GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM SISTEMU O monizmu in dualizmu pogodbenega in gospodarskega pogodbenega prava Danes so prevladujoa stalia, da narava

pravnih razmerij med trgovci oziroma gospodarskimi subjekti zahteva posebno pravno ureditev sicer istovrstnih pravnih razmerij. Opozarja se torej na razlike med obligacijskim in gospodarskim pogodbenim pravom, seveda pa samostojnosti gospodarskega pogodbenega prava ni mogoe absolutizirati. V teoriji se z monizmom oznaujejo pravni redi, ki enotno urejajo obligacijska razmerja, torej ne glede na to, kdo so subjekti teh razmerij, z dualizmom pa pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov posebna pravila. Kot kriterij za razlikovanje med monizmom ali dualizmom obligacijskega in gospodarskega pogodbenega prava pogosto neutemeljeno slui enoten ali poseben zakon. Enoten ali poseben zakon je le nomotehnina reitev. Zato je bolj kot ureditev v istem ali dveh zakonih smiselno upotevati, ali in v kolikni meri so uveljavljene vsebinske razlike med splonim pogodbenim in gospodarskim pogodbenim pravom. Posebna pravila za g. p. so torej v OZ nomotehnino uveljavljena na tri naine: 1. z izrecnimi druganimi pravili za gospodarske pogodbe miljeni so primeri, ko OZ izrecno doloi, da je v primeru g.p. vsebina obveznosti drugana. 2. z vkljuitvijo posebnih pravnih virov poleg postavljenih pravil doloajo vsebino potrebnega ravnanja tudi pravila, katerih vsebina se oblikuje v poslovni praksi. Poslovni obiaji in medsebojna praksa so sestavina posameznih konkretnih pravil. 3. z drugano uporabo in razlago pravnih standardov v gospodarskih pogodbah pravni standardi se uporabijo in razlagajo drugae tudi takrat, ko doloajo ravnanje gosp. subjekta, eprav nasprotna stranka ni gosp. subjekt in niso izpolnjeni pogoji 13. lena OZ. Gosp. subjekti so profesionalne osebe in morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti vedno ravnati s posebno ozirom vejo skrbnostjo. Torej tudi takrat, ko ne gre za g.p.(ko nasprotna stranka ni gosp. subjekt) ali sploh ne gre za pogodbeno razmerje, so gosp. subjekti zavezani k druganemu ravnanju kot negospodarski subjekti.
12. len OZ v ob. razmerjih gosp. subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih uinkov upotevajo poslovni obiaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. 13. len OZ - dolobe tega zakonika, ki se nanaajo na pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb, razen, e ni za g.p. izrecno drugae doloeno. G. p. so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gosp. subjekti. Za gosp. subjekte v smislu tega zakonika se tejejo gosp. drube in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. Za gosp. subjekte v smislu tega zakonika se tejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom obasno ali ob svoji preteni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, e gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.

Gospodarska pogodba, gospodarski subjekt Pogodba ima naravo g.p.. e sta obe pogodbeni stranki gosp. subjekta. Opredelitev gosp. subjekta je za potrebe obligacijskega prava drugana. S pojmom gosp. subjekt(trgovec) se eli zajeti tiste osebe, ki opravljajo posle iz t.i. podjetnike(gospodarske) dejavnosti trajno, s pridobitnim namenom in samostojno. OZ doloa merila za g.s. alternativno. To pomeni, da je vsaka oseba, ki izpolni katero od meril OZ, g.s. in je njeno ravnanje podrejeno posebnim pravilom obligacijskega prava za g.s.. Gosp. subjekti so:

g.s. po statusu oz. osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki je namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki ni namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti, a ob svoji dejavnosti izvajajo tudi dejavnost s pridobitnim namenom, e je konkretna pogodba v zvezi s pridobitno dejavnostjo.

Tudi e konkretna pogodba ni v zvezi s pridobitno dejavnostjo, oseba ohrani poloaj g.s. Znailnosti gospodarskih pogodb Med znailnostmi g.p. so predstavljene tiste dejanske okoliine, ki vplivajo na drugano pravno ureditev g.p. v primerjavi za negospodarskimi: 1. mnoinost pri sklepanju poslov doloene vrste pravnih poslov sklepajo mnoino, kar pomeni, da je njihovo tevilo v relativno kratkih asovnih obdobjih veliko, zato se nanje pripravijo tako, da oblikujejo splone pogoje poslovanja ali tipske pogodbe 2. specializacija se nanaa predvsem na izvajanje dejavnosti. Posamezni g.s. doloene funkcije zaupajo specializiranim g.s.. O d teh se zato priakuje veja skrbnost in strokovnost. 3. koncentracija kapitala oznauje, da je izvajanje doloenih dejavnosti pod nadzorom vedno manjega tevila udeleencev. Povezovanje kapitala lahko pomeni na eni strani korist(nija cena zaradi nijih strokov) na drugi strani pa negativno posledico, saj trna pravila posegajo tudi na podroja, ki so bila predmet oblig. pravil. Zaradi tega se v pog. pravu vea tevilo kogentnih pravil. 4. povezanost g. poslov z bannimi posli izraa se vse veja potreba po finanni varnosti. Ta je v najveji meri zagotovljena , e so v posel vkljueni instrumenti za zavarovanje pog. obveznosti, pri katerih so izdajatelji banke ali druge fin. org.. Razlog je v posebnih, strojih pravilih za poslovanje bank. 5. svetovna povezanost g.s. - vedno veja svetovna povezanost pri sklepanju poslov med g.s. bistveno vpliva na tenje po poenotenju g.p.p.. 6. arbitrae in posebna sodia v zvezi z reevanjem sporov med g.s. je drava to svojo funkcijo prepustila nedravnemu organu arbitrai, seveda le pod pogojem, da stranke soglaajo o arbitranem reevanju sporov. Arbitrani postopek je hitreji, senati so strokovneji, postopek je manj formalen, izbira prava pred arbitrao je fleksibilneja. 7. veja zaita upnika od g.s. se lahko priakuje ve znanja in premiljenosti pri prevzemanju pog. obveznosti. Tradicionalni instituti za zavarovanje in utrditev pog. obveznosti so akcesorne narave, kar dolniku zagotavlja veje varstvo. G.p.p. pa je razvilo abstraktna zavarovanja, ki ne dovoljujejo ugovorov iz temeljnega posla, kar zagotavlja veje varstvo za upnika. 8. hitrost pri sklepanju in izpolnjevanju g. poslov hitrost v izpolnitveni fazi pomeni predvsem to, da elijo g.s. im prej dorei in reiti posamezna dejstva v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, etudi na raun varstva katere od strank. To se kae predvsem pri rokih, ki so pri g. poslih kraji kot v splonem pog. pravu. Poenotenje gospodarskega pogodbenega prava Za poenotenje si prizadevajo: - drave( z ratifikacijo mednarodnih konvencij in povzemanjem vsebine konvencij v notranji pravni red) - g. subjekti sami(z enotnimi avtonomnimi pravili) - mednarodne organizacije(s pripravo konvencij in avtonomnih pravil)

Zaradi uspehov pri poenotenju se uveljavlja ideja o nastajanju posebnega nadnacionalnega prava za pravna razmerja trgovcev, t.i. sodobna lex mercatoria. Tri mednarodne org., ki so najbolj zaslune za sprejem in uveljavitev mednarodnih pravil in tenje EU o enotnem pog. pravu so: 1. Mednarodna trgovinska zbornica(ICC) ima sede v Parizu, ustanovljena je bila leta 1919 in je mednarodna nevladna organizacija. Njen namen je podpora pri mednarodnem poslovanju in investiranju ter premagovanje ovir pri pretoku blaga, storitev in kapitala. Njeni lani so gosp. zdruenja in gosp. drube z vsega sveta. Pod njenim okriljem deluje 16 strokovnih komisij, ki se ukvarjajo s podroji, pomembnimi za mednarodno poslovanje. Pod okriljem ICC deluje tudi stalna arbitraa. 2. Intitut UNIDROIT mednarodni intitut za unifikacijo mednarodnega zasebnega prava je bil ustanovljen leta 1926 pod okriljem tedanje Lige narodov. Po razpustitvi te organizacije je bil z medn. Pogodbo ustanovljen leta 1940. Je neodvisna medvladna organizacija s sedeem v Rimu. Med 59 lanicami je tudi Slovenija. Naloga intituta je poenotenje medn. Zasebnega prava, katerega del je tudi g.p.p.. Intitut pripravlja osnutke medn. konvencij, ki so potem sprejete na diplomatskih konferencah ali pa v okviru medn. organizacij, na primer OZN. 3. UNCITRAL Komisija Zdruenih narodov za medn. trgovinsko pravo je specializirana organizacija ZN, ustanovljena leta 1966, sede njenega sekretariata je na Dunaju. Naloga UNCITRAL je pospeiti razvoj, usklajevanje in poenotenje prava medn. trgovine. Gospodarsko pogodbeno pravo v pravnem sistemu Pravna teorija razporeja pravna pravila, ki urejajo sorodna oziroma med seboj povezana drubena razmerja, v doloene skupine in preuuje njihove znailnosti. Na takih izhodiih je v veini pravnih redov priznan obstoj posebne pravne veje(podpanoge) g.p.p.. G.p.p. je del gosp. prava. Gosp. pravo je iri pojem kot trgovinsko pravo. Trgovinsko pravo je del prava, ki ureja pravni poloaj trgovcev in njihove posle. Za slovensko pravno sistematiko bi lahko rekli, da pravni poloaj trgovcev(g.s.) preuuje gosp. statusno ali korporacijsko pravo, njihove posle pa g.p.p.. Gospodarsko pravo poleg gosp. statusnega in g.p.p. obsega tudi pravila javnopravne narave, ki posegajo v poslovanje g.s.. VIRI GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVA Posebnosti pravnih virov gospodarskega pogodbenega prava Formalni viri prava so obvezne in vnaprej doloene oblike, v katerih nastajajo pravne norme, ki so splone in abstraktne ali pa kot takne vsaj uinkujejo. Poglavitni formalni vir prava je zakon OZ. Na podroju pog. prava, posebej pa na podroju g.p.p., se eli pri normiranju zagotoviti dva cilja: - omogoiti promet blaga in storitev - v zvezi s prometom varovati doloene temeljne vrednote

Zakonodajalec omogoi promet blaga in storitev, e uzakoni take reitve, kot jih zahteva poslovna praksa. e pravila sledijo poslovni praksi, so za udeleence predvidljiva, kar zagotavlja pravno varnost. Pri povzemanju pravil poslovne prakse v zakonska pravna pravila se nujno porajajo vpraanja, povezana z mejami pravne tehnike. Kajti poslovna praksa oblikuje reitve za konkretne okoliine, te pa so od primera do primera razline. Zakonodajalec vseh e znanih primerov in primerov, ki jih poslovna praksa ele priakuje ne more povzeti v pravila zakona. S sklicevanjem na abstraktneje pravilo oziroma na nedoloni pojem standard pa zajame te in e tevilne druge primere. Takni standardi so: obiajna provizija, obiajen pregled, ravnati kot dober gospodarstvenik, razumni rok Pravimo, da je zaradi sklicevanja na tevilne standarde za g.p.p. znailno dinamino normiranje. Dinamino normiranje omogoa, da se na podlagi zakonskega sklicevanja na standard za konkretni primer doloi takno ravnanje, ki ga poslovna praksa priakuje. Pretena veina pravil pog. prava je seveda dispozitivne narave, kar pomeni, da lahko udeleenci medsebojne pravice in obveznosti doloijo drugae, kot jih je doloil zakonodajalec. Kajti namen zakonodajalca je s pravnimi pravili urediti tista vpraanja, ki jih udeleenci sami ne uredijo popolno. Vsa zakonska pravila pog. prava niso dispozitivne narave, njihov manji del je kogentne narave in zato ne omogoa drugane ureditve vpraanja. Kogentna pravila varujejo doloene temeljne vrednote pog. prava ali pa interese pog. stranke, kar je drugi cilj pravil pog. prava. Standardi gospodarskega pogodbenega prava Teorija uvra standarde med nedolone pravne pojme. Toda pojmi so nedoloni na abstraktni regulativni ravni, v konkretnem ivljenjskem primeru pa je vsebina pravnega standarda povsem dololjiva. Teorija uvra pravne standarde(standarde, ki so z blanketnimi normami povzeti v zakonska pravila) med formalne vire prava. Poglavitna razlika med zakonskimi pravnimi pravili in tistimi pravnimi pravili, ki se sklicujejo na standarde, je da pri prvih doloi vsebino pravila zakonodajalec(organizirano nastajanje prava), pri slednjih pa govorimo o spontanem nastajanju prava. Pravne standarde pog. prava je mogoe razdeliti v dve skupini. V prvi so standardi kogentnih pravnih pravil(standardi, ki omejujejo avtonomijo pri sklepanju pogodb morala, vestnost, potenje). V drugi pa so standardi, ki doloajo ravnanje pri izpolnjevanju pog. obveznosti, e ga niso doloile stranke same ali zakonodajalec(obiajen nain). Dobri poslovni obiaji Splono pog. pravo omejuje pogodbeno avtonomijo z izrecnimi kogentnimi pravili, ob njih pa e z dvema standardoma moralo ter vestnostjo in potenjem. Morala ne doloa vsebine potrebnega ravnanja, ampak skrajne meje dovoljenega ravnanja. Generalna prepoved ravnanja, ki nasprotuje morali, pa je namenjena tistim primerom, ki jih zakonodajalec ni doloneje zajel. Prepoved ravnanja, ki nasprotuje morali, varuje temeljne drubene vrednote.

Standard vestnosti in potenja enako omejuje svobodo udeleencev pri sklepanju obligacijskih razmerij, toda ne zaradi varstva temeljnih drubenih vrednot, ampak zaradi varstva interesov nasprotne stranke. Dobri poslovni obiaji so standard, ki velja le za udeleence v poslovnem prometu(prometu g.s.), sicer pa enako kot morala ter vestnost in potenje omejuje ravnanje udeleencev v oblig. razmerjih. Razlog za poseben(omejevalni) standard za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov, je predvsem ta, da gosp. poslovanje vrednostnih standardov, kot sta morala ter vestnost in potenje, ne spreminja samo v niansah, ampak da v posameznih primerih ocenjuje ustreznost ravnanja popolnoma nasprotno kot splona vrednostna standarda. Z dobrimi poslovnimi obiaji niso miljena ravnanja, ki bi si zaradi svojega posebno astnega znaaja zasluila oznako dobri poslovni obiaji. Skrbnost dobrega strokovnjaka Kadar udeleenci izpolnjujejo obveznosti iz svoje poklicen dejavnosti, morajo ravnati z vejo stopnjo skrbnosti skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Gosp. dejavnost je poklicna dejavnost. Najpomembneja merila za presojo skrbnosti dobrega strokovnjaka so pravila stroke in obiaji. Pravila stroke niso povpreno znanje, ampak je to znanje udeleencev ojega poslovnega kroga. Merila so e vedno abstraktna, le da se potrebno ravnanje ne presoja po povpreni osebi, ampak po povpreni osebi doloenega poslovnega kroga. Poslovni obiaji Ne glede na to, da se posamezna pravna pravila izrecno sklicujejo na obiaje in poslovne obiaje, pa so poslovni obiaji vkljueni v obligacijske in trgovinske zakonike e z generalno klavzula o uporabi poslovnih obiajev. Generalna klavzula je namenjena gosp. subjektom. Poslovni obiaj je doloeno ravnanje, ki se priakuje med osebami doloenih lastnosti, med g.s.. Njegovi opredelilni elementi so: - doloenost ravnanja pomeni, da morajo biti doloene okoliine, v katerih je treba ravnati na doloen nain(hipoteza pravne norme) in nain ravnanja(dispozicija p.n.). - priakovanost - ravnanje predstavlja poslovni obiaj samo kadar je priakovano. Doloeno ravnanje je najpogosteje priakovano zato, ker je ustaljeno. - kvalificiranost subjektov, na katere se nanaa poslovni obiaj je doloeno ravnanje, ki je priakovano med osebami doloeni lastnosti. Te osebe so g.s. oziroma osebe, ki delujejo kot g.s.. Oseba z doloenimi lastnostmi ni zgolj g.s.. To je g.s. doloene stroke. Poslovni obiaji sluijo za presojo potrebnih ravnanj v oblig. razmerjih gosp. subjektov. Imajo regulativno funkcijo, saj doloajo potrebna ravnanja, to je pravice in obveznosti pog. strank. Regulativna funkcija jim je priznana za tiste primere, ki v zakonu niso izrecno urejeni, oziroma v primerih, ki so zaradi posamezne spremenjene okoliine ali dodane nove okoliine drugane narave in bi podrejanje takih primerov pod izrecna pravna pravila pomenilo enaenje neenakih primerov. Poslovni obiaji so argument pri razlagi pravnih in pog. pravil. Argumenta za argumentacijo s poslovnimi obiaji sta dva. Prvi je, da so oblig. razmerja normirana taka, kakrna so dejansko v poslovni praksi. Drugi razlog je ta, da imajo poslovni obiaji celo

regulativno funkcijo. e doloajo vsebino pravnih pravil, potem so tudi moen argument za razlago pravnih pravil.

Praksa vzpostavljena med strankama O praksi, vzpostavljeni med strankama, je mogoe govoriti, e sta stranki v doloenem asovnem obdobju stalno poslovno sodelovali. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja je treba upotevati, da gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pog. razmerja v prejnjih primerih. Praksa, vzpostavljena med strankama, po naravi slui le za doloitev vsebine pog. pravil in za razlago pog. pravil. Avtonomna pravila Na podroju g.p.p. so se oblikovala tevilna pravila, za katera se uporablja skupen izraz avtonomna pravila(avtonomno pravo, formularno pravo, mehko pravo). Bistvena razlika med avtonomnimi in zakonskimi pravnimi pravili je , da slednja sprejme zakonodajalec, avtonomna pravila pa oblikuje poslovna praksa spontano ali organizirano. Poglavitni prednosti vseh avtonomnih pravil sta: - konkretizacija zakonskih pravil - prispevanje k globalnemu poenotenju g.p.p. Nesporno je, da avtonomna pravila obvezujejo, kadar so vkljuena v konkretne pogodbene dolobe dogovorjena uporaba avtonomnih pravil. Na posamezna avtonomna pravila se sklicujejo zakonska pravila in jih tako povzdigujejo na raven zakonskih pravnih pravil uporaba na podlagi izrecne dolobe zakona. Avtonomna pravila lahko sluijo tudi za doloitev vsebine pravnih standardov. Najbolj tipine oblike avtonomnih pravil so: - uzance - sploni pogoji poslovanja - trgovinske klavzule - vzorne pogodbe - kodeksi ravnanja - neratificirane konvencije Uzance Uzance so kodificirani poslovni poslovnega kroga, ki jih ne zdruenja gosp. subjektov ali doloneje urejajo vpraanja, abstraktnem nivoju. obiaji. Uzance so podrobna pravila doloenega ojega sprejme zakonodajalec. Najpogosteje jih sprejemajo posamezni g.s.. Uzance so podrobna pravila zato, ker ki so sicer v pravnih pravilih urejena na visokem

V slovenskem pog. pravu so pogoji za uporabo uzanc doloeni v 12. lenu OZ z generalno klavzula o uporabi poslovnih obiajev, uzanc in prakse. Generalna klavzula jim daje pomembno vlogo. Tako kot poslovni obiaji doloajo vsebino pravnih pravil ter sluijo za razlago pravnih in pogodbenih pravil. Pri uporabi uzanc kot pravnih pravil je treba upotevati, ali jih je dejansko sprejel reprezentativen organ.

Po 12. lenu OZ imajo uzance normativno naravo. Veljajo ne glede na voljo strank, nikoli pa proti volji pog. strank. Stranke lahko uporabo uzanc izkljuijo izrecno ali pa tako, da vpraanja, ki jih urejajo uzance, same uredijo drugae. Pravila uzanc so dispozitivne narave. e se stranki dogovorita o uporabi uzanc, velja naslednje: - pravila uzanc ne morejo nadomestiti kogentnih pravil OZ - pravila uzanc nadomestijo tista pravila OZ, ki urejajo istovrstna vpraanja - pravila uzanc se uporabijo tudi za tista vpraanja, ki v OZ niso urejena Generalna klavzula 12. lena OZ je namenjena primerom, ko se stranki za uporabo uzanc ne dogovorita. e se stranki za uporabo doloenih uzanc ne dogovorita, potem se pravila uzanc uporabijo le za vpraanja, ki v OZ niso urejena. Pravila uzanc opravljajo dve funkciji: - regulativno saj doloajo vsebino pravic in obveznosti pog. strank - razlagalno ko sluijo za razlago zakonskih in pog. pravil Uzancam in poslovnim obiajem je skupno to, da njihove vsebine ne doloi zakonodajalec, ampak poslovna praksa. Oba instituta imata regulativno in razlagalno funkcijo. Toda njuni opredelilni elementi so razlini. Bistvena razlika je v tem, da uzance sprejme doloena oseba, jih seveda zapie in jih sprejme kot uzance. Nezapisanost sicer ni opredelilni element poslovnih obiajev. Veljajo, e so ali e niso zapisani. Zapis poslovnega obiaja pa e en pomeni njegovega resninega obstoja. Pravila uzanc so po naravi zapisana. Sploni pogoji pogodbe Po splonem zakonskem pravilu velja, da je pogodba sklenjena, ko je doseeno soglasje volj. Tisti udeleenci, ki sklepajo istovrstne posle mnoino, vnaprej sestavijo vsebino pogodbe ali pa njene redne sestavine. Pogosto so pripravljeni pogodbo skleniti le, e nasprotna stranka pristane na vnaprej doloene sestavine. Poslovna praksa priakuje, da sklenitev pogodbe, ki jo redno ali obiajno spremljajo sploni pogoji, pomeni tudi pristanek na uporabo teh vnaprej pripravljenih pravil. Zakonska pravila o splonih pogojih pogodbe zato posegajo v splona pravila o sklenitvi pogodbe in izkazanem soglasju volj. Doloajo pogoje, pod katerimi pravila, ki jih pripravi le ena stranka, doloajo vsebino pogodbenega razmerja, in to ne glede na to, ali je nasprotna stranka izrecno privolila v vsebino teh pravil.* Sploni pogoji pogodbe omogoajo, da tudi zahtevne pravne posle sklepajo prava neuke osebe, ta pravila so tudi strokovno in nomotehnino izdelana, kar olajuje reevanje morebitnih sporov, v primerjavi z zakonskimi pravili pa so konkretneja. Sploni pogoji pogodbe so pravila, ki jih ena stranka pripravi vnaprej za nedoloeno tevilo istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Vsebina splonih pogojev ne nastane s sodelovanjem obeh strank, ampak jo pripravi samo ena stranka. Za splone pogoje je bistveno, da na njihovo vsebino vpliva le ena stranka. e se je mogoe o vsebini pogodbe pogajati, potem pogodba ni sklenjena na podlagi splonih pogojev, ampak po splonih pravilih o sklenitvi pogodbe. Pojem adhezijske pogodbe oznauje poseben nain sklepanja pogodb, sklepanje s pristopom, pri katerem so prav tako vkljueni sploni pogoji pogodbe. Miljeni so primeri, ko sploni pogoji pogodbe celovito urejajo pogodbena razmerja doloene vrste, tako, da

se stranki o nobeni sestavini ne dogovarjata. V tem primeru sploni pogoji pogodbe obenem pomenijo ponudbo. Formularna pogodba je pogodba, ki jo v celoti ali v vejem delu pripravi samo ena stranka. Formularna se imenuje zato, ker gre za vnaprej pripravljen obrazec ali formular. S podpisom formularne pogodbe druga stranka izrazi voljo, da sprejema pripravljene splone pogoje pogodbe in tiste pogodbene dolobe, ki nimajo narave splonih pogojev pogodbe, a so na isti listini kot sploni pogoji pogodbe. Sploni pogoji pogodbe so vnaprej pripravljena pravila za pog. razmerja doloene vrste. Nimajo lastne obveznostne moi. Veljavni so le: - e je sklenjeno konkretno pog. razmerje - e so vkljueni v to pog. razmerje Ali obstaja volja za vkljuitev splonih pogojev pogodbe v konkretno pog. razmerje, se presoja po konkretnih zakonskih pravilih, ki omogoajo, da se privolitev v uporabo splonih pogojev tudi domneva. e so sploni pogoji pogodbe vkljueni v konkretno pog. razmerje, uinkujejo kot pog. pravila(lex contractus). Sploni pogoji so lahko izrecno vkljueni v pog. razmerje tako, da se pogodba nanje le sklicuje. e se pogodba izrecno sklicuje na doloene splone pogoje in pog. stranka izrazi voljo za sklenitev takne pogodbe, pomeni, da je privolila tudi v vkljuitev tistih splonih pogojev, ki jih pogodba navaja izrecna privolitev. Moni so primeri, da se pogodbena doloba sklicuje na splone pogoje pogodbe, a ti sploni pogoji niso dejansko izroeni stranki. Tudi v tem primeru veljajo, ker je bila stranka nanje opozorjena in bi se z njihovo vsebino lahko seznanila. Le v posebnih okoliinah sploni pogoji kljub izrecnemu opozorilu nanje ne veljajo, na primer, e se pogodba sklicuje na splone pogoje z izredno drobnimi rkami, ali e je opozorilo o splonih pogojih navedeno skrito, na hrbtni strani ali ob strani. V taknih primerih standard vestnosti in potenja zahteva, da sploni pogoji ne veljajo. Posebna pravila doloajo, da morajo biti ob sklepanju doloenih pogodb sploni pogoji pogodbe vedno vroeni stranki, in sicer ob sklepanju zavarovalne pogodbe in v pravnih razmerjih s potroniki. Zato zakonska pravna pravila doloajo, da so ne glede na izrecno izkazano soglasje sploni pogoji vkljueni v pog. razmerje(ki nastane po splonih pravilih), e so izpolnjeni pogoji za zakonsko domnevo za privolitev druge stranke domnevana privolitev. Po OZ sta za domnevano privolitev doloena pogoja. - vednost povprene osebe, da sploni pogoji pog. obstajajo - objava splonih pogojev pogodbe V splonih pogojih pog. so prepovedane: - dolobe, ki so sicer prepovedane v vsaki pogodbi - dolobe, ki so nepravine ali pretirano stroge doloba je taka, e: o stranki jemlje pravico ugovorov o e se z njo stranka odpoveduje svojim pravicam o e se z njo skrajujejo roki za uveljavljanje pravic in ugovorov Kadar pride do neskladja med splonimi pogoji pog. in posebnimi dogovori, veljajo posebni dogovori. Posebni dogovori so tiste pog. sestavine, ki nimajo narave splonih pogojev pog. in njihova vsebina nastane ob sodelovanju obeh strank. Kadar je pravilo splonih pogojev nejasno, za njegovo razlago ne velja kot sicer(da se ni treba drati dobesednega pomena izraza, ampak je treba iskati skupen namen pogodbenikov), ampak se nejasno doloilo razlaga v korist tiste stranke, ki ni pripravila splonih pogojev.

120 len OZ Sploni pogoji, ki jih doloi en pogodbenik, bodisi, da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi, da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti. Sploni pogoji pogodbe morajo biti objavljeni na obiajen nain. Sploni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, e so ji bili ob sklenitvi sporazuma znani ali bi ji morali biti znani. e se sploni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo ti slednji. 121. len OZ Nina so doloila splonih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim obiajem, in to celo, e je splone pogoje, ki jih vsebujejo, odobril pristojni organ. Sodie lahko zavrne uporabo posameznih doloil splonih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih doloil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravina ali pretirano stroga zanjo. 82. len OZ Doloila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih doloil se ni treba drati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temve je treba iskati skupen namen pogodbenikov in doloilo razumeti tako, kot ustreza naelom obligacijskega prava. 83. len OZ e je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugae pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna doloila razlagati v korist druge stranke.

Trgovinske klavzule Trgovinske ali gospodarskoprometne klavzule so zgoena gesla, katerih vsebina se nanaa na pravice in obveznosti pog. strank v zvezi z doloenimi vpraanji pri posameznih pog. tipih. Poimenovanje in vsebina klavzul sta nastala v poslovni praksi, zato so najpomembneji argument za razlago vsebine trgovinskih klavzul poslovni obiaji. Ker pa poslovni obiaji v geografsko oddaljenih krajih niso vedno enaki, se lahko v razlinih krajih pod enakim geslom priakuje razlina vsebina. Zato gospodarski subjekti in njihova strokovna zdruenja zapisujejo vsebino nekaterih klavzul. Del klavzul je pojasnjen v Splonih uzancah za blagovni promet. V svetovnem merilu pa je najbolj razirjena uporaba klavzul Mednarodne trgovinske zbornice pod skupnim imenom INCOTERMS. Hierarhija pravil gospodarskega pogodbenega prava Kolizija med pravili zakona, pravili poslovnih obiajev, uzanc in prakse, vzpostavljene med strankama, je le navidezna. Upotevati je treba, da v veini primerov gre za nasprotovanje med pravili, ki urejajo istovrstna vpraanja. V razmerju do pravil zakona urejajo pravila poslovnih obiajev, uzanc in prakse posebna vpraanja. Gre za razmerje med splonimi in posebnimi pravili, ki se reuje po naelu, da posebno pravilo nadomesti splono pravilo. Pri razmerju med pravili OZ in pravili poslovnih obiajev, uzanc in prakse pa ne gre za hierarhino razmerje, saj so vsa pravila zakonska pravna pravila. Pri uporabi pravila poslovnega obiaja, ki nasprotuje(na videz) pravilu zakona, je treba argumentirati, da so okoliine primera take, da govorimo o konkretnem dejanskem stanu, ki ni pokrit z abstraktnim dejanskim stanom izrecnega zakonskega pravila, temve s tistim abstraktnim dejanskim stanom, ki vkljuuje poslovni obiaj. Enako velja ob uporabi uzanc. Brez argumentacije, da gre za razmerje med posebnim in splonim, bi prihajalo do napanega sklepa, da lahko pravila poslovnih obiajev, uzanc in prakse derogirajo izrecna pravna pravila. Za razmerje med splonimi pravnimi pravili(zakonskimi pravnimi pravili) in pogodbenimi pravili(lex contractus) pa velja, da pogodbena pravila lahko nadomestijo vsa zakonska dispozitivna pravila, ne morejo pa nadomestiti kogentnih pravil.

Lex mercatoria Nekateri menijo, da so drave s sprejetjem civilnih in trgovinskih zakonikov nacionalno omejile pred tem univerzalna pravila trgovcev t.i. srednjeveko lex mercatoria. Na mednarodni ravni so metode razreevanja konfliktov med ureditvami posameznih pravnih redov razline. Pravni redi posameznih drav s svojimi pravnimi pravili doloajo, kateri pravni red se bo uporabil v primeru kolizije s predpisi drugih drav(t.i. kolizijsko pravo, ki doloa navezne okoliine za doloitev pristojnega pravnega reda). Poleg tega poteka na posameznih pravnih podrojih poenotenje materialnega(substannega) prava s sprejemanjem konvencij. Poenotenje g.p.p. je specifino, saj poteka tudi pod okriljem samih subjektov in njihovih strokovnih zdruenj. Poleg organiziranih virov imajo za poenotenje poseben pomen spontani viri in avtonomna pravila. Njihov obseg in uporaba sta tolikna, da del teorije zagovarja obstoj sodobne lex mercatoria. Sodobno lex mercatoria sestavljajo mednarodna zakonodaja in pravila, ki jih ustvarjajo udeleenci mednarodne trgovine sami. Lex mercatoria tei k preseganju nacionalnih pravnih redov. Njen nastanek in razvoj je pogojen z voljo strank, da se ne uporabi pravni red doloene drave. Lex mercatoria ni mednarodno pravo; to so pravila, ki so neodvisna(vsebinsko neodvisna) od nacionalnih pravnih redov. Za lex mercatoria so bolj kot organizirani viri znailni spontani viri(predvsem poslovni obiaji). V primerjavi z nacionalnimi pravnimi redi pri lex mercatoria spontani viri niso le dopolnilni pravni vir, ampak so odloujoi za presojo vsakega pravnega razmerja. Udeleenci mednarodne trgovine elijo pravno razmerje povzdigniti nad doloen pravni red elijo ga internacionalizirati. Utemeljena je razlaga, da sta pravinost in lex mercatoria sinonima.

ZASTOPANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV Splono o zastopanju Zastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu zastopanega, torej takno ravnanje, ki ustvarja pravice in obveznosti na strani zastopanega. Zastopnik je oseba, ki ima upravienje, da oblikuje voljo za oziroma namesto zastopanega, in ni zgolj prenaalec njegovih izjav. Zastopnik sprejema in daje izjave volje tretjim osebam, toda tako, da ne zavezuje sebe, ampak zastopanega. Da lahko oseba zavezuje drugega, mora za zastopanje obstajati veljaven pravni temelj. Razlikujemo delitev na zakonite zastopnike in pogodbene zastopnike ali pooblaence. Ta delitev upoteva razlina pravna temelja za pridobitev upravienja za zastopanje. Zakoniti zastopniki so tisti, ki pridobijo upravienje za zastopanje neodvisno od volje zastopanega, podlaga za pridobitev upravienja za zastopanje je pravni predpis. Pravni predpis oziroma zakon doloa, da ob nastopu doloenega pravnega dejstva oseba pridobi upravienje zastopati drugo osebo(brez potrebne izjave volje zastopanega), torej postane zakoniti zastopnik. Pogodbeni zastopniki ali pooblaenci pa pridobijo upravienje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega. Osebe v zvezi z zastopanjem so zastopnik in zastopanec ali pooblastitelj ter tretja oseba. Razmerja v zvezi z zastopanjem so: - notranje razmerje razmerje med zastopnikom in zastopancem - zunanje razmerje razmerje med zastopancem in tretjo osebo

10

Neposredno in posredno zastopanje Neposredno ali direktno zastopanje(zastopanje v ojem pomenu) je tisto, pri katerem izjava volje zastopnika uinkuje neposredno na sfero zastopanca. Pravice in obveznosti nastanejo med zastopancem in tretjo osebo. Tretja oseba in zastopnik pa nista v pravnem razmerju. Pri neposrednem zastopanju deluje zastopnik v tujem imenu(zastopnik s svojimi izjavami volje sprejema pravice in obveznosti za zastopanega) in za tuj raun(ekonomske koristi in breme nosi le zastopani), torej v imenu in za raun zastopanega. Zastopnik pridobiva koristi in bremena za zastopanega. Posredno ali indirektno zastopanje(zastopanje v irem pomenu) je tisto, pri katerem oseba, ki je sicer zastopnik, v razmerju s tretjo osebo zavezuje sebe. S svojimi izjavami volje ustvarja pravice in obveznosti, ki uinkujejo med njo in tretjo osebo. T.i. zunanje razmerje se v primeru posrednega zastopanja vzpostavi med zastopnikom in tretjo osebo. Toda posredni zastopnik stopa v pravna razmerja s tretjimi zaradi koristi, interesov oziroma po nalogu svojega zastopanca.. Posredni zastopnik deluje v svojem imenu(sam prevzema pravice in obveznosti) in za tuj raun(ekonomske pravice in breme nosi zastopani). Primera neposrednega zastopanja posrednega pa komisijska pogodba. sta pooblastilo in agencijska pogodba, primer

Korporacijski zastopniki gospodarskih subjektov Veina g.s. so pravne osebe. Pravna oseba je v primerjavi s fizino osebo umetna tvorba in ne more na enak nain kot fizina oseba izjavljati volje v pravnem prometu. Od zastopnika kot organa pravne osebe je potrebno razlikovati fizine osebe, ki v pravni osebi opravljajo funkcijo lana zastopnikega organa pravne osebe. Fizina oseba lan organa pravne osebe pridobi upravienje za zastopanje pravne osebe z imenovanjem na funkcijo(poloaj) lana zastopnikega organa pravne osebe. Neposredna zakonska posledica(ex lege) pravnega dejstva, da pristojni organ pravne osebe doloeno fizino osebo imenuje na funkcijo lana zastopnikega organa te pravne osebe, je, da ta fizina oseba pridobi upravienje v imenu pravne osebe izraati njeno voljo. Del teorije med korporacijskimi zastopniki razlikuje zakonite zastopnike(pravni temelj upravienja za zastopanje je zakon) in statutarne zastopnike(pravni temelj je statut ali drug akt pravne osebe). Korporacijski zastopnik je del(opredelilni element) pravne osebe oziroma zastopanca. Ko voljo izjavi korporacijski zastopnik, jo izjavi pravna oseba. Za korporacijske zastopnike gospodarskih drub je doloeno, da opravljajo vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, in celo, da kakrnekoli omejitve(doloene v statutu ali drugae) nimajo pravnega uinka proti tretjim osebam. Omejitve za zastopanje na podlagi pravil o skupnem zastopanju uinkujejo do tretjih le, e so vpisane v sodni register. Drugane omejitve korporacijskih zastopnikov v razmerju do tretjih oseb nimajo uinka, veljajo pa v notranjem razmerju med korporacijskim zastopnikom in drubo. Korporacijski zastopniki gospodarskih drub so: 1. uprava v delniki drubi 2. eden ali ve poslovodij v d.o.o. 3. eden ali ve komplementarjev v komanditni drubi 4. vsak drubenik v d.n.o. 5. eden ali ve komplementarjev v komanditni delniki drubi

11

Pogodbenemu zastopniku ali pooblaencu podeli pooblastilo za zastopanje korporacijski zastopnik. Pooblaenci gospodarskih subjektov Pogodbeni zastopnik ali pooblaenec pridobi upravienje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanca. Tista izjava volje, s katero zastopanec podeli upravienje za zastopanje pooblaencu, se imenuje pooblastitev. Pooblastitev je enostranski p.p.. Pooblastilo pa je upravienje za zastopanje, ki ga je pooblastitelj podelil pooblaencu. Tudi pooblastilo je enostranska izjava volje. Razlika med pooblastitvijo in pooblastilom je, da je pooblastitev namenjena pooblaencu in konkretizira t.i. notranje razmerje, pooblastilo pa je namenjeno tretjim osebam, torej vsem tistim, s katerimi bo pooblaenec stopal v pravna razmerja v imenu in za raun svojega pooblastitelja. Pooblastilo konkretizira t.i. zunanje razmerje. Za pooblastilo naelno ni zahtevana posebna oblika. Pooblastilo se lahko izjavi tretji osebi ali tretjim osebam ustno ali pa pisno. Le e je za pravni posel predpisana oblika in se posel sklepa prek pooblaenca, mora biti tudi pooblastilo dano v obliki, ki je predpisana za pravni posel. Poleg splonih predpostavk za veljavnost p.p. sta torej v primeru zastopanja doloeni e posebni predpostavki: - obstoj pooblastila in sklenitev posla v mejah pooblastila - vedenje druge stranke, da oseba sklepa posel kot pooblaenec, torej v imenu svojega pooblastitelja e pooblastilo ni bilo dano ali pa ga je pooblaenec prekorail(falsus procurator), posel ni veljavno sklenjen. Naelno velja, da kakrnakoli prekoraitev povzroi neveljavnost p.p.. Tretja oseba mora biti seznanjena s tem, da pooblaenec ne sklepa posla v svojem imenu, ampak za svojega pooblastitelja. O tem dejstvu jo mora obvestiti pooblaenec. Tudi kadar tretja oseba ni posebej obveena, da nekdo nastopa kot pooblaenec, se teje, da je to vedela ali bi morala vedeti, e takno sklepanje omogoajo okoliine posla. e tretja oseba ne ve in tudi ne more vedeti, da nekdo posel sklepa v tujem imenu, se teje, da ga tretja oseba sklepa v svojem imenu. Po splonih pravilih oblig. prava je pooblastitveno razmerje naeloma zaupne narave, zato pooblaenec danega pooblastila ne more prenesti na novega pooblaenca, razen e to dovoljuje zakon ali pogodba. Dano pooblastilo se lahko preklie ali pa omeji njegov obseg.
70. len OZ Pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko. Pod enakimi pogoji imajo tudi druga zastopnikova pravna dejanja neposreden pravni uinek za zastopanega. Zastopnik mora obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega; vendar ima pogodba pravni uinek za zastopanega in za drugo stranko tudi tedaj, kadar tega ne stori, e je druga stranka vedela ali bi bila po okoliinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik. 71. len OZ Zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen, e mu to dovoljuje zakon ali pogodba. Izjemoma sme to storiti, e mu okoliine onemogoajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi. 72. len OZ e zastopnik prekorai pooblastila, je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoraitev. e zastopani ne odobri pogodbe v roku, ki je obiajno potreben, da se pogodba take vrste proui in oceni, se teje, da je odobritev zavrnil. Odobritev iz prejnjega odstavka ima uinek za nazaj, e stranki ne doloita drugae. e druga stranka ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil, lahko takoj, ko zanjo zve, izjavi, da se ne uti vezano s pogodbo, ne da bi

12

akala, da se zastopani izree o njej. e zastopani noe odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za kodo, ki jo je imela druga stranka, e ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil. 73. len OZ Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e jo ta pozneje odobri. Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree, ali odobrava pogodbo ali ne. e neupravieno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se teje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev kode od tistega, ki jo je kot pooblaenec brez pooblastila sklenil, e ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolna vedeti, da ta ni imel pooblastila. 74. len OZ Pooblastilo je upravienost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaencu. Obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo zanj podlaga. Pooblaenec je lahko tudi pravna oseba. 75. len OZ Oblika, ki je z zakonom predpisana za neko pogodbo ali kaken drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo za sklenitev te pogodbe oziroma za ta posel. 76. len OZ Pooblaencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaen. Pooblaencu, ki ima splono pooblastilo, so dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje. Pooblaenec ne sme brez redne pooblastitve za vsak posamezen primer prevzeti menine obveznosti, skleniti pogodbe o porotvu ali poravnavi, o odtujitvi ali obremenitvi nepreminin, se spustiti v spor ali skleniti arbitrani sporazum in se tudi ne brez povraila odpovedati kakni pravici. 77. len OZ Pooblastitelj lahko po svoji volji zoi ali preklie pooblastilo, celo e se je s pogodbo tej pravici odpovedal. Vsako pooblastilo lahko pooblastitelj preklie in zoi z izjavo brez posebne oblike. e je s preklicem ali zoitvijo pooblastila krena pogodba o naroilu, podjemna pogodba ali kakna druga pogodba, ima pooblaenec pravico do povrnitve tako nastale kode. 78. len OZ Preklic pooblastila ter njegova zoitev nimata uinka nasproti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaencem ali opravila kaken drug pravni posel, ni pa vedel in ni bil dolan vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma zoeno. V tem primeru ima pooblastitelj od pooblaenca pravico zahtevati povrnitev kode, ki mu je zaradi tega nastala, razen e pooblaenec ni vedel in ni bil dolan vedeti za preklic oziroma za zoitev pooblastila. To velja tudi v drugih primerih prenehanja pooblastila. 79. len OZ Pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaenca, doloa drugae. Pooblastilo preneha s smrtjo pooblaenca. Pooblastilo preneha s pravne osebe oziroma s smrtjo tistega, ki ga je dal, razen e se zaeti posel ne more kode za pravne naslednike ali e pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je njegovi volji bodisi glede na naravo posla. e zakon ne prenehanjem prekiniti brez dal, bodisi po

Razlogi za posebna pravila o pooblaencih gospodarskih subjektov Za g.s. je znailno, da sklepajo posle prek pooblaencev. Vsi, ki nameravajo prek pooblaenca skleniti posel s tem g.s., bi po splonih pravilih morali preveriti ali so te osebe res pooblaenci in kakna so njihova pooblastila. Pravna pravila sledijo poslovni praksi, in sicer tako, da so oblikovala posebne tipe pooblaencev za g.s.: prokurista, splonega pooblaenca, pooblaenca po zaposlitvi, trgovskega potnika. Tenje v primerjalnem in mednarodnem pravu Ureditev pog. zastopnikov v slovenskem pravu je primerljiva s kontinentalnimi pravnimi redi. Uveljavlja teorijo loevanja, po kateri je notranje razmerje med pooblastiteljem in pooblaencem loeno od zunanjega razmerja, ki se vzpostavi med pooblaencem in tretjo osebo. e so izpolnjen predpostavke za veljavno zastopanje, sta stranki

13

pogodbenega razmerja pooblastitelj in tretja oseba. Pooblaenec ni v p. razmerju s tretjo osebo. Opisana razmerja so znailna za t.i. neposredno ali direktno zastopanje. Kontinentalni pravni redi poznajo tudi posredno zastopanje, na primer pri komisijski pogodbi. Tudi pri komisijski pogodbi so razmerja loena. Tretja oseba ima zahtevke le do komisionarja, ne pa do naronika. Anglo-ameriki pravni redi upotevajo ekonomsko povezanost strank in uveljavljajo teorijo identitete. Pooblaenec enako ustvarja pravice in obveznosti za pooblastitelja, razlikujejo pa tri naine ravnanja pooblaenca oziroma agenta: - agent obvesti tretjo osebo, da nastopa za doloenega pooblastitelja in ga imenuje - agent obvesti tretjo osebo, da nastopa za doloenega pooblastitelja in ga ne imenuje - agent dejansko posluje za tretjo osebo, vendar o tem tretje osebe ne obvesti Naela evropskega pog. prava razlikujejo neposredno in posredno zastopanje. Pravila o neposrednem zastopanju veljajo takrat, ko agent nastopa v imenu pooblastitelja, ne glede na to, ali je identiteta pooblastitelja takoj razkrita. e agent po sklenitvi pogodbe s tretjo osebo tej na zahtevo ne razkrije imena svojega principala, je sam zavezan proti tretji stranki, sicer je v zavezi principal. Pri posrednem zastopanju deluje agent v svojem imenu in je tudi v zavezi do tretje oseb. Toda e agent ne izpolni svojih obveznosti se pod posebnimi pogoji vzpostavi razmerje med principalom in tretjo osebo. Predstavljena avtonomna pravila urejajo le pooblaence g.s. in zato postavljajo ustrezneje reitve za poslovno prakso tudi glede podelitve, prekoraitve in prenosa pooblastil. Pravila izrecno doloajo, da se lahko pooblastilo podeli izrecno ali mole. Kot temeljno velja enako, da so pooblaencu dovoljeni samo tisti posli, za katere je pooblaen. Toda, e pooblaenec agent prekorai pooblastila, prekoraitev kljub temu zavezuje pooblastitelja principala, e je glede na okoliine tretja oseba upravieno verjela, da je agent imel pooblastilo. Mednarodna pravila doloajo, da je pooblastilo v dvomu prenosljivo, kar je drugae kot doloa OZ. Prokurist Gosp. drube in podjetniki posamezniki lahko podelijo posebno obliko pooblastila prokuro. Prokura je oblika splonega pooblastila. Obsega prokuristovih pooblastil ne doloi pooblastitelj, ampak ga doloa zakon. Prokurist je oseba, ki jo druba imenuje po posebnem postopku, ki je doloen v aktu o ustanovitvi drube. Ustanovitveni akt doloa postopek podelitve in organ, ki ima upravienje za podelitev prokure. Podelitev prokure doloeni osebi mora biti vpisana v sodni register vendar vpis nima konstitutivnega uinka. To pomeni, da je posel, ki ga sklene oseba, ki ji je pristojni organ podelil prokuro, a podelitev e ni vpisana, veljavno sklenjen. Prav tako je posel, ki ga sklene oseba, ki je vpisana v sodni register kot prokurist, eprav je bila podelitev prokure e preklicana, tudi veljavno sklenjen. Prokurist je pravnem prometu pri podpisovanju drube dolan uporabljati taken podpis, kot je shranjen pri sodiu, in obenem dodati pristavek, da gre za prokuro(prokurist, ali p.p. per procura). Prokurist je lahko kdorkoli, lahko je v delovnem ali kakrnem koli pogodbenem razmerju z drubo. Prokurist je upravien za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen za odsvojitev in obremenitev nepreminin(te posle lahko sklepa samo z izrecnim pooblastilom).

14

Prokurista, pooblaenca po zaposlitvi in trgovskega potnika imajo g.s.. Pooblaencu, ki ima splono pooblastilo so dovoljeni samo p.p., ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja. Sploni pooblaenec g.s. ima upravienje za sklepanje tistih poslov, ki jih g.s. enake dejavnosti in enake gospodarske moi sklepajo v okviru svojega rednega poslovanja. Za vsakega splonega pooblaenca pa velja, da so doloeni posli(posli, ki so po svoji naravi tvegani) izvzeti iz upravienj na podlagi splonega pooblastila. To so: - prevzem menine obveznosti - sklenitev pogodbe o porotvu - sklenitev pogodbe o poravnavi - sklenitev pogodbe o odtujitvi ali obremenitvi nepreminin - spustiti se v spor ali skleniti arbitrani sporazum - odpoved kakni pravici brez povraila Za vsak posamezen posel opisane pravne narave mora oseba pridobiti posebno pooblastilo. Pooblaenec po zaposlitvi Pooblaenec po zaposlitvi je, kdor opravlja doloeno delo na podlagi pogodbe. Pri tem niso miljene samo osebe, ki so v delovnem razmerju. Bistveno je, da med g.s. in to osebo obstaja pogodbeno razmerje, na podlagi katerega je oseba dolna izvrevati takna dejanska opravila, s katerimi je sklepanje poslov povezano po naravi stvari ali pa je obiajno. Pri presoji obsega pooblastil se upoteva, katera upravienja so obiajna pri izvrevanju doloenih opravil. e je obiajno ali priakovano, da ima pri izvrevanju doloenih del oseba upravienje za sklepanje poslov doloene vrste, se teje, da ima ista upravienja tudi konkretni izvajalec. Kriteriji za doloitev obsega pooblastila so vedno le objektivni, med njimi pa najbolj primerni obiaji oziroma poslovni obiaji, ker povzemajo ravnanje, ki je v doloenih okoliinah priakovano. Za ohranitev vrste pravic se zahtevajo doloena ravnanja. e ta ravnanja izvede pooblaenec po zaposlitvi, se teje, da jih je izvedla pooblaena oseba v imenu in za raun pooblastitelja, seveda pod pogojem, da je obiajno, da jih izvaja ta oseba. Trgovski potnik Trgovski potnik je oseba, ki opravlja doloena dela zunaj sedea gosp. drube. Ta dela so pridobivanje strank za prodajo blaga za doloeno gosp. drubo. Osebi, ki je trgovski potnik je lahko dano pooblastilo. Potem ima upravienja doloena v pooblastilu. V dvomu trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb, ampak samo zbirati naroila. Z besedo naroila so zajete raznovrstne izjave nasprotne stranke, ki lahko pomenijo ponudbo, vabilo dajanju ponudb ali kakno drugo namero za sklenitev pogodbe. Upravienje za zbiranje naroil pa ne omogoa, da trgovski potnik oblikuje izjave volje za pooblastitelja, ampak samo, da od tretje osebe sprejema izjave volje. Ko tretja oseba izjavi voljo trgovskemu potniku, se teje, da jo je izjavila njegovemu pooblastitelju. Trgovski potnik brez izrecnega pooblastila ni pooblaen za sklepanje pogodb na kredit in za sprejemanje kupnine. e kljub temu sklene pogodbo na kredit, se posel podredi pravilom lena OZ o prekoraitvi pooblastila. e mu kupec izroi kupnino, se ne teje, da jo je izroil svojemu prodajalcu, ampak velja, da kupec e ni izpolnil svoje obveznosti po prodajni pogodbi. Trgovski potnik je pooblaen za sprejemanje izjav glede napak blaga in drugih izjav v zvezi z izpolnitvijo pogodbe.

15

Ponudba in sprejem ponudbe s strani nepooblaene osebe, z izjavo na poslovnem papirju Po uzancah morajo biti za veljavnost izjave izpolnjeni naslednji pogoji: 1. izjava ima opredelilne znake ponudbe(enako velja za sprejem) 2. izjava mora biti dana na ponudnikovem poslovnem papirju, ki ga uporablja v svojem poslovanju, z njegovim natiskanim ali odtisnjenim imenom 3. izjava mora biti opremljena s ponudnikovim peatom(igom) in podpisana na obiajen nain 4. ponudba se mora nanaati na posel, s katerim se ponudnik redno ukvarja, in ne sme presegati obsega ponudnikovega normalnega poslovanja 5. nasprotna stranka ne ve, da je izjavo podpisala nepooblaena oseba SKLENITEV POGODBE Soglasje volj predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe Avtonomija volje v fazi sklepanja pomeni, da se vsaka stranka svobodno odloi, ali bo sklenila pogodbo in kakna naj bo njena vsebina. Ker je pogodba dvostransko razmerje, morata obe stranki eleti isto, da to razmerje sploh nastane. Soglasje volj je predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe. Pogodba je torej sklenjena, ko stranki doseeta soglasje volj, kar pomeni, da morata soglaati o vseh bistvenih sestavinah, o nebistvenih sestavinah pa med njima ne sme biti nesoglasja.
15. len OZ Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.

Za ugotavljanje soglasja volj je obligacijsko pravo razvilo dva pravna instituta: ponudbo in sprejem ponudbe. Pogodba je sklenjena, e je ponudba dana in e naslovnik ponudbo sprejme.
21. len OZ Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke(naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema. teje se, da je pogodba sklenjena v kraju, v katerem je imel ponudnik svoj sede oziroma prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo.

Teorija opredeljuje naslednje splone predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe: - stranki morata biti poslovno sposobni - imeti morata pravo voljo - posel mora biti mogo in dopusten Posebna oblika za izkazano voljo je predpostavka le v nekaterih primerih. Prav tako so za posamezno pogodbo lahko doloene druge posebne predpostavke. Namen instituta ponudbe in njenega sprejema je predvsem ugotoviti soglasje volj. Soglasje volj je po naravi stvari nujni pogoj za nastanek pogodbe, ponudba in njen istovetni sprejem pa sta le merilo za ugotavljanje soglasja. e soglasje med strankama nesporno obstaja je treba omogoiti nastanek pogodbe. Noveja avtonomna pravila gospodarskega in pogodbenega prava so posegla v tradicionalna pravila in izrecno dopuajo ugotavljanje soglasja volj tudi mimo obstoja ponudbe in njenega sprejema. Doloajo, da je pogodba sklenjena takrat, ko je ponudba sprejeta, ali na podlagi druganega ravnanja strank, ki kae, da je med njima soglasje doseeno. e med strankama ni doseen sporazum o bistvenih sestavinah oziroma ni izkazana enaka volja obeh strank, pogodba ne nastane. V teoriji je sporno ali gre v tem primeru za neobstoje posel ali pa za absolutno neveljaven oziroma nien posel.

16

Napaka volje je razlog za relativno neveljavnost ali izpodbojnost. Poglavitna razlika med nesoglasjem volj in napakami volje je v tem, da v primeru nesoglasja stranki ne izrazita enake volje, v primeru napak volje pa stranki sicer izrazita enako voljo, toda ta volja je na videz enaka.
45. len OZ e je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno gronjo povzroil pri drugi stranki utemeljen strah, tako, da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah se teje za utemeljenega, e se iz okoliin vidi, da je grozila resna nevarnost ivljenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. 46. len OZ Zmota je bistvena, e se nanaa na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliine, ki se po obiajih v prometu ali po namenu strank tejejo za odloilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen, e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga potena stranka pravico zahtevati povrnitev kode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva. Stranka, ki je v zmoti, se ne more nanjo sklicevati, e je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo. 47. len OZ - Pri neodplani pogodbi se teje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odloilen za prevzem obveznosti. 48. len OZ - Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se teje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje. 49. len OZ - e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dri v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena. Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale kode. Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, e je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti. Neodplana pogodba se lahko razveljavi tudi, e je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

Poseben primer nesoglasja je nesporazum. Izjeme od pravila, da je izkazano soglasje volj pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, so doloene s pravili: - o obvezni sklenitvi in obvezni vsebini pogodbe - o uporabi splonih pogojev pogodbe
16. len OZ - Kadar sta stranki prepriani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se teje, da pogodba ni bila sklenjena.

Volja in izjava volje Volji obeh strank morata biti soglasni. Volja se lahko izjavi z besedami, z obiajnimi znaki ali z druganim ravnanjem. Izjavljena volja ni vedno resnina volja, kajti stranka lahko svoji izjavi pripie drugaen pomen kot nasprotna stranka. Zato se postavlja vpraanje, ali je treba upotevati resnino voljo stranke ali izjavljeno voljo. Glede izjavljene volje pa je treba doloiti, po katerih merilih se doloi vsebina izjave.
18. len OZ - Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami, z obiajnimi znaki ali z druganim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji. Izjava volje mora biti svobodna in resna.

Naelo o avtonomiji volje sicer govori v prid staliu, da je pomembna resnina volja. To bi pomenilo, da pogodba ni sklenjena, e nasprotna stranka pripie izjavi volje drugaen pomen kot stranka, ki je to izjavo dala.

17

V primeru nasprotovanja med resnino in izjavljeno voljo je naelno treba dati prednost izjavljeni volji. Vsebina izjave se ne doloa po tem(oziroma samo po tem), kako jo razume nasprotna stranka. Izjava volje ima takno vsebino, kot jo je nasprotna stranka smela razumeti. Odloilni so objektivni kriteriji. Bistvene sestavine pogodbe V zvezi z ugotavljanjem soglasja volj je med pogodbenimi sestavinami treba razlikovati bistvene(essentialia negotii) in nebistvene sestavine(naturalia negotii). Stranki morata: 1. izrecno soglaati o pogodbenem tipu 2. izrecno soglaati o bistvenih sestavinah tega pogodbenega tipa 3. o nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati, med strankama pa glede nebistvenih sestavin ne sme biti izkazano nesoglasje e stranki ne soglaata o pogodbenem tipu, tudi ni mogoe doloiti relevantnih bistvenih sestavin. Soglasje o vseh bistvenih sestavinah doloenega pogodbenega tipa se ne domneva, ampak mora biti izkazano. Izjema so pravila o obvezni vsebini pogodbe, ko predpisana vsebina tudi glede bistvenih sestavin nadomesti pogodbene dolobe. Pravna pravila lahko nadomestijo voljo pogodbenih strank le glede nebistvenih sestavin.
451. len OZ - e kraj izroitve ni doloen v pogodbi, je treba stvar izroiti v kraju, v katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sede oziroma prebivalie. e pa je bilo pogodbenikoma ob sklenitvi pogodbe znano, kje je stvar oziroma kje naj bo izdelana, je treba stvar izroiti v tem kraju.

Pravilo, da mora biti volja pogodbenih strank o bistvenih sestavinah izkazana, je doloeno zaradi varstva strank. Prepreuje, da ne bi bile stranke prehitro zavezane. Tudi predlog za sklenitev pogodbe, ki ne vsebuje bistvenih sestavin, ni ponudba in predlagatelja ne zavezuje.
22. len OZ - Ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. e sta pogodbeni stranki po doseenem soglasju o bistvenih sestavinah pogodbe pustili kakne stranske toke za kasneje, se teje pogodba za sklenjeno, stranske toke pa uredi, e sama pogodbenika ne doseeta soglasja o njih, sodie, ki pri tem upoteva prejnja pogajanja, prakso vzpostavljeno med strankama in obiaje. Predlog naslovljen nedoloenemu tevilu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine, se teje kot vabilo k dajanju ponudb, e iz okoliin ne izhaja drugae.

Za posamezne pogodbene tipe pravna pravila izrecno doloajo, katere so njihove bistvene sestavine, na primer za gosp. prodajno pogodbo je to predmet, za negospodarsko pogodbo pa predmet in cena.
438. len OZ - Stvar, za katero gre pri pogodbi, mora biti v prometu in je nina pogodba o prodaji stvari, ki je izven prometa. Prodaja se lahko nanaa tudi na bodoo stvar. 439. len OZ - Prodajna pogodba je nina, e je bila stvar, za katero gre pri pogodbi, ob njeni sklenitvi e uniena. e je bila stvar ob sklenitvi pogodbe le delno uniena, lahko kupec odstopi od pogodbe ali pa ostane pri njej ob sorazmernem znianju kupnine. Vendar ostane pogodba v veljavi in ima kupec le pravico do znianja kupnine, e delno unienje stvari ne moti, da pogodba dosee svoj namen, ali e je za doloeno stvar tak obiaj v pravnem prometu. 440. len OZ - Prodaja tuje stvari vee pogodbenika; vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolan vedeti, da je stvar tuja, odstopi od pogodbe, e zaradi tega ne more dosei njenega namena, in zahteva odkodnino. 441. len OZ - Sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe. Vendar je nina pogodba, s katero bi odvetnik ali kaken drug prevzemnik naroila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana.

18

442. len - e kupnina v pogodbi ni doloena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoe doloiti, se teje, da pogodba ni nastala. e v gospodarski prodajni pogodbi kupnina ni doloena in tudi ni v njej dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoe doloiti, mora kupec plaati kupnino, ki jo je prodajalec obiajno zaraunaval ob sklenitvi pogodbe; e te ni, pa primerno kupnino. Za primerno kupnino se teje dnevna cena ob sklenitvi pogodbe; e te ni mogoe ugotoviti, pa cena, ki jo ugotovi sodie glede na okoliine primera. 443. len OZ - e je dogovorjena veja kupnina od cene, ki jo je za posamezno vrsto stvari predpisal pristojni organ, dolguje kupec le predpisano ceno; e pa je dogovorjeno kupnino e plaal, ima pravico zahtevati vrnitev razlike. 444. len OZ - e je dogovorjena dnevna cena, dolguje kupec kupnino, ugotovljeno z uradno evidenco na trgu prodajalevega kraja takrat, ko bi morala biti izpolnitev opravljena. e takne evidence ni, se dnevna cena doloi na podlagi elementov, ki se na trgu obiajno uporabljajo za doloitev cene. 445. len OZ - e nekdo tretji, kateremu je bila zaupana doloitev kupnine, noe ali ne more doloiti kupnine, pogodbenika pa se pozneje ne sporazumeta o njej, vendar pogodbe ne razveeta, se teje, da je dogovorjena primerna kupnina. 446. len OZ - Za pogodbeno doloilo, s katerim se doloitev kupnine pua na voljo enemu pogodbeniku, se teje, kot da sploh ni bilo dogovorjeno.

Glede soglasja o nebistvenih sestavinah velja: - e nobena od strank ne izjavi svoje volje o nebistvenih sestavinah, se domneva, da je o nebistvenih sestavinah izkazano soglasje, doloijo se po pravnih pravilih - e stranka izjavi svojo voljo o katerikoli od nebistvenih sestavin, mora biti o teh sestavinah izjavljena tudi enaka volja nasprotne stranke. e katera od strank izrazi voljo, da so v pogodbo vkljuene posebne sestavine(accidentalia negotii) mora biti doseeno tudi soglasje o teh sestavinah. Posebne sestavine so tiste, ki niso nujne v zvezi z izpolnitvenim ravnanjem doloenega pogodbenega tipa, a jih stranke lahko vkljuijo v pogodbene obveznosti(pogodbena kazen, ara, dokumentarni akreditiv). Faze pri sklepanju pogodb Glede pravnih posledic je dejanja v zvezi s sklenitvijo pogodbe mogoe razdeliti v tri faze: - popolnoma neobvezujoa faza - pogajanja pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe, vendar je stranka, ki se nepoteno pogaja, odkodninsko odgovorna. - ponudba in sprejem ponudbe ponudba ponudnika vee. e jo naslovnik sprejme je pogodba sklenjena. Ponudba in sprejem ponudbe Predlog za sklenitev pogodbe uinkuje kot ponudba(oferta) samo, e so izpolnjeni opredelilni elementi ponudbe: - predlog mora izraati voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan - vsebovati mora bistvene sestavine in - naslovnik mora biti doloen
27. len OZ - Ponudba za sklenitev pogodbe, za katero zahteva zakon posebno obliko, vee ponudnika samo, e je dana v taki obliki. To velja tudi za sprejem ponudbe.

Predlog za sklenitev pogodbe je ponudba samo, e izraa voljo predlagatelja, da je v primeru sprejetja zavezan, oziroma mora izraati predlagateljevo voljo, da eli zgolj na

19

podlagi tega predloga skleniti pogodbo(animus contrahendi). Ponudnik naslovniku ne predlaga medsebojnega usklajevanja pogodbene vsebine, ampak poda svoj dokonni predlog. Predlog se teje za ponudbo samo, e vsebuje bistvene sestavine doloenega pogodbenega tipa oziroma izpolnitvena ravnanja. Ni treba, da so bistvene sestavine izrecno doloene, zadoa njihova dololjivost. Pogodbene sestavine, ki niso doloene v ponudbi se doloijo na podlagi zakonskih pravil. Le predlog, v katerem je naslovnik doloen je ponudba. V teoriji se kot individualna ponudba oznauje tista, ki je naslovljena na doloeno osebo ali osebe. Pri sploni ponudbi ali ponudbi javnosti pa so naslovniki neznani oziroma je naslovljena na nedoloeno tevilo oseb(22. len OZ). Pravni uinek ponudbe Ponudba je enostranski pravni posel, saj e izjava volje ene stranke ponudnika povzroi nastanek pravnega razmerja. Bistveno za nastalo pravno razmerje je, da ponudba ponudnika zavezuje k sklenitvi pogodbe. S tem, ko je dal ponudbo, je ponudnik izrazil svojo konno voljo o vsebini konkretnega posla. Naslovniku je prepueno, da ponudbo sprejme ali zavrne. e naslovnik ponudbo sprejme, je pogodba sklenjena. Ponudnika ponudba vee od takrat, ko jo naslovnik sprejme. Pod posebnimi pogoji lahko ponudnik ponudbo umakne, ne more pa prepreiti uinkov ponudbe da ponudba vee. e ponudnik v predlogu za sklenitev pogodbe navede, da ga ta predlog ne vee, potem to ni ponudba(z besedami:neobvezno, ohne obligo, koliine so omejene). Druge pogodbene iniciative, vabilo k dajanju ponudb ali vabilo k pogajanjem, ne omogoajo sprejema. e so doloeni omejitveni pogoji za umik in preklic je ponudba trdna. Izjema od pravila, da dana ponudba ponudnika vee, je umik ponudbe. Tudi kontinentalni pravni redi, ki normirajo trdno ponudbo, omogoajo umik ponudbe. Umik velja samo, e ga je naslovnik prejel pred ponudbo ali soasno z njo. Umik ponudbe po tem, ko se je naslovnik e seznanil z izjavo o ponudbi ali ponudbo celo sprejel, je brez uinka. Razlika med umikom ponudbe in preklicem ponudbe je v tem, da pri umiku uinki dejansko ne nastopijo, pri preklicu ponudbe pa so uinki nastopili, a ne veljajo ve. Veljavnost ponudbe Ponudnik v ponudbi lahko doloi rok, do katerega mora biti ponudba sprejeta, oziroma rok, do katerega ponudba vee ali velja. Pravna pravila pa doloajo rok veljavnosti za tiste primere, ko ponudnik roka ni doloil ali ga je doloil, a utegne biti sporno, kdaj zane tei rok. Ponudbe glede na doloitev veljavnosti: - veljavnost je doloena datumsko - veljavnost je doloena rokovno - veljavnost ni doloena e naslovnik izjavi, da ponudbo zavraa, ponudba preneha veljati, etudi rok za njeno veljavnost e ni potekel. e ponudnik doloi rok datumsko, ponudba vee do izteka roka. e ponudnik doloi rok v dnevih, tednih, mesecih in ne doloi, od kdaj zane tei, je tetje roka odvisno od tega, ali je ponudba dana po poti ali z neposrednimi sredstvi sporoanja. e je ponudba oddana po poti, rok tee od dneve, oznaenega v pismu, e v pismu ni datuma, pa od datuma, ki je na ovojnici. V primeru telegrama rok tee od datuma, ko je bil oddan na poto. Rok za sprejem, ki ga je ponudnik doloil po telefonu,

20

s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporoanja, pa tee od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo. e ponudnik ne doloi roka za sprejem, je treba upotevati, ali je ponudba dana odsotni osebi ali ustno. Ponudba dana odsotni osebi, vee toliko asa, kolikor je normalno potrebno, da prispe do te osebe, da jo ta preui ter o njej odloi in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. Za prispetje ponudbe in odgovora se upoteva as, ki je obiajno potreben. Ponudba dana ustno, v kateri ni doloen rok za sprejem, se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen, e iz okoliin izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek. Ponudba dana fizino navzoi osebi, se teje za ponudbo, dano ustno. Ponudba dana po poti, se teje za ponudbo, dano odsotni osebi. Ponudba, dana po telefonu ko je na nasprotni strani oseba, in ne avtomatski odzivnik se bo tela za ponudbo, dano ustno. Ponudba, da na po telefaksu, pa se bo tela za ponudbo dano odsotni osebi.
25. len OZ - Ponudnika vee ponudba, razen e je izkljuil svojo obveznost, da ostane pri ponudbi, ali e ta izkljuitev izhaja iz okoliin posla. Ponudbo lahko ponudnik umakne samo, e je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo, ali soasno z njo. 26. len OZ - Ponudba, v kateri je doloen rok, do katerega mora biti sprejeta, vee ponudnika do izteka tega roka. Rok za sprejem, ki ga je doloil ponudnik v telegramu ali pismu, zane tei od dneva, ki je oznaen v pismu, e v pismu ni datuma, od datuma, ki je na pisemski ovojnici oziroma od datuma, ko je bil telegram oddan na poto. Rok za sprejem, ki ga je doloil ponudnik po telefonu, s teleksom ali z drugimi neposrednimi sredstvi sporoanja, zane tei od trenutka, ko naslovnik prejme ponudbo. Ponudba, dana odsotni osebi, v kateri ni doloen rok za sprejem, vee ponudnika toliko asa, kolikor je obiajno potrebno, da ponudba prispe do te osebe, da jo ta proui ter o njej odloi in da odgovor o sprejemu prispe do ponudnika. Ponudba dana ustno, v kateri ni doloen rok za sprejem, se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen e iz okoliin izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek. e rok, doloen za sprejem, e ni potekel, ponudba preneha veljati, ko k ponudniku prispe izjava o njeni zavrnitvi.

Sprejem ponudbe in njegovi uinki Sprejem ponudbe je prav tako kot ponudba enostranska izjava volje, le, da ne ustvarja uinkov samo za naslovnika, to je osebo, ki izjavi sprejem. Sprejem ponudbe pomeni, da je pogodba sklenjena. Pogodba je sklenjena, e so kumulativno izpolnjeni pogoji: - sprejem mora biti pravoasen sprejem je pravoasen, e naslovnikova izjava o sprejemu ponudbe prispe k ponudniku do poteka veljavnosti ponudbe. Izjemi od tega pravila sta: sprejem ponudbe, ki je prenehala veljati zapoznela vroitev izjave o sprejemu - sprejem mora biti istoveten s ponudbo sprejem je istoveten s ponudbo, e se vsebina izjave o sprejemu ponudbe sklada s ponudbo, saj sicer ne moremo govoriti o soglasni volji obeh pogodbenih strank. Izjava, ki izraa sprejem, obenem pa predlaga, da se ponudba spremeni ali dopolni, ni istovetna s ponudbo. Pomeni, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejnjemu ponudniku(nasprotna ponudba). - izraati mora voljo naslovnika, da je s sprejemom zavezan Za manja neskladja je predvidena izjema od zahteve po popolni identinosti med ponudbo in sprejemom. Pod doloenimi pogoji dopolnitve ali spremembe v sprejemu ponudbe ne pomenijo zavrnitve prvotne ponudbe, ampak sprejem. Sprejem ponudbe z dopolnitvami ali spremembami pomeni sprejem, e sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: - dopolnitve ali spremembe ne smejo bistveno spreminjati ponudbe

21

ponudnik ne sme ugovarjati sprejemu z dopolnitvami ali spremembami

29. len OZ - e odgovor na ponudbo izraa sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v neem spremeni ali dopolni, se teje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejnjemu ponudniku. Odgovor na ponudbo, ki izraa sprejem, toda vsebuje dopolnitve ali spremembe, ki bistveno ne spreminjajo ponudbe, pomeni sprejem, razen e ponudnik takoj ugovarja. e ne ravna tako, se pogodba sklene v skladu z vsebino ponudbe s spremembami, ki so navedene v izjavi o sprejemu. e se dopolnitve ali spremembe nanaajo na ceno, plailo, kakovost ali koliino blaga, kraj in as dobave, obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na reevanje sporov, se teje, da bistveno spreminjajo ponudbo.

