pojmov, uporabljani v arhcoloski straligratiji Bibtiogratia Indecks PREDGOVOR Tckopavanje ima v arheolotki vedi osrednje mesto. Ceprav 0 ni dina metoda, ki jo uporabliajo arkeologi (verjetmo nt nit najpomembnefia), pt si raziskovalee 2 njo prskrbi temetjno gradivo za svoje dolo. Stratigralska metodts je izkopavaléevo ‘rod, ki je glede najdb na terenu bistwenega pomena, poklicnim arheologom pa s0 statigrafska natela prepogosto samourevna Cutt je potreto po girs obravnavi te metode in mislim, da bo ta knjiga spodbodna 2a ako diskusij. Radligni pristopi k.izkopavanju in stratigrafiji so se najbolje pokazali pri rimskem naselju Wroxeter, kjer sta vet let hkrati potckali dve izkopavanji. Na enem delu najdisea je Philip Barker uporabijal svojo metodo izkopavanja velikih povrsin, na drugem pt Graham Webster metodo sond, Oba arheologa sta vidna predstavnika arheoloske vede (obs sta pisala 0 arheoloski rmetodologiji), toda Iaik bi pri opazovanju lahko dobil vis, da sta fkopavala rualiéad nai Ge lanko dv tako vidna rviskovaca in eoretika uporabljta na nem naj ko zelo rai retod, potem je potreba po kn, kakrsna je Hirisova, ve kot ots, Na sie60 je €35, KO je ikopavanje pomeniio kopanje lukenj ¥ emi, 26 dale za nami in mi se, du je mao sratigrafske sokwence danes Iahko revamjivo, Tota v novi obicki moderne izkopavalne tchnike smo pee} ssmozadovolni in clo netimrni. Haris e poxivoi vsaj V nekaj Kotow tega oblatila, to pa je Tahko Te Korisino amamenje v éasa, ko so iekopavanja (ki jh zvetine podpiramo z druabenimi stedstvi) veliko obseznejfa kot kdajkoli popre} Harris je peed nckaj leti izoblikoval metodo stratigrafskega zapisa, Ki jo Veni all drugi obliki uporabljajo na najdstib v razlignih delih Evrope. Njegove pripombe bi torej morale zhu ‘animanje, prav gotovo pa bodo tudi spodbudile diskusifo Oktober 1979 David M, Wilson British Museum ZAHVALA Pri mofih raziskavah so mi pomagali mnogi sodelavel. Predvsern dolgujem zahvalo za pomot svojima mentorjema na University Collegeu, Davida Wilsomu in Jamesu Grahamu-Campbellu, Brian Hobley in élani Oxdelka za urbano arheologijo Londonskega muzeja So mi ko ¥ teoretskem Kot tudi prakti¢nem smisiu eprecealjivo pomagali pri razvoju teme, ki.jo obravaavam v tej knjigi, Leta 1977 sem § pomotjo podpore Rotary Foundation ‘ekoristil prijazno gostoljubje Oudelka za prazgodovino Raziskovalne Sole 2a pacifitke Studije na avstralski nacionalni Posebe} se spominjam pomosi, ki so mi jo dajali Philip Barker, Giles Clarke, Jack Golson, Rhys Jones, Laurence Keen, Frances Lynch, Beuty Meehan, Bjorn Myhre, Ted Polhemus, Philip Rahtz, Adrian Rance, Alex Rumble in na koncu, toda ne najmanj zaslu2ni, Alan Thorne, Cecil in Clarine Harris, ki so mi bill brez zadr2kov y stalno oporo. Deborah Cunliffe je narisata in ‘opremila Stevilne ilustracije, Ob koncu dela je Richard Reece prijazno prebral rokopis in je zasluzen 2a Stevilne izbolfiave, Na koncu se zahvaljujem avtorjem in zalozbam, ki so dovolile ponatis svojih ilustracij;navajam jh v podnapisi Fehodiste te knijige je Harrisova matrika, ioblikovana leta 1973. Raziskava, ki je ila iz te iunajdbe, je Kulminirals v doktorski pobre metas ge ‘opm oT mri lg, Hot np. pri Koen ine i ropa naov. Proces aeolotke stratfkaciye pa kas rasan OPES kem drugem misty: nasijanje last streza trot awl fa et Kot Samo ne ‘otgadte Or sino ali interfaies. Druge plasti nastale pri ako si 20° ‘ine, toda njihovo formiranje ot aj nove ROWSne, C8) ; nem iki je tudi sama interfacies. Interfacialne ses sei 0 Doin #244 sel suraiikacija je tore} sestaijona iz dopozitov in ae enakem reel, pogo po je vee drugih 3 p20, Kor ima wi deport pontine ozrome Tas) pope 6), nog “nerf lemon te me Komplementregs depot, kates Ly A Pra. Ti interfaci so enote stair po posing ot ae dvojnot proces strttiele Dy kar oo “o ros, 0 lahko ti arncoloski depociti in interfackje procest stratifikacije spremenjeni ali uniter solotke stratfikacie ireverabilen, Ko je enota aol fas PO to we sei sya finan in propadanja; ne more biti znova ustvarje eo, a arose ati je weve eo ora Kuki, Fe elko 9p jan Ceaecoloska stati a porfcrana, ne aon Var jon all prevenjona, ne da bi pri cem izgubila vo or Z aru bosedam, ws prevnjen sath matic novo trata. 