,, ,,

Seminarska rabota po Finansovo pravo

Tema :

Dano~na evazija

Mentor Izrabotil :

Prof. d-r Qup~o Bla`evski indeks 0754 Sodr`ina:

n Br.na

1. Voved 3

.........................

2. Izbegnuvawe na pla}awe danok-dano~na evazija .............. 4 3. Vidovi na dano~na evazija ...................... 5 4. Legalna evazija ....................... 7 5. Nezakonita evazija 8 6.Faktori na dano~na evazija 10 7. Prenesuvawe na danok ........................... 11 ........................ ......................

8. Fazi kaj prenesuvaweto na danok ........................ 13 9. Faktori kaj prenesuvaweto na danokot 14 10. Zaklu~ok 11.Literatura .................... ....................... ........................ 18 17

Voved

Koga dr`avata odano~uva, obvrznikot gubi del od prihodot, a dr`avata se steknuva so prihod. Gubitokot vo ovaa situacaija ,ako nema evazija se ograni~uva na tro{kovite na odano~uvawe na strana na dr`avata i obvrznikot ( toa e okolu 1% vo uredenite dr`avi). Ako postoji prostor za evazija obvrznikot }e ja iskoristi. Planiraniot dano~en prihod }e bide pomal, raspredelbata na dano~niot teret e neramnomerna, i se sozdava baza za korupcija i nered. Toa se i ne bi bilo tolku stra{no da ne postoi efekt taka nare~en .Vi{ok na dano~no opteretuvawe. I dodeka na biznismenot poeftino mu e da gi plati tro{kovite na evazijata on ne}e da plati danok. Ama negoviot gubitok nema da bide ednakov plaenio danok tuku zbir na plateniot danok i tro{kovite na evazija. Od druga strana prihodi na dr`avata }e bidat samo plateniot danok. Dano~noto pravo kako samostojna nauka na disciplina go definiralo problemot na evazijata,ama ne se naso~ilo vo istra`uvawe na ekonomskite,socijalnite i psiholo{kite primeri koi vlijaat na nejzinoto pojavuvawe.

Ekonomskiot pristap se zasnova na individualnoto odnesuvawe dano~nite obvrznici prou~uvaj}i gi efektite na dano~nata politika so cel izmiruvawe na dano~nata obvrska.Primenata na dano~nite propisi se sudruva vo dva opredeleni stavovi: na ednata strana se dano~nite obvrznici koi sakaat da platat kolku {to e mo`no pomalku danok i da ostvarat pogolem dohod,a na drugata strana dr`avata koja saka da ja zadovoli fiskalnata cel odano~uvawe.

IZBEGNUVAWE NA PLA]AWE NA DANOK DANO^NA EVAZIJA

Dano~nata evazija ili izbegnuvawe na pla}awe na danok gi ozna~uva site onie slu~i vo koi dano~nata vlast ne uspela od nekoj dano~en obveznik da naplati danok ili so drugi zborovi, site onie slu~ai koi doveduvaat do povreda na na~elata na op{tite dano~ni obvrski.Ovaa pojava ima nekoi sli~nosti so prebivawe na danok,ama ima i razliki. Evazijata e mnogu ra{irena pojava,a izrazuva op{ti otpor na dano~nite obvrznici sprema taa prisilna mera na dr`avnata vlast. Vo klasnata dr`ava toj otpor je pojak od politi~ki pri~ini,osobeno od strana na organizovanite rabotni~ki klasi. Pretpostavka za pravednosta na dano~nite zakoni rezultira vo sekojdnevniom `ivot misleweto na bogatite sloevi na gra| ani blagodarej}i na nedore~enostite na dano~nite zakoni svesno tra`at: 1. ''dupki vo zakonot'' - se podrazbiraat odredbite na dano~niot zakon,koi na poedinecot mu ovozmozuvaat legalno da go izbegne pla}aweto na danok ili da go smalat teretot na svoite dano~ni obvrski.