Naini sprejema ponudbe Ponudba se lahko izjavi: - izrecno - s konkludentnim ravnanjem ponudba se lahko sprejme z doloenim ravnanjem, brez izrecne izjave, e taken nain sprejema dopua ponudba sama, praksa, vzpostavljena med strankama ali obiaji - mole po splonem pogodbenem pravu molk naslovnika ne pomeni, da sprejme ponudbo. Pri g.p.p. pa je takrat, ko naslovnik sicer moli, a doloena okoliina utemeljuje sklepanje, da njegov molk izraa sprejem, pogodba kljub naslovnikovemu molku sklenjena. OZ doloa dva primera, ko se kljub naslovnikovemu molku teje, da ponudbo sprejema. To sta: stalna poslovna zveza glede doloenega blaga izvajanje naroil in doloenih dejavnosti
28. len OZ - Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo. Ponudba je sprejeta tudi, e naslovnik polje stvar ali plaa ceno ali e stori kaj drugega, kar na podlagi ponudbe, prakse, vzpostavljene med strankama ali obiaja lahko teje za izjavo o sprejemu. Sprejem uinkuje v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno, e je bilo storjeno v rokih, ko ponudba e vee. Sprejem ponudbe se lahko umakne, e ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali soasno z njo. 30. len OZ - e naslovnik moli, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Brez uinka je doloilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakna druga njegova opustitev (na primer, e ne zavrne ponudbe v doloenem roku ali e poslane stvari, za katero mu je dana ponudba, ne vrne v doloenem asu) veljala za sprejem ponudbe. Vendar se v primeru, ko je naslovnik glede doloenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, teje da je sprejel ponudbo, ki se nanaa na takno blago, e je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Prav tako mora tisti, ki se je ponudil drugemu, da bo po njegovih naroilih opravljal doloene posle, ter tisti, v igar dejavnost spada izvrevanje taknih naroil, izvriti dobljeno naroilo, e ga ni takoj zavrnil. e naslovnik v primeru iz prejnjega odstavka ponudbe oziroma naroila ni zavrnil, se teje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo oziroma naroilo dobil.

Pogajanja O pogajanjih govorimo, ko stranka izkazuje drugi stranki namen, da bo sklenila konkretno pogodbo. Za presojo, ali je stranka s svojim ravnanjem izkazala namen, da namerava skleniti pogodbo, je treba upotevati predvsem objektivna, namre kako praksa vrednoti ravnanje. e to ravnanje pri nasprotni stranki upravieno vzbudi preprianje o namenu skleniti pogodbo, je stranka vstopila v fazo pogajanj. V fazi pogajanj je lahko samo ena stranka, lahko pa obe. Doloitev pravic in obveznosti med pogajanji izraa kompromis med naelom prostega urejanja obligacijskih razmerij in naelom vestnosti in potenja. Prosto urejanje oblig. razmerij med drugim pomeni, da udeleenci svobodno odloajo, s kom bodo sklenili pogodbo in kakna bo njena vsebina. Zato pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe

22

in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoe. Z vstopom v pogajanja pa je stranka zavezana k doloeni stopnji spotovanja interesov nasprotne stranke. Zavezana je k potenim pogajanjem, k temu, da ne sme neupravieno odstopiti od pogajanj. e neupravieno odstopi od pogajanj oziroma se nepoteno pogaja, je odkodninsko odgovorna. Odgovornost za pogajanja se v teoriji povezuje s pojmom culpa in contrahendo. Vsebina pojmov ni ista. Culpa in contrahendo(diligentia in contrahendo, predpogodbena odgovornost) je iri pojem. Culpa in contrahendo vkljuuje naslednje obveznosti: - obveznost potenih pogajanj - obveznost podajanja resninih izjav pred sklenitvijo pogodbe - obveznost seznanitve nasprotne stranke o posameznih pomembnih dejstvih - obveznost varovanja podatkov, pridobljenih med pogajanji
20. len OZ - Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoe. Vendar odgovarja stranka, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, za kodo, ki jo je povzroila drugi stranki. Za kodo odgovarja tudi stranka, ki se je pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzroila kodo. e se stranki drugae ne sporazumeta, trpi vsaka stranka svoje stroke s pripravami za sklenitev pogodbe, skupne stroke pa trpita v enakih delih. 3. len OZ - Udeleenci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi naeli. 5. len OZ - Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrevanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleenci spotovati naelo vestnosti in potenja. Udeleenci v obligacijskih razmerjih morajo v prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji.

Nepotena pogajanja pogajanja brez namena skleniti pogodbo e stranka od pogajanj odstopi zaradi razloga, ki je po objektivnih merilih neupravien, ji je mogoe oitati, da v resnici niti ni imela nameniti skleniti pogodbo, oziroma vsaj ne bi smela izkazovati tega namena. Zato velja, da ravna nepoteno, e je pri nasprotni stranki upravieno vzbudila preprianje, da ima namen skleniti pogodbo, a v resnici tega namena ni imela. e je stranka ob vstopu v pogajanja namen sicer imela, a ga je pozneje opustila, je treba presoditi, ali je opustitev utemeljena ali ne. e je namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se je pogajala nepoteno. Primeri pogajanj brez namena skleniti pogodbo(nepotena pogajanja): - e stranka ve, da ne bo zmogla finannih sredstev - e stranka ve, da ni sposobna tehnino ali v zahtevanem roku izvriti posla - e se pogaja zato, da drugemu preprei sklenitev posla - e stranka ugotovi, da so njene ocene o lastnih potrebah po blagu ali storitvah napane - e stranka ugotovi, da so njene kalkulacije cene napane Primeri upravienega odstopa od pogajanj: - stranka izve za slabo premoenjsko stanje nasprotne stranke - stranka izve, da lahko najde izvajalca po ugodneji ceni - stranka zaradi dodatnih zahtev nasprotne stranke ugotovi, da njeno blago ne ustreza - stranka izve, da nasprotna stranka ni pripravljena zagotoviti zavarovanj za izpolnitev pogodbenih obveznosti - nasprotna stranka pove, da v primeru doseenega soglasja ni pripravljena potrditi pisnega zapisa o sklenitvi pogodbe

23

Odkodninska odgovornost za nepoteno pogajanje Stranka, ki se je nepoteno pogajala, mora drugi stranki povrniti kodo. V fazi pogajanj je stranka naelno upraviena do strokov v zvezi s pogajanji, ne pa tudi do strokov, ki merijo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj pogodba e ni sklenjena. Pogajanja ne obvezujejo k sklenitvi pogodbe.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe - vabilo k dajanju ponudb Eden od opredelilnih elementov za ponudbo je doloenost ponudnika oziroma ponudnikov. Slovensko pravo, tako kot veina pravnih redov normira individualno ponudbo. Ponudbe javnosti(splone ponudbe) pa naelno ne teje za ponudbo. e predlog izraa predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene sestavine, toda ni namenjen doloeni osebi, ampak nedoloenemu tevilu oseb, se naelno teje kot vabilo k dajanju ponudb. Vabilo k dajanju ponudb nima enakih uinkov kot ponudba. To predvsem pomeni, da predlagatelja ne zavezuje k sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi zgolj na podlagi sprejema katerega od neznanih naslovnikov prilo do sklenitve pogodbe. Oseba, ki poda vabilo k dajanju ponudb, pa odkodninsko odgovarja: - e brez utemeljenega razloga ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe - e sklene pogodbo, vendar ne pod pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe razstavljanje blaga Razstavljeno blago z oznaitvijo cene se ne teje kot vabilo k dajanju ponudb(kar velja za predlog naslovljen nedoloenemu tevilu oseb), ampak kot ponudba.
23. len oz - Razstavljanje blaga z oznaitvijo cene se teje za ponudbo, e ne izhaja iz okoliin primera ali iz obiajev kaj drugega.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe katalogi in oglasi Katalogi, ceniki tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi predlogi, naslovljeni nedoloenemu tevilu oseb, tejejo samo za vabila k dajanju ponudb. Poiljatelj ni zavezan k sklenitvi pogodbe.
24. len OZ Poslani katalogi, ceniki, tarife in druga obvestila ter oglasi v tisku, z letaki, po radiu, televiziji ali kako drugae niso ponudbe za sklenitev pogodbe, temve samo vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. Vendar poiljatelj taknih vabil odgovarja za kodo, ki je nastala ponudniku, e brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe.

Predlogi javnosti za sklenitev pogodbe javni razpis, licitacija V javnem razpisu, ki je objavljen v javnih glasilih, razpisovalec objavi poglavitne pogoje o bodoem poslu in pogojih za izbiro pogodbene stranke. Ti pogoji so pogosto podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji, ki je na poziv dostopna zainteresiranim osebam. Javni razpis ima naravo vabila k dajanju ponudb. Javni razpis predvsem ne izraa volje razpisovalca, da eli zgolj na podlagi te izjave skleniti pogodbo(ne izraa animus contrahendi), torej ne izpolnjuje vseh opredelilnih elementov za ponudbo. Namen javnega razpisa pa ni predstaviti dokonno voljo razpisovalca, ampak pridobiti konkurenne ponudbe, o sprejemu katerih se bo razpisovalec ele izrekel.

24

Vabilo k licitaciji zavezuje vabilca, da sklene pogodbo s tistim, ki ponudi najnijo ceno. Toda ta obveznost e ne ustvari uinkov ponudbe. Kadar pa pogodbena iniciativa nima znakov ponudbe in izpolnjuje le opredelilne elemente za vabilo k dajanju ponudb, je predlagatelj prav tako obvezan k sklenitvi pogodbe. Sankcija za kritev te obveznosti je odkodninska. S tem ko zakon doloa obveznost sklenitve pogodbe, vabilu k licitaciji o ceni del e ne pripisuje uinkov ponudbe, ampak le takne uinke, kot jih ima vabilo k dajanju ponudb. e torej oseba objavi vabilo k licitaciji in prekri svojo obveznost sklenitve pogodbe s tistim, ki ponudi najnijo ceno, odgovarja le odkodninsko.
623. len OZ - Vabilo k licitaciji za izvritev doloenih del po doloenih pogojih in ob doloenih jamstvih, naslovljeno na doloeno ali nedoloeno tevilo oseb, zavezuje vabilca, da sklene pogodbo o teh delih s tistim, ki ponudi najnijo ceno, razen e je to obveznost v vabilu k licitaciji izkljuil. e je izkljuena obveznost sklenitve pogodbe, se teje vabilo k licitaciji za vabilo zainteresiranim, naj oni napravijo ponudbe za pogodbo po objavljenih pogojih.

Doloeno je, da z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi doloeno dejanje, dosee kaken uspeh ali se znajde v doloenem poloaju, ali obljuba dana pod kaknim drugim pogojem, vee tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti.
207. len OZ - Z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi doloeno dejanje, dosee kaken uspeh ali se znajde v doloenem poloaju, ali obljuba, dana pod kaknim drugim pogojem, vee tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti. Kdor obljubi nagrado ali vabi h kaknemu nagradnemu tekmovanju, mora doloiti rok za tekmovanje; e tega ne stori, ima vsak, ki se eli udeleiti tekmovanja, pravico zahtevati od sodia, naj doloi ustrezen rok. 208. len OZ - Obljuba se lahko preklie tako, kot je bila dana, pa tudi z osebnim sporoilom; vendar ima tisti, ki je opravil dejanje, ni pa vedel in ni bil dolan vedeti, da je obljuba nagrade preklicana, pravico zahtevati obljubljeno nagrado, tisti, ki je imel do preklica izdatke, potrebne za dejanje iz javnega razpisa, pa pravico do njihovega povraila, razen e tisti, ki je obljubil nagrado, dokae, da so bili izdatki zaman. Obljube nagrade ni mogoe preklicati, e je bil v razpisu doloen rok za dejanje oziroma za obvestilo o doseenem uspehu ali o uresniitvi doloene zamisli. 209. len OZ - Pravico do nagrade ima tisti, ki prvi opravi dejanje, za katero je bila nagrada obljubljena. e je ve oseb hkrati opravilo dejanje, gre vsaki enak del nagrade, razen e pravinost ne zahteva drugane delitve. 210. len OZ - O podelitvi nagrade pri razpisu odloa organizator razpisa, ali pa ena ali ve oseb, ki jih on doloi. e pa so v razpisnih pogojih ali v kaknih splonih predpisih, ki veljajo za doloen razpis, postavljena pravila, po katerih naj bo podeljena nagrada, ima vsak udeleenec razpisa pravico zahtevati razveljavitev odloitve o podelitvi nagrade, e nagrada ni bila podeljena v skladu s temi pravili. Lastnino ali kakno drugo pravico na delu, ki je bilo nagrajeno na razpisu, pridobi organizator razpisa samo, e je bilo tako doloeno v objavi razpisa. 211. len OZ - Obveznost tistega, ki je nagrado obljubil, preneha, e mu v roku, ki je doloen v razpisu, nihe ne sporoi, da je opravil dejanje, dosegel uspeh ali sploh izpolnil v javnem razpisu postavljene pogoje; e ni doloil nobenega roka, pa po enem letu od objave razpisa.

Predpogodba Predpogodba(pactum de contrahendo, preliminarna pogodba) je pogodba, s katero se stranki obveeta, da bosta sklenili glavno pogodbo. Predmet predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpogodbo skleneta stranki takrat, ko elita vzpostaviti obveznostno razmerje, a e ne elita prevzemati obveznosti iz glavne pogodbe. Najpogosteji razlog je, da e niso znane vse okoliine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz glavne pogodbe. Po OZ je predpogodba veljavno sklenjena le, e vsebuje vse bistvene sestavine glaven pogodbe, to je tistega pogodbenega tipa, ki velja za glavno pogodbo. OZ izhaja iz

25

predpostavke, da bi sicer bila pogodbena obveznost nedoloena in zato prisilna izvritev nemogoa. OZ izrecno ne pojasnjuje, ali je predpogodba sklenjena tudi, e sta stranki katero pogodbeno sestavino(pod pogojem, da ni bistvena) pustili nedoreeno, da jo bosta uskladili ob sklenitvi glavne pogodbe. Oz izrecno omogoa, da je pogodba veljavno sklenjena tudi, e sta stranki ob sklenitvi pustili posamezne(nebistvene) sestavine nedoreene z namenom, da jih bosta uskladili pozneje, velja analogija tudi za predpogodbo. Stranki pa morata o bistvenih sestavinah glavne pogodbe dosei soglasje e ob sklenitvi predpogodbe. e predpisi doloajo obliko za glavno pogodbo, mora biti tudi predpogodba sklenjena v predpisani obliki.
22. len OZ - Ponudba je doloeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. e sta pogodbeni stranki po doseenem soglasju o bistvenih sestavinah pogodbe pustili kakne stranske toke za kasneje, se teje pogodba za sklenjeno, stranske toke pa uredi, e sama pogodbenika ne doseeta soglasja o njih, sodie, ki pri tem upoteva prejnja pogajanja, prakso vzpostavljeno med strankama in obiaje. Predlog naslovljen nedoloenemu tevilu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine, se teje kot vabilo k dajanju ponudb, e iz okoliin ne izhaja drugae. 33. len OZ - Predpogodba je takna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba. Predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, e je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe. Predpogodba vee, e vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. Na zahtevo zainteresirane stranke naloi sodie drugi stranki, ki noe skleniti glavne pogodbe, naj to stori v roku, katerega ji doloi. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva v estih mesecih od izteka roka doloenega za njeno sklenitev, e ta rok ni doloen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena. Predpogodba ne vee, e so se okoliine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, e bi bile okoliine takrat takne.

Pravni uinki predpogodbe Veljavno sklenjena predpogodba zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe. Ko je sklenjena glavna pogodba, je izpolnjena obveznost iz predpogodbe. Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati. Rok za sklenitev glavne pogodbe Stranki lahko doloita rok, v katerem se lahko zahteva sklenitev glavne pogodbe. e ga doloita, se mora sklenitev zahtevati v estih mesecih od izteka tega roka. e ga stranki ne doloita, velja estmeseni rok., ki zane tei od dneva, ko bi po naravi posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena(glej 33. len OZ, na primer, e stranki skleneta predpogodbo, ker obstajajo pravne ovire za sklenitev glavne pogodbe, zane estmeseni rok tei takrat, ko pravne ovire prenehajo.).
112. len OZ - e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Razveze pogodbe ni mogoe zahtevati, e bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliine, ob sklenitvi pogodbe te okoliine upotevati ali e bi se jim bila lahko izognila oziroma, e bi njihove posledice lahko odklonila. Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za izpolnitev njene obveznosti. Pogodba se ne razvee, e druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo. e sodie razvee pogodbo zaradi spremenjenih

26

okoliin, naloi na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala. 113. len OZ - Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliin upraviena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, br ko zve, da so nastale takne okoliine. e tega ni storila, odgovarja za kodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravoasno obvestila. 114. len OZ - Pri odloanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliin upoteva sodie zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu obiajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteenost interesov obeh pogodbenih strank. 115. len OZ - Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti in potenja.

Instituti poslovne prakse o doseeni stopnji soglasja sporazum o pogajanjih Stranke sklenejo sporazum o pogajanjih v fazi pogajanj. V njem se obiajno dogovorijo o nainu usklajevanja pogodbenih dolob, opredelijo vpraanja, o katerih se bodo usklajevale(e ga sklenejo ob zaetku pogajanj), ali ugotovijo, da so o posameznih pogodbenih sestavinah e dosegle doloeno soglasje(e ga sklenejo med pogajanji). Taken sporazum nima narave pogodbe in strank ne obvezuje k sklenitvi pogodbe. Kritev sporazuma o pogajanjih je lahko podlaga za nepotena pogajanja in odkodninsko odgovornost po pravilih za nepotena pogajanja. Instituti poslovne prakse o doseeni stopnji soglasja punktacija Punktacija je sestavek oziroma zapis o glavnih tokah pogodbe. eprav e ni konni zapis o pogodbenih sestavinah, pogodbene stranke obvezuje glede vpraanj, ki so v punktaciji opredeljene. Punktacije torej ni mogoe podrediti pravilom o predpogodbi, ampak pravilom 2. odstavka 22. lena OZ, ki govori o sklenitvi pogodbe, kljub temu, da (popolno) soglasje med strankama e ni doseeno. Sodobneja poslovna praksa imenuje soglasje strank o bistvenih sestavinah in dogovor o tem, da bosta stranske sestavine dorekli pozneje, heads of agreement. Instituti poslovne prakse o doseeni stopnji soglasja pismo o nameri Pismo o nameri(letter of intent) je pisna izjava ene ali obeh strank, podana med pogajanji ali ob koncu pogajanj. eprav je namen pisma o nameri, da bi stranki z njim opredelili in pojasnili, v kateri fazi sklepanja pogodb sta(ali je doseeno soglasje le o doloenih sestavinah) in kakne so zato njune medsebojne pravice in obveznosti, so pogosti spori ali sta se stranki o tem res dogovorili, v kakne pravice in obveznosti sta privolili ter podobno. eprav sta obe stranki podpisali pismo, ostajata v fazi pogajanj, saj pismu o nameri manjka kateri od elementov ponudbe. Instituti poslovne prakse o doseeni stopnji soglasja okvirna pogodba V posameznih primerih stranki elita, da bi med njima nastalo pogodbeno razmerje, eprav e nista doloili vseh pogodbenih sestavin. V takih primerih skleneta okvirno pogodbo(framework contract), v kateri opredelita sestavine, o katerih sta dosegli soglasje, in hkrati opredelita, o katerih se bosta uskladili pozneje. Okvirni sporazum ali okvirna pogodba naj bi bila razmerje, ki je pravno obvezujoe, eprav ne izpolnjuje splonih predpostavk za veljavno sklenitev pogodbe ni izkazano soglasje volj oziroma o doloenih sestavinah e ni izkazano soglasje volj.

27

Instituti poslovne prakse o doseeni stopnji soglasja pisna potrditev ustno sklenjene pogodbe Pisna potrditev(letter of confirmation) je enostranski zapis(vseh ali posameznih) pogodbenih elementov o ustno sklenjeni pogodbi in tudi zapis, ko ni jasno, ali je soglasje strank e doseeno in pogodba sklenjena, obe stranki pa sta e pokazali resen namen skleniti pogodbo z doloenimi sestavinami. Zapis lahko vsebuje tudi sestavine, o katerih se stranki nista pogajali, vendar se nanaajo na konkretno razmerje. V vsakem primeru morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. obe stranki morata biti g.s.(kajti poslovni obiaji veljajo le za oblig. razmerja g. subjektov) 2. stranki morata biti pred prejemom zapisa najmanj v fazi pogajanj, uinki pisne potrditve pa toliko bolj veljajo, e sta e dosegli soglasje 3. pisni zapis ima uinke pod pogojem, da prejemnik nemudoma ne ugovarja vsebini zapisa 4. poiljatelj ne sme ravnati v nasprotju z obveznostjo vestnega in potenega ravnanja, kar pomeni, da je omejen pri spreminjanju in dodajanju v pisni potrditvi, glede na izraeno voljo v dotedanjih stikih. Dodajanje ali spreminjanje je sicer dovoljeno, toda e se pisni potrditvi doda sestavina, o kateri se stranki nista pogajali in ki hkrati ni redna sestavina poslov doloene vrste, je takno ravnanje v nasprotju z vestnostjo ter potenjem in niso podani pogoji za uporabo tega instituta. e stranka pod opisanimi pogoji da pisno potrditev in nasprotna stranka moli, se teje, da je pogodba sklenjena pod pogoji iz pisne potrditve. Sklenitev pogodbe, ko obe stranki uporabita splone pogoje pogodbe e ena stranka poda drugi ponudbo, del katere so sploni pogoji poslovanja, in naslovnik izjavi o sprejemu priloi svoje splone pogoje, je treba upotevati pravila o istovetnosti sprejema s ponudbo. Naelno se zahteva popolna istovetnost med ponudbo in njenim sprejemom. Izjema od popolne istovetnosti je doloena za primere, ko odgovor na ponudbo izraa sprejem, toda vsebuje spremembe in dopolnitve, ki ponudbe bistveno ne spreminjajo. e v taknih okoliinah ponudnik sprejemu z nebistvenimi spremembami in dopolnitvami ne ugovarja takoj, se teje, da je podan sprejem, eprav ni podana njegova popolna istovetnost. Toda v primeru, ko stranka sprejemu priloi svoje splone pogoje, ponavadi niso izpolnjeni pogoji za sprejem, saj naslovnikovi sploni pogoji bistveno spreminjajo ponudbo. To pa pomeni, da priloitev splonih pogojev poslovanja izjavi o sprejemu ponudbe pomeni spremembo ali dopolnitev ponudbe in zato zavrnitev ponudbe ter predloitev nove ponudbe. e se prvi ponudnik na novo ponudbo ne odzove, e je ne sprejme, pogodba sploh ni sklenjena. Drugaen je primer, ko sta na podlagi opisane situacije pogodbeni stranki zaeli izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti, kajti ponudba se lahko sprejme tudi s konkludentnim ravnanjem. V tem primeru je pogodba sklenjena, in sicer po pogojih zadnje ponudbe. Kraj in as sklenitve pogodbe teje se, da je kraj sklenitve pogodbe tisti kraj, v katerem je imel ponudnik svoj sede oziroma prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo. Pravna pravila o kraju sklenitve so dispozitivne narave, stranki lahko sami drugae doloita kraj sklenitve pogodbe. Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema. Glede asa sklenitve pogodbe velja prejemna ali recepcijska teorija. Ta teorija ne zahteva, da

28

se ponudnik seznani z vsebino izjave o sprejemu. Zadoa, da ima monost seznaniti se z vsebino izjave. Zato pravna pravila uporabljajo besedo prejme, ne pa sprejme.
21. len OZ - Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema. teje se, da je pogodba sklenjena v kraju, v katerem je imel ponudnik svoj sede oziroma prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo.

KRITEV POGODBE, SANKCIJE POGODBENO RAZMERJE Kritev pogodbe in sankcije

IN

VPLIV

SPREMENJENIH

OKOLIIN

NA

V slovenskem oblig. pravu je pri kritvi pogodbene obveznosti treba ugotoviti njeno pravno naravo oziroma vrsto kritve. Poudarek je na tem, da so pogoji za uveljavljanje sankcij odvisni od narave kritve. Narava kritve pa vsaj naelno ne pogojuje vrste mone sankcije. Po OZ je v primeru kritve pogodbenih obveznosti bistvena njena uvrstitev v neizpolnitev ali pa v nepravilno izpolnitev. Za neizpolnitev gre nesporno takrat, kadar dolnik ne stori niesar v smeri izpolnitve svoje pogodbene obveznosti. Pravila o neizpolnitvi veljajo tudi za tista ravnanja, ko pogodbena stranka pogodbeno obveznost izpolnjuje, ampak je ta izpolnitev brez pomena za nasprotno stranko. Pravna pravila slednjega primera izrecno ne urejajo, pravna teorija in sodna praksa pa takno ravnanje oznaujeta kot aliud in ga podrejajo pod primer neizpolnitve. Institut aliud iti interese pogodbi zveste stranke, saj ji omogoa, da uveljavlja sankcije po pravilih o neizpolnitvi, ki so zanjo ugodneja kot pravila za nepravilno izpolnitev(predvsem izpolnitev s stvarnimi napakami).
103. len OZ - e pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni doloeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih lenov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, e pogodba ni razvezana e po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odkodnine. 104. len OZ - e je izpolnitev obveznosti v doloenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu. Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, e po preteku roka nemudoma obvesti dolnika, da zahteva njeno izpolnitev. e je upnik zahteval izpolnitev pogodbe, pa je ni v primernem roku dobil, lahko odstopi od pogodbe. Ta pravila veljajo tako v primeru, ko sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se bo pogodba tela za razvezano, e ne bo izpolnjena v doloenem roku, kot tudi takrat, kadar je izpolnitev pogodbe v doloenem roku po naravi posla njena bistvena sestavina. 105. len OZ - e izpolnitev obveznosti v doloenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdri dolnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. e hoe upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolniku primeren dodatni rok za izpolnitev. e dolnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe. 106. len OZ - Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolniku dodatni rok za izpolnitev, e iz dolnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil. 107. len OZ - e je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti oitno, da ena stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe, lahko druga stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode. 108. len OZ - Kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku odstopi od pogodbe glede vseh bodoih obveznosti, e je iz danih okoliin oitno, da tudi te ne bodo izpolnjene. Od pogodbe lahko odstopi ne le glede bodoih

29

obveznosti, temve tudi glede e izpolnjenih obveznosti, e njihova izpolnitev brez manjkajoih izpolnitev zanjo nima pomena. Dolnik lahko ohrani pogodbo v veljavi, e da ustrezno zavarovanje. 109. len OZ - Upnik, ki zaradi neizpolnitve dolnikove obveznosti odstopi od pogodbe, mora to nemudoma sporoiti dolniku. 110. len OZ - Od pogodbe ni mogoe odstopiti zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti. 111. len OZ - e je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne kode. e je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. e imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vraanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb. Vsaka stranka dolguje drugi povrailo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolna vrniti oziroma povrniti. Stranka, ki vraa denar, mora plaati obresti od dneva, ko je prejela izplailo.

Odkodninsko sankcijo je mogoe uveljavljati tudi zaradi neizpolnitve obveznosti, ki ni glavna.

240. len OZ - Dolnik je prost odgovornosti za kodo, e dokae, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel prepreiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

Za nepravilno izpolnitev gre, kadar stranka pogodbeno obveznost izpolni, vendar ima ta izpolnitev napake oziroma pomanjkljivosti, skratka izpolnitev ni takna, kot je bilo dogovorjeno ali kot izhaja iz zakonskih pravil. Oblike nepravilne izpolnitve so: izpolnitev z zamudo izpolnitev s stvarnimi napakami izpolnitev s pravnimi napakami delna izpolnitev(izpolnjen je del obveznosti, del izpolnitve ima napake, koliinske napake).

473. len OZ - e je prodajalec po vrsti doloenih stvari dal kupcu po gospodarski pogodbi vejo koliino, kot je bila dogovorjena, kupec pa ne izjavi v primernem roku, da preseek odklanja, se teje, da je sprejel tudi ta preseek in ga mora plaati po enaki ceni. e kupec noe sprejeti preseka, mu mora prodajalec povrniti kodo.

O izpolnitvi z zamudo govorimo, kadar je izpolnitev opravljena, toda po roku. Izpolnitev z zamudo omogoa uveljavljanje odkodninske sankcije po splonih pogojih za poslovno odkodninsko obveznost. Izpolnitev s stvarnimi napakami pomeni, da ima izpolnitev napake v kvaliteti oziroma dejanskih lastnostih.
459. len OZ - Napaka je stvarna: 1. e stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno obiajno rabo ali za promet; 2. e stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana; 3. e stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali mole dogovorjene oziroma predpisane; 4. e je prodajalec izroil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen e je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Po izpolnitvi z napakami so mogoi smiselno enaki zahtevki kot v neizpolnitve(mogoi so zahtevek na izpolnitev, znianje plaila, odstop od oziroma uveljavitev prenehanje pogodbe, odkodnina), le da so zanje doloeni stroji pogoji. Predvsem mora upnik napako grajati oziroma notificirati v zelo asu.

primeru pogodbe drugani kratkem

30

461. len OZ Kupec je dolan prejeto stvar na obiajen nain pregledati ali jo dati v pregled, br ko je to po normalnem teku stvari mogoe, in o oitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. e je bil pregled opravljen v navzonosti obeh strank, mora kupec takoj sporoiti prodajalcu svoje pripombe zaradi oitnih napak, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. e je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preloil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana monost takne nadaljnje odprave, je pregled mogoe odloiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj; kupec mora v tem primeru prodajalca obvestiti o napakah, br ko je po normalnem teku stvari lahko zvedel zanje od svojih odjemalcev. 462. len OZ - e se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokae, da ima stvar kakno napako, ki je z obiajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoe opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, teto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma; sicer izgubi to pravico. Prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokaejo potem, ko mine est mesecev, odkar je bila stvar izroena, razen e je bil v pogodbi doloen dalji rok.

Povrnitev kode zaradi zaupanja(circa rem) se uveljavlja po splonih pravilih o poslovni odkodninski obveznosti, vkljuno z razbremenilnimi razlogi za poslovno odkodninsko obveznost. Pogoj za uveljavljanje te oblike kode je izpolnitev pogojev za uveljavljanje jamevalnih sankcij(grajanje v roku). Upnik lahko uveljavlja tudi refleksno ali nadaljnjo kodo(extra rem), in sicer po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti, pogoj zanjo ni izpolnitev pogojev za uveljavljanje jamevalnih sankcij.
468. len OZ - Kupec, ki je o napaki pravoasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko: 1. zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroi drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe); 2. zahteva znianje kupnine; 3. odstopi od pogodbe. V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev kode. Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za kodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti. 458. len OZ - Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prela na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokaejo potem, ko je nevarnost prela na kupca, e so posledica vzroka, ki je obstajal e pred tem. Neznatna stvarna napaka se ne upoteva.

Izpolnitev s pravnimi napakami pomeni, da predmet izpolnitev nima dogovorjenih pravnih lastnosti. Tudi po izpolnitvi s pravnimi napakami so mogoi enaki zahtevki(zahtevek na izpolnitev, odstop od pogodbe, odkodnina). Glede zahtevkov je namesto zastaralnega roka doloen enoletni prekluzivni rok.
481. len OZ - e je prodajalec kaknega stroja, motorja, kaknega aparata ali drugih podobnih stvari, ki sodijo v tako imenovano tehnino blago, izroil kupcu garancijski list, s katerim proizvajalec jami za brezhibno delovanje stvari v doloenem asu, teto od njene izroitve kupcu, stvar pa ne deluje brezhibno, lahko kupec zahteva tako od prodajalca kot tudi od proizvajalca, da jo v primernem roku popravi ali, e tega ne stori, da mu namesto nje izroi stvar, ki brezhibno deluje. Ta pravila ne posegajo v pravila o odgovornosti prodajalca za napake stvari. 482. len OZ - e stvar ne deluje pravilno, lahko kupec v garancijskem roku zahteva od prodajalca oziroma od proizvajalca, da jo popravi ali zamenja, ne glede na to, kdaj se je pokazala napaka v delovanju. Pravico ima tudi do povraila kode, ki mu je nastala zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvritve. 483. len OZ - Pri manjem popravilu se garancijski rok podalja za toliko, kolikor asa kupec ni mogel uporabljati stvari. e pa je bila stvar zaradi nepravilnega delovanja zamenjana ali bistveno popravljena, zane garancijski rok tei znova od zamenjave oziroma od vrnitve popravljene stvari. e je bil zamenjan ali bistveno popravljen le kaken del stvari, zane garancijski rok znova tei samo za ta del. 484. len OZ - e prodajalec v primernem roku ne popravi ali ne zamenja stvari, lahko kupec odstopi od pogodbe ali znia kupnino in zahteva odkodnino.

31

485. len OZ - Prodajalec oziroma proizvajalec je dolan na svoje stroke spraviti stvar do kraja, v katerem naj bo popravljena oziroma zamenjana, ter jo popravljeno oziroma zamenjano vrniti kupcu. Ta as trpi prodajalec oziroma proizvajalec nevarnost unienja ali pokodovanja stvari. 486. len OZ - e je pri izdelavi posameznih delov stvari ali pri posameznih dejanjih sodelovalo ve samostojnih proizvajalcev, preneha njihova iz teh delov ali iz teh dejanj izvirajoa odgovornost nasproti konnemu proizvajalcu za nepravilno delovanje stvari tedaj, ko preneha odgovornost konnega proizvajalca nasproti kupcu stvari. 487. len OZ - Pravice kupca nasproti proizvajalcu iz garancijskega lista ugasnejo po enem letu, teto od dneva, ko je zahteval od njega popravilo ali zamenjavo stvari.

Delna izpolnitev pomeni, da je dolnik izpolnil le del svojih pogodbenih obveznosti. Delan izpolnitev(izpolnitev dela) in neizpolnjen del(ali del z napakami) nista celota.
285. len (1) Upnik ni dolan sprejeti delne izpolnitve, razen e narava obveznosti ne nalaga kaj drugega. (2) Vendar je upnik dolan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen e ima poseben interes, da jo odkloni. 472. len (1) e ima napake le del izroene stvari ali e je bil izroen le del stvari oziroma manja koliina, kot je bila dogovorjena, sme kupec odstopiti od pogodbe po prejnjih lenih le glede tistega dela, ki ima napake, ali le glede tistega dela ali koliine, ki manjka. (2) Kupec sme odstopiti od cele pogodbe le, e dogovorjena koliina ali dogovorjena stvar sestavlja celoto ali e ima kupec sicer opravien interes, da sprejme dogovorjeno stvar ali koliino le v celoti.

Kadar OZ doloenih vpraanj ne ureja, uzance pa jih urejajo, je za gosp. pogodbe mogoe uporabiti pravila uzanc.
12. len OZ - V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih uinkov upotevajo poslovni obiaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.

