Voved :

Za razlika od postojanite sredstva koi se tro{at postepeno, vo pove}e reprodukcioni ciklusi i koi samo vrednosno (preku amortizacijata) preminuvaat na novite proizvodi zadr`uvaj}i se celo vreme vo ist neizmenet oblik,obrtnite sredstva celosno se tro{at vo eden ciklus na reprodukcija i koli~inski i vrednosno celosno se transformiraat vo nov proizvod. Kaj obrtnite sredstva koi se javuvaat kako predmeti za rabota,osnovna karakteristika e taa {to tie vleguvaat celosno so cela svoja supstanca vo noviot proizvod. Isto taka, bitna karakteristika na obrtnite sredstva e nivnoto postojano kru`no dvi`ewe,nivnoto obrnuvawe vo procesot na reprodukcija i preminuvawe od eden vo drug oblik.Taka,osnovna funkcija na obrtnite sredstva e najprvo da se kupat surovini i materijali koi niz procesot na proizvodstvoto se pretvoraat vo gotovi proizvodi.So proda`bata na gotovite proizvodi se steknuvaat pobaruvawa koi preku nivnata naplata se pretvoraat vo pari~ni sredstva. Dodeka obrtnite sredstva,naj~esto se obrnuvaat pove}e pati vo edna godina,postojanite sredstva ja transformiraat svojata vrednost i se amortiziraat vo podolg vremenski period,vo niza godini.Poradi na obrnuvawe na sredstvata e osnova za toa,koeficientot

diferencirawe na postojanite i obrtnite sredstva. Najgolem del od obrtnite sredstva, osobeno kaj proizvodstvenite pretprijatija go so~inuvaat predmetite za rabota.No, obrtnite sredstva se po{iroka kategorija od predmetite za rabota.Vo niv, pokraj predmetite za rabota vleguvaat i pari~nite sredstva, gotovite proizvodi,odredeni pobaruvawa, a isto taka i onoj del od sredstvata za rabota, koj poradi pokusiot vek na upotreba od edna godina i relativno malata vrednost ne vleguva vo postojanite sredstva.

1.Poim za obrtni sredstva i nivnite karakteristiki

Pretprijatieto za izvr{uvawe na stopanskata aktivnost pokraj postojani sredstva koristi i obrtni sredstva.Za razlika od postojanite sredstva koi se tro{at postepeno, vo pove}e reprodukcioni ciklusi i koi samo vrednosno (preku amortizacijata) preminuvaat na novite proizvodi zadr`uvaj}i se celo vreme vo ist neizmenet oblik,obrtnite sredstva celosno se tro{at vo eden ciklus na reprodukcija i koli~inski i vrednosno celosno se transformiraat vo nov proizvod.* Taka primer ma{inite, transportnite sredstva, zgradite i drugite postojani sredstva od materijalen vid }e se upotrebuvaat vo proizvodstvoto dolgo vreme vo pove}e reprodukcioni ciklusi.No,situacijata ne e ista, na primer, so bra{noto vo edno pretprijatie od pekarsko- melni~kata industrija, koe bra{noto go upotrebuva kako osnovna surovina za proizvodstvo na leb.So zavr{uvawe na pe~eweto na lebot,bra{noto e ve}e leb odnosno nov proizvod.Spored toa,kaj obrtnite sredstva koi se javuvaat kako predmeti za rabota,osnovna karakteristika e taa {to tie vleguvaat proizvod. Isto taka, bitna karakteristika na obrtnite sredstva e nivnoto postojano kru`no dvi`ewe,nivnoto obrnuvawe vo procesot na reprodukcija i preminuvawe od eden vo drug oblik.Taka,osnovna funkcija na obrtnite sredstva e najprvo da se kupat surovini i materijali koi niz procesot na proizvodstvoto se pretvoraat vo gotovi proizvodi.So proda`bata na gotovite proizvodi se steknuvaat pobaruvawa koi preku nivnata naplata se pretvoraat vo pari~ni sredstva.So pari~nite sredstva se zapo~nuva nov ciklus na reprodukcija, se nabavuvaat novi surovini i materijali, se organizira novo proizvodstvo a gotovite proizvodi povtorno se
obrtnite sredstva celosno se tro{at vo eden ciklus na reprodukcija i koli~inski i vrednosno celosno se transformiraat vo nov proizvod - Menaxerska Ekonomija /Prof.Dr.Dimo Dimkov
*

