Professional Documents
Culture Documents
MNM_Samooskrbna Celica Za Postapokaliptični Svet_2024_FINAL_compressed (1)
MNM_Samooskrbna Celica Za Postapokaliptični Svet_2024_FINAL_compressed (1)
41. srečanje
Kazalo slik
Kazalo grafov
2
» Eden največjih izzivov je to, da ne jemljemo kot samoumevno,
to kar jemljemo kot samoumevno.«
Olafur Eliasson, umetnik
POVZETEK
3
1. UVOD
odnebne spremembe so v zadnjih nekaj desetletjih povzročile številne težave. Vse bolj
P
pogoste poplave so ene izmed njih. Te katastrofe ne le povzročajo obsežno škodo,
temveč tudi uničujejo habitate, kar ogroža tako ljudi kot tudi živali. Kot konkreten
primer lahko izpostavimo lanske poplave v Sloveniji, kjer je padlo med 150 in 200 litrov
dežja na kvadratni meter ter povzročilo okoli 9,9 milijarde evrov škode. V luči teh izzivov
se postavlja vprašanje, kako razviti inovativno ter družbeno odgovorno rešitev za
izgradnjo poplavno odpornih in prilagodljivih struktur, ki bi preprečile katastrofalne
posledice poplavnih nesreč velikih obsežnosti.Rešitev,ki sva jo razvila, ni le
reševalna infrastruktura, ki bi pomagala humanitarnim organizacijam pri nudenju
pomoči in organizaciji reševanja, temveč je zasnovana tudi kot bivanjski objekt za
družine, ki so izgubile streho nad glavo.
bjekt je zasnovan kot samostojen in popolnoma avtonomen ter rešuje več problemov
O
tako iz več vidikov:tehničnega - samooskrbna enota,funkcionalnega - minimalna
kvadratura za maksimalni izkoristek in družbenega vidika - poplavno varen objekt
za primere nesreč.
lektriko pridobiva s pomočjo sončnih panelov ter zbira, filtrira in ponovno uporablja
E
deževnico ali druge vire vode kot sta na primer podtalnica ali površinska voda (če je ta
voda primerna in ni preveč onesnažena).Ima svoj sistemodvajanja: V tovornjakih ali pa
se ustvari nekakšen majhen kanalizacijski sistem. Ima tudi možnost kompostiranja
odpadnega materiala, ki ga bi lahko uporabili za pridobivanje energije, ki nastane pri
razpadanju organskih snovi.
● ompostiranje odpadnega materiala za pridobivanje energije
K
● Uporaba obnovljivih virov energije (sončne celice in vetrna energija)
● Uporaba kolektorjev, energetskih pilotov ter energetskih košar (za gretje vode)
● Uporaba naravnih materialov (leseni piloti, …)
4
2. OPIS METODOLOGIJE
● aj so glavni izzivi pri gradnji stanovanjskih in reševalnih enot v primeru poplav?
K
● Kako so se drugi arhitekturni projekti spopadli s podobnimi izzivi?
● Kateri arhitekturni pristopi so se izkazali za učinkovite v poplavnih razmerah?
● Kakšne smernice in priporočila obstajajo za gradnjo v poplavnih območjih?
5
3. PREGLED RAZVOJA PREDELAVE LADIJSKIH ZABOJNIKOV
6
azvoj trajnostnih tehnologij (2010–2015):S hitrim napredkom tehnologije za rabo
R
obnovljivih virov energije kot so sončne celice, vetrne turbine in napredne baterijske
tehnologije, so se začele pojavljati ideje o samozadostnih kontejnerskih domovih, ki bi
lahko proizvajali lastno energijo.
Slika 3 in 4: Hiša Gaia - samooskrbna bivalna enota iz ladijskega zabojnika (Pin-up houses)
7
ovečano zanimanje za minimalizem (2015–2018):V tem obdobju je svetovna zavest o
P
potrebi po trajnostnih in minimalističnih življenjskih slogih pridobila na podpori, kar je še
bolj vzpodbudilo porast predelanih ladijskih zabojnikov mikro bivalne enote, ang.
“microliving”.
Slika 5: Hiša Gaia - samooskrna bivalna enota iz ladijskega zabojnika (Pin-up houses)
8
Slika 6: Urban rigger - študentski domovi na Danskem (BIG architecture)
letošnjem letu je našo državo prizadela huda ujma, predvsem Koroško, vendar tudi
V
Mariboru ni bilo prizanešeno. S tem v mislih si prizadevava nuditi začasno ali trajno rešitev
namestitve tistim, ki so ostali brez domov. Samozadostni kontejnerji, uporabljeni v primeru
poplav, morajo biti zasnovani z namenom zagotavljanja nujne namestitve in osnovnih
življenjskih potreb na prizadetih območjih.