Mednarodna pravila Bistvena razlika pri ureditvi sankcioniranja kritev pogodbenih obveznosti med OZ in mednarodnimi pravili je, da slednja izhajajo iz enotnega pojma kritve. Pod pojmom neizpolnitev obravnavajo vsako kritev pogodbene obveznosti, tudi nepravilno izpolnitev in zamudo pri izpolnitvi. V mednarodnih pravilih sta neizpolnitev pogodbe in kritev pogodbe sinonima. Toda mednarodna pravila za vsako kritev pogodbene obveznosti ne omogoajo vseh oziroma istih sankcij. Zato je pri uveljavljanju sankcij pomembno predvsem, ali je kritev pogodbe bistvena kritev. Kritev je bistvena takrat, kadar neizpolnitev pogodbene obveznosti(ali kritev) nasprotno stranko prikraja za tisto, kar je upravieno priakovala od pogodbe, razen e stranka, ki je krila pogodbo, tega ni predvidela, niti ni mogla predvideti. Mednarodna pravila omogoajo zahtevke predvsem glede na teo kritve oziroma posledice kritve z vidika interesov pogodbi zveste stranke(ali je kritev bistvena ali ne). Izkljuitev odgovornosti Zoper stranko, ki se je s sklenitvijo pogodbe obvezala, da bo izpolnila pogodbeno obveznost ali obveznosti, vendar pa ne izpolni, se lahko uveljavljajo sankcije. Sankcije za primer kritve pogodbe doloajo e zakonska pravna pravila, stranke pa lahko ob

32

sklenitvi pogodbe sankcioniranje oziroma nesankcioniranje uredijo drugae, e zakonska pravna pravila to dopuajo. Pravila OZ o jamevalnih sankcijah so dispozitivne narave. Omejitev ali izkljuitev odgovornosti za stvarne napake pa ne velja, e je prodajalec pri izkljuitvi odgovornosti za stvarne napake ravnal nepoteno.
466. len OZ - Pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izkljuita prodajalevo odgovornost za stvarne napake stvari. Pogodbeno doloilo o omejitvi ali izkljuitvi odgovornosti za napake stvari je nino, e je bila napaka prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca, kot tudi tedaj, ko mu je prodajalec to doloilo vsilil, ker je izkoristil svoj prevladujo poloaj. Kupec, ki se je odpovedal pravici odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, obdri zaradi teh napak druge pravice.

Stranke pogosto omejijo ali izkljuijo jamevanje za stvarne napake z uporabo posebnih trgovinskih klavzul, na primer takno, kakrno, ogledano, sprejeto.
SUBP 144 Izraz v pogodbi takno, kakrno, tale-qualle, telle-quelle pomeni, da se mora blago izroiti iz doloenega skladia, z doloenega prostora ali do doloene letine, ne da bi se izbral ali loil bolji del blaga. V takem primeru prodajalec ni odgovoren za kakovost blaga, razen, e gre za preslepitev. SUBP 145 Izraz v pogodbi ogledano, sprejeto pomeni, da je kupec pred sklenitvijo pogodbe pregledal blago in da je odobril njegovo kakovost. V takem primeru prodajalec ne odgovarja za kakovost blaga, razen e gre za preslepitev.

Pri pogodbenih posegih v odkodninsko sankcijo je avtonomija strank bolj omejena. Stranke lahko le omejeno poseejo v zakonska pravila o odkodninski odgovornosti za kritev pogodbe omejitve so doloene v breme ali v korist okodovanca.
241. len OZ - S pogodbo se lahko raziri odgovornost dolnika tudi na primer, za katerega sicer ne odgovarja. Vendar se izpolnitev taknega pogodbenega doloila ne more zahtevati, e bi bilo to v nasprotju z naelom vestnosti in potenja. 242. len OZ - Odgovornosti dolnika za naklep ali hudo malomarnost ni mogoe s pogodbo vnaprej izkljuiti. Vendar lahko sodie na zahtevo zainteresirane stranke razveljavi tudi pogodbeno doloilo o izkljuitvi odgovornosti za lahko malomarnost, e taken sporazum izhaja iz monopolnega poloaja dolnika ali sploh iz neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma. Veljavno je pogodbeno doloilo, ki doloa najviji znesek odkodnine, e tako doloeni znesek ni v oitnem nesorazmerju s kodo ali e za posamezen primer zakon ne doloa kaj drugega. V primeru omejitve viine odkodnine ima upnik pravico do popolne odkodnine, e je dolnik povzroil nemonost izpolnitve namenoma ali iz hude malomarnosti.

Pomembna je klavzula o viji sili, ki jo je pripravila Mednarodna trgovinska zbornica iz Pariza ICC Force Majeure Clause 2003. Poglavitni razlog za pogosto uporabo te klavzule v poslovni praksi je, da konkretizira ekskulpacijske razloge in obveznosti strank. Bistvo klavzule o viji sili, je opredeliti in konkretizirati primere, ko je stranka oproena sankcij(ne zgolj odkodninske odgovornosti) za kritev pogodbenih obveznosti. Vija sila je po OZ zunanji vzrok, ki je nepriakovan in neprepreljiv.
153. len OZ - Imetnik je prost odgovornosti, e dokae, da izvira koda iz kaknega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega uinka ni bilo mogoe priakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Imetnik stvari je prost odgovornosti tudi, e dokae, da je koda nastala izkljuno zaradi dejanja okodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel priakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Imetnik je deloma prost odgovornosti, e je okodovanec prispeval k nastanku kode. e je k nastanku kode prispeval kdo tretji, odgovarja ta zanjo okodovancu solidarno z imetnikom stvari. Oseba, s katero si je imetnik pomagal pri rabi stvari, se ne teje za tretjega.

Vpliv spremenjenih okoliin na pogodbeno razmerje

33

Naelno velja pravilo, da kljub spremenjenim razmeram na trgu sklenjena pogodba zavezuje obe stranki. Enako kot v splonem pogodbenem pravu pa tudi za gospodarsko pogodbeno pravo velja, da je ob nastopu doloenih okoliin nesmiselno vztrajati pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti. Tudi za razmerja med gospodarskimi subjekti veljata instituta nemonosti izpolnitve in oteenosti izpolnitve(clausula rebus sic stantibus).

Nemonost izpolnitve Pravna pravila razlikujejo nemonost izpolnitve v fazi sklepanja pogodbe in nemonost izpolnitve, ki nastopi po tem, ko je pogodba veljavno sklenjena. e nemonost izpolnitve obstaja e ob sklenitvi pogodbe(pravna ali dejanska nemonost) je takna pogodba nina. Nemonost izpolnitve po tem, ko je pogodba veljavno sklenjena, se imenuje tudi naknadna nemonost izpolnitve.
35. len OZ - Pogodba je nina, e je predmet obveznosti nemogo, nedopusten, nedoloen ali nedololjiv. 329. len OZ - Obveznost preneha, e postane njena izpolnitev nemogoa zaradi okoliin, za katere dolnik ne odgovarja. Dolnik mora dokazati okoliine, ki izkljuujejo njegovo odgovornost. 330. len OZ - e so predmet obveznosti stvari, doloene po vrsti, ne preneha obveznost niti takrat, ko so vse takne stvari, kar jih ima dolnik, uniene zaradi okoliin, za katere on ne odgovarja. Vendar pa preneha obveznost v primeru, ko so predmet obveznosti po vrsti doloene stvari, ki jih je treba vzeti iz neke mnoice takih stvari, e je uniena cela ta mnoica. 331. len OZ - Dolnik doloene stvari, ki je prost svoje obveznosti zaradi nemonosti izpolnitve, mora odstopiti upniku pravico, ki bi jo imel nasproti tretjemu zaradi nastale nemonosti. 116. len OZ - e je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; e pa je ta e izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vraanju tistega, kar je bilo neupravieno pridobljeno. e je delna nemonost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, e delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjanje svoje obveznosti. 117. len OZ - e je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka, njena obveznost ugasne, sama pa obdri svojo terjatev do druge stranke; zmanja jo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Poleg tega mora odstopiti drugi stranki vse pravice, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti, katere izpolnitev je postala nemogoa. e pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoa zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva odkodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev kode.

e nobena od strank ni odgovorna za nastop naknadne nemonosti izpolnitve, pogodbeno razmerje preneha(z nastopom nemonosti izpolnitve pride do razveze pogodbe). e je katera od pogodbenih strank odgovorna za nastop naknadne nemonosti izpolnitve, pogodbeno razmerje ne preneha. Oteenost izpolnitve(clausula rebus sic stantibus, hardship) Sklenjena pogodba zavezuje k izpolnitvi. Velja naelo pacta sund servanda. Pravni redi in avtonomna pravila pa urejajo poseben pravni institut, ki je izjema od naela o obveznosti izpolnitve pogodbenih obveznosti. Pravni institut ima razlina imena, v teoriji

34

je to clausula rebus sic stantibus, po OZ razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliin, mednarodna pravila pa govorijo o oteenosti izpolnitve(hardship) ali spremenjenih okoliinah. Bistvene razlike med posameznimi ureditvami niso v pogojih za uporabo instituta, ampak v upravienjih strank. Opredelitev oteenosti izpolnitve upotevajo se okoliine: - ki bistveno poruijo pogodbeno ravnoteje in - ki so bile ob sklenitvi pogodbe nepriakovane in niso pod nadzorom strank

112. len OZ - e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki oteujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi njih ne da dosei namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splonem mnenju nepravino ohraniti jo v veljavi takno, kakrna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti oteena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Razveze pogodbe ni mogoe zahtevati, e bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliine, ob sklenitvi pogodbe te okoliine upotevati ali e bi se jim bila lahko izognila oziroma, e bi njihove posledice lahko odklonila. Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za izpolnitev njene obveznosti. Pogodba se ne razvee, e druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo. e sodie razvee pogodbo zaradi spremenjenih okoliin, naloi na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala. 113. len OZ - Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliin upraviena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, br ko zve, da so nastale takne okoliine. e tega ni storila, odgovarja za kodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravoasno obvestila. 114. len OZ - Pri odloanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliin upoteva sodie zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu obiajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteenost interesov obeh pogodbenih strank. 115. len OZ - Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti in potenja.

Po OZ ima stranka, katere izpolnitev je oteena, le pravico zahtevati razvezo pogodbe. Kadar pride do razdora pogodbe na podlagi odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve, lahko pogodbi zvesta stranka uveljavlja tudi odkodnino. Po OZ stranka, katere izpolnitev je oteena, nima pravice zahtevati spremembe in prilagoditve pogodbenega razmerja. PLAILA IN INSTITUTI ZA ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI Vloga institutov za utrditev in zavarovanje pogodbenih obveznosti Pravni red za sklenjeno pogodbo zagotavlja pravno varstvo. To pravno varstvo oziroma zaita pogodbenih strank se kae s tem, da so kritve pogodbenih obveznosti sankcionirane. Najpomembneji sankciji za kritev pogodbenih obveznosti sta razveza(razdor) pogodbe in odkodnina. Do obeh sankcij je e na podlagi zakonskih pravil upraviena vsaka stranka, ki je pogodbi zvesta. To pomeni, da za uveljavljanje sankcij ni potreben dogovor strank, stranki pa seveda uveljavljata sankcije pod zakonsko doloenimi pogoji. Del institutov, namen katerih je utrditev in zavarovanje pogodbenih obveznosti, izrecno urejajo zakonska pravna pravila(pogodbena kazen, ara, porotvo). Ti instituti za konkretno pogodbeno razmerje veljajo le, e jih stranki vkljuita v pogodbo. Poleg klasinih institutov je poslovna praksa razvila nove, ki jih veino potrebno urejajo avtonomna pravila(banna garancija). Poleg institutov za zavarovanje in utrditev obveznosti je sodobna poslovna praksa oblikovala tudi pogodbene tipe, pri katerih je

35

zavarovanje izpolnitve pogodbene obveznosti vkljueno v samo kavzo pogodbe(pogodba o finannem leasingu). Obligacijskopravna in stvarnopravna zavarovanja Obligacijskopravna(tudi osebna, personalna) zavarovanja ustvarjajo uinke med strankami, ne pa tudi proti tretjim. Ustvarjajo relativne zaveze obligacije. Upravienec iz zavarovanja ima pravico, druga stranka je obremenjena z obveznostjo. Upravienec nima pravic do kogarkoli, marve samo do stranke obligacijskega razmerja, ne pa do tretjih. Stvarnopravna zavarovanja oblikujejo stvarnopravne pravice, ki po svoji naravi uinkujejo proti vsem(erga omnes) oziroma absolutno. Upnik s stvarno pravico ima prednost pri poplailu na stvari, ki je predmet pravice, pred vsemi drugimi dolnikovimi upniki. Akcesorna in neakcesorna(abstraktna) zavarovanja Akcesorna narava zavarovanja pomeni, da zavarovanje deli usodo temeljnega posla obveznosti iz temeljnega posla, ki je s tem sredstvom zavarovana. e je temeljni posel neveljaven je neveljaven tudi dogovor o zavarovanju. e dolnik ni odgovoren za neizpolnitev ali kritev obveznosti iz temeljnega posla, potem lahko ugovarja realizaciji zavarovanja. Akcesornost je doloena v korist dolnika. Neakcesorna ali abstraktna narava zavarovanja pa pomeni, da sredstvo zavarovanja ni odvisno od temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje je veljavno, etudi je temeljni posel(v zvezi s katerim je bilo zavarovanje dano) neveljaven. Abstraktno zavarovanje se realizira pod lastnimi pogoji, zato ob realizaciji abstraktnega zavarovanja niso mogoi ugovori iz temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje omogoa zlorabe s strani upravienca zavarovanja, zato bremeni dolnika. Plailni instrumenti e se stranki ne dogovorita o roku plaila, e zakon ne doloa drugae ali e iz narave posla ne izhaja kaj drugega, velja pravilo o soasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti takrat, ko jo izpolni ali jo je pripravljena izpolniti ena stranka, ora svojo obveznost izpolniti tudi druga stranka.
101. len OZ - V dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolna izpolniti svoje obveznosti, e druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena soasno izpolniti svoje obveznosti, razen e je dogovorjeno ali z zakonom doloeno kaj drugega ali e kaj drugega izhaja iz narave posla. e pa na sodiu ena stranka ugovarja, da ni dolna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodie naloi, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka

V veini primerov soasna izpolnitev pomeni, da kljub vsemu svojo pogodbeno obveznost naprej izpolni ena stranka, takoj nato pa druga stranka. Navadno je prva tista stranka, ki je obvezana k tipinemu izpolnitvenemu ravnanju. Stranka, ki je zavezana k izpolnitvi denarne obveznosti oziroma plailu pa jo mora v primeru soasne izpolnitve izpolniti nemudoma po tem. Prenumerandni in postnumerandni posel sta izjemi od pravila o soasni izpolnitvi. Prenumerandni posel je tisti, pri katerem obveznost plaila zapade pred obveznostjo izpolnitve tipinega izpolnitvenega ravnanja. Oblika prenumerandnega posla je avans(plailo vnaprej ali predplailo). Avans je dogovor strank, da mora stranka svojo

36

obveznost plaila delno ali v celotiizpolniti vnaprej oziroma doloen as pred rokom za izpolnitev obveznosti nasprotne stranke. Postnumerandni posel pa je tisti, pri katerem obveznost plaila zapade doloen as po izpolnitvi tipinega izpolnitvenega ravnanja.

Naini plaila, sankcije ob neplailu e se stranki ne dogovorita o nainu plaila, je treba upotevati, da je denarna obveznost prinosnina. To pa omogoa dolniku, da uporabi katerikoli nain plaila, ki upniku omogoa razpolaganje z doloeno denarno vsoto. Najpogosteja Naina, ki omogoata takno razpolaganje, sta gotovinsko plailo in plailo prek banke ali druge organizacije. Plailna sredstva so tudi ek, menica, dokumentarni akreditiv, dokumentarni inkaso. Zanje se stranke posebej dogovorijo, enako kot za sodobno plailo s posebno plailno kartico. V primeru neplaila lahko nasprotna stranka(alternativno): - zahteva izpolnitev obveznosti in zamudne obresti - odstopi od pogodbe in uveljavlja odkodnino zaradi prenehanja pogodbe zaradi neizpolnitve V primeru neplaila ima nasprotna stranka tudi ugovor neizpolnjene pogodbe(exceptio non adimpledi contractus). Ugovor daje stranki pravico, da tudi sama ne izpolni svoje obveznosti, eprav je obveznost dospela, vse dokler ni plailna obveznost izpolnjena.
295. len OZ - Denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju, v katerem ima upnik sede oziroma prebivalie. e se plailo opravlja z nalogom, se denarne obveznosti izpolnjujejo v sedeu organizacije, pri kateri so upnikova denarna sredstva. e je upnik spremenil kraj, v katerem je imel sede oziroma prebivalie takrat, ko je obveznost nastala, in so se zaradi tega poveali stroki izpolnitve, gre to poveanje v njegovo breme. 300. len OZ - Upnik pride v zamudo, e brez utemeljenega razloga noe sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem preprei. Upnik pride v zamudo tudi, kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolnikove soasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti. Upnik ne pride v zamudo, e dokae, da ob asu, ko mu je bila ponujena izpolnitev, ali ob asu, ki je bil doloen za izpolnitev, dolnik ni mogel izpolniti svoje obveznosti.

Dokumentarni akreditiv Dokumentarni akreditiv je obveznost banke, sprejeta po nalogu naroitelja, da bo upraviencu izplaala doloen denarni znesek, e oziroma potem, ko ji bo upravienec predloil dokumente, ki so doloeni v izjavi banke o odprtju dokumentarnega akreditiva. Banka izpolni svojo obveznost iz dokumentarnega akreditiva(izplaa doloeno denarno vsoto upraviencu) takrat, ko so izpolnjeni pogoji doloeni v akreditivu, in ne takrat, ko so izpolnjene obveznosti iz temeljnega posla. Dokumentarni akreditiv naelno bremeni naronika akreditiva(dolnika denarne obveznosti) in varuje interese upravienca iz akreditiva. Interese upravienca varuje zaradi dveh razlogov: - po odprtju dokumentarnega akreditiva je nasproti upraviencu oziroma upniku iz temeljnega posla za izplailo denarnega zneska zavezana banke; banke so zaradi posebnega naina poslovanja najzanesljiveji dolniki - abstraktna narava dokumentarnega akreditiva

37

Posebna pravila urejajo akreditivni kup ali akreditivno prodajo, to je temeljni posel, pri katerem je dogovorjeno plailo z dokumentarnim akreditivom. Dokumentarni akreditiv kot banni posel je urejen v 1072. do 1082. lenu ZOR.
527. len OZ - e je plailo dogovorjeno s pomojo dokumentarnega akreditiva, je kupec dolan v primernem roku in na svoje stroke poskrbeti, da prvovrstna banka odpre dokumentarni akreditiv, ki mora biti v skladu s prodajno pogodbo. Dokumentarni akreditiv mora biti veljaven e toliko asa po izpolnitvi prodajaleve obveznosti, da lahko ta zbere in predloi dokumente banki. e banka ne odpre dokumentarnega akreditiva v skladu s prejnjim odstavkom ali ne plaa akreditivnega zneska, eprav je prodajalec pravoasno predloil ustrezne dokumente, se v razmerju med kupcem in prodajalcem uporabljajo dolobe o dolnikovi zamudi. Prodajalec, ki ne uporabi dokumentarnega akreditiva, ki ga je banka odprla v skladu s prodajno pogodbo, ne izgubi pravice zahtevati kupnino, je pa dolan povrniti kupcu kodo. Stranki lahko doloita, da je odprtje dokumentarnega akreditiva pogoj za veljavnost prodajne pogodbe. e pride do podaljanja dokumentarnega akreditiva s sporazumom med strankama, nosita stroke vsaka do polovice; e pride do podaljanja iz razlogov na strani ene od strank, nosi stroke podaljanja le-ta. Dolobe tega lena ne posegajo v pravila o dokumentarnem akreditivu kot bannem poslu in obratno.

Dokumentarni akreditiv je urejen z Enotnimi pravili in obiaji za dokumentarne kreditive Mednarodne trgovinske zbornice, Publikacija t. 500 iz leta 1993. Pri akreditivnem poslovanju vedno sodelujejo tri osebe naroitelj akreditiva, akreditivna banka in upravienec akreditiva. Naroitelj akreditiva je oseba, po nalogu katere banka odpre dokumentarni akreditiv. Nalog banki e ne pomeni, da bo akreditiv odprt. Pravno razmerje med naroiteljem in akreditivno banko ima naravo mandatne pogodbe. Naroitelj akreditiva je oseba, ki mora po temeljnem poslu izpolniti obveznost plaila. Upravienec akreditiva(tudi uporabnik) je oseba, v korist katere banka odpre dokumentarni akreditiv. Potem ko upravienec v roku predloi dokumente, kot so opredeljeni v akreditivni izjavi, mu mora banka izplaati akreditivni znesek. Akreditivna banka je banka, ki odpre dokumentarni akreditiv. Akreditiv je banni posel, kar pomeni, da je njegov izdajatelj lahko le banka oziroma posebna finanna organizacija. Banka je v zavezi takrat, ko upraviencu pisno sporoi, da mu je odprla akreditiv, in hkrati sporoi pogoje za realizacijo akreditiva. Akreditiv je torej odprt na podlagi enostranske izjave banke. Sporoilna ali avizirna banka vasih je akreditivna banka krajevno oddaljena od upravienca, zato v izvedbo posla vkljui sporoilno ali avizirno banko. Avizirna banka je spolnitveni pomonik akreditivne banke in tudi dela po njenih navodilih. Avizirna banka nasproti upraviencu ni zavezana za plailo akreditivnega zneska. Potrdilna ali konfirmna banka je banka, ki potrdi ali konfirmira obveznost akreditivne banke, da bo izplaala akreditivni znesek, in s tem postane solidarno zavezana za izplailo zneska. Faze pri poslovanju z dokumentarnima akreditivom: 1. sklenitev temeljnega posla, ki vkljuuje dogovor o plailu z dokumentarnim akreditivom 2. nalog kupca ali drugega dolnika plaila banki, da odpre dokumentarni akreditiv 3. odprtje akreditiva pisna izjava akreditivne banke upraviencu, da je odprt dokumentarni akreditiv, in pogoji za izplailo akreditivnega zneska 4. izplailo akreditivnega zneska upraviencu, potem ko je banka pregledala v roku predloene dokumente in ugotovila njihovo ustreznost 5. likvidacija akreditiva

38

Posluje se z dokumenti ne z blagom. Banka izplaa upraviencu akreditivni znesek le, e v roku izpolni pogoje iz akreditiva. Ti pogoji so vedno dokumentarne narave. Toda banka dejanskega stanja nikoli ne preverja v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti nikoli ne preverja, zato dejansko stanje ni podlaga za izplailo. Banka preverja le, ali je zahtevani dokument predloen, in na njegovi podlagi izplaa znesek. Pogoj za izplailo je le dokument. Potem, ko je akreditiv odprt, je banka zavezana izplaati akreditivni znesek, etudi temeljni posel ni veljavno sklenjen ali je izpolnjen z napakami. Banka izplaa akreditivni znesek, e so izpolnjeni pogoji iz dokumentarnega akreditiva. Ugovori iz temeljnega posla ne vplivajo oziroma ne prepreujejo izplaila na podlagi dokumentarnega akreditiva. Ugovori iz doloenega notranjega akreditivnega razmerja so mogoi le med strankama tega razmerja, na preostala razmerja v zvezi z akreditivom pa nimajo vpliva. Tudi e je izjava akreditivne banke o odprtju akreditiva neveljavna, to ne vpliva na veljavnost obveznosti konfirmne banke. Upravienost mora predloiti prav tak dokument, kot je bil ob odprtju doloen kot pogoj za izplailo. Ustreznost dokumenta preverja banka. Banka za pravilnost dokumenta ne odgovarja, objektivno, pri pregledu pa mora ravnati s potrebno skrbnostjo. Vrste dokumentarnih akreditivov: preklicni in nepreklicni prenosljivi in neprenosljivi potrjeni in nepotrjeni plailni, akceptni in negocirni

Pri plailnem akreditivu po predloitvi zahtevanih dokumentov banka izplaa upraviencu doloen denarni znesek. Pri akceptnem akreditivu banka po predloitvi dokumentov sprejme(akceptira) menino obveznost. Negocirni(negociacijski) akreditiv je prav tako povezan s trasirano menico. V menici je kupec oznaen kot akceptant, akreditivna banka pa ob predloitvi dokumentov s strani akreditivnega upravienca menico negocira oziroma odkupi, kar pomeni, da upraviencu akreditiva izplaa menino vsoto. Akreditivna prodaja oznauje prodajno pogodbo ali drug posel, dogovorjeno plailo s pomojo dokumentarnega akreditiva. pri katerem je

527. len OZ - e je plailo dogovorjeno s pomojo dokumentarnega akreditiva, je kupec dolan v primernem roku in na svoje stroke poskrbeti, da prvovrstna banka odpre dokumentarni akreditiv, ki mora biti v skladu s prodajno pogodbo. Dokumentarni akreditiv mora biti veljaven e toliko asa po izpolnitvi prodajaleve obveznosti, da lahko ta zbere in predloi dokumente banki. e banka ne odpre dokumentarnega akreditiva v skladu s prejnjim odstavkom ali ne plaa akreditivnega zneska, eprav je prodajalec pravoasno predloil ustrezne dokumente, se v razmerju med kupcem in prodajalcem uporabljajo dolobe o dolnikovi zamudi. Prodajalec, ki ne uporabi dokumentarnega akreditiva, ki ga je banka odprla v skladu s prodajno pogodbo, ne izgubi pravice zahtevati kupnino, je pa dolan povrniti kupcu kodo. Stranki lahko doloita, da je odprtje dokumentarnega akreditiva pogoj za veljavnost prodajne pogodbe. e pride do podaljanja dokumentarnega akreditiva s sporazumom med strankama, nosita stroke vsaka do polovice; e pride do podaljanja iz razlogov na strani ene od strank, nosi stroke podaljanja le-ta. Dolobe tega lena ne posegajo v pravila o dokumentarnem akreditivu kot bannem poslu in obratno.

Temeljni obveznosti kupca iz prodajne pogodbe sta, da prevzame stvar oziroma blago in plaa kupnino. Kadar je dogovorjeno plailo z dokumentarnim akreditivom, je kupeva

39

obveznost plaila nadomeena dokumentarni akreditiv.

obveznostjo,

da

zagotovi,

da

banka

odpre

e dokumentarni akreditiv ni odprt v roku ali odprti akreditiv ni skladen s pogodbo, se uporabljajo dolobe o dolnikovi zamudi. e je rok za odprtje bistvena sestavina pogodbe, je s potekom roka pogodba razvezana, razen e po preteku roka prodajalec nemudoma obvesti kupca, da zahteva izpolnitev. e pa ni bistvena sestavina, ima kupec pravico, da zagotovi akreditiv tudi po poteku roka, vse dokler prodajna pogodba ni razdrta. Razdrta je le, e kupec tudi v roku, ki ga je dodatno doloil prodajalec, ne zagotovi akreditiva. Stranke se lahko dogovorijo tudi, da je odprtje dokumentarnega akreditiva pogoj za veljavnost pogodbe. e banka ne plaa akreditivnega zneska, eprav je prodajalec pravoasno predloil ustrezne dokumente, se v razmerju med kupcem in prodajalcem uporabljajo dolobe o dolnikovi zamudi. To tudi pomeni, da kupec z zagotovitvijo dokumentarnega akreditiva ni absolutno prost plaila kupnine. e za izplailo prek dokumentarnega akreditiva ni odgovoren kupec, ampak prodajalec, ta kljub temu ne izgubi pravice zahtevati kupnine, je pa dolan kupcu povrniti kodo. Ena od nael akreditivnega poslovanja kot bannega posla je loenost akreditiva od temeljnega posla, kar pomeni, da je akreditiv neodvisen od prodajne pogodbe ali drugega posla, ki je bil razlog, da je bil akreditiv odprt. Pravila o akreditivni prodaji v to naelo ne posegajo. Uveljavljajo pa naelo, da temeljni posel ni neodvisen od dokumentarnega akreditiva oziroma njegove realizacije. Kupec z zagotovitvijo dokumentarnega akreditiva ni prost plaila kupnine. Zagotovitev dokumentarnega akreditiva ni dana namesto plaila, ampak zaradi plaila. Dokumentarni inkaso Dokumentarni inkaso je prav tako nain plaila, vendar prodajalca manj varuje kot dokumentarni akreditiv. Dokumentarni inkaso prodajalcu zagotavlja, da bo prejel plailo, e bo kupec sprejel blago oziroma odkupil dokumente. Ne zagotavlja pa mu plaila, e kupec ne bi sprejel blaga, etudi sam izpolni obveznost iz prodajne pogodbe oziroma temeljnega posla. Pri dokumentarnem inkasu je vloga banke v posredovanju dokumentov, banka pa ni samostojno zavezana k izplailu. Banka dokumentov ne pregleda, ampak le preveri, ali so predloeni vsi dokumenti, ki jih doloa nalog za inkaso. V temeljnem poslu se stranki za dokumentarni inkaso navadno dogovorita s klavzulo D/P(dokumenti proti plailu). Pogodbena kazen Z dogovorom o pogodbeni kazni se stranka zavee, da bo v primeru krite svoje pogodbene obveznosti nasprotni stranki plaala doloen denarni znesek ali ji preskrbela kakno drugo premoenjsko korist.
247. len OZ - Upnik in dolnik se lahko dogovorita, da bo dolnik plaal upniku doloen denarni znesek ali mu preskrbel kakno drugo premoenjsko korist, e ne izpolni svoje obveznosti ali e zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). e iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se teje, da je kazen dogovorjena za primer, e dolnik zamudi z izpolnitvijo. Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. 248. len OZ - Pogodbeni stranki lahko poljubno doloita viino kazni, bodisi v skupnem znesku, v odstotku, za vsak dan zamude ali kako drugae. Kazen mora biti dogovorjena v obliki, ki je predpisana za pogodbo, iz katere je nastala obveznost, na katere izpolnitev se nanaa.

40

249. len OZ - Sporazum o pogodbeni kazni ima pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaa. 250. len OZ - Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, e je do neizpolnitve ali zamude prilo iz vzroka, za katerega dolnik ne odgovarja. 251. len OZ - e je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen. Pravico zahtevati izpolnitev obveznosti izgubi, e je zahteval plailo pogodbene kazni. e je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve, dolnik nima pravice plaati pogodbeno kazen in odstopiti od pogodbe, razen e je bil to namen pogodbenikov, ko sta se zanjo dogovorila. Kadar je kazen dogovorjena za primer, e dolnik zamudi z izpolnitvijo, ima upnik pravico zahtevati tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, e je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporoil dolniku, da si pridruje pravico do pogodbene kazni. 252. len OZ - Sodie zmanja na dolnikovo zahtevo pogodbeno kazen, e spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka. 253. len OZ - Upnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen, tudi e presega kodo, ki mu je nastala, in celo e mu ni nastala nobena koda. e je koda, ki je upniku nastala, veja od pogodbene kazni, ima pravico zahtevati razliko do popolne odkodnine. 254. len OZ - e je za neizpolnitev obveznosti ali za primer zamude z izpolnitvijo v zakonu doloena viina odkodnine pod imenom penalov, pogodbene kazni, odkodnine ali pod kaknim drugim imenom, pogodbeni stranki pa sta se poleg tega v pogodbi dogovorili za pogodbeno kazen, upnik nima pravice zahtevati obenem pogodbeno kazen in z zakonom doloeno odkodnino, razen e je to po samem zakonu dovoljeno.

Pogodbeno kazen je mogoe uveljavljati le, e sta se stranki zanjo dogovorili. Bistvena razlika med odkodnino in pogodbeno kaznijo je v tem, da se odkodnina lahko uveljavlja le, e nastane koda. Nastalo kodo mora dokazati upnik. Pogodbeno kazen pa je mogoe uveljavljati ne glede na nastalo kodo. Pogodbena kazen ima funkcijo utrditve pogodbenih obveznosti zaradi dveh razlogov: - ker grozi dolniku in ga s tem vzpodbuja k pravilni izpolnitvi - ker v primeru kritve pogodbenih obveznosti olaja poloaj upnika Znailnosti pogodbene kazni: - akcesornost dogovor o pogodbeni kazni deli usodo temeljnega posla. - Pogodbena stranka, ki kri pogodbeno obveznost, ni zavezana k plailu pogodbene kazni, e za kritev ne odgovarja - Pogodbena kazen ima naravo stranske terjatve - Oblinost deli usodo temeljnega posla Pogodbene kritve, za katere je mogo dogovor o pogodbeni kazni Pogodbeno kazen je mogoe dogovoriti le za nedenarne obveznosti. Glede denarnih obveznosti pa ni mogo dogovor o pogodbeni kazni za primer zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, mogo pa je dogovor o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti. e se stranki dogovorita za pog. kazen, a ne doloita, katero pogodbeno kritev naj sankcionira, velja zakonska domneva, da je pog. kazen dogovorjena za primer zamude. Poleg splonih predpostavk za pog. kazen je doloen e poseben pogoj upnik obdri pravico do uveljavljanja pog. kazni pod pogojem, da je po sprejemu izpolnitve nemudoma sporoil dolniku, da si pridruje pravico do pogodbene kazni. e je dogovorjena pog. kazen za primer neizpolnitve, ima upnik pravico izbire med dvema monostima:

41

uveljavlja razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve in izplailo pog. kazni vztraja pri izpolnitvi pogodbe in uveljavlja sankcije zaradi zamude

Viina pogodbene kazni ne sme biti pretirano visoko, sicer jo sme sodie na dolnikovo zahtevo zniati. Uveljavljanje pogodbene kazni naelno ne dopua kumulacije z odkodninskim zahtevkom. To pomeni, da upnik ne more uveljavljati pogodbene kazni in odkodnine. Toda, e je nastala koda veja od pogodbene kazni, ima upnik pravico zahtevati razliko do popolne odkodnine. Ara, odstopnina, varina Ara(likof, zadav) je doloen znesek denarja alli doloena koliina nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroi drugi v znamenje, da je pogodba sklenjena. Ara je klasini institut za utrditev pogodbenih obveznosti, ob tem pa ima e poseben pomen v zvezi s sklenitvijo pogodbe in njeno izpolnitvijo. V zvezi s sklenitvijo pogodbe zato, ker je ara realni kontrakt. Kadar je med strankama dogovorjena ara, je pogodba sklenjena ele takrat, ko je ara dana. Ara se izroi ob sklenitvi pogodbe, predstavlja pa delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, zato povezuje sklenitveno (stipulacijsko) in izpolnitveno (solucijsko) fazo pogodbe. Ara je institut za utrditev pogodbenih obveznosti, ker v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti obremeni dolnika, s tem pa nanj pritiska, da ne pride do neizpolnitve. Stranki se lahko dogovorita, da je pogodba sklenjena ele takrat, kadar se izroi ara, obenem pa doloita, da sme vsaka stranka odstopiti od pogodbe s tem, da aro prepusti nasprotni stranki oziroma vrne dvojno aro. Taken dogovor se ne podredi pravilom o ari, ampak pravilom o ari kot odstopnini. Pri ari ima ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti pravico izbire pogodbi zvesta stranka. Ta lahko vztraja pri izpolnitvi pogodbe, ali ob razvezi pogodbe obdri aro, ali ob razvezi pogodbe uveljavlja odkodnino. Tudi pretirano visoko aro sme sodie na zahtevo zainteresirane stranke zmanjati.
64. len OZ - e je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko koliino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena (ara), se teje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen e ni dogovorjeno kaj drugega. Pri izpolnitvi pogodbe se mora ara vrniti ali vteti v izpolnitev obveznosti. e ni dogovorjeno kaj drugega, ne more stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro. 65. len OZ - e je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, e je to e mogoe, in povrnitev kode, aro pa vteti v odkodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro. e je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, e je to e mogoe, bodisi povrnitev kode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are. Kadar druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe, ima vselej tudi pravico do povrnitve kode, ki jo ima zaradi zamude. Sodie sme na zahtevo zainteresirane stranke zmanjati pretirano veliko aro. 66. len OZ - Pri delni izpolnitvi obveznosti upnik ne sme obdrati are, temve lahko zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev kode zaradi zamude, bodisi povrnitev kode zaradi nepopolne izpolnitve, vendar se v obeh primerih ara vteje v odkodnino. e upnik odstopi od pogodbe in vrne tisto, kar je prejel kot delno izpolnitev, lahko izbira med ostalimi zahtevki, ki pripadajo eni stranki, e je pogodba ostala neizpolnjena zaradi razlogov na strani druge stranke.

42

68. len OZ - e je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se teje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe. e v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, e odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.