celosno

so

cela

svoja

supstanca

vo

noviot

prodavaat i steknatite pobaruvawa odnovo se pretvoraat vo gotovi pari~ni sredstva koi ozna~uvaat po~etok na nov ciklus na reprodukcija.Na toj na~in,niz postojaniot kru`en tek: kupuvawe proizvodstvo - proda`ba,kupuvawe - proizvodstvo - proda`ba itn, ovie sredstva se vo postojano vrtewe,poradi {to se i nare~eni obrtni sredstva na pretprijatieto. Dodeka obrtnite sredstva,naj~esto se obrnuvaat pove}e pati vo edna godina,postojanite sredstva ja transformiraat svojata vrednost i se amortiziraat vo podolg vremenski period,vo niza godini.Poradi toa,koeficientot na obrnuvawe na sredstvata e osnova za diferencirawe na postojanite i obrtnite sredstva.Materijalnite sredstva ~ij{to vek na upotreba e podolg od edna godina, a so toa i koeficientot na obrnuvawe e pomal od 1 , se smetaat za postojani sredstva, a ostanatite materijalni sredstva i pari~nite sredstva se smetaat za obrtni sredstva. Najgolem proizvodstvenite del od obrtnite go sredstva, so~inuvaat osobeno predmetite kaj za pretprijatija

rabota.No, obrtnite sredstva se po{iroka kategorija od predmetite za rabota.Vo niv, pokraj predmetite za rabota vleguvaat i pari~nite sredstva, gotovite proizvodi,odredeni pobaruvawa, a isto taka i onoj del od sredstvata za rabota, koj poradi pokusiot vek na upotreba od edna godina i relativno malata vrednost ne vleguva vo postojanite sredstva (siten inventar).Pritoa mo`eme da istakneme deka obrtnite sredstva vo edna stopanska organizacija se dvi`at po formulata R Y - R ,toa zna~i deka obrtnite sredstva vo daden moment se nao| aat vo svoite osnovni vidovi t.e vo pari ili stoka.Stokata i parite se dva osnovni vida na obrtni sredstva {to redovno se sre}avaat vo stopanskite organizacii. Kvalitativnoto razlikuvawe na obrtnite sredstva vo dvata osnovni vida,pari i stoka,ima golemo zna~ewe od aspekt na pravecot vo koj istite se dvi`at.Bidej}i ima slu~ai koga dve ili tri stopanski organizacii koi imaat isti vkupni obrtni sredstva mo`at da imaat razli~na struktura pove}e stoka a pomalku pari i

obratno.Pritoa ponatamu vo edna tabela }e ja prika`eme podelbata na obrtnite sredstva.*

2. Osnovni i preodni vidovi na obrtni sredstva

So kvalitativno analizirawe na obrtnite sredstva vo stopanskite organizacii mo`at da se utvrdat osnovnite vidovi vo koitie mo`at da se javat vo daden moment.Obrtnite sredstva vo edna stopanska organizacija se dvi`at po formulata P - S - P pri {to toa zna~i deka obrtnite sredstva vo daden moment se nao|aat vo svoite osnovni vidovi t.e vo pari ili stoka.*Stokata i parite se dva osnovni vida na obrtni sredstva {to redovno se sre}avaat vo stopanskite organizacii von od ovie vidovi nema obrtni sredstva vo na{i uslovi na rabotewe, bidej}i zada~ite na site stopanski organizacii se izrazeni vo izvr{uvawe na nivnite proizvodni planovi,a ne vo ostvaruvaweto na profit.Kvalitativnoto razlikuvawe na obrtnite sredstva vo dvata osnovni vida,pari i stoka, ima golemo zna~ewe od aspekt na pravecot vo koj istite se dvi`at.Bidej}i ima slu~ai koga dve ili tri stopanski organizacii koi imaat isti vkupni obrtni sredstva, mo`at da imaat razli~na struktura,pove}e stoka a pomalku pari i obratno.Poznavaweto na pravecot vo koj obrtnite sredstva se transformiraat ovozmo`uva : od postojanata sostojba da se utvrdi vo koj pravec e vr{eno transformiraweto vo neposrednoto minato; i vo koj pravec mora da se vr{i natamo{nata transformacija na obrtnite sredstva vo idnina.