710 ic, op cae me Toga na slki 9, vsaj led stratov ni resnigna. Strat son i a is brnjeni Kot Mok (Rat je v geolopf bikajaa “ent peo eon 8 oH POS ata gs Foe tate ne gle na sestavo zemlje, Atel bei soveda postavieni na glavo, toda to desivo sre utomel Koncept “obmnene saute, i vy ni pte 2 a, pa naj gre za plast ali interfaces, je podvr- | ee So #4 sprejeli nckateri arheologi (e| poglavje 10). Geoloska pest krede je samo plat krede, nepetificirana sestava arhcotos- ih plasti pa daje le-tem historiven pomen. Vse to s0 enkratni depot glede sestave zemlje, glede Casa in glede prostora. Ker se pobranijo po nakljugju, je tudi straigrafska sekvenea vsakepa najdisca enkratna kompozicla procesu arheoloske straifikacije dolotajo nakljucno akumula- cijo kulturnih ostankov trie poglavitni dejavaiki: obstojeca povr- sina terena, naravne sile in élovekova dejavnost. Obstojeta po- rajina bo § svojim reliefom oblikovala depozitne Kotanje. Pri seri takth Kotanj so lahko struge starih vodnib tokov, vojsski jek all pa zidovi kake sobe. V drugih primerin se lahko mate. A wx (ee ‘ei 9. Zgrjeinasp je Kael Kop obraencpa materia, verancgs na za ati nt ap zemlje in pods, pk etn predom. Kal f tee ob nit sckvenen sratifitai,Sakrion je oben ped inkopem rk. (Cotton 147,128) Ce najeni ne preincey, staan 2 kop ju aga Ke jn v tad pt napanee abe vp plat ‘ Vasspou $ tw prikazato podoto ariootki past me moremo prevtait a “sb preven zato ns RS ne prea amin. Med bik movih bl ri kopan row inj love posto nezaedo puta atetake v stigaste polo 84 so" aaspetje$ Caio inove objekive sain “rnnngje lho zo onjemo areakte peed, Kiso obra glee ot "ie ¥ Eateih 0 bis pevotno kop 3 rial nalaga preprosto na du kotanje, nove plasti pe ne dosezej njenih stranic, Oblika novega depozita je odvisna tudi od Koligine ‘odlofenege material in vpliva, ki ga imajo nanj naravne sile in Alovek. Kadar je odlaganje plasti prepuséeno naravi, bo zaradi sie gravi tacije njena povrsina bolj ali manj vodoravna, plast pa se bo na | robovih izklinila, Taki aaravni depoviti se kopitijo po Klasi¢nem ‘worcu plist, plast nad plastjo. Umetna stratifikacija pa mi nujno podvrvena takim teznjam. Razliko med natavnimi in umetaimi plastmi lahko vidimo takole, | Pri oblikovanju plasti sled narava poti najmanSega odpora; naj. rej erodirajo najmehkejSe kamnine in cim vedji je naklon njene povidine, mognejéa je crovija. Umetne plasti so postedica kul ume izhire, zemlja je oblikovana po Clovekovih Zeljah. Ljudje Taiko ustvarijo plasti, ki ustrezajo pre] nekemu abstrakineme nacrty kol pa néravnemu poteku stvati. Clovek laiko tudi name- ‘noma prezre meje obstojete depovitne Kotanje ali pas kopanjem Jarkov all gradnjo zidov ustvari svoje. Zgodovina Clovestva - od taborjenja okoli prvih ogajisC pa vse do teritorija modernity mest, je v veliki meri zgodovina vepostavijanja novih. depozitnih kotanj sli, da tako redemo, stratigrafskih meja asinine. V stra fikacij, ki so jo ablikovale Cloveske druzbe, Tahko ugotovimo vet \ipow plast in stratov, Depoziti v arheoloskih okoisinah Vrvedi s sodimentacijskimiprocest odlaganja je geolog Sit Charles Lyell takole detiniral “past ‘Bescda stratum pomeni preprosio dao ali karkoli, kar je razpro- sirto ali nasato na neki dani povisini; skicpamo, da so bile «se te iplsti na splosno nasute zaradi delovanja vod. sj je vsakié, ko Je vodni tok, ki fe nosil blo ali pesek, zmanxal svojo hitrost sediment, ki je bil prej v vodnem wku, zaradi svoje fede potonit ina dno. Tako so bile plasti Plata in peska odlozene druga 2a rugo, (Lell 1874, 3). ‘Take plasti so bili depoziti gline, katerih vsakoletno odtaganje na ‘ane rk in jezer je postalo pomembno za kronologljo zadnje poledenitve v Evrapi in drogod (Goer 1940). Zgornja definicija nakazuje dva droga vidika pri procesu stratifikacie, stedstva za prencs materiala in razmere v casu odlaganja, V gcologiji pov- rota prenaganje sie gravitacije, ko se npr. skale drobijo in Kola- Iijo navadol, vse dokler se nekje ne ustavijo, $ tepa mesta odnaka nadaljja erozija, sila vetra in vode, manjfe delee kamenja, vse okler ne izgubijo svoje moti in se dele zaénejo sami odlapati. Z.

    You might also like