Dogovor o ari je akcesoren glede na temeljni posel. e temeljni posel ni veljavno sklenjen, a je bila kljub temu dana ara, jo mora stranka vrniti. Akcesornost se kae tudi v tem, da je v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti stranka do are upraviena le, e nasprotna stranka odgovarja za neizpolnitev pogodbe.
67. len OZ - Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, e da odstopnino (skesnino). e stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upraviena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more ve zahtevati izpolnitve pogodbe. Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu. e pogodbeni stranki nista doloili, do kdaj lahko upraviena stranka uresnii pravico odstopiti od pogodbe, lahko ta to stori vse dotlej, dokler ne potee as, doloen za izpolnitev njene obveznosti. Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, e upraviena stranka zane izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.

Odstopnina Odstopnina(skesnina) ne utrjuje pogodbenih obveznosti, ampak jih rahlja. Na podlagi dogovora o odstopnini ima ena stranka ali vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe. Izjava o odstopu uinkuje le, e je hkrati z izjavo dana tudi odstopnina, to je doloen znesek denarja ali druga premoenjska korist. Porotvo Porotvo(fideuissio) je osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolnikovih obveznosti. Porok je oseba, ki se zavee doloeni osebi(tujemu upniku), da ji bo izpolnila obveznost, e ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolnik. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolniku zavarovana. Upniku je e naprej zavezan obveznost izpolniti dolnik, vendar pa je poleg dolnika v zavezi tudi porok. Porotvo utrjuje dolnikovo obveznost do upnika. Porotveno pogodbo skleneta porok in upnik. Glavni dolnik ni stranka porotvene pogodbe.
1012. len OZ - S porotveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolnika, e ta tega ne bi storil. 1013. len OZ - Porotvena pogodba zavezuje poroka le, e da porotveno izjavo pisno. 1014. len OZ - S porotveno pogodbo se more zavezati samo, kdor ima popolno poslovno sposobnost. 1015. len OZ - Kdor se kot porok zavee za obveznost kakne poslovno nesposobne osebe, odgovarja upniku enako kot porok poslovno sposobne osebe. 1016. len OZ - Porotvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino. Porotvo je mogoe prevzeti tudi za pogojno obveznost ter za doloeno bodoo obveznost. Porotvo za bodoo obveznost se sme preklicati, preden obveznost nastane, e ni doloen rok, v katerem naj bi nastala. Porotvo se lahko da tudi za obveznost nekega drugega poroka (porokov porok). 1017. len OZ - Porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika; e je dogovorjeno, da je veja, pa se zmanja na mero dolnikove obveznosti. Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel porotvo, e njegova odgovornost ni omejena na kaken njen del ali kako drugae vezana na laje pogoje. Porok mora povrniti potrebne stroke, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolnika. Porok odgovarja tudi za vsako poveanje obveznosti, nastalo z dolnikovo zamudo ali po dolnikovi krivdi, e ni dogovorjeno kaj drugega. Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi porotvene pogodbe.

43

1018. len OZ - Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev. 1019. len OZ - Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti ele potem, ko je glavni dolnik ne izpolni v roku, ki je doloen v pisni zahtevi (subsidiarno porotvo). Vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, eprav je ni prej zahteval od glavnega dolnika, e je oitno, da iz sredstev glavnega dolnika ni mogoe dosei njene izpolnitve ali e je glavni dolnik priel v steaj. e se je porok zavezal kot porok in planik, odgovarja upniku kot glavni dolnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno porotvo). Porok odgovarja kot porok in planik za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, e ni dogovorjeno kaj drugega. 1020. len OZ - Ve porokov za neki dolg odgovarja solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal upniku posebej, razen e je s pogodbo njihova odgovornost drugae urejena. 1021. len OZ - e je dolnik izgubil pravico do roka, doloenega za izpolnitev njegove obveznosti, upnik vendarle ne more zahtevati od poroka izpolnitve pred iztekom tega roka, razen e ni drugae dogovorjeno. 1022. len OZ - V steaju glavnega dolnika je upnik dolan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za kodo, ki bi jo ta imel zaradi tega. Zmanjanje obveznosti glavnega dolnika v steajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. 1023. len OZ - Porok odgovarja za ves znesek obveznosti, za katerega je prevzel porotvo, tudi e bi se od dolnikovega dedia moglo zahtevati plailo samo tistega njenega dela, ki ustreza vrednosti podedovanega premoenja. 1024. len OZ - Porok lahko uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolnika, vtevi ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolnikove ugovore. Dolnikova odpoved ugovorom ter dolnikova pripoznava upnikove terjatve nimata uinka nasproti poroku. Porok lahko uveljavlja proti upniku tudi svoje osebne ugovore, na primer ninost porotvene pogodbe, zastaranje upnikove terjatve nasproti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev. 1025. len OZ - e dolnik ne izpolni pravoasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za kodo, ki nastane zaradi tega poroku. 1026. len OZ - Porok je prost odgovornosti, e upnik na njegovo zahtevo po zapadlosti terjatve ne terja v enem mesecu od te zahteve izpolnitve od glavnega dolnika. Kadar rok za izpolnitev ni doloen, je porok prost odgovornosti, e upnik na njegovo zahtevo po izteku enega leta od sklenitve porotvene pogodbe v enem mesecu od te zahteve ne da potrebne izjave za doloitev dneva izpolnitve. 1027. len OZ - e upnik opusti zastavo ali kakno drugo pravico, s katero je bila zavarovana izpolnitev njegove terjatve, ali e jo izgubi zaradi svoje malomarnosti in tako onemogoi prehod te pravice na poroka, je porok prost svoje obveznosti nasproti upniku za toliko, kolikor bi mogel dobiti z izvrevanjem te pravice. Pravilo iz prejnjega odstavka velja tako v primeru, ko je pravica nastala pred sklenitvijo porotvene pogodbe, kot tudi v primeru, ko je nastala potem. 1028. len OZ - Porok, ki je plaal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plaal, ter obresti od dneva plaila. Pravico ima do povraila strokov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolnika, kot tudi do povraila morebitne kode. 1029. len OZ - Porok enega izmed ve solidarnih dolnikov lahko zahteva od kateregakoli med njimi, naj mu povrne, kar je plaal upniku, ter stroke. 1030. len OZ - e preden poplaa upnika, ima porok, ki se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolnika, pravico zahtevati od njega potrebno zavarovanje za svoje morebitne zahtevke v naslednjih primerih: e dolnik ob zapadlosti ni izpolnil svoje obveznosti, e je upnik sodno zahteval plailo od poroka in e se je dolnikovo premoenjsko stanje po sklenitvi porotvene pogodbe znatno poslabalo.

44

1031. len OZ - Dolnik sme uporabiti zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plaal upnikovo terjatev, vsa pravna sredstva, s katerimi bi bil ob tem plailu lahko zavrnil upnikov zahtevek. Porok, ki je plaal upnikovo terjatev, ni pa o tem obvestil dolnika, in je ta, ker ni vedel za plailo, znova plaal isto terjatev, ne more zahtevati povraila od dolnika, pa pa ima pravico zahtevati od upnika, naj mu vrne tisto, kar mu je plaal. 1032. len OZ - Porok, ki je brez dolnikove vednosti plaal upnikovo terjatev, ki je bila pozneje na dolnikovo zahtevo razveljavljena ali je ugasnila s pobotom, sme zahtevati vrnitev plaanega samo od upnika. 1033. len OZ - e je ve porokov, pa eden med njimi plaa zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj. 1034. len OZ - Z zastaranjem obveznosti glavnega dolnika zastara tudi obveznost poroka. e je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolnika dalji od dveh let, zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolnika, razen e porok odgovarja solidarno z dolnikom. Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolniku uinkuje nasproti poroku le, e je bilo zastaranje pretrgano zaradi kaknega upnikovega dejanja pred sodiem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolnika. Zadranje zastaranja obveznosti glavnega dolnika nima uinka nasproti poroku.

Znailnosti porotva: - akcesornost porotvena pogodba je veljavna, e je veljavna tudi temeljna obveznost. e temeljne obveznosti ni, tudi porotvo ne more obstajati. Pravila: o s prenehanjem temeljne obveznosti preneha oziroma ugasne tudi porotvo o z zastaranjem obveznosti glavnega dolnika zastara tudi obveznost poroka o porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega dolnika, lahko pa je manja o s prenosom glavne terjatve preide na prevzemnika(novega upnika) tudi pravica iz porotvene pogodbe o upnik svoje pravice iz porotvene pogodbe ne more prenesti, e obenem ne prenese tudi glavne terjatve o porok se zavee izpolniti tuj dolg, zato lahko porok zoper upnikov zahtevek uveljavlja vse ugovore glavnega dolnika - enostransko obligacijsko razmerje samo porok je zavezan opraviti izpolnitev - neodplanost - nepreklicnost soglasje volj obeh pogodbenih strank - oblinost Pri subsidiarnem porotvu mora upnik najprej terjati glavnega dolnika, in ele e ta obveznosti ne izpolni, sme terjati poroka. e terja poroka, ima ta ugovor vrstnega reda(beneficium ordinis) da terja najprej glavnega dolnika. Pri solidarnem porotvu lahko upnik ob dospelosti terja izpolnitev od glavnega dolnika ali od poroka. Sinonim za solidarno porotvo je, da porok odgovarja kot porok in planik. Porotvo ni subsidiarne narave: - e se stranki porotvene pogodbe dogovorita, da je porotvo solidarno - e je porotvo dano za obveznost iz gospodarske pogodbe Porotvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino. Porotvo za pogojno obveznost e je glavna obveznost pogojna, je tudi porotvo pogojno.

45

Porotvo pod pogojem(pogojno) je porotvo, ko se porok v porotveni pogodbi zavee, da jami za izpolnitev glavnega dolnika, toda le, e bo ob dospelosti dolnikove obveznosti izpolnjen doloen pogoj. Porotvo za bodoo obveznost upnik za sklenitev temeljnega posla z dolnikom postavi pogoj, da ta vnaprej zagotovi porotvo. Porotvo za porotvo(podporotvo, fideiussor succedaneus) podporok ne jami za glavnega dolnika, ampak za poroka. Porotvo za izpolnitev obveznosti glavnega dolnika do poroka porok zavaruje svoje bodoo obveznost. Porotvena pogodba ne ureja razmerja med porokom in glavnim dolnikom. Razmerje iz porotvene pogodbe(razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolnikom. Namen porotva ni razbremeniti glavnega dolnika, ampak poveati oziroma zagotoviti varstvo upniku. Zato pridobi porok, ki je poravnal upnikovo terjatev, to terjatev do dolnika. Posledica porokove izpolnitve obveznosti glavnega dolnika je zakonita subrogacija oziroma cesija. Na tej podlagi lahko porok uveljavlja regresno pravico, toda le takrat, ko je zoper upnikov zahtevek za izpolnitev obveznosti glavnega dolnika uveljavljal vse tiste ugovore iz temeljnega posla, ki jih je smel oziroma mogel uveljavljati glavni dolnik sam. Poleg ugovorov, ki jih ima dolnik sam(ugovori iz temeljnega posla in ugovor pobotanja), zakon poroku priznava tudi nekatere osebne ugovore, ki jih glavni dolnik nima. V primeru, ko glavni dolnik ob dospelosti ne izpolni svoje obveznosti, pa mora upnik to notificirati poroku. e upnik poroka ne obvesti, odgovarja le odkodninsko. Del credere zavarovanje Pri institutu del credere zavarovanje oziroma del credere odgovornost gre za pogodbeni prevzem posebnih obveznosti obveznosti, ki sicer niso tipine oziroma so atipine za doloena pravna razmerja. Bistvenih razlik med del credere odgovornostjo agenta ali komisionarja in porotvom ni. Razlika je, da je pri porotvu porokova zaveza primarno ista kot zaveza glavnega dolnika. Pri del credere pa je pa je obveznost agenta ali komisionarja lahko enaka kot obveznost dolnika ali pa nadomestne narave. Patronatska izjava Patronatska izjava je najpogosteje astna zaveza ali obljuba izdajatelja, da bo sam izpolnil obveznost dolnika, e je ne bo izpolnil dolnik. Na porotvo spominja zato, ker gre za izpolnjevanje tuje obveznosti. Patronatske izjave ni mogoe izsiliti s pravnimi sredstvi. Banna garancija Banna garancija je obveznost garanta(izdajatelja garancije), da bo izplaal doloen denarni znesek, e bodo izpolnjeni doloeni pogoji. V banni garanciji je kot pogoj za izplailo denarnega zneska najpogosteje doloena predloitev dokumentov. Poleg pogojev za izplailo banna garancija doloa tudi rok, do katerega morajo biti dokumenti predloeni, in rok veljavnosti garancije. Banna garancija se izda v pisni obliki.

46

Prednosti banne garancije so: posebne lastnosti izdajatelja in neakcesorna narava banne garancije. Vrste bannih garancij: - neodvisne(neakcesorna, b.g. na prvi poziv, b.g. brez ugovora, stand by akreditiv) obveznost garancije je veljavna, etudi temeljni posel, zaradi katerega je bila garancija izdana, ni veljaven. Garant mora izpolniti obveznost ne glede na to, ali so obveznosti iz temeljnega posla izpolnjene. Plailna obveznost garanta nastopi, e so predloeni navedeni dokumenti(pisne izjave), in to ne glede na to, kakno je dejansko stanje. Pri neodvisni b.g. so kot pogoj za izplailo dovoljeni samo takni dokumenti, ki ne izhajajo iz garantove sfere. Namen neodvisne banne garancije je dosei, da upravienec(upnik iz temeljnega posla) ne nosi bremena zaradi zavlaevanja izplaila. - Odvisne obveznost garanta je odvisna od obveznosti iz temeljnega posla. - Pogodbena kot pogoj za izplailo garancije je doloena predloitev sodne ali arbitrane odlobe ali soglasje naroitelja garancije - Supergarancija izdajatelj supergarancije se zavee, da bo izpolnil obveznost iz garancije. - Protigarancija upravienec iz protigarancije je oseba, ki je izdajatelj banne garancije. Namen protigarancije je varstvo banke garanta. Banne garancije glede na naravo obveznosti iz temeljnega posla: - za resnost ponudbe - za vrailo avansa - za dokonanje pogodbenih obveznosti v roku - za kakovostno izvedbo posla oziroma za odpravo napak - za zagotovitev plaila Menica Menica je individualni vrednostni papir, ki vsebuje obveznost izdajatelja menice in morebitnih drugih meninih zavezancev, da bo meninemu upniku izplaan doloen denarni znesek po pravilih meninega prava. V primerjavi z drugimi terjatvami je prednost menine terjatve, da sta njen prenos in uveljavitev enostavneja ozirom uinkoviteja. V sodobnem prometu menica slui kot sredstvo zavarovanja, kreditno sredstvo in plailno sredstvo. Menica je vrednostni papir menina obveznost ne more nastati brez pisnega izkaza. Menica je obligacijski vrednostni papir vsebuje terjatev, ki se vedno glasi le na denarni znesek. Menica je vrednostni papir po odredbi iz menice lahko upravlja le oseba, ki jo doloi remitent(prvi menini upnik). Menica je abstraktne narave iz nje ni razviden temeljni posel. Menica je individualni vrednostni papir izda se v zvezi z doloenim poslom, njena vsebina je individualno doloena. Naela meninega prava: - naelo pisnosti - naelo inkorporacije ni menine obveznosti brez listine oziroma terjatev se ne more uveljavljati brez listine - naelo fiksna menine obveznosti - naelo menine strogosti

47

naelo solidarnosti in neposrednosti vsi menini zavezanci odgovarjajo solidarno naelo samostojnosti naelo abstraktnosti

Bistvene menine sestavine: - oznaba menice - nepogojni poziv, naj se plaa doloena vsota denarja - ime trasanta(izdajatelja) - ime trasata(dolnika) - ime remitenta(upnika) - navedba dospelosti o koledarska menica o dospelost na vpogled o dospelost na doloen as po vpogledu o dospelost na doloen as po dnevu izdaje - kraj, kjer je treba plaati menino obveznost - dan in kraj izdaje menice Druge menine sestavine: - navedba intervenienta namen intervencije je, da se preprei regres menice. Do regresa pride ob odklonitvi akcepta ali odklonitvi plaila menice. e je na menici naveden intervenient, pomeni, da se v sili pozove k akceptu oziroma plailu njega, ne pa regresne menine zavezance. e je v menici e navedena oseba, ki naj bi v sili intervenirala oziroma plaala namesto meninega dolnika se to imenuje pozvana intervencije. Mona pa je tudi prostovoljna intervencija. - Domicilna klavzula ali navedba domiciliata domiciliat ni menini zavezanec, je le doloena tretja oseba, ki naj bi izpolnila menino obveznost akceptanta. Akceptant je navadno banka, ki sme menino obveznost akceptanta izpolniti le, e jo ta pooblasti. - Valutna klavzula oznauje razmerje med trasantom in remitentom, pojasnjuje naravo temeljnega posla, zaradi katerega je bila menica izdana - Kritna klavzula oznauje razmerje med trasantom in trasatom. S kritno klavzulo trasant trasata obvea, kdo mu bo (trasatu) povrnil izplaano vsoto. - Obvestilna klavzula z njo trasant trasata obvea, naj ne akceptira(ali ne plaa) menice vse dotlej, dokler mu trasant tega ne naroi. - Prezentacijska klavzula z njo trasant prepove prezentacijo(predloitev) menice v akcept, prepove predloitev do doloenega roka ali pa doloi rok, v katerem mora biti menica predloena. - Klavzula brez regresa e trasant vpie klavzulo brez regresa, pomeni, da ne odgovarja za akcept menice, torej ni mogo regres zaradi neakceptiranja. - Klavzuli o neprenosljivosti in brez protesta Trasirana in lastna menica bistvena razlika med obema vrstama menice je, da pri trasirani menici izdajatelj menice(trasant) pozove drugo osebo(trasata, da izpolni menino obveznost upniku(remitentu), pri lastni menici pa se izdajatelj sam zavee, da bo izpolnil menino obveznost. Akcept menice ni pogoj za veljavnost menice. Imetnik menice najprej pozove trasata k akceptu(kadarkoli do dospelosti), ob dospelosti pa akceptanta k plailu menice. e trasat menice ne akceptira, je mogo regres zaradi neakceptiranja, to je unovitev pred dospelostjo od preostalih meninih zavezancev. e ob dospelosti akceptant menice ne plaa, pa imetnik uveljavlja regres zaradi neplaila plailo od preostalih meninih zavezancev.

48

Menica se lahko prenaa z indosamentom(prenosna funkcija indosamenta). Indosant je oseba, ki prenaa menino terjatev, oseba, na katero se nanaa, je indosatar. Prvi indosant je remitent. Menini upnik je tisti, ki se izkae z nepretrgano verigo indosamentov in ima v rokah menico(legitimacijska funkcija indosamenta). Po indosamentu postane dotedanji menini upnik menini zavezanec ter odgovarja za akcept in plailo menice(garancijska funkcija indosamenta), razen e to svojo obveznost izrecno izkljui. Prepoved prenosa z indosamentom je v interesu trasanta takrat, kadar eli, da ostane menini upnik remitent, torej oseba, ki je stranka temeljnega posla, zaradi katerega je bila menica izdana, saj menino razmerje med remitentom in trasantom v zvezi s temeljnim poslom, zaradi katerega je bila menica izdana, ni abstraktne narave. Aval ali menino porotvo avalist ali menini porok je eden od regresnih meninih zavezancev.
417. len OZ Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemi tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. e sta se dolnik in upnik dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega, prenos nima pravnega uinka. e je bila ob prenosu predloena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa, prenos uinkuje, e prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolan vedeti. e sta se dolnik in upnik iz gospodarske pogodbe dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega, prenos kljub temu uinkuje. V tem primeru je dolnik prost svoje obveznosti tudi, e jo izpolni odstopniku terjatve. 418. len OZ - S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplaila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd. Vendar sme odstopnik izroiti zastavljeno stvar prevzemniku le, e zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika. Domneva se, da so zapadle, pa ne plaane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. 419. len OZ - Za prenos terjatve ni potrebna dolnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolnik prost obveznosti, vendar samo, e ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. 420. len OZ - e je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolnika ali ki se je pri dolniku prvi oglasil. 421. len OZ - Prevzemnik ima nasproti dolniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Dolnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je zvedel za odstop. 422. len OZ - Odstopnik mora izroiti prevzemniku zadolnico, e jo ima, ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. e je odstopnik prenesel na prevzemnika le del terjatve, mu mora izroiti overjen prepis zadolnice, s katero se dokazuje obstoj odstopljene terjatve. Odstopnik mora izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu. 423. len OZ - Kadar je terjatev odstopljena z odplano pogodbo, odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat, ko jo je odstopil. 424. len OZ - Odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve, e je bilo to dogovorjeno, vendar le do viine tistega, kar je prejel od prevzemnika, ter za izterljivost obresti in strokov v zvezi z odstopom in strokov v postopku zoper dolnika. Za vejo odgovornost potenega odstopnika se ni mogoe dogovoriti.

49

425. len OZ - e dolnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve. e pa dolnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se zmanja njegova obveznost ele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. V prvem in drugem primeru mora prevzemnik izroiti odstopniku vse, kar je izterjal ve, kot znaa njegova terjatev do njega. Pri odstopu v izterjavo lahko dolnik odstopljene terjatve izpolni svojo obveznost tudi odstopniku, celo e je bil obveen o odstopu. 426. len OZ - e je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdri zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroiti preseek.

Plailo menice(predloitev menice v plailo, prezentacija menice) Menini upnik mora ob dospelosti menice, k plailu najprej pozvati trasata, saj je po naravi menice on prvi pozvan k plailu. Menini upnik mora pozvati trasata k plailu, saj je menini dolg iskovina. Potem ko akceptant oziroma glavni menini zavezanec menico izplaa, preneha tudi obveznost preostalih(regresnih) meninih zavezancev. Regres menice namen regresa je dosei izplailo menice od preostalih regresnih meninih zavezancev. Regresni menini zavezanci postanejo zavezani ob dospelosti, e menica ni plaana, lahko pa e pred dospelostjo, e trasat menice noe akceptirati(pod pogojem, da je menica protestirana). Regres zaradi neakceptiranja e trasat akcept menice odkloni, lahko menini upnik uveljavlja regres(plailo menice, etudi menica e ni dospela). Edini pogoj je, da menico protestira. Regres zaradi neplaila e je trasat menico akceptiral, a ob dospelosti odklanja plailo, se izplailo(regres) prav tako uveljavlja od regresnih meninih zavezancev, tudi tukaj je pogoj za menino obveznost regresnih zavezancev protest menice. Protest menice namen protesta je, da se z javno listino potrdi, da je trasat odklonil akcept menice(protest zaradi neakceptiranja) ali da je odklonil plailo menice(protest zaradi neplaila). Opravljeni protest potrjuje, da je upravienec pri uveljavljanju terjatve ravnal skrbno. Protest zaradi neakceptiranja se lahko opravi do dospelosti, protest zaradi neplaila pa v enem od obeh delavnikov, ki sledita dnevu plaila. e protest ni opravljen ali ni opravljen v roku, upnik izgubi pravico do meninega regresa(ni regresa brez protesta). Takna menica je prejudicirana(prejudic izguba pravic). Menini upnik lahko menino terjatev uveljavlja le od glavnega meninega dolnika. Menice ni treba protestirati le, e je na njej klavzula o neprotestiranju(brez protesta ali brez strokov). Notifikacija o protestu po opravljenem protestu mora menini upnik v 4 delovnih dneh o tem obvetiti svojega indosanta in trasanta, vsak indosant pa v 2 delovnih dneh po prejemu obvestila notificirati svojemu indosantu. Namen notifikacije regresnih meninih zavezancev o opravljenem protestu je, da so seznanjeni s postopkom unovitve, saj so tudi sami menini zavezanci in morajo biti pripravljeni na morebitni poziv za plailo.

50

Obseg menine obveznosti menica se vedno glasi na doloen denarni znesek. Eskontiranje menice(odkup menice) pomeni izplailo menine terjatve pred dospelostjo. Menini ugovori Teorija mone ugovore razvra po razlinih merilih, med drugim: - na ugovore, ki izhajajo iz same menice, in ugovore, ki se ne nanaajo na zapis v menici - glede na samostojnost meninih pravic Objektivni ali materialnopravni ugovori izhajajo iz vsebine same menice. Ugovori, ki se ne nanaajo na zapis v menici, ne izhajajo iz same menice, temeljijo na osebnem razmerju med doloenim meninim upnikom in meninim zavezancem ter nasprotujejo abstraktni naravi menine terjatve. Ugovori glede na samostojnost meninih pravic oziroma glede na to, kdo jih lahko uveljavlja: - ugovori, ki jih lahko uveljavlja vsak menini zavezanec zoper vsakega meninega upnika - ugovori, ki jih posamezni menini zavezanec uveljavlja zoper vsakega meninega upnika - ugovori, ki jih vsak menini zavezanec uveljavlja zoper posameznega meninega upnika - ugovori, ki jih posamezni menini zavezanec uveljavlja zoper posameznega meninega upnika Zahtevki zaradi neupraviene obogatitve mogoe jih je uveljavljati pod pogoji za te zahtevke, ki pa so za imetnika menice oziroma upravienca veliko stroji kot sicer menini pogoji. Bianko menica Bianko menica ne vsebuje vseh bistvenih meninih sestavin, zato ni menica oziroma ni podrejena meninim pravilom. Dolnik izda bianko menico, in ne menice zato, ker e ni fiksno doloena njegova obveznost. Toda dejansko ni utemeljenih razlogov za izdajo bianko menice. Bianko menica je za dolnika tveganje, saj obstaja monost, da upnik ne bo izpolnil meninega obrazca tako, kot ga je dolnik pooblastil. Finanni leasing Z vidika dajalca leasinga je pogodba o finannem leasingu ustrezno sredstvo zavarovanja. Gre za pravno razmerje posebne pravne narave, kar pomeni, da finannega leasinga ni mogoe podrediti niti pravilom prodajne in niti pravilom zakupne pogodbe. Opredelilni elementi finannega leasinga: - leasingodajalec na podlagi specifikacije in navodil leasingojemalca sklene pogodbo o dobavi opreme s tretjo osebo - z leasingojemalcem pa sklene pogdbo o leasingu, s katero le ta pridobi proti obronemu plaevanju nadomestila pravico uporabljati opremo Za finanni leasing je znailno: - leasingojemalec izbere dobavitelja in doloi predmet pogodbe

51

leasingodajalec kupi opremo zato, da bi leasingojemalcu omogoil njeno uporabo v skladu s pogodbo o leasingu obroki nadomestila za leasing so doloeni tako, da se upoteva del ali celotna amortizacija vrednosti opreme ali bistvenega dela vrednosti opreme ZAKONSKO UREJENE IN ZAKONSKO NEUREJENE POGODBE

Uporaba pravil za zakonsko neurejene pogodbe Ne novo ime ne atipina ureditev pravic in obveznosti e ne omogoata sklepa, da gre za pravno razmerje, ki ga zakon ne ureja. Za novo pravno razmerje gre, e so podane okoliine, ki posegajo v pravno naravo oziroma jo spreminjajo. Nominatna pogodba je sinonim za zakonsko urejeno pogodbo, inominatna pogodba pa sinonim za zakonsko neurejeno pogodbo. O zloenih pogodbah govorimo, kadar pravno razmerje zdruuje dva ali ve zakonsko urejenih pogodbenih tipov. Meane pogodbe so pogodbena razmerja, ki sicer ohranjajo pogodbeno naravo dveh ali ve zakonsko urejenih pogodb, vendar ne v celoti. Pogodbeno razmerje je uvreno v sui generis pogodbo takrat, kadar ne ohranja narave nobene od zakonsko urejenih pogodb. PRODAJNA POGODBA Prodajna pogodba po OZ in Dunajski konvenciji Prva kodifikacija mednarodne prodajne pogodbe je bila doseena leta 1964 s sprejemom tako imenovanih Haakih zakonov, vendar ni bila uspena. Uspena pa je bila Konvencija zdruenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, za katero se uporablja naziv Dunajska konvencija ali kratica CISG. Konvencijo je vrsto let pripravljal UNCITRAL, sprejeta pa je bila leta 1980. Slovenija je po osamosvojitvi podala nasledstveno izjavo in za podpisnico velja od 7. januarja 1994. Zastaranje v zvezi z mednarodno prodajo ureja Konvencija o zastaranju na podroju mednarodne prodaje. Izhodia za pripravo in razlago Dunajske konvencije Poglavitni cilj DK je bil dosei mednarodno ureditev. e ob pripravi so se sestavljalci konvencije zavedali tudi bojazni, da se kljub mednarodni ureditvi pravila konvencije utegnejo uporabljati in razlagati v duhu nacionalnih pravnih redov. To oviro skua DK sama premagati na dva naina: - v splonih doloba je poudarjeno, da se bosta pri razlagi konvencije upotevali njena mednarodna narava in potreba, in potreba, da se pospei enotnost njene uporabe in spotovanje vestnosti v mednarodni trgovini - v dolobah konvencije so se sestavljalci izogibali uporabi besed, ki so sinonimi za takne pravne institute, ki imajo v posameznih nacionalnih pravnih redih razlien pomen. Danes se ob ugotavljanju, da so njene reitve skladne s potrebami poslovne prakse obenem poudarja, da je treba zagotavljati njeno mednarodno naravo in enotnost v

52

uporabi. Enotnost v uporabi naj bi zagotovila tudi dva projekta, ki se izvajata pod okriljem UNCITRAL. To sta informacijski sistem CLOUT in posebna zbirka sodnih odloitev na podlagi DK Digeste. CLOUT je sistem, s katerim UNCITRAL oziroma njegov sekretariat prek nacionalnih korespondentov zbira in nato objavlja izvleke iz sodnih ter arbitranih odloitev, ki temeljijo na katerihkoli pravilih UNCITRAL. Uporaba OZ, Dunajske konvencije in merodajnega prava Pogodbena razmerja brez mednarodnega elementa domaa prodajna pogodba je podrejena pravilom OZ. Pogodbena razmerja z mednarodnim elementom pri pogodbah z mednarodnim elementom merodajno pravo ni vedno pravo sodia, ampak mora sodie na podlagi svojih kolizijskopravnih pravil merodajno pravo ele doloiti. Uporaba DK na podlagi njenih lastnih pravil e so izpolnjeni pogoji, ki jih doloa DK, se torej prodajna pogodba podredi pravilom DK. Konvencija se uporabi, e so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: - mednarodno razmerje - prodajna pogodba - gospodarska narava razmerja - dravi obeh pogodbenih strank morata ratificirati konvencijo Uporaba ali izkljuitev uporabe DK po volji strank(opting in/out) stranki se lahko dogovorita tudi, da izkljuita uporabo konvencije, tako da vpraanja uredita drugae ali pa doloita pristojno pravo. Uporaba DK na podlagi pravil o poslovnih obiajih(ex aequo et bono) kadar ni mogoa uporaba DK na podlagi njenih lastnih pravil in tudi ne na podlagi soglasja strank, so lahko podlaga za uporabo konvencije pravila o poslovnih obiajih ali dogovor o uporabi lex mercatoria. Vpraanja urejena z DK, in uporaba merodajnega prava za druga vpraanja DK ureja: - sklenitev prodajne pogodbe ter - pravice in obveznosti prodajalca in kupca, ki izvirajo iz take pogodbe Ker DK nima splonega dela, so njeni sestavljalci eleli prepreiti, da bi se vsa vpraanja, ki v DK niso popolno urejena, urejala po nacionalnih pravilih, saj bi mednarodna ureditev tako kmalu izgubila mednarodni znaaj. Zato je doloeno, da se vpraanja glede snovi, v katera konvencija posega, a jih ne ureja popolno, urejajo po splonih naelih, na katerih temelji ta konvencija, oziroma, oziroma e takih nael ni, po pravu, ki ga je treba uporabiti na podlagi pravil mednarodnega zasebnega prava. Vpraanja, ki so zajeta v DK in v njej tudi popolno urejena se reujejo zgolj po pravilih konvencije. Vpraanja, ki so zajeta v DK, a niso popolno urejena, se v teoriji o mednarodni prodajni pogodbi imenujejo praznine. Na naelni ravni je mogoe oceniti, da so med vpraanja, ki so zajeta z DK, a v njej niso popolno urejena, uvrena vsa tista, s katerimi pravila konvencije kakorkoli posegajo v institute, pojme, pravice in obveznosti splonega dela, vendar jih ne uredijo popolno.

53

Vpraanja, ki so zajeta z DK, a v njej niso popolno urejena, se reujejo po naelih, na katerih temelji ta konvencija, le e taknih nael ni, pa po merodajnem pravu, ki se doloi po kolizijskopravnih pravilih sodia. Teorija predlaga, da se pri urejanju vpraanj, ki so s konvencijo zajeta, a niso popolno urejena, ureditev primarno doloi na podlagi analogije s primeri, ki so v DK popolno urejeni. e vpraanj ni mogoe reiti s pomojo analogije, je njegovo reitev mogoe argumentirati s katerim od nael. Vpraanja, ki niso zajeta v DK(in tudi tista, ki v njej niso popolno urejena in jih ni mogoe reiti na podlagi nael DK), se reujejo zgolj po pravnem redu, na katerega odkazujejo kolizijskopravna pravila sodia. Opredelitev in bistvene sestavine prodajne pogodbe S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje kupcu, da mu bo izroil stvar tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plaal kupnino. Prodajna pogodba je nujno odplane narave, zanjo naelno ni predpisana oblika. V vseh pravnih redih je bistvena sestavina prodajne pogodbe stvar, cena(kupnina) pa ni vedno doloena kot bistvena sestavina. Po OZ je bistvena sestavina gospodarske prodajne pogodbe samo stvar. V gospodarski pogodbi se predmet oziroma stvar najpogosteje oznauje kot blago. Blago je oji pojem kot stvar in predmet. Blago ponavadi oznauje preminine, ki so namenjene plasiranju na trg. Pojem blago tudi ne pokriva vrednostnih papirjev. Predmet mora biti ob sklenitvi doloen ali dololjiv. Individualno doloena stvar je species, vrstno doloena stvar je genus. Vrstne stvari so doloene ali dololjive, e so doloene ali dololjive njihova vrsta, koliina in kakovost. Po OZ cena oziroma kupnina ni bistvena sestavina gospodarske prodajne pogodbe. e stranki v prodajni pogodbi cene ne doloita, viino kupnine doloajo naslednja pravila: - e stranki kupnine ne doloita ali pa ni dololjiva na podlagi izjav in ravnanj ob sklenitvi pogodbe, mora kupec plaati kupnino, ki jo je prodajalec obiajno zaraunaval ob sklenitvi pogodbe - e tega kriterija ni mogoe uporabiti, je kupec dolan plaati primerno kupnino(po stanju na dan sklenitve pogodbe) Izpolnitev prodajne pogodbe Poglavitna dolnost prodajalca po prodajni pogodbi je izroitev dogovorjenega blaga, na nain, v kraju in ob asu, ki so prav tako doloeni s pogodbo oziroma kot izhaja iz zakonskih pravil. V zvezi z gospodarsko prodajno pogodbo se ne poudarja toliko obveznost izroitve, ampak obveznost dobave. Z izroitvijo je miljena stvarnopravna izroitev, to je izroitev v posest. Stvarnopravna izroitev omogoa pridobitev lastninske pravice. Dobava pa oznauje obligacijskopravni pomen, to je obveznost prodajalca, da stori vse, kar je po pogodbi zavezan storiti, da lahko kupec prevzame stvar blago v posest. Dobava je tisti del izroitve, ki ga opravi prodajalec sam.