Zakonskata klasifikacija na obrtnite sredstva sodr`ana e vo prilogot na Zakonot za smetkovodstvo,~len broj 17 ,a po{iroko mo`e da se vidi vo knigata <Zakon za smetkovodstvo so komentar>od Prof.Dr.Trajko Rusevski /Prevzemeno od Menaxerska Ekonomija od Prof.Dr. Dimo Dimkov * Obrtnite sredstva vo edna stopanska organizacija se dvi`at po formulata P - S P pri {to toa zna~i deka obrtnite sredstva vo daden moment se nao|aat vo svoite osnovni vidovi t.e vo pari ili stoka. Delovna analiza -Prof.Dr. Borka Sokoloski
*

Marksovite ispituvawa za kru`noto dvi`ewe na kapitalot,primeneti vo na{i uslovi, ne zna~i neto~nost na zaklu~ocite za ciklusite {to nastanuvaat vo stopanskite organizacii.Ciklusite se isti,razlikata e vo toa {to vo na{i uslovi ne se raboti za kapital kako motiv za privatno prisvojuvawe na vi{okot na trudot tuku za sredstva koi vo stopanskite organizacii imaat odredena ekonomska funkcija vo ekonomsko op{testvenite odnosi. Ako se analizira dvi`eweto na obrtnite sredstva preku formulata P - S - P toa zna~i deka obrtnite sredstva vo odreden moment zna~i deka parite se izdadeni a stokata e primena mo`at da se javat bilo vo forma na pari bilo vo forma na stoka.Delot od ciklusot P - S a delot S - P zna~i deka stokata e izdadena a parite se primeni.Vo

praksa ~estopati se javuvaat i takvi slu~ai {to nemo`at da se vklopat vo delovite od ciklusot na obrnuvawe, taka na primer se javuvaat: osven delot P-S {to zna~i deka parite se izdadeni a stokata e primena, ima i slu~ai koga parite se izdadeni a stokata ne e primena a toa e koga stokata se pla}a odnapred(avansirawe na nabavki); namesto delot S- P {to zna~i deka stokata e izdadena a parite se primeni ,ima slu~ai koga stokata e izdadena a parite ne se primeni.Toa zna~i deka vo praksa se javuvaat slu~ai na <me|ufazi>t.e se javuvaat izvesni <preodni vidovi> koi te`neat da se pretvorat vo svoite osnovni vidovi. Poradi preodnite vidovi kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva {to po op{tata formula izgleda P - S -P mora da se iska`e na sledniov na~in:P -Sp - S -Pp - P kade {to Sp pretstavuva preoden vid na stoka a Pp pretstavuva preoden vid na pari.Preodnite vidovi na pari i stoka sekoga{ te`neat da se pretvoraat vo svoite osnovni vidovi. Preodnite vidovi ne se sposobni ekonomski neposredno da deluvaat vo pravec na transformacijata na sredstvata.Na primer,so edno pobaruvawe od kupuva~ite ne e mo`no da se izvr{i isplata na