2. ''dano~ni zakoni''- toa se investicioni planovi koi ja smaluvaat dano~nata obvrska na poedinecot, odnosno koga odbivawata od eden izvor mo`at da gi prefrlat na smetka na prihod od drug izvor. 3. ''dano~na arbitra`a'- predstavuva svesno legalno izbegnuvawe na dano~nite obvrski na dva na~ina: odlagawe na pla}awe na dano~nite obvrski i svesno prefrlawena imotot od poedinec od kategorijata koja pla}a visoki danoci vo poedinec koj pla}a niski danoci. ''Dano~nata evazija predstavuvaat akcii i propu{tawe na novi akcii koi dano~niot obvrznik gi prezema zaradi izbegnuvawe na pla}awe na danok. Evazija na danokot e posledica na nastojuvaweto na dano~niot obvrznik da go smali dano~niot teret. Direktna posledica na otporot na dano~niot obvrznik za pla}awe na danoci .

VIDOVI NA DANO^NA EVAZIJA

Dano~nata evazija e prisutna site dano~ni sistemi. Ona zavisi od mnogu faktori .Primeri i uslovi za nastan na evazijata mo`at da bidat:
-

Objektiven karakter - primeri na evazija koi se nezavisni od dano~niot obvrznik i toa: vkupna ekonomska sostojba,visina na dano~nite opteretuvawa i stabilnost na dano~nite stapki,ednakvost vo tretiraweto na dano~nite obvrznici , namena na soberenite danoci i prisustvo na siva ekonomija. Subjektivniot karakter - primeri na evazija na danok koi se povrzani za li~nosta na dano~niot obvrznik i toa: visinata na dano~noto opteretuvawe, obrazovnite strukturi na `itelite, razvienost na svesta i pripadnost na odredena dr`ava, dano~nata disciplina na dano~nite obvrznici vo prilika na izvr{avawe na gra|anskata dol`nost i dano~niot moral. Biten faktor na nepla}awe na danokot e dano~niot moral .

Pod dano~en moral se podrazbiraat ~ustvata i dol`nostite za ispolnuvawe na dano~nite obvrski ,za da so toa izvr{uvawe bi se izvr{ila alimentacija na javnata potro{uva~ka. So statisti~kite istra`uvawa e utvrdeno deka postojat pove}e oblici na dano~en moral: - visok dano~en moral (SAD, GERMANIJA I [VAJCARIJA) - optimalen dano~en moral ( FRANCIJA , [PANIJA I ITALIJA) - nizok dano~en moral ( JU@NA AMERIKA, NEKOI AFRI^KI ZEMJI). Istra`ivawata koi pred edna godina gi sprovede centarot za liberalno-demokratski studii vo Makedonija, poka`al deka na ovoj na{ prostor ne samo da ima nizok dano~en moral tuku i postoi i korupcija vo dano~nite slu`bi . Toa istra`uvawe poka`alo da e najkorumpirana carinata, a da odma posle nea doa|a dano~nata uprava , doka`ano e da vo Makedonija postoji korupcija, ama e mnogu te{ko da se utvrdi. Znaej}i deka vo Makedonija ve}e nekolku godini caruva siroma{tijata , pa biznismenite koi rabotat nastojuvat so podmituvawe da platat pomalku danok a a od druga strana, lesno se korumpiraat slabo platenite dr`avni slu`benici, so toa e jasno da postojat site uslovi korupcijata da se ukoreni vo sistemot na funkcionirawe na dr`avnite slu`bi. Vidlivo i nevidlivo podmitivawe Pla}aweto na danocite na onoj koj treba da gi plati mu e te{ko, bidej}i mu se namaluva ekonomskata sila, kako {to e dohodot ili dobivkata ili realnata ekonomska sila - imotot. Zatoa vo dano~nata materija va`i edno staro francusko pravilo: ,, kolku i da e mal danokot na onoj koj go pla}a sekoga{ mu se ~ini deka e golem.'' Ili u{te edno mislewe na francuskiot sociolog od 18 vek koj otprilika veli deka vo pravo e onoj koj ima najgolema ekonomska sila,}e napravi se za da go minimizira davaheto na dr`avata vo vid na danok.''