54

Torej je obveznost prodajalca, da opravi vsa tista dejanja, ki jih mora prodajalec opraviti po pogodbi in naravi posla, da bi kupec lahko prevzel blago. Dobava blaga lahko pomeni, da mora prodajalec: - storiti vse, da lahko kupec prevzame blago na doloenem mestu - obvestiti kupca, da je blago pripravljeno na prevzem - naloiti blago na prevozno sredstvo - izroiti blago kupcu ali osebi, ki jo doloi kupec - izroiti dokumente kupcu ali osebi, ki jo doloi kupec Kraj izroitve Kraj izroitve je tisti kraj, v katerem mora prodajalec omogoiti kupcu prevzem blaga. Kraj izroitve oziroma dobave ni bistvena sestavina prodajne pogodbe. e se torej stranki o kraju izroitve ne dogovorita, je kraj izroitve kraj, v katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sede. e pa je bilo pogodbenikom ob sklenitvi pogodbe znano, kje je blago oziroma kje bo izdelano, je kraj izroitve tisti kraj. Kadar pa ne doloita kraja izroitve, a se dogovorita, da je blago treba prepeljati, morajo zakonska pravila tudi za ta primer doloiti, do katere geografske toke oziroma do kdaj trajajo obveznosti prodajalca in od katere toke naprej obveznosti kupca. Poslovna praksa za ta kraj uporablja izraz odpremni kraj, teorija tovrstno prodajo oznauje distanna prodaja. Kadar stranki ne doloita kraja izroitve, dogovorita pa se,da je treba blago prepeljati, prodajalec izpolni svoje obveznosti glede dobave, ko v odpremnem kraju izroi blago pediterju(tistemu, ki organizira prevoz) ali prevozniku. Ker je v poslovni praksi ob sklenitvi pogodbe najpogosteje izraeno, da je treba blago prepeljati, je kot temeljno pravilo doloeno, da je po takem dogovoru obveznost prodajalca, da izroi(fizino) blago prevozniku. Kraj, v katerem izroi oziroma naj izroi blago prvemu prevozniku, je kraj izpolnitve obveznosti. Takrat tudi nevarnost nakljunega unienja blaga preide s prodajalca na kupca. e pa ni dogovorjeno, da je treba blago prepeljati, in je predmet obveznosti individualno doloena stvar ali stvar, doloena po vrsti, ki jo je treba izloiti iz kupa ali izdelati, mora prodajalec dati blago kupcu na razpolago v kraju, v katerem je blago ob sklenitvi pogodbe, ali v kraju, v katerem naj bi bilo blago izdelano. e pravila ni mogoe uporabiti, mora prodajalec dati kupcu blago na razpolago v kraju, v katerem je imel ob sklenitvi pogodbe svoj sede. e je dogovorjeno, da je treba blago prepeljati, se po DK obveznost prodajalca nanaa na obveznost izroitve prevozniku, sicer pa na obveznost dati na razpolago kupcu. as izroitve as izroitve ni bistvena sestavina prodajne pogodbe. e stranki doloita rok za izpolnitev, mora prodajalec svojo obveznost izpolniti v roku. Ta je lahko doloen datumsko ali pa doloita asovno obdobje, v katerem mora prodajalec izpolniti svojo obveznost. Obveznosti kupca Obveznosti kupca sta, da prevzame blago in da plaa ceno oziroma kupnino. Obveznost prevzeti blago pomeni, da mora kupec opraviti vsa ravnanja, ki so potrebna z njegove strani, da lahko prodajalec blago dobavi, in fizino prevzeti stvar.

55

Po prodajni pogodbi je kupec dolan plaati ceno(kupnino), preostale stroke pa glede na dogovor strank. Naelno velja, da stroke do dobave in stroke povezane z dobavo, nosi prodajalec, stroke s prevzemom pa kupec. Stranki se lahko vedno dogovorita, kdaj mora kupec plaati ceno. e se ne dogovorita o asu plaila, velja zakonsko pravilo o soasnosti izpolnitve. Kadar ni dogovorjeno vnaprejnje plailo(plailo pred dobavo) ali pa je plailo doloeno tako, da ni vezano na dejansko dobavo(dokumentarni akreditiv), mora imeti kupec monost pregledati blago. Pogodbeni dogovor o plailu proti izroitvi ustrezne listine prav tako, da je dogovorjeno plailo brez predhodne monosti pregleda blaga oziroma da kupec nima pravice zavrniti plaila kupnine zato, ker ni imel monosti, da bi blago pregledal. Pravilo o soasnosti izpolnitve torej pomeni, da mora kupec plaati takoj, ko mu prodajalec dobavi blago. Izjema od pravila o soasnosti izpolnitve je doloena za primer dogovora, da je treba blago prepeljati. Po dogovoru, da se blago prepelje, prodajalec izpolni svojo obveznost, ko v odpremnem kraju izroi blago prevozniku. Zakon mu daje pravico, da v primeru dogovora, da se blago prepelje, izbere eno od monosti: - prodajalec sme zadrati odpremo blaga do plaila kupnine ali - prodajalec sme pridrati pravico do razpolaganja z blagom med prevozom in pogojevati izroitev blaga kupcu s plailom kupnine V naem okolju velja obiaj, da je dolnost prodajalca, da z dobavo ali po dobavi izstavi kupcu fakturo(raun). Po tem obiaju tudi velja, da je kupec dolan prodajalcu plaati v osmih dneh po prejemu fakture. Prehod nevarnosti Naelno velja, da nosi tveganje oziroma nevarnost unienja stvari njihov lastnik. Sprejeto pa je tudi stalie, da je takrat, ko je doloena stvar predmet obligacijskega razmerja, neprimerno oziroma neustrezno, da bi lastninska pravica odloala, kdo nosi nevarnost poslabanja ali unienja stvari(periculum obligationis). Oblikovan je poseben pravni institut prehod nevarnosti nakljunega unienja ali pokodovanja stvari, ki doloa, do kdaj nosi breme prodajalec in od kdaj kupec. Prehod nevarnosti pomeni, da po prehodu nevarnosti vse posledice poslabanja ali unienja blaga nosi kupec, izjema je le poslabanje ali unienje, ki je posledica ravnanj prodajalca.
436. len OZ - Do izroitve stvari kupcu trpi nevarnost nakljunega unienja ali pokodovanja stvari prodajalec, z izroitvijo stvari pa preide nevarnost na kupca. Nevarnost ne preide na kupca, e je ta zaradi kakne napake, ki jo ima izroena stvar, odstopil od pogodbe ali zahteval zamenjavo stvari. 437. len OZ - e stvar zaradi kupeve zamude ni bila izroena, preide nevarnost na kupca takrat, ko pride v zamudo. Kadar so predmet pogodbe stvari, doloene po vrsti, preide nevarnost na kupca v zamudi, e je prodajalec izloil stvari, ki so bile oitno namenjene za izroitev, in o tem poslal kupcu obvestilo. Kadar pa so po vrsti doloene stvari takne narave, da prodajalec ne more izloiti njihovega dela, zadoa, e je prodajalec storil vse, kar je bilo potrebno, da bi jih kupec lahko prevzel, in mu o tem odposlal obvestilo.

Prehod nevarnosti pomeni, da po prehodu nevarnosti vse posledice poslabanja ali unienja blaga nosi kupec, izjema je le poslabanje ali unienje, ki je posledica ravnanj prodajalca. Trenutek prehoda

56

OZ doloa razline toke prehoda nevarnosti: - temeljno pravilo je, da nevarnost preide s prodajalca na kupca ob izroitvi blaga - e pa izroitev blaga oziroma prevzem blaga ni opravljen v roku, e je torej kupec s prevzemom v zamudi, preide nevarnost s prodajalca na kupca takrat, ko kupec pride v zamudo - kadar so predmet izpolnitve vrstne stvari, je za prehod nevarnosti poleg kupeve zamude doloen e dodatni pogoj. Kupevo blago mora biti individualizirano oziroma izloeno iz kupa - e so predmet izpolnitve vrstne stvari, ki jih ni mogoe izloiti iz kupa, in je kupec s prevzemom v zamudi, je pogoj za prehod nevarnosti, da prodajalec opravi preostala dejanja, ki so potrebna za prevzem, in da to notificira kupcu Ker je v gospodarski prodajni pogodbi pogosto doloeno, da je treba blago prepeljati, postavlja DK temeljno pravilo o prehodu nevarnosti glede na to dolobo, nato pa doloa prehod glede na preostale okoliine.: - e je iz pogodbe razviden dogovor, da se bo blago prepeljalo, nevarnost preide takrat, ko je blago fizino izroeno prvemu prevozniku - DK posebej doloa prehod nevarnosti za blago, prodano med prevozom. V primeru prodaje blaga, ko je to pri prevozniku zaradi prevoza, preide nevarnost s prodajalca na kupca ob sklenitvi prodajne pogodbe - e ne gre niti za dogovor, da je treba blago prepeljati, niti za prodajo blaga med prevozom, ampak je doloen kraj izroitve in mora kupec prevzeti v tem kraju blago od prodajalca, nevarnost preide takrat, ko kupec prevzame blago Klavzule Incoterms Klavzule Incoterms so tako kot vse trgovinske(gospodarskoprometne) klavzule zgoena gesla z doloeno vsebino. Klavzule doloajo pravice in obveznosti prodajalca ter kupca pri izpolnjevanju prodajne pogodbe. Doloajo kraj dobave, obveznosti v zvezi z dobavo, prehod nevarnosti in doloajo, katera stranka nosi stroke, predvsem v zvezi s prevozom in druge stroke. Pogodbene obveznosti, na katere se nanaajo klavzule Klavzule ne urejajo pravic in obveznosti iz prevozne pogodbe, ampak doloene pravice in obveznosti strank iz prodajne pogodbe. Naeloma pa velja, da klavzule Incoterms doloajo: - kraj in nain dobave blaga obveznost prodajalca je, da stori vse potrebno, da lahko kupec prevzame blago - trenutek prehoda nevarnosti po prevoznih klavzulah preide riziko s prodajalca na kupca, ko prodajalec izpolni svoje obveznosti v zvezi z dobavo. Obveznosti v zvezi z dobavo pa so seveda od klavzule do klavzule razline - kdo nosi stroke v zvezi z dobavo blaga Za dogovor strank o izbiri prevozne klavzule v zvezi s ceno blaga se uporablja izraz pariteta. To je dogovor strank o razmejitvi strokov glede na ceno. Posamezne skupine klavzul Skupina E v skupini E je samo ena klavzula EXW. Klavzula doloa minimalne obveznosti prodajalca, saj obveznosti bremenijo kupca.

57

Skupina F v skupini F so tri klavzule FCA, FAS, FOB. Bistvena razlika med EXW in skupino F je, da mora prodajalec blago dobaviti doloenemu prevozniku. Prodajaleva obveznost glede dobave ni izpolnjena zgolj s tem, da pripravi blago za prevzem(kot po EXW), ampak se obveznost povea, blago mora izroiti doloenemu prevozniku. Skupina C v njej so tiri klavzule CFR, CIF, CPT, CIP. Klavzule skupine C se imenujejo tudi klavzule o odpremi. To pomeni, da dolnost prodajalca ni le to, da izroi blago prevozniku, ampak mora prodajalec sam tudi organizirati prevoz(odpremiti blago), to je skleniti prevozno in druge s tem povezane pogodbe. Znailnost klavzul C je, da sta toka, ko nevarnost preide s prodajalca na kupca, in toka, ko stroki preidejo, loeni(po klavzulah E in F se obe toki naelno pokrivata). Skupina D v skupini je pet klavzul DAF, DES, DEQ, DDU, DDP. Klavzule skupine D se imenujejo tudi klavzule o prispetju. Prodajalec nosi stroke(prevoza in druge stroke) in nevarnost za pokodovanje in unienje blaga do oznaene geografske toke oziroma do namembnega kraja. Prodajalec izpolni svojo obveznost dobave, ko v namembnem kraju kupcu omogoi prevzem blaga. Kritve prodajne pogodbe in sankcije Kritve je treba razporediti pod pravna pravila o posameznih kritvah. To so: - neizpolnitev - izpolnitev z zamudo - izpolnitev s stvarnimi napakami - izpolnitev s pravnimi napakami - delna izpolnitev Glede neizpolnittve in delne izpolnitve veljajo splona pravila. e eli kupec uveljavljati sankcije zoper prodajalca zaradi njegove nepravilne izpolnitve, mora najprej napake ugotoviti, kar pomeni pregledati blago. e kupec blaga ne pregleda pravoasno in tudi pozneje ne ugotovi nobenih pomanjkljivosti v izpolnitvi, ga zaradi neopravljenega pregleda ne zadenejo nobene sankcije. Pravoasen in ustrezen pregled je pomemben takrat, kadar je doloen rok za grajanje napak in uveljavljanje sankcij. Zakonska pravila o asu in nainu pregleda so dispozitivne narave. Po OZ mora kupec v gospodarski prodajni pogodbi prejeto blago pregledati, br ko je po normalnem teku stvari mogoe in takoj(v 8 dneh za negospodarsko pogodbo) po pregledu obvestiti prodajalca o oitnih napakah. Pravilo dejansko doloa 2 roka: - prvi rok je rok za pregled br, ko je to po normalnem teku stvari mogoe - drugi rok pa je rok za notifikacijo napak prodajalca takoj po pregledu oziroma v 8 dneh
461. len OZ - Kupec je dolan prejeto stvar na obiajen nain pregledati ali jo dati v pregled, br ko je to po normalnem teku stvari mogoe, in o oitnih napakah obvestiti prodajalca v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. e je bil pregled opravljen v navzonosti obeh strank, mora kupec takoj sporoiti prodajalcu svoje pripombe zaradi oitnih napak, sicer izgubi pravico, ki mu gre iz tega naslova. e je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preloil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana monost takne nadaljnje odprave, je pregled mogoe odloiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj; kupec mora v tem primeru prodajalca obvestiti o napakah, br ko je po normalnem teku stvari lahko zvedel zanje od svojih odjemalcev.

V gospodarski prodajni pogodbi mora kupec nemudoma po pregledu obvestiti prodajalca o oitnih napakah. Beseda nemudoma in dejstvo, da je za negospodarske pogodbe doloen 8-dnevni rok, poudarjata, da je ta rok kratek(2, 3 dni). Kratek rok varuje prodajalca, da lahko po kupevem obvestilu tudi sam preveri napako in morebitnim

58

ugotovitvam o napaki ugovarja. Rok nemudoma po pregledu ne velja, e je bil pregled opravljen v navzonosti obeh strank. Kupec mora pregled opraviti s primerno skrbnostjo oziroma na obiajen nain. Stroki s pregledom so stroki prevzema in bremenijo kupca. Kupec pa lahko od prodajalca zahteva povrnitev strokov pregleda, e so ugotovljene pomanjkljivosti v dobavi, za katere odgovarja prodajalec. Stvarne napake so napake, ki se nanaajo na kvaliteto(kakovost) dobavljenega blaga.
459. len OZ - Napaka je stvarna: 1. e stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno obiajno rabo ali za promet; 2. e stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana; 3. e stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali mole dogovorjene oziroma predpisane; 4. e je prodajalec izroil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen e je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Oitne napake so tisti, ki jih je kupec z obiajnim pregledom lahko ugotovil ob prevzemu. O oitnih napakah mora kupec obvestiti prodajalca nemudoma po pregledu(v negosp. pogodbah v 8 dneh). Skrite napake so tiste, ki jih kupec z obiajnim pregledom ni mogel ugotoviti, a so te napake oziroma vzroki zanje obstajali e ob prevzemu. Te napake je potrebno notificirati prodajalcu takj(pri negosp. pogodbah v 8 dneh).
462. len OZ - e se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokae, da ima stvar kakno napako, ki je z obiajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoe opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, teto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma; sicer izgubi to pravico. Prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokaejo potem, ko mine est mesecev, odkar je bila stvar izroena, razen e je bil v pogodbi doloen dalji rok. 468. len OZ - Kupec, ki je o napaki pravoasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko: 1. zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroi drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe); 2. zahteva znianje kupnine; 3. odstopi od pogodbe. V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev kode. Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za kodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splonih pravilih o odkodninski odgovornosti. 469. len OZ - e kupec ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku, obdri pravico odstopiti od pogodbe ali zniati kupnino. 470. len OZ - Kupec lahko odstopi od pogodbe le, e je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe. (2) Kupec sme odstopiti od pogodbe tudi, ne da bi pustil dodatni rok, e mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporoil, da ne bo izpolnil pogodbe, ali e iz okoliin danega primera oitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti. 471. len OZ - e prodajalec v dodatnem roku ne izpolni pogodbe, je ta razvezana po samem zakonu, vendar jo kupec lahko obdri v veljavi, e nemudoma izjavi prodajalcu, da pogodba ostaja v veljavi. 472. len OZ - e ima napake le del izroene stvari ali e je bil izroen le del stvari oziroma manja koliina, kot je bila dogovorjena, sme kupec odstopiti od pogodbe po prejnjih lenih le glede tistega dela, ki ima napake, ali le glede tistega dela ali koliine, ki manjka. Kupec sme odstopiti od cele pogodbe le, e dogovorjena koliina ali dogovorjena stvar sestavlja celoto ali e ima kupec sicer opravien interes, da sprejme dogovorjeno stvar ali koliino le v celoti. 473. len OZ - e je prodajalec po vrsti doloenih stvari dal kupcu po gospodarski pogodbi vejo koliino, kot je bila dogovorjena, kupec pa ne izjavi v primernem roku, da preseek odklanja, se teje, da je sprejel tudi ta preseek in ga mora plaati po enaki ceni. e kupec noe sprejeti preseka, mu mora prodajalec povrniti kodo.

59

474. len OZ - e je z eno pogodbo in za eno kupnino prodanih ve stvari ali skupina stvari, napake pa imajo samo nekatere od njih, sme kupec odstopiti od pogodbe le glede teh stvari, ne pa tudi glede drugih. e pa sestavljajo stvari celoto, tako, da bi bilo kodljivo, e bi se loile, sme kupec odstopiti od cele pogodbe; e pa od nje vendarle odstopi le glede stvari z napako, sme prodajalec s svoje strani odstopiti od pogodbe tudi glede drugih stvari. 475. len OZ - Kupec izgubi pravico odstopiti od pogodbe zaradi napake stvari, e stvari ne more vrniti ali je ne more vrniti v stanju, v kakrnem jo je prejel. Kupec pa vendarle lahko odstopi od pogodbe zaradi kakne napake, e je bila stvar popolnoma ali delno uniena ali pa pokodovana zaradi napake, ki opraviuje odstop od pogodbe, ali zaradi kaknega dogodka, ki ne izvira niti od njega niti od koga drugega, za katerega bi on odgovarjal. To velja tudi, e je bila stvar popolnoma ali delno uniena ali pokodovana zaradi obveznosti kupca, da pregleda stvar, ali e je kupec, e preden je bila napaka odkrita, porabil ali zamenjal del stvari med njeno obiajno rabo, kot tudi, e je pokodba ali zamenjava nepomembna. 476. len OZ - Kupec, ki je zato, ker ni mogel vrniti stvari ali je ni mogel vrniti v stanju, v kakrnem jo je prejel, izgubil pravico odstopiti od pogodbe, obdri druge pravice, ki mu jih daje zakon zaradi takne napake. 477. len OZ - e je pogodba razvezana zaradi napak stvari, so uinki enaki, kot e je dvostranska pogodba razvezana zaradi neizpolnitve. Kupec dolguje prodajalcu povrailo za korist od stvari tudi tedaj, ko nima monosti, da bi vrnil celo stvar ali njen del, pogodba pa je bila vendarle razvezana. 478. len OZ - Kupnina se znia v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe. 479. len OZ - Kupec, ki je dosegel znianje kupnine zaradi kakne napake, sme odstopiti od pogodbe ali zahtevati ponovno znianje kupnine, e se pozneje odkrije e kakna druga napaka. 480. len OZ - Pravice kupca, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po enem letu, teto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen e jih zaradi prodajaleve prevare ni mogel uporabiti. Kupec, ki je pravoasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, e e ni plaal kupnine, kot ugovor zoper prodajalev zahtevek, naj mu plaa kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu znia kupnino ali povrne kodo. 465. len OZ - Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, ali obveznost, da bi bil v doloenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti tedaj, ko se je napaka pokazala ele po estih mesecih od izroitve stvari, e je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Koliinske napake Delna izpolnitev pomeni, da je le del pogodbenih obveznosti izpolnjen tako, kot je dogovorjeno, del pogodbenih obveznosti pa ni izpolnjen ali je izpolnjen z napakami. O koliinski napaki govorimo takrat. Kadar so pogodbeni predmet vrstne stvari, prodajalec pa ne dobavi pogodbeno doloene koliine, ampak manjo ali vejo koliino. Dobava manje koliine vsaj naelno ne izpolnjuje opredelilnih elementov za stvarno napako. Uzance doloajo, da zaradi opustitve grajanja kupec ni prekludiran pri uveljavljanju zahtevkov zaradi dobave manje koliine. Dobava veje koliine je za primer gospodarske prodajne pogodbe v OZ izrecno urejena. e prodajalec dobavi vejo koliino, kot je bilo dogovorjeno, in kupec v primernem roku ne izjavi, da preseek odklanja, se teje, da je sprejel vejo koliino in mora tudi preseek plaati po enaki ceni. e kupec v roku izjavi, da preseek odklanja, preseka ne plaa. Kritve prodajalca in sankcije kupca po DK

60

Prodajalec kri pogodbo, e ne dobavi taknega blaga, kot je s pogodbo dogovorjeno, na nain ob asu in kraju, kot je doloeno s pogodbo, ali e ne izpolni katerekoli druge pogodbene obveznosti. Kupec mora prodajalca pravoasno obvestiti o napakah, zato je nujno, da blago pregleda. Glede pregleda in notifikacije DK enako kot OZ doloa dva roka: - rok za pregled in - rok za notifikacijo. Kupec mora obvestiti prodajalca v razumnem roku od trenutka, ko je pomanjkljivosti odkril ali bi jih moral odkriti(rok za notifikacijo). Poleg subjektivnega roka za obvestilo je doloen e objektivni rok dveh let(rok tee od dejanske izroitve blaga kupcu). Kritev je bistvena, e je s tem drugi stranki povzroena taka koda, da je ta dejansko ostala brez tistega, kar je upravieno priakovala od pogodbe, razen e je stran, ki je storila kritev, predvidela take posledice ali bi jih v enakih okoliinah predvidela razumna oseba enakih lastnosti. Opredelitev bistvene kritve zdruuje objektivne in subjektivne elemente. Kritev je bistvena, e je izpolnjen kriterij glede nastale kode in priakovanosti te kode. V primeru delne izpolnitve in primeru, ko le del blaga ni istoveten, se sankcije uveljavljajo le glede dela. Odstop od celotne pogodbe je mogo le, e je delna neizpolnitev ali delna neistovetnost bistvena kritev. Bistvena kritev omogoa: - zahtevek na izpolnitev - odstop od pogodbe - odkodninski zahtevek Nebistvena kritev omogoa: - zahtevek za popravilo - odkodninski zahtevek Za prodajaleve kritve pogodbenih obveznosti so predvideni izpolnitveni zahtevek, odstop od pogodbe in odkodninski zahtevek. V zvezi s prodajalevimi kritvami DK omogoa tudi ugovor zadranja izpolnitve, smiselno enako kot doloa OZ. Konvencija daje kupcu pravico, da v primeru prodajaleve nedobave blaga vztraja pri izpolnitvi. Hkrati doloa pogoje za uveljavljanje dveh oblik izpolnitvenega zahtevka za nadomestno izpolnitev in popravilo stvari s strani prodajalca. V primeru dobave neistovetnega blaga lahko kupec zahteva nadomestno izpolnitev, e dobava neistovetnega blaga pomeni bistveno kritev. Popravilo stvari se lahko zahteva v primeru bistvene in nebistvene kritve, toda ne takrat, ko bi bilo prodajalevo popravilo glede na vse okoliine neprimerno. Pri uveljavljanju izpolnitvenega zahtevka morata biti izpolnjena tudi splona pogoja kupec mora kritev pravoasno grajati in zahtevek uveljavljati ob notifikaciji napak ali v primernem roku po tem. Odstop od pogodbe se lahko uveljavlja le v primeru bistvene kritve, prav tako mora kupec kritev pravoasno grajati in zahtevek uveljavljati ob notifikaciji napak ali v primernem roku po tem. Poleg teh pogojev je odstop mogo, e ima kupec monost vrnitve neistovetnega blaga. Posebna pravila za odstop so doloena za primer nedobave oziroma takrat, ko je prodajalec v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. e je rok za izpolnitev doloen kot bistvena okoliina in v zvezi s tem neizpolnitev v roku pomeni bistveno kritev, lahko kupec

61

uveljavlja odstop pod splonimi pogoji. Poda izjavo o odstopu in pogodba je razdrta. Posebno pravilo pa je doloeno za primer nedobave, ko zamuda e ne pomeni bistvene kritve. V teh primerih lahko kupec poda izjavo o odstopu, toda obenem mora doloiti dodatni rok. e prodajalec obveznosti ne izpolni v dodatnem roku je pogodba razdrta. Izjava uinkuje, ko je prodajalec prejme. V primeru prodajaleve kritve obveznosti lahko kupec ob opisanih sankcijah uveljavlja tudi odkodnino, za vsako kritev pa lahko uveljavlja zgolj odkodnino. Tudi v zvezi z odkodnino velja, da je v primeru prodajalevih kritev pogoj za uveljavljanje sankcije pravoasno grajanje kupevih napak. Glede tega pogoja je doloena izjema. Kupec lahko zahteva odkodnino, razen za izgubljeni dobiek, ne glede na obveznost pravoasnega grajanja, e ima primerno(razumno) opraviilo, zakaj ni poslal zahtevanega obvestila. Kupec prav tako ohrani pravico do znianja kupnine, etudi neistovetnosti ni pravoasno grajal, e ima primerno(razumno) opraviilo, zakaj ni poslal zahtevanega obvestila. Kupnino lahko znia za razliko med vrednostjo s pogodbo skladnega blaga(vrednostjo v asu dobave) in vrednostjo dejansko dobavljenega neistovetnega blaga. Znianje kupnine lahko uveljavlja ne glede na to, ali je bila kupnina e plaana ali ne. Kritve kupca in sankcije prodajalca po OZ Poglavitni obveznosti kupca sta plailo kupnine in prevzem blaga. e kupec kri svoje obveznosti, lahko po OZ prodajalec vztraja na izpolnitvi ali pa odstopi od pogodbe po splonih pravilih za neizpolnitev obveznosti. Kupec za kritev tudi odkodninsko odgovarja. Kritve kupca in sankcije prodajalca po DK e kupec dobavljenega blaga ne prevzame, lahko prodajalec zahteva prevzem izpolnitve ali pa odstopi od pogodbe. V obiajnih okoliinah neprevzem ob roku ne omogoa, da prodajalec razdre pogodbo zgolj z izjavo o odstopu. Kupcu mora postaviti tudi dodatni rok. e kupec ne plaa kupnine, lahko prodajalec zahteva plailo kupnine ali odstopi od pogodbe. Naeloma velja enako kot za zamudo pri prevzemu, da zamuda pri plailu kupnine prodajalcu ne omogoa, da razdre pogodbo zgolj na podlagi izjave o odstopu. Kupcu mora postaviti tudi dodatni rok. POSREDNIKA POGODBA Splono o pogodbenih tipih v distribuciji blaga in storitev Z zakonskimi pravili so izrecno urejeni trije pogodbeni tipi, katerih namen je na trgu ponujati oziroma iskati blago in storitve za naroitelja posrednika p., komisijska p. in p. o trgovskem zastopanju(agencijska p.). Te pogodbe imenujemo s skupnim imenom pogodbe o distribuciji(razdeljevanju) blaga in storitev. Poleg teh zakonsko urejenih pogodb pa je poslovna praksa v zvezi z distribuiranjem blaga in storitev razvila nove, na primer distribucijsko pogodbo in franizing. Splono o posredniki pogodbi

62

837. len OZ - S posredniko pogodbo se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naroiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev doloene pogodbe, naroitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo, e bo pogodba sklenjena. 838. len OZ - Kadar je dogovorjeno, da bo imel posrednik pravico do doloenega plaila, tudi e bi ostalo njegovo prizadevanje brezuspeno, se taka pogodba presoja po dolobah, ki veljajo za podjemno pogodbo. 839. len OZ - Naroilo za posredovanje ne vsebuje za posrednika pravice, da bi smel sprejeti za naroitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Posrednik mora imeti za to posebno pisno pooblastilo. 840. len OZ - Naroitelj lahko preklie naroilo za posredovanje, kadarkoli hoe, e se temu ni odpovedal in e preklic ni v nasprotju s potenjem. 841. len OZ - Naroitelj se ni dolan spustiti v pogajanja za sklenitev pogodbe z osebo, ki jo je nael posrednik, in tudi ne skleniti z njo pogodbo pod pogoji, ki jih je sporoil posredniku, vendar odgovarja za kodo, e je ravnal nepoteno. 842. len OZ - Posrednik mora kot dober gospodarstvenik iskati prilonost za sklenitev doloene pogodbe in opozoriti nanjo naroitelja. Posrednik mora posredovati pri pogajanjih in si prizadevati, da pride do sklenitve pogodbe, e se je k temu posebej zavezal. Ni pa odgovoren, e se njegova prizadevanja kljub potrebni skrbnosti izjalovijo. 843. len OZ - Posrednik mora obvestiti naroitelja o vseh za nameravani posel pomembnih okoliinah, ki so mu bodisi znane ali bi mu morale biti znane. 844. len OZ - Posrednik je odgovoren za kodo, ki nastane eni ali drugi stranki, med katerima je posredoval, e nastane koda zaradi tega, ker je posredoval za poslovno nesposobno osebo, za katere nesposobnost je vedel ali bi bil moral vedeti, ali za osebo, za katero je vedel ali bi bil moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe, ter sploh za vsako kodo, nastalo po njegovi krivdi. Posrednik je odgovoren za kodo, ki jo je imel naroitelj zaradi tega, ker je brez njegovega dovoljenja obvestil koga tretjega o vsebini naroila, o pogajanjih ali o pogojih sklenjene pogodbe. 845. len OZ - Posrednik v gospodarstvu mora vpisati v posebno knjigo (posredniki dnevnik) bistvene podatke o pogodbi, ki je bila sklenjena z njegovim posredovanjem, ter izdati na zahtevo strank izpisek iz te knjige z njegovim podpisom (posredniki list). 846. len OZ - Posrednik ima pravico do plaila, tudi e ni bilo dogovorjeno. e viina plaila ni doloena niti s tarifo ali kaknim drugim pravnim aktom niti s pogodbo, pa tudi ne z obiajem, jo doloi sodie tako, da ustreza posrednikovemu trudu in opravljeni storitvi. Dogovorjeno posredniko plailo lahko sodie na naroiteljevo zahtevo znia, e spozna, da je pretirano visoko v primerjavi s posrednikovim trudom in njegovo storitvijo. Znianja dogovorjenega plaila ni mogoe zahtevati, e je bilo posredniku izplaano po sklenitvi pogodbe, za katero je posredoval. 847. len OZ - Posrednik pridobi pravico do plaila tedaj, ko je sklenjena pogodba, za katero je posredoval, e ni dogovorjeno kaj drugega. e pa je pogodba sklenjena pod odlonim pogojem, pridobi posrednik pravico do plaila ele, ko se pogoj uresnii. e je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem, uresnienje tega pogoja ne vpliva na posrednikovo pravico do plaila. e je pogodba neveljavna, ima posrednik pravico do plaila, e mu vzrok neveljavnosti ni bil znan. 848. len OZ - Posrednik nima pravice do povraila strokov, ki jih je imel pri izpolnjevanju naroila, razen e je bilo to dogovorjeno. e pa mu je v pogodbi priznana pravica do povraila strokov, ima pravico do tega povraila tudi v primeru, ko pogodba ni bila sklenjena. 849. len OZ - e ni drugae dogovorjeno, sme posrednik, ki je dobil naroilo za posredovanje od obeh strank, zahtevati od vsake stranke samo polovico posrednikega plaila in samo polovico strokov, e je bilo dogovorjeno, da se mu povrnejo. Posrednik mora kot dober gospodarstvenik skrbeti za interese obeh strank, med katerima posreduje. 850. len OZ - Posrednik, ki dela v nasprotju s pogodbo ali v nasprotju z interesi svojega naroitelja za drugo stranko, izgubi pravico do posrednikega plaila in do povraila strokov.

63

Stranki posrednike pogodbe sta naroitelj(komitent) in posrednik. Predmet posrednike pogodbe so le dejanska opravila raziskava trga, zbiranje informacij o poslu in strankah, iskanje pogodbenih strank, preverjanje bonitete strank, sodelovanje pri pogajanjih. S sklenitvijo posrednike pogodbe posrednik ne pridobi upravienja, da bi svojega naroitelja kakorkoli obvezal nasproti tretjim osebam. Posrednik tudi sam s tretjo osebo ne vstopa v pogodbeno razmerje. Posrednik ni upravien dajati ali sprejemati pravno navezujoih izjav volje za svojega naroitelja. Posrednika pogodba se vedno sklene z odplanim namenom, za veljavnost pa ni potrebno, da je ob sklenitvi doloena tudi viina plaila. e ni doloeno drugae in sta stranki gospodarska subjekta ali je vsaj posrednik g.s., se odplani namen domneva. Za veljavnost posrednike pogodbe oblika ni predpisana, sklene se lahko tudi ustno. Izjema glede oblike je doloena za pooblastilo za sprejem izpolnitve obveznosti iz pogodbe, za katero je posredoval posrednik. Posrednika pogodba je pogodba prizadevanja. S sklenitvijo pogodbe se posrednik ne zavee, da bo za naroitelja nael tretjo osebo, ampak se zavee, da si bo prizadeval najti tretjo osebo, s katero se bo naroitelj sam pogajal za sklenitev pogodbe. e posrednik tretje osebe ne najde, ne odgovarja za neizpolnitev pogodbe, pod pogojem, da si je s potrebno skrbnostjo prizadeval, da osebo najde. Tipina pogodba prizadevanja je mandatna pogodba pogodba o naroilu.. Teorija pa ni enotna o tem, ali je posrednika pogodba podvrsta mandatne pogodbe, in opozarja, da ima posrednika pogodba tudi elemente podjemne pogodbe(pogodbe o delu), predvsem zato, ker nosi posrednik tveganje glede plaila.
904. len OZ - S posredniko pogodbo o potovanju se posrednik zavezuje, da bo v imenu in na raun potnika sklenil bodisi pogodbo o organiziranju potovanja bodisi pogodbo o eni ali ve posebnih storitvah, ki omogoajo neko potovanje ali bivanje, potnik pa se zavezuje, da mu bo za to plaal. 905. len OZ - e prevzame posrednik s posredniko pogodbo o potovanju obveznost, da bo sklenil pogodbo o organiziranju potovanja, mora ob sklenitvi izdati potrdilo o potovanju, to pa mora poleg podatkov, ki se nanaajo na samo potovanje, ter oznaitve in naslova organizatorja potovanja vsebovati tudi oznaitev in naslov posrednika ter podatek, da nastopa kot posrednik. e v potrdilu o potovanju ni navedena lastnost posrednika, se teje posrednik pri organiziranju potovanja za organizatorja. e se posrednika pogodba o potovanju nanaa na sklenitev pogodbe o kakni posebni storitvi, mora posrednik izdati potrdilo, ki se nanaa na to storitev, in v njem navesti znesek, ki je bil zanjo plaan. 906. len OZ - Posrednik je dolan ravnati po navodilih, ki mu jih je potnik pravoasno dal, e so ta v skladu s pogodbo, z obiajnim poslovanjem posrednika in z interesi drugih potnikov. e potnik ne da potrebnih navodil, mora posrednik ravnati tako, kot je v danih razmerah najugodneje za potnika. 907. len OZ - Posrednik je dolan vestno izbrati tretje osebe, ki naj opravijo s pogodbo predvidene storitve, in odgovarja potniku za njihovo izbiro. 908. len OZ - Dolobe tega zakonika, ki se nanaajo na pogodbo o organiziranju potovanja, se smiselno uporabljajo za posredniko pogodbo o potovanju, e ni v tem poglavju drugae doloeno.