dobavuva~ite za kupeni surovini i materijali,ili so materijalot na pat ne e mo`no da se zgolemat sredstvata vo sferata na proizvodstvoto,pred materijalot da pristignal i se pretvori vo svojot osnoven vid.Od kade doa|a te`nenieto site preodni vidovi da nastojuvaat da se pretvorat vo svoite osnovni vidovi?Pravilen odgovor na ova pra{awe mo`e da se dade ako se navedat slednite konstatacii: poradi toa {to site preodni vidovi ne se krajna cel na stopanskite procesi; poradi toa {to tie se javuvaat samo kako edna od varijantite {to gi poznava praksata na kru`noto dvi`ewe na sredstvata. Ne postoi mo`nost dvi`eweto na preodnite vidovi da se vra}a nazad.Taka na primer, preodniot vid na stoka nemo`e nikoga{ neposredno da se vrati vo pari,osven vo slu~aj na <fakti~ko storno> so {to se poni{tuva edna operacija.Preodniot vid na stokata sekoga{ te`nee da se vrati odnosno pretvori vo svojot osnoven vid.Istoto va`i i za preodniot vid na parite koj nikoga{ ne te`nee da se pretvori vo stoka od koja poteknuva osven vo slu~aj na fakti~ko celta storno.Taka na na primer, e da proda`ba sozdade na stoka na od za kupuva~ite bez ednovremeno primawe na protivrednost ne zna~i deka pretprijatieto od kupuva~ite pobaruvawe preoden pat kupuva~ite a stvarnata cel da se dobijat pari,a sozdavaweto na pobaruvawata pretstavuva ostvaruvawe na kone~nata cel.So poznavaweto na osnovnite i preodnite vidovi na obrtni sredstva se ovozmo`uva da se utvrdi koja pozicija vo koja grupa treba da se razvrsti.Vo svoeto postojano dvi`ewe obrtnite sredstva se dvi`at po formulata:P-Sp-S-Pp-P-Sp-SPp-P-Sp-S-Pp-P itn.Parite vo osnoven vid postojat samo toga{ koga poteknuvaat od realizacija ili od negoviot preoden vid a se nameneti za pretvorawe bilo vo stoka direktno, bilo indirektno preku nejziniot preoden vid.Bez ovie karakteristiki poziciite vo aktivata nemo`at da imaat odlika na osnoven vid na pari.Na primer,ako edno pretprijatie primi po po{ta pari za da gi isplati na nekoj od svoite rabotnici toga{

tie pari ne spa|aat vo osnovniot vid na pari bidej}i ne poteknuvaat od realizacija nitu se nameneti za povtorno stoka.Preodniot vid na stoka postoi pretvorawe vo koga parite se izdadeni a

stokata ne e primena.Za da mo`e edna pozicija da ima karakter na preoden vid na stoka treba da gi ispolnuva slednite dva uslovi: da poteknuva od osnovniot vid na parite da e nameneta za pretvorawe vo osnoven vid stoka

Kako primeri za preoden vid na stoka bi bile:stoka na pat,dadeni akontacii na dobavuva~ite,akontacii na zaraboteni li~ni dohodi itn. Vo sprotiven slu~aj ako edno pretprijatie mu dade na eden svoj rabotnik pozajmica,toga{ na takvata operacija i prethodi napu{tawe na pari~en vid no nema perspektiva za pretvorawe vo stoka od osnoven vid.Ovaa pozicija nema karakter na preoden vid.Osnoven vid na stoka nemo`e da ima niedna pozicija od aktivata ako ne ispolnuva dva uslovi: da poteknuva od osnovniot vid na parite ili od preodniot vid na stoka da e nameneta za povtorno pretvorawe vo pari bilo direktno vo osnovniot vid na parite ili indirektno preku preodniot vid. Na primer zalihata na stoki {to se primeni vo komisiona proda`ba ne mo`e da se razvrsti vo snoven vid na stoka iako e nameneta za proda`ba bidej}i ne e ispolnet uslovot za prethodno napu{tawe na pari~nata forma direktno ili indirektno. Preoden vid na pari postoi koga stokata e izdadena a parite u{te ne se primeni.*Edna pozicija se smeta deka ima karakter na preoden vid na pari ako gi ispolnuva slednite dva uslovi: da poteknuva od stoka vo osnoven vid da e nameneta za pretvorawe vo osnoven vid na pari.