● Z
agotavljanje nujne nastanitve:Ena od ključnih funkcijsamozadostnega
kontejnerja v primeru poplav je zagotovitev takojšnjo in varno nastanitev za ljudi, ki
so izgubili svoje domove zaradi poplav. Kontejnerji so opremljeni z osnovnimi
spalnicami, sanitarijami in kuhinjskimi prostori.
● V
peljava konceptov krožnega gospodarstva:Ladijskizabojniki dobijo novo
življenje in funkcijo, ko ji predelamo v bivalne enote, prav tako pa je notranjost
zasnovana iz okolju prijaznih materialov.
9
Slika 7: Primer referenčnega objekta z oblikovanjem interierja v lesu (Pop-up houses)
● S
amozadostnost pri oskrbi z energijo:Kontejnerjiso opremljeni z naprednimi
sistemi za pridobivanje energije iz obnovljivih virov kot so sončne celice in vetrnice.
To omogoča neodvisnost od zunanjih energetskih omrežij in zagotavlja delovanje
osnovnih naprav tudi v primeru izpada električne energije.
10
● P
oplavno odporni:Kontejnerji, uporabljeni v poplavnih območjih, morajo biti
zasnovani tako, da so odporni na vodo. Zato sva dobro premislila izvedbo
temeljenja, predvidela kakovostno hidroizolacijo, dvignila bivalni del ter napolnila
tla zabojnika s peno, zaradi katere lahko objekt ostane nad vodo.
● S
amostojna oskrba z vodo:Sistem za samostojno oskrboz vodo vključuje
filtriranje in recikliranje vode, kar omogoča prebivalcem, da imajo dostop do čiste
pitne vode tudi v razmerah, ko je običajna oskrba onemogočena zaradi poplav. V
primeru poplav se lahko dvigne nivo podtalnice, ki je lahko kontaminirana s
kmetijskimi odplakami, zato najin kontejner vsebuje neodvisen sistem za filtriranje
pitne vode iz deževnice.Samozadostni kontejnerji, ki zbirajo deževnico,
predstavljajo inovativno rešitev za trajnostno pridobivanje vode. Zbiranje deževnice
poteka tako, da se voda steka s sončnih celic, ki so nameščene na strehi kontejnerja,
v sistem za filtracijo vode.
11
Slika 10: Sistem za filtriranje vode - Slika SEQ Slika \* ARABIC 4 Sistem filtriranja deževnice
● M
obilnost in prilagodljivost:Kontejnerji so lahkoprenosljivi in prilagodljivi, kar
omogoča hitro namestitev v različnih geografskih območjih glede na potrebe in
obseg poplav.
● Z
agotavljanje osnovnih storitev:Poleg osnovnih bivalnihpogojev samozadostni
kontejnerji vključujejo tudi prostore za zdravstveno oskrbo, tehnična popravila in
druge storitve, ki so potrebne v nujnih razmerah.
12
5. UMESTITEV OBJEKTA NA LOKACIJO
5.1. Orientacija
5.2. Temperature
emperature igrajo pomembno vlogo pri delovanju sončnih celic. V vročih podnebnih
T
razmerah je potrebno posvetiti posebno pozornost hlajenju sončnih panelov, da se ohrani
njihova učinkovitost. Hkrati je treba upoštevati tudi možnost ekstremnih temperatur, ki
lahko vplivajo na delovanje elektronskih naprav v kontejnerju. Dodatna izolacija in
učinkovit sistem hlajenja bi bila ključna za prilagoditev na različne temperaturne pogoje.
13
otrebujemo tako močne toplotne izolacije, kot bi jo potrebovali v okoljih z ekstremnimi
p
temperaturami.
5.3. Padavine
lede padavin je treba upoštevati vsebnost vlage v zraku, ki lahko vpliva na delovanje
G
sončnih celic. V regijah z visoko vlažnostjo je potrebno redno vzdrževanje sončnih panelov,
da se prepreči nabiranje kondenzacije ali umazanije, kar bi lahko zmanjšalo učinkovitost. V
območjih s spremenljivimi padavinami je treba upoštevati sisteme za zajemanje in
shranjevanje deževnice, ki bodo zagotovili stabilen vir vode za kontejner.
14
Graf 2: Povprečje temperatur in količine padavin v Mariboru skozi leta
15
6. IDEJNA ZASNOVA OBJEKTA
16
lika 14: Južna fasada je zasnovana kot sistem za pridobivanje hrane po principih vertikalnega
S
hidroponičnega vrta (Miracle)
17
7. Viri
18
lika 5, pridobljeno 20.1.2024, vir:
S
https://www.luminariasolar.com.br/post/como-instalar-corretamente-sua-luminaria-reflet
or-solar,
19