Pravice in obveznosti posrednika Poglavitna obveznost posrednika je, da ie pogodbeno stranko naroitelja povee s potencialnimi pogodbenimi partnerji. Posrednik s potrebno skrbnostjo. Od posrednika se priakuje, da pozna udeleence doloenega trga. Pri naroitelju se mora pozanimati o potrebah ter naroitelja opozoriti na pogoje za varno sklenitev odgovarja za izpolnitev tretje osebe. za naroitelja in da mora pri tem ravnati razmere na trgu in njegovih interesih in posla. Posrednik ne

64

Oseba, ki sklepa posrednike posle v okviru gospodarske dejavnosti, mora voditi posebno knjigo posredniki oziroma meetarski dnevnik. V ta dnevnik mora vpisovati bistvene podatke o pogodbah, ki so bile sklenjen z njenim posredovanjem. Za kritev obveznosti posrednik odkodninsko odgovarja. Posrednik odkodninsko odgovarja, e si ni s potrebno skrbnostjo prizadeval, da bi za naroitelja nael prilonost za sklenitev posla, in za kritev katerekoli druge obveznosti, na primer: - e je posredoval za osebo, za katero je vedel ali bi moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti - e ne ravna v interesu naroitelja, ampak tretje osebe - e na zahtevo stranke ne izda posrednikega lista - e naroitelja ne obvesti o posebnih razmerah na trgu, pa zanje ve ali bi moral vedeti Pravice in obveznosti naroitelja Naroitelj ni dolan skleniti pogodbe s stranko, ki mu jo je nael posrednik, niti se ni dolan s to stranko spustiti v pogajanja. Naroitelj posredniku odkodninsko odgovarja, e ob zavrnitvi tretje osebe ravna nepoteno. Nepoteno ravna, e za svojo zavrnitev nima utemeljenega oziroma opraviljivega razloga. Opraviljiv razlog ga razbremeni odkodninske odgovornosti. Oseba, ki je naroitelj iz posrednike pogodbe, odgovarja po pravilih za nepotena pogajanja tretji osebi, e se je s tretjo osebo zaela pogajati, a nato pogajanja brez utemeljenega razloga opustila. Posrednik je upravien kadarkoli preklicati naroilo za posredovanje ali to naroilo spremeniti, kar obenem pomeni, da lahko kadarkoli odstopi od pogodbe. Posrednika pogodba se vedno sklene z odplanim namenom. Plailo posredniku se imenuje tudi provizija. Posrednik sicer ni zavezan k doloenemu rezultatu, toda do provizije je upravien le, e njegova prizadevanja obrodijo doloen rezultat. Pravico do provizije pridobi, ko naroitelj sklene pogodbo s tretjo osebo, katero je poiskal posrednik. KOMISIJSKA POGODBA Ekonomski razlogi za sklepanje komisijskih pogodb Naroitelj oziroma komitent sklene komisijsko pogodbo takrat, kadar potrebuje pomo pri svojem nastopanju na trgu pri naroanju blaga in storitev ali pri prodaji blaga in storitev. Posebnost komisijske pogodbe v primerjavi z drugimi pogodbami v distribuciji blaga in storitev je, da nasproti tretjim osebam komisionar ravna enako, kot da bi blago kupoval ali prodajal zaradi svojih potreb. Komisionar sklepa pogodbe v svojem imenu, a za tuj raun za raun komitenta. Opredelitev in pravna narava komisijske pogodbe Predmet komisijske pogodbe je izvedba tujih poslov. S sklenitvijo komisijske pogodbe se komisionar ne zavee zgolj, da bo s tretjo osebo sklenil pogodbo, ampak se zavee, da bo storil vse potrebno, da bo pogodba tudi realizirana. Najpogosteje je predmet komisijske pogodbe nakup ali prodaja blaga za komitenta ali pa nakup in prodaja

65

vrednostnih papirjev. Stranki komisijske pogodbe sta komitent(naroitelj, principal) in komisionar. Komisjska pogodba se vedno sklepa z odplanim namenom. Posel, ki ima znake komisijske pogodbe, a se sklepa kot neodplaen, ni podrejen zakonskim pravilom o komisijski pogodbi. Za sklenitev komisijske pogodbe ni predpisana posebna oblika. Veljavno se sklene v kakrnikoli obliki, tudi ustno. Teorija je dokaj enotna, ko pojasnjuje, da je komisijska pogodba pogodba prizadevanja. S sklenitvijo komisijske pogodbe se komisionar zavee, da si bo z ustrezno skrbnostjo prizadeval, da bo izpolnil komitentovo naroilo, oziroma da si bo prizadeval za izvedbo komitentovega posla. Nesporno je, da komisionar objektivno ne odgovarja za neizpolnitev komitentovega naroila, h kateremu se je zavezal ob sklenitvi pogodbe. Komisijske pogodbe ne prekri in odkodninsko ne odgovarja, e dokae, da je ravnal s potrebno skrbnostjo. Tipina pogodba prizadevanja je mandat ali pogodba o naroilu. Zastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu zastopanega, torej takno ravnanje, ki ustvarja pravice in obveznosti na strani zastopanega. S sklenitvijo komisijske pogodbe komitent komisionarju ne da upravienja za zastopanje. Ker nasproti tretjemu zavezuje sebe, dejansko pa koristi in obveznosti pridobiva za komitenta, govorimo o posrednem(indirektnem) zastopanju. S posrednim zastopanjem se poudarja zastopanje v ekonomskem smislu, ni pa miljeno pravno zastopanje.
788. len OZ - S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plailo (provizijo) v svojem imenu na raun komitenta opravil enega ali ve poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Komisionar ima pravico do plaila, tudi e ni bilo dogovorjeno. 789. len OZ - Za komisijsko pogodbo veljajo smiselno pravila o pogodbi o naroilu, e ni s komisijskimi pravili drugae doloeno. 790. len OZ - e je komisionar sklenil neki posel pod neugodnejimi pogoji, kot so bili doloeni v naroilu, pa tega ne bi bil smel storiti, mora komitentu povrniti razliko in povzroeno kodo. V primeru iz prejnjega odstavka komitent lahko odkloni sprejem sklenjenega posla pod pogojem, da o tem takoj obvesti komisionarja. Komitent pa izgubi to pravico, e komisionar pokae pripravljenost, da mu takoj plaa razliko in povrne povzroeno kodo. e je bil posel sklenjen pod ugodnejimi pogoji, kot pa so bili doloeni v naroilu, gre vsa tako doseena korist komitentu. 791. len OZ - Komisionar odgovarja komitentu za kodo, e je prodal blago nekomu, za kogar je vedel ali bi bil moral vedeti, da je prezadolen. 792. len OZ - Komisionar, ki mu je bilo zaupano, da proda ali kupi neko blago, ki kotira na borzi ali na trgu, lahko v primeru, e mu je komitent to dovolil, obdri blago zase kot kupec oziroma ga dobavi kot prodajalec po ceni, ki velja ob izvritvi zaupanega posla. V tem primeru nastanejo med komisionarjem in komitentom razmerja iz prodajne pogodbe. e se borzna oziroma trna cena in cena, ki jo je doloil komitent, ne ujemata, ima komisionar prodajalec pravico do manje izmed teh dveh cen, komisionar kupec pa mora plaati vejo. 793. len OZ - Komisionar mora hraniti zaupano blago kot dober gospodarstvenik. Odgovoren je tudi za nakljuno unienje ali pokodbo blaga, e ga ni zavaroval, eprav bi ga bil po naroilu moral. 794. len OZ - Komisionar mora tedaj, ko od prevoznika prevzame blago, ki mu ga je poslal komitent, ugotoviti njegovo stanje in komitentu nemudoma sporoiti dan prispetja blaga ter vidne pokodbe ali primanjkljaj; sicer odgovarja za morebitno kodo, ki zaradi te opustitve nastane za komitenta. Ukreniti mora vse, kar je potrebno za ohranitev komitentovih pravic nasproti odgovorni osebi.

66

795. len OZ - Komisionar mora obvestiti komitenta o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih bi blago lahko izgubilo svojo vrednost; e nima asa akati na njegova navodila ali e ta zavlauje z navodili, grozi pa nevarnost znatneje pokodbe, mora blago na najprimerneji nain prodati. 796. len OZ - Komisionar mora sporoiti komitentu, s kom je opravil posel, ki mu ga je ta zaupal. To pravilo ne velja pri prodaji preminih stvari po komisijskih prodajalnah, razen e ni drugae dogovorjeno. 797. len OZ - Komisionar mora dati raun o opravljenem poslu brez nepotrebnega odlaanja. Komitentu mora izroiti vse, kar je prejel iz posla, ki ga je zanj opravil. Komisionar more prenesti na komitenta terjatve in druge pravice, ki si jih je pridobil nasproti tretjemu, s katerim je opravil posel v svojem imenu in na njegov raun. 798. len OZ - Komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, e je posebej jamil, da jih bo ta izpolnil (del credere). Komisionar, ki je jamil za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika, ima pravico tudi do posebnega plaila (del credere provizija). 799. len OZ - Komitent je dolan plaati komisionarju provizijo, ko je posel, ki ga je opravil komisionar, izvren, kot tudi e njegovo izvritev preprei kaken vzrok, za katerega odgovarja komitent. e se posel izvruje postopoma, lahko komisionar zahteva sorazmeren del plaila po vsaki delni izpolnitvi. e ne pride do izvritve sklenjenega posla iz vzroka, za katerega ne odgovarja niti komisionar niti komitent, ima komisionar pravico do ustreznega plaila za svoj trud. Komisionar, ki v svojem ravnanju ni bil zvest komitentu, nima pravice do plaila. 800. len OZ - e znesek plaila ni doloen v pogodbi ali tarifi, gre komisionarju plailo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseenemu uspehu. e bi bilo v danem primeru plailo v primerjavi z opravljenim poslom in doseenim uspehom nesorazmerno veliko, ga lahko sodie na komitentovo zahtevo znia na pravien znesek. 801. len OZ - Komitent mora povrniti komisionarju stroke, ki so bili potrebni za izvritev naroila, skupaj z obrestmi od dneva, ko so bili plaani. Komitent je dolan komisionarju posebej plaati za uporabo njegovih skladi in transportnih sredstev, e to ni zajeto e s plailom za izvritev posla. 802. len OZ - e v komisijski pogodbi ni doloeno kaj drugega, komitent ni dolan dati komisionarju kot predujem sredstev, ki jih potrebuje za opravljanje zaupanega mu posla. 803. len OZ - Komisionar ima zastavno pravico na stvareh, ki so predmet komisijske pogodbe, dokler so te stvari pri njem ali pri nekom, ki jih ima v posesti zanj, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoa, da lahko razpolaga z njimi. Iz vrednosti teh stvari se lahko komisionar poplaa pred drugimi komitentovimi upniki za svoje terjatve iz vseh komisijskih poslov s komitentom, kot tudi iz danih mu posojil in predujmov, ne glede na to, ali so nastale v zvezi s temi ali v zvezi s kaknimi drugimi stvarmi. Komisionar ima prednostno pravico do poplaila iz tistih terjatev, ki jih je pridobil za komitenta, ko je izpolnjeval njegovo naroilo. 804. len OZ - Komitent more zahtevati izpolnitev terjatev iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov raun s tretjim, ele tedaj, ko mu jih komisionar odstopi. Vendar se tejejo glede razmerja med komitentom in komisionarjem ter njegovimi upniki te terjatve od svojega nastanka za komitentove terjatve. 805. len OZ - Komisionarjevi upniki ne morejo za izterjavo svojih terjatev niti v njegovem steaju z izvrilnimi ukrepi segati na pravice in stvari, ki si jih je komisionar pri izpolnjevanju naroila pridobil v svojem imenu, toda za komitenta, razen e gre za take terjatve, ki so nastale v zvezi s pridobitvijo teh pravic in stvari. 806. len OZ - V komisionarjevem steaju lahko komitent zahteva, da se iz steajne mase izloijo stvari, ki jih je izroil komisionarju, da bi jih ta zanj prodal, ter stvari, ki jih je komisionar zanj nabavil. V enakem primeru lahko komitent zahteva od tretjega, ki mu je komisionar izroil stvari, da mu jih plaa oziroma da mu plaa e ne plaani del.

Razmerje med komitentom in komisionarjem to razmerje je urejeno s komisijsko pogodbo, ki doloa predvsem pravice in obveznosti komisionarja v zvezi z izvedbo komitentovega posla. e komitent in komisionar krita medsebojne obveznosti,

67

odkodninsko odgovarjata drug drugemu, sicer pa to ne vpliva na pravni poloaj tretjih oseb. Razmerje med komisionarjem in tretjo osebo s komisijsko pogodbo se komisionar zavee, da bo izvedel posel za komitenta. Nasproti tretjim zavezuje sebe. Razmerje med komitentom in tretjo osebo eprav je komitent ekonomski gospodar posla, saj komisionar prodaja njegovo blago ali pa kupuje blago za njegove potrebe in po njegovih navodilih, je to za tretjo osebo skrito oziroma ne vpliva na poloaj tretje osebe. Pravice in obveznosti komisionarja Komisionar se zavee, da bo izvedel posel za komitenta. Ekonomsko tveganje posla nosi komitent, zato sme doloiti pogoje, pod katerimi naj komisionar izvede posel. Komitent je upravien dajati navodila, toda obenem upravieno priakuje, da ga bo ta opozoril na pomanjkljiva navodila ali da mu bo sicer predstavil razmere na trgu tako, da bo lahko komisionar svoja navodila spremenil ali dopolnil. Kadar komitentovo naroilo glede posameznih sestavin ni konkretizirano in komitent ob izpolnjevanju posla naroila ne dopolni, je nesporna komisionarjeva obveznost, da mora pri izvrevanju naroila ravnati v interesu komitenta. Zato, da se pojasnijo komisionarjeve obveznosti glede striktnega ali manj striktnega izpolnjevanja navodil komitenta, teorija deli navodila na: - imperativna so tista, ki ne dovoljujejo odstopanja komisionarja. Imperativno navodilo mora komisionar dosledno upotevati. e ga kri, mora komitentu povrniti razliko in povzroeno kodo. Komitent ni dolan prevzeti taknega posla. - Instruktivna naelno zavezujejo komisionarja,vendar mu dopuajo sklenitev posla pod druganimi pogoji, e na to kaejo posebne okoliine. Posledice kritve instruktivnih navodil so enake, kot e so prekrena imperativna navodila. - Fakultativna dejansko pomenijo le neobvezujo okvir za delovanje komisionarja. Ker je komisionar strokovnjak na doloenem trgu in za doloeno blago ter zato, ker mora skrbeti za interese komitenta, mu je pri taknih navodilih prepueno, da sam, da sam doloi pogoje posla. Sklepanje poslov za svoj raun oziroma vstopna pravica komisionarja Oseba, ki je sklenila s komitentom komisijsko pogodbo, sme vstopiti v pravno razmerje s komitentom kot kupec ali prodajalec vstopna pravica komisionarja. Po zakonskih pravilih sme komisionar pri izpolnjevanju komisijske pogodbe nastopati kot kupec ali prodajalec blaga le, e sta kumulativno izpolnjena pogoja: - da gre za blago, ki ima dnevno ceno - e mu komitent dovoli taken posel Pogoj o dnevni(borzni, trni) ceni varuje komitenta, da kupnina ne bi bila doloena nerealno. O sklenitvi posla mora komisionar obvestiti komitenta oziroma ga povpraati, ali dovoljuje taken posel. e komitent dovoli, je pravno razmerje med komitentom in komisionarjem podrejeno pravilom o prodajni pogodbi. Obveznosti z blagom

68

Blago lahko hrani komisionar sam ali pa ga preda v skladienje drugi osebi. e ga hrani sam, odgovarja za hrambo po splonih pravilih o poslovni odkodninski odgovornosti. V primeru pokodbe blaga med hrambo se lahko razbremeni odkodninske odgovornosti, e dokae, da je ravnal s potrebno skrbnostjo. Konsignacija Konsignacija se najpogosteje pojavlja v zvezi s komisijo, pa tudi v zvezi z agencijo. Kadar shranjevanje komitentovega blaga ni zgolj spremljajoa obveznost komisonarja, ampak ima poseben gospodarski pomen(na primer skladienje pri komisionarju zaradi hitreje dobave kupcem), se za ta posel uporablja izraz konsignacija. V primeru konsignacije je komisionar upravien do dodatnega plaila, obenem pa je tudi njegova obveznost glede blaga stroja, za blago odgovarja kot skladinik, kar pomeni objektivno. Predaja posla komitentu Komisionar izvaja tuj posel, posel komitenta. Dolnost komisionarja je, da vse koristi iz posla s tretjo osebo prenese na komitenta. Komisionar mora komitentu ne samo prenesti koristi, ampak mu dati raun o opravljenem poslu. Predstaviti mu mora, kakne stroke je imel pri izvedbi posla, zakaj so doloeni stroki nastali, katere okoliine so narekovale morebiten odmik od naroila, komitentu mora tudi sporoiti, s kom je opravil posel. Odkodninska odgovornost komisionarja Komisionar kri komisijsko pogodbo in odkodninsko odgovarja komitentu, e temu nastane koda zato, ker komisionar posla ni opravil s potrebno skrbnostjo. etudi ni izvedel komitentovega posla ali je izvedel le del posla, odkodninsko ne odgovarja, e se je za to prizadeval oziroma ravnal s potrebno skrbnostjo. Komisionar odgovarja komitentu za kodo, e je prodal blago nekomu za kogar je vedel ali bi moral vedeti, da je prezadolen. Del credere odgovornost komisionarja Pojasnjeno je, da mora komisonar izbrati tretjega svojega sopogodbenika s potrebno skrbnostjo. Potrebna skrbnost ga rei odkodninske odgovornosti nasproti komitentu, e tretji ne bi izpolnil pogodbe. Sicer pa komisionar ne odgovarja komitentu za izpolnitev tretje osebe. Ob sklenitvi komisijske pogodbe pa se lahko komitent in komisionar dogovorita za strojo odgovornost komisionarja, in sicer da komisionar jami za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika. Tovrstna stroja odgovornost komisionarja se imenuje tudi odgovornost del credere ali odgovornost star del credere. Del credere odgovornost e ne pomeni, da komisionar odgovarja za uspeh v zvezi s komisijsko pogodbo. S tem se ne zavee, da bo izpolnil komitentovo naroilo. Po klavzuli del credere samo jami, da bo, e bo sklenil posel s tretjo osebo, tretja oseba izpolnila svojo obveznost. Pravice in obveznosti komitenta

69

Komisionar izvruje posel po naroilu komitenta, zato je dolnost komitenta, da ta posel prevzame. Komitent mora prevzeti koristi iz posla, prevzeti obveznosti oziroma sploh sprejeti posel, kar obenem pomeni, da nosi tudi breme morebitnega ekonomskega neuspeha. Neizpolnitev obveznosti tretjega bremeni komitenta, ne komisionarja. Slednji odkodninsko odgovarja le, e ni bil dovolj skrben. Komitent je upravien, da posla ne sprejme, le e je komisionar neutemeljeno sklenil posel v nasprotju z naroilom. Odklonitev posla mora takoj sporoiti komisionarju.

Plailo provizije in povrnitev strokov Komisijska pogodba je pogodba prizadevanja, toda komisionarjevo plailo(provizija) je vezano na uspeh. Komitent mora plaati komisionarju, etudi posel ni izvren, v dveh primerih: - e so razlogi za neizvritev na strani komitenta - e za neizvritev ne odgovarjata ne komitent in ne komisionar Poleg provizije mora komitent komisionarju povrniti tudi potrebne stroke. Stroke mu mora povrniti samo, e je bil posel izvren oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za plailo provizije. Varstvo komitenta v primeru komisionarjevega steaja ali izvrbe na njegovo premoenje V primeru steaja komisionarja lahko komitent zahteva izpolnitev obveznosti od tretjega sam neposredno, etudi komisionar terjatve e ni cediral ali etudi e niso izpolnjeni sploni zakonski pogoji, da vstopi v pogodbeno razmerje namesto komisionarja. Kadar pride do steaja komisionarja in ima komisionar v posesti blago na podlagi prodajne ali nakupne komisije, ima komitent v zvezi s tem blagom izloitveno pravico. Nasproti tretjim osebam komisionarjevim upnikom velja, kot da je to blago oziroma kot da so te terjatve e blago in terjatve komitenta. Izjema je doloena le za t.i. koneksne terjatve terjatve, ki so nastale v zvezi s pridobivanjem blaga in terjatev za komitenta. Na te terjatve komisionarjevi upniki lahko poseejo. AGENCIJSKA POGODBA ALI POGODBA O TRGOVINSKEM ZASTOPANJU Splono o agencijski pogodbi
807. len OZ S pogodbo o trgovskem zastopanju se zastopnik zavee, da bo ves as skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naroiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naroiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na raun naroitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal doloeno plailo (provizijo). Zastopnik po prvem odstavku tega lena je fizina ali pravna oseba, ki samostojno in s pridobitnim namenom opravlja zastopanje kot registrirano dejavnost. Kot naroitelj lahko sklene pogodbo o trgovskem zastopanju tudi sam trgovski zastopnik. Naroitelj ima lahko na istem obmoju za isto vrsto poslov ve zastopnikov, e s pogodbo ni drugae doloeno. Zastopnik ne sme brez naroiteljeve privolitve prevzeti obveznosti, da bo na istem obmoju in za isto vrsto poslov ali za isti krog strank delal za drugega naroitelja. 808. len OZ - Vsaka stranka lahko zahteva, da se o vsebini pogodbe z vsemi kasnejimi spremembami sestavi listina, ki jo druga stranka podpie. Tej pravici se stranki ne moreta odpovedati. Ne glede na prvi odstavek tega lena pa se stranki lahko dogovorita, da je pisna oblika pogoj za veljavnost pogodbe in njenih sprememb.

70

809. len OZ - Zastopnik sme sklepati pogodbe v imenu in na raun svojega naroitelja, e je dobil za to od njega posebno ali splono pooblastilo. 810. len OZ - Zastopnik ne sme zahtevati in ne sprejeti izpolnitve terjatev svojega naroitelja, e ni za to posebej pooblaen. 811. len OZ - e je bila pogodba sklenjena s posredovanjem zastopnika, tedaj mu naroiteljev sopogodbenik lahko daje veljavne izjave, ki se nanaajo na napake predmeta pogodbe, ter druge izjave v zvezi z njo, da obvaruje ali izvruje pravice iz pogodbe. 812. len OZ - Zastopnik je za obvarovanje pravic svojega naroitelja upravien dajati potrebne izjave njegovemu sopogodbeniku. 813. len OZ - Da zavaruje naroiteljeve interese, lahko zahteva zastopnik ukrepe, potrebne za njihovo zavarovanje. 814. len OZ - Zastopnik mora ravnati pri izvrevanju pogodbe poteno in v dobri veri, skrbeti mora za naroiteljeve interese in pri vseh poslih, ki se jih loteva, ravnati kot dober gospodarstvenik. Pri izvrevanju pogodbe si mora zastopnik zlasti prizadevati za ustrezno posredovanje oziroma sklepanje poslov, pri emer mora upotevati navodila, ki mu jih je dal naroitelj. Dogovor med strankama, ki bi nasprotoval prvemu ali drugemu odstavku tega lena, je nien. 815. len OZ - Zastopnik mora dajati naroitelju vsa potrebna obvestila o poloaju na trgu, zlasti tista, ki so pomembna za vsak posamezen posel. Zastopnik je dolan naroitelju redno poroati o svojem delu, zlasti pa o tretjih osebah, ki so se pripravljene pogajati z naroiteljem ali z njim skleniti pogodbo, in o pogodbah, ki jih je sklenil v imenu naroitelja. Dogovor med strankama, ki bi nasprotoval prvemu ali drugemu odstavku tega lena, je nien. 816. len OZ - Zastopnik je dolan sodelovati po naroiteljevih navodilih pri sklepanju poslov, in kasneje do njihovega popolnega dokonanja. 817. len OZ - Zastopnik je dolan varovati poslovne skrivnosti svojega naroitelja, za katere je zvedel v zvezi s poslom, ki mu je bil zaupan. Zastopnik odgovarja, e take skrivnosti zlorabi ali jih odkrije drugemu, tudi potem, ko pogodba o trgovskem zastopanju preneha. 818. len OZ - Ko pogodba o trgovskem zastopanju preneha, mora zastopnik vrniti naroitelju vse stvari, ki mu jih je ta izroil v rabo med trajanjem pogodbe. 819. len OZ - Zastopnik je naroitelju le tedaj odgovoren za izpolnitev obveznosti iz pogodbe, pri kateri je posredoval ali jo po pooblastilu sam sklenil v njegovem imenu, e je za to posebej pisno jamil. Jamstvo za izpolnitev po prvem odstavku tega lena je mogoe le za doloene posle ali za posle z doloeno osebo. Zastopnik, ki je naroitelju jamil za izpolnitev obveznosti iz pogodbe, pri kateri je posredoval, ima pravico tudi do posebnega plaila (del credere provizija). 820. len OZ - Naroitelj mora v svojem razmerju z zastopnikom ravnati poteno in v dobri veri. Zastopnika mora obvestiti tudi v primeru, e posla s tretjo osebo ne bo izpolnil ali e ga ni izpolnila tretja oseba. Naroitelj mora na svoje stroke zastopniku dati na razpolago potrebno dokumentacijo, vzorce, narte, cenike, reklamno gradivo, splone pogoje poslovanja, itd. Stroke prevajanja in tiskanja reklamnega gradiva v slovenskem jeziku nosi zastopnik. Naroitelj mora dati zastopniku vse potrebne informacije za izvrevanje pogodbe o trgovskem zastopanju. 821. len OZ - Naroitelj lahko po svojem preudarku sprejme ali zavrne sklenitev pogodbe, ki jo je pripravil zastopnik, vendar mora v vsakem primeru o svoji odloitvi nemudoma obvestiti zastopnika. Prav tako ga mora obvestiti o izpolnitvi ali neizpolnitvi poslov, sklenjenih s tretjo osebo. Naroitelj je dolan zastopnika nemudoma obvestiti, da mora obseg poslov, sklenjenih z njegovim posredovanjem, zmanjati na manjo mero, kot je mogel zastopnik utemeljeno priakovati, da ta pravoasno v ustrezni meri zmanja svojo podjetnost, ker sicer odgovarja zastopniku za kodo, ki mu nastane. 822. len OZ - Dogovor med strankama, ki je v nasprotju s prejnjima lenoma je nien. 823. len OZ - Naroitelj mora plaati zastopniku provizijo za pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem, kot tudi za tiste pogodbe, ki jih je zastopnik sam sklenil, e je bil za to pooblaen. Zastopnik ima pravico do plaila tudi za tiste pogodbe, katere je naroitelj sklenil neposredno s

71

strankami, ki jih je nael zastopnik. Zastopnik, ki v skladu s pogodbo deluje le na doloenem obmoju ali z doloenimi strankami, ima pravico do provizije tudi za tiste pogodbe, ki so sklenjene za naronika s strankami tega obmoja oziroma z doloenimi strankami brez zastopnikovega posredovanja. Za pogodbo, ki je sklenjena po prenehanju razmerja med zastopnikom in naroiteljem ima zastopnik pravico do provizije le, e je pogodba posledica zastopnikovega prizadevanja v asu trajanja razmerja z naroiteljem in je bila sklenjena v razumnem asu po prenehanju tega razmerja, ali e je ponudba tretje osebe za sklenitev pogodbe prila k zastopniku ali naroitelju pred prenehanjem njunega razmerja in gre za katero od pogodb po prvem, drugem ali tretjem odstavku tega lena. Drugi in tretji odstavek tega lena se ne uporabljata, e je pridobil pravico do provizije prejnji zastopnik v skladu s etrtim odstavkom tega lena, razen e bi bilo zaradi okoliin pravino, da se provizija deli med oba zastopnika. 824. len OZ - e znesek plaila ni doloen v pogodbi ali tarifi, ima zastopnik pravico do plaila, ki je obiajno v kraju, kjer je zastopnik opravljal dejavnost za naroitelja in glede na tovrstne zastopnike posle. e je zastopnik opravljal dejavnost za naroitelja v ve krajih, je upravien do provizije, ki je obiajna v kraju, kjer ima svoj sede. e takega obiaja ni bilo mogoe ugotoviti, je zastopnik upravien do provizije v viini, ki upoteva vse okoliine posla, zlasti pa tevilo in vrednost poslov med naroiteljem in tretjo osebo ter obseg in zahtevnost zastopnikovega prizadevanja. e bi bilo v danem primeru plailo v primerjavi s storitvijo nesorazmerno veliko, ga sodie na naroiteljevo zahtevo lahko znia na pravien znesek. 825. len OZ - Zastopnik pridobi pravico do provizije, e in v obsegu, v katerem je naroitelj opravil ali bi moral opraviti posel s tretjo osebo ali e je tretja oseba opravila svoj del obveznosti iz posla z naroiteljem. Zastopnik nima pravice do provizije, kadar je oitno, da pogodba ne bo izpolnjena in vzrok za neizpolnitev ni na strani naroitelja. e je v takem primeru provizija e plaana, jo mora zastopnik vrniti. Zastopnik pridobi pravico do provizije najkasneje takrat, ko je tretja oseba opravila svoje obveznosti iz posla ali bi jih morala opraviti, e bi naroitelj opravil svoj del. e se pogodba med naroiteljem in tretjo osebo izvruje dalj asa, ima zastopnik pravico do primernega predujma provizije. Pravic iz tega lena s pogodbo ni mogoe spremeniti v kodo zastopnika. 826. len OZ - Naroitelj mora vsaj vsake tri mesece izdelati in izroiti zastopniku obraun provizije, do katere je upravien zastopnik, loeno za vsak mesec posebej. Ta obraun mora vsebovati vse bistvene sestavine, na podlagi katerih je izdelan. Naroitelj je dolan provizijo za ves ta as plaati do konca naslednjega meseca po zadnjem obraunskem mesecu. S pogodbo je lahko doloeno, da je obraunsko obdobje kraje kot tri mesece. e zastopnik to zahteva, je naroitelj dolan izroiti zastopniku izvleek iz poslovnih knjig o vseh poslih, ki opraviujejo zastopnika do provizije in ga obvestiti o vseh okoliinah, ki nanjo vplivajo. e naroitelj odkloni zastopnikovo zahtevo ali e zastopnik dvomi o tonosti izvleka ali obvestil, lahko zastopnik zahteva, da pooblaeni revizor pregleda naroiteljeve poslovne knjige in listine glede tistih podatkov, ki so pomembni za provizijo in mu jih sporoi. Zastopnikove pravice po tem lenu s pogodbo ni mogoe omejiti ali izkljuiti. 827. len OZ - Zastopnik, ki je z naroiteljevim pooblastilom izterjal kakno njegovo terjatev, ima pravico do posebnega plaila od izterjane vsote. 828. len OZ - Zastopnik nima pravice do povraila strokov, ki izvirajo iz rednega opravljanja posrednikih poslov, razen e je drugae dogovorjeno ali obiajno. Vendar pa ima pravico do povraila posebnih strokov, ki jih je imel v korist naroitelja ali jih je plaal po njegovem naroilu. 829. len OZ - Za zavarovanje svojih zapadlih terjatev, nastalih v zvezi s pogodbo, ima zastopnik zastavno pravico na vsotah, ki jih je izterjal za naroitelja po njegovem pooblastilu, kot tudi na vseh naroiteljevih stvareh, ki jih je v zvezi s pogodbo prejel od njega ali od koga drugega, dokler so te pri njem ali pri nekom, ki jih ima v posesti za zastopnika ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoa razpolaganje z njimi. 830. len OZ - Pogodba je sklenjena za nedoloen as, e se stranki ne dogovorita drugae. e je pogodba sklenjena za nedoloen as, jo sme vsaka stran odpovedati z odpovednim rokom po tem lenu. Odpovedni rok je odvisen od trajanja pogodbe in znaa po en mesec za vsako zaeto leto trajanja pogodbe. e traja pogodba ve kot pet let, je odpovedni rok est mesecev. Stranki s pogodbo ne moreta doloiti krajih odpovednih rokov. e se stranki dogovorita za dalje odpovedne roke, mora veljati ta rok enako za naroitelja in zastopnika. e s pogodbo ni drugae doloeno, se odpovedni rok zane s prvim dnem naslednjega koledarskega meseca in se kona z zadnjim dnem ustreznega koledarskega meseca.

72

831. len OZ - e je bila pogodba o trgovskem zastopanju sklenjena za doloen as, neha veljati s samim iztekom tega asa. e obe stranki s pogodbo iz prvega odstavka izpolnjujeta tudi po izteku asa, za katerega je bila sklenjena, gre za pogodbo, sklenjeno za nedoloen as. Pri doloitvi odpovednega roka se upoteva as, ki je potekel od sklenitve pogodbe, kot velja za prenehanje pogodbe, sklenjene za nedoloen as. 832. len OZ - Vsaka stranka lahko iz resnih vzrokov, ki jih mora navesti, zlasti neizpolnitve obveznosti druge stranke ali zaradi izjemnih okoliin, odstopi od pogodbe brez odpovednega roka ali pred doloenim asom. Te pravice s pogodbo ni mogoe izkljuiti ali omejiti. e izjava o tem ne navaja resnih vzrokov, se teje za odpoved z rednim odpovednim rokom. Vsaka stranka ima pravico do odkodnine, e za odpoved brez odpovednega roka ali pred potekom asa ni bilo resnega vzroka. Neutemeljena odpoved daje drugi stranki pravico, da odstopi od pogodbe brez odpovednega roka. 833. len OZ - Po prenehanju pogodbe ima zastopnik pravico do ustrezne odpravnine, e in kolikor je pridobil naroitelju nove stranke ali je obutno poveal posle z dosedanjimi strankami in ima naroitelj tudi po prenehanju pogodbe znatne koristi s temi strankami, ali e bi plailo odpravnine terjale posebne okoliine, zlasti zaradi izgubljene provizije pri poslih s temi strankami. Pri doloanju odpravnine je treba ustrezno upotevati tudi provizijo, ki jo je zastopnik dobil za pogodbe, sklenjene po prenehanju razmerja z naroiteljem in morebitno prepoved konkurennega delovanja po prenehanju razmerja z naroiteljem. Znesek odpravnine po prvem in drugem odstavku tega lena ne more presei poprenega letnega zneska provizije v zadnjih petih letih oziroma v ustrezno krajem asu od sklenitve pogodbe. Kadar preneha pogodba, sklenjena za doloen as, pred potekom tega asa ali kadar preneha pogodba, sklenjena za nedoloen as, pred potekom petih let od sklenitve, ima zastopnik pravico do ustrezne odpravnine v viini razlike med stroki, ki jih je imel v zvezi z uvajanjem proizvoda na trie in vsemi drugimi stroki, ki jih je imel zastopnik v zvezi z izvajanjem pogodbe, ter prihodki, ki jih je pridobil zastopnik na podlagi izvajanja pogodbe in prihodki, ki bi jih zastopnik verjetno pridobil do poteka asa trajanja pogodbe, sklenjene za doloen as, oziroma do poteka petih od sklenitve pogodbe, sklenjene za nedoloen as. Zastopnik ima pravico do odpravnine po prejnjem odstavku tudi, e po prvem odstavku tega lena ni upravien do odpravnine kakor tudi, e bi bila ustrezna odpravnina po prvem odstavku tega lena nija od ustrezne odpravnine po prejnjem odstavku. Plailo odpravnine ne izkljuuje zastopnikove pravice do odkodnine. 834. len OZ - Naroitelj ni dolan plaati odpravnine: 1. e je zastopnik sam odpovedal pogodbo; vendar lahko zastopnik tudi v taknem primeru zahteva odpravnino, e so vzrok za odpoved pogodbe okoliine na strani naroitelja ali e je zastopnik odpovedal pogodbo zaradi svoje starosti ali bolezni, ki bi prepreevala nadaljevanje pogodbenega razmerja; 2. e je naroitelj odpovedal pogodbo zaradi zastopnikovega krivdnega ravnanja; 3. e v skladu z dogovorom med naroiteljem in zastopnikom vstopi v pogodbo namesto zastopnika kdo drugi; tak dogovor ni dopusten pred prenehanjem pogodbenega razmerja. 835. len OZ - Pravica do odpravnine nastane tudi v primeru, e je pogodba prenehala zaradi smrti zastopnika. Zastopnik izgubi pravico do odpravnine, e naroitelju v enem letu po prenehanju pogodbenega razmerja ne sporoi, da jo bo zahteval. Stranki ne moreta v naprej odpraviti ali zmanjati pravic v zvezi z odpravnino v kodo zastopnika. Glede izvleka iz poslovnih knjig in obvestila o pomembnih okoliinah, ki vplivajo na doloitev odpravnine, ima zastopnik smiselno enake pravice kot pri obraunavanju provizije. 836. len OZ - S pogodbo se lahko doloi, da zastopnik po prenehanju pogodbe ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila konkurenna naroiteljevi. Taka doloba je veljavna le, e je pisna in e se nanaa na isto obmoje, na iste osebe in na isto blago, kot je to doloeno v pogodbi. Kadar je pogodba prenehala zaradi razlogov na strani naroitelja, zavezuje taka doloba zastopnika samo, e mu naroitelj ob prenehanju pogodbe plaa ustrezno odpravnino in e mu v obdobju, v katerem traja konkurenna prepoved plauje ustrezno meseno nadomestilo v viini, ki je enaka povprenemu mesenemu znesku provizij za zadnjih pet let trajanja pogodbe oziroma za as trajanja pogodbe, e je ta veljala manj kot pet let. Taka doloba zavezuje zastopnika najve dve leti po prenehanju pogodbe. e je zastopnik odpovedal pogodbo zaradi naroiteljevega krivdnega ravnanja in je bila v pogodbi dogovorjena konkurenna prepoved po prenehanju pogodbe, lahko zastopnik s pisno izjavo najkasneje v enem mesecu po odpovedi naroitelju sporoi, da konkurenne prepovedi ne bo upoteval. Dolob tega lena s pogodbo ni mogoe spremeniti v kodo zastopnika.