Na primer ako se prodade komisiona stoka na kredit toga{ ne mo`e da se smeta deka pobaruvaweto od kupuva~ite pretstavuva
Preoden vid na pari postoi koga stokata e izdadena a parite u{te ne se primeni.Delovna Analiza / Prof.Dr. Borka Sokoloski
*

preoden vid na pari,bidej}i komisionata stoka za komisionerot ne pretstavuva stoka vo osnoven vid.Drug primer bi bil so ispra}aweto na stoka za podarok,ovaa pozicija nemo`e da se smeta kako preoden vid na pari bidej}i ne e nameneta za pretvorawe vo osnoven vid na pari. Primeri za preoden vid na pari bi bile: pobaruvawe od kupuva~ite, ~ekovi, devizi, valuti itn. Kvantitativnoto zgolemuvawe na obrtnite sredstva mo`e da bide : so pojavena dobivka so zadol`uvawe od nadvor na {teta na drugi delovi na bilansot.Vo ovaa grupa spa|aat: pretvorawe na osnovni poradi porano vo obrtni sredstva na preku za od amortizacijata, sredstva koi neizdvojuvawe bile sredstva ipadnati

dopolnitelni zada~i, poradi vra}awe vo funkcija na obrtni funkcionalno pretprijatieto. Kvantitativnoto smaluvawe na obrtnite sredstva mo`e da bide : poradi jaknewe na drugite delovi od aktivata,zgolemuvawe na osnovnite i izdvoenite sredstva,otpa|awe na del od sredstvata od kru`noto dvi`ewe ; i poradi isplatuvawe na odnapred sozdadeni obvrski.

3. Upravuvawe so zalihite
Su{tinata na upravuvaweto so zalihite se sostoi vo izgraduvawe na soodvetna politika,strategija i metodi koi{to }e ovozmo`at efikasno upravuvawe so zalihite.Prioritetna va`nost na finansiskoto upravuvawe so zalihite proizleguva od faktot {to vo ovoj del od obrtnite sredstva,vo golem broj na pretprijatija se anga`irani golemi iznosi na finansiski vlo`uvawa.Osnovna zada~a na finansiskoto upravuvawe so zalihite pretstavuva izborot na soodvetni zalihi, 8

nivnite ceni i drugi fizi~ki i komercijalni karakteristiki,utvrduvaweto na vremenskiot period vo koj{to treba da se vr{at nabavkite, racionalizacijata na tro{ocite vo vrska so zalihite itn. Zatoa koga se zboruva za upravuvaweto so obrtnite sredstva voop{to, se istaknuva deka dobroto upravuvawe so zalihite pretstavuva istovremeno i dobro finansisko upravuvawe.*Ottuka proizleguva i konstatacijata deka sekoja odluka vo vrska so zalihite ima zna~ajno dejstvo vrz finansiskite potrebi na pretprijatieto.Osnovna zada~a na racionalnoto upravuvawe so zalihite pretstavuva utvrduvawe na onoj obem zalihi {to }e ovozmo`i nivelirawe na tro{ocite i rizikot od ~uvawe na zalihite so prihodite {to mo`at da se dobijat od raspolagaweto so tie zalihi.Ako zalihite se zgolemat tie }e ja dostignat to~kata nad koja{to dopolnitelnite tro{oci, {to se rezultat na toa zgolemuvawe gi nadminuvaat dopolnitelnite prihodi {to mo`at da se ostvarat od toa zgolemuvawe.Ottuka proizleguva deka racionalnoto upravuvawe so zalihite pretstavuva Cost Benefit analiza odnosno analiza na strukturata i tro{ocite na zalihite. Voobi~aeno e tro{ocite vo vrska so zalihite da se nabquduvaat kako: tro{oci za nabavka na zalihi tro{oci za ~uvawe na zalihite tro{oci za nedostig od zalihi .*

Ovie tro{oci mo`at mnogu lesno da se sogledaat i definiraat.Me| utoa,problemati~no e nivnoto kvantitativno izrazuvawe {to vo praktikata e neophodno da se izvr{uva.Sepak i samoto soznanie za nivnoto postoewe treba da pretstavuva dovolen motiv za nivno racionalizirawe.Kako dokaz za vakvite nastojuvawa pretstavuvaat t.n sigurnosni zalihi.Toa se zalihite nad iznosot na tekovnite potrebi na proizvodstvoto i proda`bata, so koi{to se namaluva rizikot na
koga se zboruva za upravuvaweto so obrtnite sredstva voop{to, se istaknuva deka dobroto upravuvawe so zalihite pretstavuva istovremeno i dobro finansisko upravuvawe.Finansiski menaxment - Prof.Dr. * Prof.Dr. Dragan Krasuwa, citirano delo str.247
*