Legitimno pravo na sekoe lice, koe e dano~en obvrznik , e da prezema se {to e so zakon dozvoleno, da ja namali taa obvrska . Toj fenomen e poznat i priznat i to e zakonska dano~na evazija. Mo`e da se pojavi vo dva oblika kako prifatliva i neprifatliva. Prviot oblik, prifatliva evazija (izbegnuvawe na danok) pomalku e sporna.Ne zakonodavecot ja predvidel , {tom ja formuliral taka zakonskata norma. Ama, onaa drugata e neprifatliva, iako e zakonita , nastanuva kako posledica pove}e fakti koi me|usebno se sudiraat. Toa zna~i deka vo dano~nite propisi postojat pravni praznini. Postoi mo`nost onoj na koj treba da go primeni propisot malku podobro ~ita od nego odkolku onoj koj go napi{al. Zna~i , nezakonita dano~na evazija, koja kaj nas mnogu ~esto se zamenuva so korupcijata, prakti~no e legitimno pravo na dano~niot obvrznik. Onaj koj pla}a vrvni dano~ni sovetnici i vrvni stru~waci koi dobro ja poznavaat materijata , koi ne se optereteni so koncipirawe na normi mo`e da bara od niv da mu pronajdat bezbolen lesen i eftin premin niz dano~nite propisi. Se Razbira , postoi i evazija na danok koja e nezakonita. Ama toa se prekr{o~ni krivi~ni dela vo koi obvrznikot ne go pravi ona {to zakonot mu go nalaga: ne podnosesuva prijava, potoa ne prika`uva podatoci... i na toj teren se sozdava prostor za pojava na korupcija. Prebivawe na danok e akcija vo koja doa|a do finansiski o{tetuvawa za li~nosta na koja i e prebien dano~niot dolg vo potpolnost ili delumi~n od druga li~nost. Zna~i dano~niot obvrznik prifa}a dano~na obvrska , ama ne da bide i dano~en pla}a~, tuku dano~niot teret go nosi nekoja treta li~nost. Zna~i, dano~nata evazija ima dva pojavni oblika:
1. zakonita ili dopu{tena evazija 2. nezakonita ili nedopu{tena evazija

LEGALNA EVAZIJA

Legalna dano~na evazija e evazija kaj koja se izbegnuva weto i pla}aweto na danok , ne go doveduva dano~niot obvrznik vo sprotivnost so zakonskite propisi. Zakonska evazija se pojavuva vo slednite oblici :
1. REDUCIRAWE NA POTRO[UVA^KATA - npr. ne morame

da kupime benzin, alkohol , cigari i so toa direktno se izbegnuva pla}awe na danok na promet... i sl..
2. DELUMI^NA EVAZIJA -se vr{i so namaluvawe na

potro{uva~kata na odredeni proizvodi npr.So kupuvawe na eftini cigari delumi~no go izbegnuvame pla}aweto na danok i sl.
3. NAMERNA EVAZIJA - npr. visoko dano~no optereteuvawe ,

kockarskite igri kaj mladite da se svedat na mal procent.

4. VISINA NA DANO^NOTO OPTERETUVAWE - npr. ako

biznismenot pove}e e odano~en vo sedi{teto na svojata dejnost, on mo`e da ja preregistira svojata dejnost tamo kade e blago odano~en (za vreme na dano~nata oaza pred raspadot na Jugoslavija, golem broj biznismeni od Makedonija odele vo Slovenija da ja registriraat svojata dejnost.

NEZAKONITA EVAZIJA
Nelegalna evazija e evazija koga dano~niot obvrznik so izbegnuvawe na pla}awe na danok doa|a vo sprotivnost so zakonot .Ova nezakonito,nedopu{teno ili nelegalno pla}awe na danok vo zakonot e poznato pod terminot zatajuvawe i {verc.