pretprijatieto od mo`en nedostig na zalihi.Formiraweto na ovie zalihi u{te pove}e ja potencira edna od osnovnite dilemi vo vrska so upravuvaweto so zalihite a toa e kako da se usoglasat za{tedite vo tro{ocite zaradi nedostig od zalihi so dopolnitelnite tro{oci {to se javuvaat zaradi ~uvawe na pogolemi zalihi.Nabquduvaweto i analizata na zalihite od aspekt na tro{ocite vo vrska so nivnata nabavka,~uvawe, opredeluvaweto na optimalnoto nivo na zalihi,momentot na izvr{uvawe na pora~kata i sl problemi {to treba da gi tretira problematikata na upravuvaweto so zalihite ne e mo`no da se izvr{uva kvalitetno ako prethodno za potrebite na finansiskoto upravuvawe ne se izvr{i klasifikacija na zalihite, sprema kriteriumot, vrednost na finansiskite vlo`uvawa za tie zalihi.

4.Upravuvawe so kupuva~ite
Pobaruvawata od kupuva~ite koi se odnesuvaat na proda`ba na stokite na pretprijatieto na kredit, so {to na toj na~in pretprijatieto koe pobaruva, dalo kredit, ja zgolemuva svojata proda`ba, no istite se pretpostavuva deka }e bidat naplateni vo dogovoreniot rok. Iako, pretprijatieto koe ima pobaruvawa ne mo`e da o~ekuva deka verojatnosta za naplatata na site pobaruvawa ke bide 100postotna, me|utoa pogolem del od tie pobaruvawa }e bidat naplateni i so toa transformirani vo pari~ni sredstva za period pokratok od 1 godina, poradi {to pobaruvawata od kupuva~ite spa|aat vo obrtni sredstva na pretprijatieto. Pritoa ovie obrtni sredstva se dossta va`ni za pretprijatieto pa poradi toa treba da se obrne vnimanie na upravuvaweto so niv, so kupuva~ite. Treba da bidat prou~eni slednive problemi: 1.Kreditnata politika kon kupuva~ite; 2.Kreditnite uslovi; 3.Da se vodi soodvetna naplata na pobaruvawata;

10

1.Kreditnata politika kon kupuva~ite- zna~i da se definiraat uslovite koi }e va`at pri odobruvaweto na kreditite, vo zavisnost od postoe~kite kreditni standardi i napravenata kreditna analiza. Kreditnite standari se minimalni kriteriumi koi treba kupuva~ite da gi ispolnuvaat za da dobijat kredit, i istite se odraz na maksimalniot rizik {to pretprijatieto go prifa}a so toa {to go kreditira kupuva~ot.Goleminata na ovoj rizik koj go prevzema pretprijatieto zavisi od slednovo: Karakterot na kupuva~ot verojatnosta deka kupuva~ot navremeno svoite obvrski; Kapacitetot- subjektivna procenka na proivovdnite i proda`nite sposobnosti na kupuva~ot, vrz osnova finansiskite izve{tai; Analizata na kapitalot- koja e finansiskata sostojba na kupuva~ot, stavaj}i akcent vrz materijalnite sopstveni delovni sredstva na kupuva~ot; Kolateralno obezbeduvawe- garancija za vra}awe na kreditot, i go ovozmo`uvaat Op{tata vrz kondicija ekonomskiot na i odredeni delovni zavisi status od na sredstva koi pretstavuvaat garancija; kupuva~otfinansiskiot o~ekuvanoto dejstvuvawe na nadvore{nite faktori pretprijatieto; Problemi koi treba da se ragledaat, akoi vlijaat vrz upravuvaweto so kupuva~ite se slednive: Visinata na administrativnite tro{oci, tro{ocite na vrzuvawe na obrtnite sredstva vo pobaruvawa od kupuva~ite, o~ekuvanata zaguba zaradi nenaplatenite pobaruvawa od kupuva~ite i obemot na proda`ba. Vo uslovi na visok stepen na liberalizacija na kreditnite standardi {to zna~i ne postojat premnogu strogi kriteriumi na kredititawe,toga{ toa }e dovede do zgolemuvawe na administrativnite tro{oci poradi zolemeniot broj nakupuva~i so {to toa po sebe povlekuva i pogolemi tro{oci za `iv 11 i celosno }e gi servisira

trud, zatoa{to vo oddelenieto za proda`ba poradi zgolemenata proda`ba se vrabotuvaat pove}e rabotnici za da odgovorat na potrebite na kupuva~ite, dobivaj}i tretman na prose~ni varijabilni tro{oci po edinica proizvod.Ponatamu liberalizacijata }e dovede do zgolemuvaweto na obemot na proda`ban a pretprijatieto.Tro{ocite na vrzuvawe na obrtnite sredstva vo pobaruvawa od kupuva~ite, se oprtunitetnite tro{oci koi pretstavuvaat izgubeni prihodi(kamati) koi bi mo`ele da se dobijat dokolku ovie sredstva bile vlo`eni vo ne{to drugo a ne vo pobaruvawa od kupuva~ite. Zagubata zaradi neneplatenite pobaruvawa od kupuva~ite, e dosta aktuelno pra{awe,osobeno pri liberalizacijata na kreditnite standardi, zatoa{to pri pogolema liberalizacija se zgolemuva brojot na kupuva~ite no i rizikot. Toga{ pretprijatieto kako rezultat na zgolemniot broj na kupuva~i, }e snosi i pogolem rizik za nenaplata na pobaruvawata od kupuva~ite zatoa{to i pobaruvawata od kupuva~ite se vo pogolem iznos. Za toa koi se efekti se postignuvaat so liberalizacijata na kreditnite standardi vrz finansiskiot rezultat i rentabilnosta se prika`ani so slednava {ema:

Efekti od liberalizacijata na kreditnite standardi Promenlivi golemini 1.Tro{oci na kreditirawe Dejstvo vrz dobivkata

Nasoka na dejstvo zgolemuvawe

prof. d-r Finansiski menaxment

12

2.Obem na proda`ba 3.Prose~no saldo na kupuva~ite 4.Prose~en period na naplata na pobaruvawata 5.Zagubi zaradi neneplateni pobaruvawa

zgolemuvawe

zgolemuvawe

zgolemuvawe

zgolemuvawe

Od {emata mo`eme da izvle~ime zaklu~ok deka pozitivni efekti od liberalizacijata na kreditnite standardi vrz finansiskiot rezultat se zabele`uvaat samo pri zolemuvaweto na obemot na proda`ba.

Za da mo`e pretprijatieto pravilno da upravuva so pobaruvawata od kupuva~ite koi spa|aat vo kategorijata na obrtni sredstav, toa treba da sprovede kreditna analliza koja , so koja ne samo {to }e se dade ocenka za kreditnata sposobnost na kupuva~ot, tuku treba da se odredi i maksimalnata suma koja mo`e da bide odobrena vo vid na kredit na sekoj eden kupuva~. Za da mo`e pretprijatieto da odobri kredit, negovata kreditna naliza , odnosno ocenuvaweto na kreditnata sposobnost treba da bide zasnovano na analiza na finansiskite izve{tai na kupuva~ot za period od pove}e godini, kako {to se bilansot na sostojba, bilansot na uspeh, kako i da gi zeme vo predvid i podatocite od bankite, i dr agencii, koi se zanimavaat so profesionalno ocenuvawe na kreditniot bonitet na kupuva~ot. 2.Kreditnite uslovi-opfa}aat 3 bitni elementi:

13

Kasa skonto-na~in na stimulirawe na kupuva~ite za pobrzo servisirawe na svoite uslugi koi gi imaat kon pretprijatieto-kreditodavatel.