Postojat dva oblika na nezakonita evazija. 1. Zatajuvawe ili defrudacija 2. Kontrabanda ili krium~arewe 1. Zatajuvawe ili defrudacija - koga dano~niot obvrznik voop{to ne prijavuva ili neto~no prijavuva elementi za opredeluvawe na dano~nite i so toa na dano~nite organi gi doveduva vo zabluda za dano~nata sila na obvrznikot. Ako damo~niot obvrznik ostvaruva prihod od 5000 evra i ne prijavi ostvaren prihod kaj dano~nata vlast toga{ e prisutno potpolno zatajuvawe na danokot . Me|utoa, ako dano~niot obvrznik ostvari prihod od 5000 evra ,a prijavi na dano~nata vlast 3000 evra toga{ e prisutno delumi~no zatajuvawe na danok . 2.Kontrabanda, {verc ili krium~arewe - kontrabanda e pojava koga robata nezakonski se prefrla preku dr`avnata granica so {to se direktno izbegnuva pl}awe na carina, danok na promet i drugi posredni danoci . Vo praksa se prisutni mnogu oblici na {verc na roba (na na{ite prostori najzastapenini see cigarite,naftata,..). Kontrabanda e termin iz Me|unarodnoto javno pravo i vo prevod na latinski zna~i protiv zabrana. Pod toj poim se podrazbira zabrana za snabduvawe ili prevoz na roba od zna~ewe za voenite operacii so neutralni brodovi za potrebata na zavojuvanite strani. Za da bi mo`ela da se vklu~i pod poimot kontrabanda taa roba mora da bide obele`ena kako takva i objavena od strana na zavojuvanite sili.Zavojuvanite sili imaat pravo so svite sredstva da spre~at promet i dovoz na takva roba i da gi odzemat site predmeti koi spa|aat vo kontrabanda. Licata koi vr{at kontrabanda ,zavojuvanata strana mo`e da gi kazni na osnova na vnatre{ni pravila dokoliko tie lica im dojdat na niven imot. Osumdesetite godini bilo zlatno doba na {vercot. Kafe, farmerki, kozmetika, za~ini..itd. sekojdnevno gi mamele doma{nite kupuva~i. Ama, postoel i drug oblik na {verc, onoj vo autobusite na javniot soobra}aj. Nagliot kvantitativen

porast na brojot na patnici, a stagnirawe na vozniot park na prevoznici omogu~ilo e gu`va vo skoro site terminima, a toa pa, opovtorno go, ovozmo`ilo {vercot, "elegantno zaobikoluvawe na ovlatenoto lice za naplata na uslugite na prevozot". Se{vercuvalo i tu|i "markici" za prevoz, kako i stari, poni{teni karti. {vercuvale site, i stari i mladi. Krium~arewe e ilegalen prevoz na roba ili lud|e, naj~esto preku granica na edna zemja. Pokraj tradicionalnoto krium~arewe na roba zaradi ostvaruvawe na neprijaven profit i izbegnuvawe na taksi, denas e na delo i krium~arewe na lu|e, poznato i kako trafiking na lud|e i seks trafiking, ~ii `rtvi se ~esto rabotno sposobni ma`i, `eni i deca.Najtipi~en primer krium~arewe e proizvodstvo i distribucija na narkotici,site sovremeni dr`avi vr{at stroga kontrola za proizvodstvoto i prometot so narkotici od zdravstveni,ekonomski i politi~ki pri~ini.Proizvodstvoto i prometot so oru`je isto taka e strogo kontrolirano od dr`avata.

FAKTORI NA DANO^NA EVAZIJA

Stepen ot na izrazenosti i rasprostranetost na evazijata zavisi od tri bitni faktori:

1. Otu|enosta na dr`avata od gra|anot - prisutni vo

nedemokratskite odnosi,otu|enost na dr`avata od gra| anite,prisustvo na nadvore{ni okupatori,sepojavuva otpor za pla}awe na fiskalni obvrski.

2. Stepen na fiskalno opteretuvawe-biten element kaj

evazijata na danokot,ako se danocite previsoki i pla| aweto na danok na obvrznikot ugrozuva li~nata egzistencija i obavuvawe na svojata dejnost,toga{ dano~niot obvrznik vr{i izbegnuvawe na pla}awe na danok.
3. Slabosti na kontrolata i blaga sankcija- kontrolnite

organi moraat da imaat to~no definiran status vo zakonot (da ne podle`at na podmituvawe) i da imaat optimalni li~ni primawa.

PRENOS NA DANOK
Prenos na danok ,pojava kade dano~niot obvrznik japrifa}a dano~nata obvrska, ama pla}aweto na dano~nite obvrski se prenesuva na treto lice (dano~en destinator), a negoviot prihod , dohod i imot ostanuvaat isti. ^inot na prenos se vr{i niz cenata , a mora da bide pravno utvrden dano~niot teret i da postoi pazaren mehanizam . Postojat danoci koi ne mo`at da se prenesat , a toa se : danoci vo natura, danoci na predmeti za li~na potro{uva~ka, danok na potro{uva~ka na elektri~na energija i sl.

Od aspekt na stepen na prenos razlikuvame: 1. Namerno prenesuvawe- e takvo prenesuvawe koe po zamisla na zakonodavecot e smisleno da se dano~niot obvrznik i dano~niot pla}a~ razli~ni li~nosti.Od prakti~ni pri~ini, kaj namernoto prenesuvawe , zamislata na zakonodavecot e deka dano~niot obvrznik i dano~niot destinator dve razli~ni li~nosti. ,, Kaj namernoto prenesuvawe se sudruvaat celite na dano~nata politika so odano~uvaweto. Intencija na zakonodavecot e danokot da bide prenesen na dano~nite destinatori koi go nosat taka preneseniot dano~en teret i pla}aat danok od svojot dohod.'' 2. Nenamerno prenesuvawe - e oblik na prenesuvawe koga dano~niot teret(od pravniot aspekt) i ekonomskite efekti se snosi li~nost koja ne bila predvidena. Kaj ova prenesuvawe celta na dano~nata politika ne e ostvaren, toa ima posledici kako za dru{tvoto tako i za poedinecot. Nenamernoto prenesuvawe na danokot na favoriziranite li~nosti koi vr{at samostojna dejnost a o{teteni se li~nostite vo raboten odnos. Efekti na nenameranoto prebivawe se negativni od aspekt na li~nostite vo raboten odnos i od op{to dru{tveno zna~ewe.

Od aspekt na pravcite na prenesuvawe postojat: 1. Prenesuvawe nanapred 2. Prenesuvawe nanazad 3. Bo~no prenesuvawe
1. Prenesuvawe nanapred e prisutno koga dano~niot

obvrznik }e uspee vo zgolemenata cena na proizvodot i

nadoknadata za svoite uslugi da prenese odnapred dano~en teret na kupuva~ite na proizvodite i uslugite. Npr. izvr{uva~ot na uslugi go presmetuva danokot vo cenata na proizvodot ili vo nadoknadata za uslugite , pa se aktot na kupuvawe na proizvodi i uslugi se pla}a i danok koj e dodaden na cenata na proizvodot i uslugata.
2. Prenesuvawe nanazad e prisutno koga proizvoditelot ili

kupuva~ot } uspee dano~niot teret da go prenese na nabavka na surovina , na prodava`a na pogonski materijal, na sopstvenikot rabotniot prostor, vo koj dano~niot obvrznik ja obavuva svojata dejnost. Npr.koga dano~niot obvrznik za iznosot na plateniot danok gi namali li~nite dohodi na rabotnicite i taka go prefrli danokot na rabotnata snaga.
3. Bo~no prenesuvawe e prisutno koga dano~niot obvrznik