Diskontniot

period-promena

na

dol`inata

na

vremenskiot period na koristewe na kasa skonto od strana na kupuva~ite; Kreditniot period-da se ispitaat mo`nostite dali mo`e da se prolongira rokot za naplata na pobaruvawata i koi posledici bi nastanale od toa prolongirawe. 3.Soodvetnata politika na naplata na pobaruvawata od kupuva~ite na pretptijatieto treba da mu ovozmo`i navremeno naplatuvawe na pobaruvawata kako i da se definiraat koi merki i postapki treba da se prevzemat za da se naplatat pobaruvawata vo to~no utvrdenite rokovi.kolku ovaa politika }e bide efikasna se sogleduva od nastanatite zagubi poradi nenaplatenite pobaruvawa od kupuva~ite. Koga e zgolemena naplatata na pobaruvawata od kupuva~ite, kako i tro{ocite za naplata na tie pobaruvawa, toga{ zagubite se namaluvaat.

Zaklu~ok:
Vo ovaa seminarska rabota be{e napraven pregled na

smetkovodstvenata evidencija na klasa1:pari~ni sredstva, hartii od vrednost, kratkoro~ni pobaruvawa i plateni tro{oci za idnite periodi i za nedostasana naplata na prihodi (AVR), koi sredstva vsu{nost se najmobilen del na obrtnite sredstva.So kvalitativno analizirawe na obrtnite sredstva vo stopanskite organizacii mo`at da se utvrdat osnovnite vidovi vo koi tie mo`at da se javat vo daden moment.Obrtnite sredstva vo edna stopanska organizacija se dvi`at po formulata P - S - P pri {to toa zna~i deka obrtnite sredstva vo daden moment se nao|aat vo svoite osnovni vidovi t.e vo pari ili

14

stoka. Stokata i parite se dva osnovni vida na obrtni sredstva {to redovno se sre}avaat vo stopanskite organizacii von od ovie vidovi nema obrtni sredstva vo na{i uslovi na rabotewe, bidej}i zada~ite na site stopanski organizacii se izrazeni vo izvr{uvawe na nivnite proizvodni planovi,a ne vo ostvaruvaweto na profit.Kvalitativnoto razlikuvawe na obrtnite sredstva vo dvata osnovni vida,pari i stoka, ima golemo zna~ewe od aspekt na pravecot vo koj istite se dvi`at.Bidej}i ima slu~ai koga dve ili tri stopanski organizacii koi imaat isti vkupni obrtni sredstva, mo`at da imaat razli~na struktura,pove}e stoka a pomalku pari i obratno. Dvi`eweto na obrtnite sredstva se odviva po Marksovata formula P -Sp - S -Pp - P kade pokraj dvata osnovni vida na tekovni(obrtni ) sredstva stoka i pari, postojat i preoden vid na stoka Sp i preoden vid na pari Pp. Preodnite vidovi na pari i stoka sekoga{ te`neat da se pretvoraat vo svoite osnovni vidovi. So pari~nite sredstva (gotovinata, ke{ot) kako najmobilen del na sredstvata od strukturata na vkupnite tekovni sredstva vo aktivata, vsu{nost startuva samiot proces na reprodukcija, doa|aj}i do zaklu~ok deka bez pari~nite sredstva nitu bi po~nal nitu bi prodol`il reprodukcioniot proces. Procesot na kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva zapo~nuva so parite i na krajot zavr{uva pak so pari~nite sredstva. Vo ovaa seminarska rabota zna~aen prostor im be{e preotstapen na pari~nite sredstva,i sosema logi~no,bidej}i parite kako faktori za stopanisuvawe i `iveewe, otsekoga{ pretstavuvale problem pri nivnoto obezbeduvawe.Pari~nite sredstva go pretstavuvaat krvotokot na trgovskite dru{tva.Ottuka doa|a i zaklu~okot deka pari~nite sredstva i od smetkovodstven aspekt pretstavuvaat najmobilniot del na aktivata vo bilansot na sostojba na pretprijatijata.Imaj}i go ova vo predvid neophodno e organizirano vodewe na soodvetna smekovodstvena evidencija na pari~nite sredstva. Tokmu poradi ovie konstatacii vo mojata seminarska rabota bea prezentirani problemite i postapkite vo vrska so

15

smetkovodstveniot tretman na ovie sredtva pri smetkovodstvenata evidencija vo pretprijatijata.

16