koj go tereti prometot na eden proizvod ~ii promet ne podle`i na odano~uvawe, prenesuvawe na povi{enata cena na drug neodano~en proizvod , ~ija elasti~nost e mala. Npr. prodava~ot posle golem danok na promet na eden proizvod,ja zgolemuva cenata na drugite proizvodi, taka da vo vkupno ostvareniot prihod }e uspee da go izbegne teretot od zgolemeniot danok na promet na prviot proizvod. Tuka postojat tri fazi:
1. Ednostruko prenesuvawe -koga dano~niot obvrznik

goprenese dano~niot teret na druga li~nost, koja stvarno nosi dano~en teret i e kone~en destinator na danokot .
2. Dvostruko prenesuvawe postoi koga li~nosta na koja

dano~niot teret e ve}e prenesen }e uspee toj dano~en teret da go prenese na nekoj drug .
3. Vi{estruko prenesuvawe - prisutno e koga vo nego se

vklu~eni tri ili pove}e li~nosti.

FAZI KAJ PRENESUVAWETO NA DANOK

Samiot proces na prenesuvawe na dano~niot teret od edno na drugo lice minuva niz odreden broj na fazi: 1. Perkusija
2. Reperkusija

3. Incidenca 4. Difuzija
1. Perkusija - e prvata faza na prenesuvawe na danok ,

voveduvawe na dano~ni obvrski i utvrduvawe na pravnoto ili fizikoto lice koe }e ja snosi taa obvrska.
2. Reperkusija - e druga faza na prenesuvawe na danok

vo koja dano~niot obvrznik nastojuva dano~niot teret da goizbegne ili obvrskata na pla}awe da ja prenese na treto lice . On vo povisokata cena na svoite proizvodi i izvr{enite uslugi ili vo namaluvaweto na cenata na svoite surovini, pogonskiot materijal ili namalenite ceni na visinata na li~niot dohod, dano~niot teret }e go prenese na druga li~nost.
3. Incidenca - e tretata faza kaj prenesuvaweto na danokot

kade e proces na prenesuvawe e zavr{en ama ne i negovite efekti. Ako preneseniot danok padne na teret lica koi po namerata na zakonodavecot treba da snosat dano~en teret, toga{ incidencata go pogodila i dano~niot destinatora.
4. Difuzija- e ~etvrtata i posledna faza na prenesuvawe

na danok vo koja se ispolnuvaat efektite na prethodnata faza incidenca.

Kone~eniot dano~en destinator }e go nosi na kraj dano~niot teret, a negovata namalena ekonomska sila doveduva do pomali promeni vo odnos na ponudata i pobaruva~kata, visinata na nadnicite, izdvojuvawe za investicii i visina na {tedeweto. Vo ovaa faza se vr{i prenesuvawe na danok i danokot se rasporeduva i razliva na celata nacionalna ekonomija.

FAKTORI KAJ PRENESUVAWETO NA DANOKOT

Primerite na evazija su mnogobrojni (nejasnota vo zakonskite tekstovi, neefikasnost na dano~nata administracijs, kontrola na naplatata i poostri dano~ni sankcii). Posledici na evazijata kako nepovolni fiskalni efekti , taka i reperkusija na ekonomsko politi~kiot plan. Efekti posle odana~uvaweto se prenesuvawe na danokot. Sprema definicijata na germanskiot finansiski teoreti~ar 0tto Van Mehring od triesetite godini, prenesuvawe e pojava pri koja zakonot na odreden dano~en pla}a~, po pat na mewawe na cenite go prefrla dano~niot teret vo celina ili delumi~no na drugi lica ili ovie lica na niv treba preneseniot teret da go prenesat vo celina ili delumi~no na treti lica. Faktoriza prenesuvawe na danok se delat na: 1. Ekonomski faktori 2. Subjektivni faktori
3. Istoriski faktor

1.Ekonomski faktori Ekonomske faktore gi posmatrame na tri relacii:

1. Vo uslovi na slobodno dvi`ewe na ponudite i potrebite na

pazarot - postoi koga dano~niot obvrznik koristij}igi oscilacite na ponudata i pobaruva~kata, prenesuvaat dano~en teret na kupuva~ot i na dostavuva~ite.

2. Vo vrska so konjuktivnite dvi`ewa kaj prenesuvaweto na

danokot konjuktira kako faktor vlijae da li }e dojde do prebivawe , bidej}i dvi`eweto na ponudite i pobaruva~kata za nekoi proizvodi zavisi od konjukturnata sostojba na nacionalnata ekonomija.
3. Vo uslovi na postoewe i deluvawe na monopolite - za ova

pra{awe postojat dve mislewa :

-

za poddr`uva~ite na prvata teorija toa e nevozmo`no za poddr`uva~ite na vtorata teorija prenosot na dano~niot teret za vreme na postoewe na monopoli e mo`no dase izvr{i. 2.Subjektivni faktori - se onie faktori koi vlijaat na stepenot na organiziranost na rabotnicite i kapitalistite. Postojat dva slu~aja:

vo prviot slu~aj postoi organiziranost na kapitalistite , a neorganizoiranost na rabotnicite. Toga{ prenosot na danok e lesno da se izvr{i na neorganiziranite rabotnici(npr.kaj nas e bil prviot slu~aj koga zemjodelskite rabotnici- znatno ja smaluvaat nadnicata na industriskite rabotnici). drug slu~aj, koga rabotnicite i kapitalistite se organizirani . Rabotnicite site svoi prava gi ostvaruvaat po pat na sindikalnite organizacii.Pravilo e deka visokokvalifikuvanite rabotnici se po organiziranij od nekvalifikuvanite.

3. Istorijski faktori

- Istorijski faktori su faktori koi vlijaat na prenosot na danokot od Aspekt na tradicionalni i istorijski faktori. - Za vremena dr`avni i verski praznici , pobaruva~ka za odredeni posebni proizvodi e visoka. - Vo slu~aj na nedovolna ponuda, cenite na ovie proizvodi rastat i se sozdava mo`nost za prenos na danokot

ZAKLU^OK

Kaj site dano~ni obvrznici, nezavisno od nivnata materijalna polo`ba, kako i vo dr`avata ~ii se obvrznici, naglasen e vo golema ili mala mera otpor kon pla}awena danok,toa najve}e zavisi od razvienosta na zemjata tn.nivniot `ivoten standard.Vo zemjite so visoki `ivotni standardi i dobro uredena dano~na politika mnogu retko doa|a do izbegavawe na pla}awe na danok ,za razlika od nerazvienite zemji i zemjite vo tranzicija. Danokot kakoo utvrdena zakonska obvrska ja namaluva ekonomskata sila na fizi~kite i pravnite lica. Zavisi od mno{tvo na faktori: dano~niot moral, visini na dano~noto opteretuvawe, tehnika na odano~uvawe, kvalitet i i stru~nost na dano~nata administracije , stale`i, razni obrazovawa i dr. Sigurno e deka na{eto siroma{tvo e klu~en primer na izbegavawe i nepla}awe na danok i zatoa bi trebalo da se vovedat umereni-prifativi danoci (koi na{ite gra|anibi mo`ele redovno da pla}aat ),a isto tako i svesta na{iot narod bi trebala vo potpunost da se promeni i da gra|anite sfatat deka toj danok koj se pla}a ne ide na pogre{na strana , tuku se vra}a na na odreden na~in na gra|anite.

LITERATURA:

Prof . dr Milena Rakovi, Javne finansije i finansijsko pravo,Pravni fakultet Banjaluka , 2007 Dr arko Ristic, Monetarne i javne finansije, Cigoja stampa 1997, str.444, 445, 446 Dr Jovan Lovevi, Institucije javnih finansija, Beograd 1997. Slubeni list SRJ, str.154 Dr Barbara Jeli , Nauka o finansijama i Finansijsko pravo, str.202. Internet izvori: www.googl.ba, www.nezavicnenovine.com, www.wikipedia.com