73

Zaupnost razmerja pomeni, da agenta usmerjajo zgolj interesi principala. Trajnost razmerja predvsem pomeni, da se agencijska pogodba sklepa v zvezi z ne3doloenim tevilom principalovih poslov. Predmet agencijske pogodbe je takno posredovanje med principalom in tretjimi osebami, ki meri na sklenitev pogodbe. Obveznosti agenta niso izpolnjene takrat, ko na trgu poie ustrezno tretjo osebo in jo povee s principalom, ampak je njegova dolnost, da na strani principala sodeluje v pogajanjih in si prizadeva, da bi prilo do sklenitve pogodbe. Agencijska pogodba je vedno odplana. Agencijska pogodba ima korenine v mandatni pogodbi. Stranki pogodbe sta agent(trgovinski/trgovski zastopnik) in principal(naroitelj, komitent). Agent je oseba, ki je v razmerju do principala samostojna. Poleg samostojnosti pa mora biti na strani agenta po OZ izpolnjen e pogoj, da gre za gospodarski subjekt. Agent pridobi upravienje za sklepanje poslov v imenu principala, e ga principal posebej pooblasti. Agent sme opraviti le tista pravna dejanja v imenu principala, ki so doloena v posebnem pooblastilu ali v zakonu. Principalova podelitev upravienja za sprejem izpolnitve oziroma upravienja za izterjavo principalovih terjatev mora biti vedno izrecno izkazana v pooblastilu. Agent ima na podlagi zakona upravienja: - da prodaja tretjim osebam doloene izjave za principala(pooblastilo za aktivno notifikacijo) - da sprejema od tretjih v imenu principala doloene izjave(pooblastilo za pasivno notifikacijo) Kot vsaka stranka tudi agent odkodninsko odgovarja za kritev pogodbenih obveznosti. Svojo temeljno pogodbeno obveznost prekri, e si ne prizadeva z zadostno skrbnostjo, da bi jo izpolnil. Agencijska pogodba je pogodba prizadevanja in ne uspeha. Agent ne odgovarja principalu, e tretja oseba, ne izpolni principalu svoje obveznosti, e dokae, da je bil pri posredovanju dovolj skrben. Zakonska pravila pa dovoljujejo, da agent odgovarja stroje del credere odgovornost agenta. Principal ni dolan skleniti pogodbe z osebo, ki mu jo je agent posredoval. Principal odkodninsko odgovarja agentu, e ne pride do sklenitve pogodbe s tretjim in principal pri tem ravna nepoteno. Agentovo plailo se imenuje provizija. Provizija pokriva nagrado in povrailo strokov(vkljuuje redne oziroma obiajne stroke agenta za opravljanje poslov posredovanja). Posli, za katere mora principal izplaati provizijo agent je upravien do provizije za tiste posle, pri katerih je razviden agentov prispevek, da je prilo do posla med principalom in tretjimi osebami. Agentu je mogoe pripisati prispevek za sklenitev posla: - ko agent posreduje med principalom in tretjo osebo oziroma ko agent v principalovem imenu sklene pogodbo s tretjo osebo - ko agent najde tretjo osebo, pogodbo z njo pa sklene principal sam brez agentovega sodelovanja - v primeru teritorialno ali personalno omejenega podroja delovanja agenta - za posle, ki jih principal sklene s tretjimi po prenehanju agencijske pogodbe, a so rezultat agentovega delovanja

74

Agent ne pridobi pravice do provizije, ko je posel s tretjo osebo sklenjen, ampak ele takrat, ko je izvren. Agent sme od principala zahtevati izvleke iz poslovnih knjig, zato, da se seznani s poslovnimi dogodki, ki so lahko podlaga za zahtevek za revizijo.

DISTRIBUCIJSKA POGODBA Opredelitev distribucijske pogodbe Z distribucijsko pogodbo se dajalec distribucije zavee distributerju, da mu bo prodajal doloeno blago zaradi distributerjeve nadaljnje prodaje tega blaga, distributer pa se poleg tega, da bo blago plaal, zavee dajalcu distribucije, da bo trajno pospeeval prodajo tega blaga na doloenem trgu. Bistvene znailnosti distribucijske pogodbe so: - namen distribucijske pogodbe je nakup zaradi nadaljnje prodaje blaga, zato prevzame distributer(preprodajalec) tudi obveznost, da bo promoviral blago in organiziral prodajo na doloenem obmoju - dajalec distribucije(dobavitelj, prodajalec blaga) zagotavlja distributerju privilegiran poloaj na doloenem obmoju. - Med dajalcem distribucije in distributerjem se vzpostavi trajneje pogodbeno razmerje oziroma razmerje za doloen dalji as - Med strankama distribucijske pogodbe se vzpostavi zaupno razmerje ali vsaj razmerje lojalnosti Distribucijska pogodba je meana pogodba meajo se elementi agencijske in prodajne pogodbe. Konkurenno pravo in distribucijska pogodba Konkurenno pravo omejuje stranki distribucijske pogodbe, distribucije, pri doloanju omejitev distributerju s tretjimi osebami. predvsem dajalca

Konkurenno pravo EU uvra distribucijske pogodbe med vertikalne sporazume, hkrati pa uveljavlja stalie, da so tudi omejitvene klavzule(omejitve v poslovanju s tretjimi osebami) v distribucijskih pogodbah dovoljene, e pripomorejo h gospodarskemu uspehu in so omejitve obenem sorazmerne s cilji. Oblikovan je nov sistem dovoljenih oziroma prepovedanih pogodbenih klavzul. Po tem sistemu so doloene omejitve izrecno prepovedane(rne klavzule), za doloene omejitve pa velja, da se njihov morebitni protikonkurenni uinek presoja glede na konkretne okoliine. PEDICIJSKA POGODBA Opredelitev in pravna narava pedicijske pogodbe
851. len OZ - S pedicijsko pogodbo se pediter zavezuje, da bo za prevoz doloene stvari sklenil v svojem imenu na rauna naroitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter opravil druge obiajne posle in dejanja, naroitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. e je

75

v pogodbi tako dogovorjeno, lahko pediter sklene prevozno pogodbo in opravi druga pravna dejanja v imenu in na raun naroitelja. 852. len OZ - Naroitelj lahko po svoji volji odstopi od pogodbe, vendar mora v tem primeru povrniti pediterju vse stroke, ki jih je dotlej imel, in mu izplaati sorazmeren del plaila za dotedanje delo. 853. len OZ - Za tista razmerja med naroiteljem in pediterjem, ki niso urejena v tem poglavju, se smiselno uporabljajo pravila o komisijski pogodbi oziroma pogodbi o trgovskem zastopanju. 854. len OZ - pediter mora opozoriti naroitelja na pomanjkljivosti v njegovem naroilu, zlasti na tiste, zaradi katerih je izpostavljen vejim strokom ali kodi. 855. len OZ - e stvar ni pakirana ali sicer ni pripravljena za prevoz tako, kot bi morala biti, je pediter dolan opozoriti naroitelja na te pomanjkljivosti; e pa bi imel zaradi akanja na to, da jih naroitelj odpravi, kodo, jih mora odpraviti sam na njegov raun. 856. len OZ - pediter je ob vsaki prilonosti dolan ravnati tako, kot to nalagajo naroiteljevi interesi, in kot dober gospodarstvenik. Nemudoma mora obvestiti naroitelja o pokodbi stvari in o vsakem zanj pomembnem dogodku ter ukreniti vse, kar je potrebno za obvarovanje njegovih pravic proti odgovorni osebi. 857. len OZ - pediter je dolan drati se navodil o smeri poti, o sredstvih in nainu prevoza ter drugih navodil, ki jih je dobil od naroitelja. e ne more ravnati po navodilih iz naroila, mora pediter prositi za nova navodila, e za to ni asa ali e to ni mogoe, pa ravnati tako, kot nalagajo naroiteljevi interesi. pediter mora o vsakem odmiku od naroila takoj obvestiti naroitelja. e naroitelj ni doloil ne smeri poti, ne sredstva in tudi ne naina prevoza, jih doloi sam pediter tako, kot to nalagajo v danem primeru naroiteljevi interesi. e se je pediter odmaknil od dobljenih navodil, je odgovoren tudi za kodo, nastalo zaradi vije sile, razen e dokae, da bi se koda pripetila, eprav bi se bil dral danih navodil. 858. len OZ - pediter je odgovoren za izbiro prevoznika in za izbiro drugih, s katerimi je v izpolnjevanju naroila sklenil pogodbo (uskladienje blaga ipd.) ne pa tudi za njihovo delo, razen e je tako odgovornost prevzel s pogodbo. pediter, ki, namesto da bi sam izpolnil naroilo, to zaupa drugemu pediterju, je odgovoren za njegovo delo. e je pediter po naroilu izrecno ali mole pooblaen zaupati izpolnitev naroila drugemu pediterju ali e je to oitno v naroiteljevem interesu, je odgovoren samo za izbiro drugega pediterja, razen e je prevzel tudi odgovornost za njegovo delo. Odgovornost iz prejnjih odstavkov tega lena ni mogoe s pogodbo izkljuiti ali omejiti. 859. len OZ - Naroilo za odpravo stvari ez mejo vsebuje za pediterja obveznost, da opravi vsa potrebna carinska dejanja in plaa za naroitelja carinske dajatve, e ni v pogodbi drugae doloeno. 860. len OZ - pediter lahko tudi sam popolnoma ali deloma opravi prevoz stvari, ki so mu bile zaupane v odpravo, e ni bilo dogovorjeno kaj drugega. e je pediter sam opravil prevoz ali del prevoza, ima pravice in obveznosti prevoznika in mu gre v tem primeru poleg plaila iz odprave in povraila strokov v zvezi z odpravo tudi ustrezno plailo za prevoz. To velja tudi glede drugih poslov, zajetih z naroilom, obiaji ali splonimi pogoji. 861. len OZ - pediter je dolan zavarovati poiljko samo, e je bilo to dogovorjeno. e v pogodbi ni doloeno, katere nevarnosti naj zajame zavarovanje, je pediter dolan zavarovati stvari pred obiajnimi nevarnostmi. 862. len OZ - Po konanem poslu mora dati pediter naroitelju raun. Na naroiteljevo zahtevo mora dati pediter raun tudi medtem, ko izvruje naroilo. 863. len OZ - Naroitelj mora plaati pediterju po pogodbi; e plailo ni bilo dogovorjeno, po tarifi ali kaknem drugem pravnem aktu; e teh ni, pa doloi plailo sodie. 864. len OZ - pediter lahko zahteva plailo, ko izpolni svoje obveznosti iz pedicijske pogodbe. 865. len OZ - Naroitelj mora povrniti pediterju potrebne stroke, ki jih je ta imel z izpolnitvijo naroila o odpravi stvari. pediter lahko zahteva povrailo strokov takoj. Naroitelj mora dati pediterju na njegovo zahtevo kot predujem vsoto, potrebno za stroke, ki jih terja izpolnitev naroila o odpravi stvari.

76

866. len OZ - e je dogovorjeno, da bo pediter zaraunal svoje terjatve prejemniku stvari, obdri pravico zahtevati plailo od naroitelja, e mu ga sprejemnik ne bi hotel izplaati. 867. len OZ - Naroitelj mora obvestiti pediterja o takih lastnostih stvari, ki utegnejo ogroati varnost ljudi ali dobrin ali jim prizadejati kodo. e so v poiljki dragocenosti, vrednostni papirji ali druge drage stvari, mora naroitelj o tem obvestiti pediterja in mu sporoiti njihovo vrednost tedaj, ko mu jih izroi v odpravo. 868. len OZ - Kadar je v pedicijski pogodbi doloena skupna vsota za izvritev naroila o pediciji stvari, sta v njej vsebovana tako plailo iz pedicije kot tudi plailo za prevoz in povrailo vseh drugih strokov, e ni dogovorjeno kaj drugega. pediter je v tem primeru odgovoren tudi za delo prevoznika in drugih oseb, ki jih je po pooblastilu iz pogodbe pritegnil k delu. 869. len OZ - pediter lahko pri izpolnjevanju dobljenih naroil organizira zbirno pedicijo, razen e je po pogodbi to izkljueno. e dosee pediter z zbirno pedicijo razliko pri voznini v korist naroitelja, ima pravico do posebnega dodatnega plaila. Pri zbirni pediciji je pediter odgovoren za izgubo ali pokodbo stvari med prevozom, do katere ne bi bilo prilo, e ne bi bilo zbirne pedicije. 870. len OZ - Za zavarovanje svojih terjatev, nastalih v zvezi s pedicijsko pogodbo, ima pediter zastavno pravico na stvareh, ki so mu bile izroene za pedicijo in v zvezi z njo, vse dokler jih ima v posesti ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoa razpolaganje z njimi. e je pri pediciji udeleen e drug pediter, je ta dolan skrbeti za poravnavo terjatev ter za uveljavitev zastavne pravice prejnjih pediterjev. e drugi pediter plaa pediterjeve terjatve nasproti naroitelju, preidejo te terjatve po samem zakonu nanj, enako pa tudi pediterjeva zastavna pravica. To velja tudi, e drugi pediter plaa prevoznikove terjatve.

S pedicijsko pogodbo se pediter zavee naroitelju, da bo za prevoz doloene stvari(blaga) sklenil prevozno in druge za to potrebne pogodbe ter izvedel potrebna opravila. Pri pedicijski pogodbi je bistveno to, da so vsi posli in dejanja, ki se jih pediter zavee opraviti, povezani z izvedbo prevoza. pedicijska pogodba je odplana pogodba. Merilo za doloitev potrebnega ravnanja pediterja so naroiteljevi interesi velja, da mora pediter obveati naroitelja o izvajanju obveznosti in mu po konanem poslu podati obraun. e naroitelj ni dal navodil, mora pediter izpolniti pogodbeno obveznost tako, kot to nalagajo naroiteljevi interesi. Pri tem mora ravnati z vso skrbnostjo. e pa je pediter sprejel naroiteljeva navodila o smeri poti, prevoznih sredstvih, nainu prevoza ter drugih navodilih, se jih je dolan drati, toda ob pogoju, da je naroitelja opozoril na morebitne pomanjkljivosti. e tudi po opozorilu naroitelj vztraja pri danih navodilih, jih pediter mora izpolniti. Kadar pa ne gre za pomanjkljiva navodila, jih mora izpolniti. pediter je strokovnjak za posle in storitve v zvezi s pakiranjem. Opozoriti mora na tiste pomanjkljivosti pri pakiranju, ki so povezane s tveganji prevoza(nakladanjem, prekladanjem, skladienjem v zvezi s prevozom, samim prevozom) in predpisi o pakiranju v zvezi s prevozom. Odgovornost pediterja za delo tretjih oseb: Pri odgovornosti pediterja je treba razlikovati: - odgovornost pediterja, ko sam opravlja prevoz ali druge posle e pediter sam opravi posel, ki mu je bil zaupan samo v organizacijo, odgovarja za izvedbo tega posla po pravnih pravilih, ki veljajo za izvedbo tega posla, ne pa po pravilih o pedicijski pogodbi

77

odgovornost za prepustitev nepedicijskih poslov tretjim pediter odgovarja za izbiro le takrat, kadar se s pedicijsko pogodbo ni zavezal, da bo nepedicijski posel oziroma posle opravil sam odgovornost za prepustitev pedicijskih poslov

pedicija s fiksnim plailom je posebna oblika pedicijske pogodbe, s katero se pediter zavee, da bo vse posle in dejanja iz pedicijske pogodbe izvedel za doloeno vsoto. V praksi se taken dogovor imenuje tudi pavalna, forfetna, lumpsum pedicija. V primeru pedicije s fiksnim plailom pediter ne odgovarja za izbiro, ampak odgovarja za delo prevoznika in drugih oseb, ki jih je pritegnil k odpravi stvari. SKLADINA POGODBA Opredelitev in bistvene sestavine skladine pogodbe
747. len OZ - S skladino pogodbo se skladinik zavezuje, da sprejme in shrani doloeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovo ohranitev v doloenem stanju, ter da ga na zahtevo polonika ali drugega upravienca izroi, polonik pa se zavezuje, da mu bo za to dal doloeno plailo. Polonik mora ob predaji blaga dati vsa potrebna obvestila o njem in navesti njegovo vrednost. 748. len OZ - Skladinik odgovarja za kodo na blagu, razen e dokae, da je koda nastala zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mogoe izogniti ali jih odvrniti, ali da je nastala po krivdi polonika, zaradi hib ali naravnih lastnosti blaga ali zaradi slabe embalae. Skladinik je dolan polonika opozoriti na hibe ali naravne lastnosti blaga oziroma na slabo embalao, zaradi katerih utegne priti do kode na blagu, br ko to opazi ali bi moral opaziti. e zanejo nastajati na blagu neprepreljive spremembe, zaradi katerih grozi nevarnost, da se bo blago pokvarilo ali uniilo, mora skladinik v primeru, ko tega na njegovo zahtevo ne bi mogel pravoasno storiti polonik, blago nemudoma na najprimerneji nain prodati. Skladinik je dolan storiti, kar je potrebno, da obvaruje polonikove pravice nasproti prevozniku, ki mu je izroil blago za polonika v pokodovanem ali pomanjkljivem stanju. 749. len OZ - Skladinik je le tedaj dolan zavarovati blago, ki ga je prejel v hrambo, e je tako dogovorjeno. e v pogodbi ni doloeno, katere nevarnosti mora zajeti zavarovanje, je skladinik dolan zavarovati blago pred obiajnimi nevarnostmi. 750. len OZ - Odkodnina, ki jo mora skladinik plaati zaradi unienja, zmanjanja ali pokodbe blaga v asu od njegovega prevzema do izroitve, ne more presegati dejanske vrednosti blaga, razen e je kodo povzroil namenoma ali iz hude malomarnosti. 751. len OZ - Skladinik ne sme pomeati sprejetih nadomestnih stvari s stvarmi iste vrste in iste kakovosti, razen e je polonik v to privolil ali e je oitno, da gre za stvari, ki se lahko meajo brez nevarnosti, da bo za polonika nastala koda. e so stvari pomeane, sme skladinik na zahtevo upravienca brez sodelovanja drugih upraviencev izroiti iz meanice nadomestnih stvari tisti del, ki mu pripada. 752. len OZ - Skladinik je dolan dovoliti upraviencu, da pregleda blago in vzame njegove vzorce. 753. len OZ - Skladinik ima poleg pravice do plaila za hrambo tudi pravico do povraila strokov, ki so bili potrebni za ohranitev blaga. Za svoje terjatve iz skladine pogodbe in za druge terjatve, nastale v zvezi s hrambo blaga, ima na njem zastavno pravico. 754. len OZ - Polonik lahko dvigne blago tudi pred dogovorjenim rokom. e polonik ne dvigne blaga po izteku dogovorjenega roka ali, e v pogodbi ni bil doloen rok za hrambo, po izteku enega leta, sme skladinik na njegov raun prodati blago na javni drabi; vendar pa mu mora poprej sporoiti tak svoj namen in mu pustiti dodaten rok najmanj osmih dni, da dvigne blago. 755. len OZ - Prevzemnik blaga mora blago pregledati v trenutku, ko ga prevzame. e opazi pri prevzemu blaga kakne napake, mora prevzemnik na to takoj opozoriti skladinika; sicer se teje,

78

da je bilo blago v redu prevzeto. O napakah, ki jih ni bilo mogoe ugotoviti ob prevzemu, mora prevzemnik na zanesljiv nain obvestiti skladinika v sedmih dneh od dneva, ko je blago prevzel; sicer se teje, da je bilo blago v redu prevzeto. 756. len OZ - Za skladine pogodbe se smiselno uporabljajo pravila o hrambi, e ni to s pravili o uskladienju drugae urejeno. 757. len OZ - Skladinik, ki opravlja dejavnost skladienja kot registrirano dejavnost, je poloniku na njegovo zahtevo dolan izdati skladinico za blago, sprejeto v skladie. 758. len OZ - Skladinica je sestavljena iz pobotnice (priznanice) in zastavnice. V pobotnici in zastavnici morajo biti naslednji podatki: firma oziroma ime polonika, njegov sede oziroma prebivalie, firma in sede skladinika, datum in tevilka skladinice, kraj, kjer je skladie, vrsta, stanje in koliina blaga, navedba o tem, do katerega zneska je blago zavarovano, ter drugi podatki, ki so potrebni za razloevanje blaga in za doloitev njegove vrednosti. Pobotnica in zastavnica se morata sklicevati druga na drugo. 759. len OZ - Polonik lahko zahteva, da skladinik razdeli blago na doloene dele in mu za vsak del izda posebno skladinico. e je e dobil skladinico za vso koliino blaga, lahko zahteva, da skladinik razdeli blago na doloene dele in mu namesto skladinice, ki jo je e dobil, izda posebne skladinice za vsak posamezen del. Polonik lahko zahteva, da mu skladinik izda skladinico samo za del nadomestnega blaga, ki ga je shranil pri njem. 760. len OZ - Imetnik skladinice ima pravico zahtevati izroitev blaga, ki je navedeno v njej. Z blagom, ki je navedeno v skladinici, lahko razpolaga tako, da prenese skladinico. 761. len OZ - Pobotnica in zastavnica se lahko prenaata z indosamentom, skupaj ali vsaka zase. Ob vsakem prenosu je treba nanju zapisati datum. Na zahtevo prejemnika pobotnice ali zastavnice se prenos nanj prepie v register skladia, kamor se vpie tudi njegov sede oziroma prebivalie. 762. len OZ - Prenos pobotnice brez zastavnice daje prejemniku pravico zahtevati izroitev blaga samo, e imetniku zastavnice izplaa ali e poloi zanj pri skladiniku znesek, ki bi mu moral biti izplaan na dan zapadlosti terjatve. e se da z doseeno kupnino plaati znesek, do katerega ima pravico imetnik zastavnice, lahko imetnik pobotnice brez zastavnice zahteva, da se blago proda, preseek pa izroi njemu. e gre za nadomestne stvari, lahko imetnik pobotnice brez zastavnice zahteva, da mu skladinik izroi del blaga pod pogojem, da poloi skladiniku za imetnika zastavnice ustrezen znesek v denarju. 763. len OZ - Prenos zastavnice brez pobotnice daje prejemniku zastavno pravico na blagu. Ob prvem prenosu morajo biti na zastavnici zapisani firma oziroma ime ter sede oziroma prebivalie upnika, znesek njegove terjatve, vtevi tudi obresti in dan zapadlosti. Prvi prejemnik zastavnice mora nemudoma sporoiti skladiniku, da je bila zastavnica preneena nanj, skladie pa mora ta prenos prepisati v svoj register in na sami zastavnici zaznamovati prepis. e ni bilo storjeno, kar doloa prejnji odstavek, se zastavnica ne more naprej prenaati z indosamentom. Zastavnica, na kateri ni navedena terjatev zastavnega upnika, vee v korist zastavnega upnika celotno vrednost stvari, ki je navedena na njej. 764. len OZ - Imetnik zastavnice brez pobotnice, ki mu ni ob roku plaana z zastavnico zavarovana terjatev, mora vloiti protest po zakonu o menici, ker sicer izgubi pravico zahtevati plailo od prenosnikov. Imetnik zastavnice, ki je vloil protest, lahko zahteva po preteku osmih dni od zapadlosti terjatve prodajo zastavljenega blaga; enako pravico ima tudi prenosnik, ki je imetniku zastavnice plaal z zastavnico zavarovano terjatev. Iz zneska, dobljenega s prodajo, se izloi vsota, ki je potrebna za kritje strokov s prodajo, za terjatev skladinika iz skladine pogodbe in za druge njegove terjatve, nastale v zvezi s hranjenim blagom; potem se iz njega plaa zavarovana terjatev imetnika zastavnice, ostanek pa gre imetniku pobotnice. 765. len OZ - Imetnik zastavnice lahko zahteva plailo od prenosnika ele, e ni mogel dosei popolnega poplaila s prodajo zastavljenega blaga. To mora zahtevati v roku, ki je v zakonu o menici doloen za zahtevek proti indosantom, ta pa zane tei od dneva, ko je bilo blago prodano. Imetnik zastavnice izgubi pravico zahtevati plailo od prenosnikov, e ne zahteva prodaje blaga najdalje v enem mesecu od protesta.

79

S skladino pogodbo se ena stranka(skladinik) zavee, da bo proti plailu sprejela v skladienje blago druge stranke(polonika). Skladienje ni le varovanje blaga, poudarek je na strokovnem varovanju oziroma strokovni oskrbi blaga. Bistveni sestavini skladine pogodbe sta blago in odplani namen. Ob sklenitvi pogodbe mora biti blago, ki naj se skladii, doloeno ali dololjivo. Zakonska pravila nalagajo poloniku, da ob predaji blaga skladinika obvesti o posebnih lastnostih blaga in da navede njegovo vrednost. Temeljna obveznost skladinika je varovanje in oskrba blaga: - opozarjanje polonika o blagu - obveznosti ob prevzemu blaga od prevoznika - obveznosti prodaje blaga - obveznost dopustiti pregled blaga in jemanje vzorcev - obveznosti v zvezi s skladinico(listina) Odkodninska odgovornost skladinika Skladinik se razbremeni odgovornosti samo, e dokae obstoj enega od razbremenilnih razlogov in dokae, da je koda povzroena zaradi tega razloga. Za razbremenitev mora dokazati: - da je koda nastala zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mogoe izogniti ali jih odvrniti - da je koda nastala po krivdi polonika, zaradi hib ali lastnosti blaga ali slabe embalae. Pravice in obveznosti polonika Pravice in obveznosti polonika: - obveznost dvigniti blago - obveznosti ob dvigu oziroma prevzemu blaga iz skladia o pregled blaga o grajanje oitnih napak o grajanje skritih napak v 7 dnevih - obveznost plaila Skladinica Skladinica je vrednostni papir, ki imetniku papirja omogoa, da razpolaga z blagom Skladinica je sestavljena iz dveh delov: - pobotnice(priznanica, recepis) - zastavnice(varanta) Z izdajo skladinice kot vrednostnega papirja, se skladinik zavee, da bo blago, opisano v skladinici, izroil zakonitemu imetniku skladinice. POGODBA O KONTROLI BLAGA IN STORITEV Opredelitev in pravna narava

80

871. len OZ - S pogodbo o kontroli blaga se ena pogodbena stranka (vrilec kontrole) zavezuje, da bo strokovno in nepristransko opravila dogovorjeno kontrolo blaga in izdala o tem potrdilo (certifikat), druga stranka (naronik kontrole) pa se zavezuje, da bo za opravljeno kontrolo dala dogovorjeno plailo. Kontrola blaga se lahko sestoji iz ugotovitve identitete, kakovosti, koliine in drugih lastnosti blaga. 872. len OZ - Vrilec kontrole je dolan opraviti kontrolo v toliknem obsegu in na tak nain, kot je doloeno v pogodbi, e v pogodbi ni ni doloeno, pa v obsegu in na nain, kot to ustreza naravi stvari. 873. len OZ - Nina so doloila pogodbe, ki bi vrilcu kontrole nalagala take dolnosti, da bi lahko vplivale na nepristranost pri opravljanju kontrole ali na pravilnost listine o opravljeni kontroli (certifikata). Kontrola se teje za opravljeno ele z izdajo certifikata. 874. len OZ - Blago, ki ga je naronik kontrole izroil vrilcu, da bi opravil dogovorjeno kontrolo, mora ta shraniti in ga zavarovati pred zamenjavo. Vrilec kontrole mora hraniti izroene mu vzorce najmanj est mesecev, e ni drugae dogovorjeno. 875. len OZ - Vrilec kontrole mora pravoasno obveati naronika o vseh pomembnih okoliinah med kontrolo in hrambo blaga, zlasti pa o potrebnih in koristnih strokih, ki jih je zanj plaal. 876. len OZ - Za opravljeno kontrolo in hrambo blaga ima vrilec kontrole pravico do dogovorjenega oziroma obiajnega plaila. Vrilec kontrole ima tudi pravico do povraila vseh potrebnih in koristnih strokov, ki jih je plaal za naronika. 877. len OZ - Za zavarovanje dogovorjenega ali obiajnega plaila in povraila potrebnih in koristnih strokov ima vrilec kontrole zastavno pravico na blagu, ki mu je bilo izroeno v kontrolo. 878. len OZ - Vrilec kontrole lahko zaupa dogovorjeno kontrolo blaga drugemu, razen e mu je naronik to izrecno prepovedal. Vrilec kontrole je naroniku odgovoren za delo drugega vrilca. 879. len OZ - Po izrecnem naronikovem naroilu je vrilec kontrole upravien opravljati poleg dogovorjene kontrole blaga v imenu in na raun naronika tudi posamezna pravna dejanja. Vrilec kontrole ima za posamezna pravna dejanja, ki jih opravi v imenu in na raun naronika, pravico do posebnega, obiajnega ali dogovorjenega plaila. 880. len OZ - Vrilec kontrole lahko garantira, da se lastnosti kontroliranega blaga v dogovorjenem roku ne bodo spremenile. Za prevzeto garancijo glede lastnosti blaga ima vrilec kontrole pravico do posebnega, dogovorjenega ali obiajnega plaila. 881. len OZ - e se kontrola nanaa na storitve ali stvari, ki niso namenjene prometu, imata vrilec in naronik kontrole enake pravice in obveznosti kot pri kontroli blaga. 882. len OZ - Naronik kontrole lahko odstopi od pogodbe, vse dokler naroena kontrola ni opravljena, vendar je v tem primeru dolan plaati vrilcu kontrole sorazmeren del plaila in potrebne ter koristne stroke, ki jih je imel, ter mu povrniti kodo.

Stranki pogodbe organizacija).

kontroli

sta

naronik

kontrole

in

vrilec

kontrole(kontrolna

Predmet pogodbe je nepristranska in strokovna kontrola doloenega stanja blaga oziroma storitve. Obveznost kontrolne organizacije ni pregled sam, ampak izdaja certifikata, to je pisnega potrdila o ugotovitvah pregleda. GRADBENA POGODBA IN Z GRADNJO POVEZANE POGODBE Opredelitev in pravna narava gradbene pogodbe

81

Po OZ je gradbena pogodba podjemna pogodba(pogodba o delu), s katero se izvajalec zavezuje, da bo po doloenem nartu v dogovorjenem roku zgradil doloeno zgradbo na doloenem zemljiu ali da bo na take zemljiu oziroma na e obstojeem objektu izvedel kakna druga gradbena dela, naronik pa se zavezuje, da mu bo za to plaal doloeno ceno. Gradbena pogodba je pogodba uspeha oziroma rezultata.
649. len OZ - Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po doloenem nartu v dogovorjenem roku zgradil doloeno gradbo na doloenem zemljiu ali da bo na takem zemljiu oziroma na e obstojeem objektu izvedel kakna druga gradbena dela, naronik pa se zavezuje, da mu bo za to plaal doloeno ceno. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. 650. len OZ - Z gradbo so miljene v tem poglavju stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, eleznike proge, vodnjaki in drugi gradbeni objekti, katerih izdelava terja veja in zahtevneja dela. 651. len OZ - Izvajalec je dolan omogoiti naroniku stalen nadzor nad deli in kontrolo nad koliino in kakovostjo uporabljenega materiala. 652. len OZ - Za vsak odmik od gradbenega narta oziroma od pogodbenih del mora imeti izvajalec pisno soglasje naronika. Za dela, ki jih je opravil brez takega soglasja, ne more zahtevati poveanja dogovorjene cene. 653. len OZ - Izvajalec lahko izvede nepredvidena dela tudi brez poprejnjega soglasja naronika, e si ga zaradi njihove nujnosti ni mogel preskrbeti. Nepredvidena dela so tista, ki jih je bilo treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala koda, povzroila pa jih je nepriakovana teja narava zemljia, nepriakovana voda ali kaken drug izreden in nepriakovan dogodek. Izvajalec mora o teh pojavih in storjenih ukrepih nemudoma obvestiti naronika. Izvajalec ima pravico do pravinega plaila za nepredvidena dela, ki jih je bilo treba opraviti. Naronik lahko odstopi od pogodbe, e bi morala biti zaradi teh del dogovorjena cena precej vija; o tem pa mora nemudoma obvestiti izvajalca. V primeru odstopa od pogodbe, mora naronik plaati izvajalcu ustrezen del cene za e opravljena dela, pa tudi pravino povrailo za nujne stroke. 654. len OZ - Cena del je lahko doloena od merske enote dogovorjenih del (cena na enoto) ali v skupnem znesku za celotni objekt (skupaj dogovorjena cena). 655. len OZ - e ni glede spremembe cene v pogodbi doloeno kaj drugega, lahko izvajalec, ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost, zahteva zvianje cene za dela, e so se v asu od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zviale cene za elemente, na podlagi katerih je bila doloena, tako da bi morala biti ta cena vija ve kot za dva odstotka. e izvajalec zaradi vzrokov, za katere odgovarja, ni izvedel del v pogodbenem roku, lahko zahteva zvianje cene za dela, e so se v asu od sklenitve pogodbe do dneva, ko bi morala biti dela po pogodbi konana, zviale cene za elemente, na podlagi katerih je bila doloena, tako da bi morala biti po novih cenah za te elemente vija ve kot za pet odstotkov. V primerih iz prejnjih dveh odstavkov lahko izvajalec zahteva le razliko v ceni del, ki presega dva oziroma pet odstotkov. Izvajalec se ne more sklicevati na zvianje cen za elemente, na podlagi katerih je bila doloena cena za dela, e so se cene zviale potem, ko je priel v zamudo. 656. len OZ - e je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, ko bi se po sklenitvi pogodbe zviale cene za elemente, na podlagi katerih je bila doloena, lahko izvajalec kljub takemu pogodbenemu doloilu zahteva spremembo, e so se cene za elemente toliko zviale, da bi morala biti cena za dela ve kot za deset odstotkov vija. Vendar lahko v tem primeru izvajalec zahteva samo razliko v ceni, ki presega deset odstotkov, razen e so se cene za elemente zviale potem, ko je priel v zamudo. 657. len OZ - e bi se v primerih iz prejnjih lenov dogovorjena cena precej zviala, lahko naronik odstopi od pogodbe. V primeru odstopa od pogodbe mora naronik plaati izvajalcu ustrezen del dogovorjene cene za do tedaj opravljena dela, pa tudi pravino povrailo za nujne stroke. 658. len OZ - e so se v asu od sklenitve pogodbe do izpolnitve izvajaleve obveznosti cene za elemente, na podlagi katerih je bila doloena cena za dela, zniale ve kot za dva odstotka, dela pa so bila opravljena v dogovorjenem roku, ima naronik pravico zahtevati ustrezno znianje dogovorjene cene za dela nad ta odstotek. e je bilo dogovorjeno, da se cena za dela ne bo spremenila, dela pa so bila opravljena v dogovorjenem roku, ima naronik pravico do znianja

82

dogovorjene cene v primeru, ko so se cene za elemente, na podlagi katerih je bila doloena, toliko zniale, da bi bila cena ve kot za deset odstotkov nija, in to za razliko nad deset odstotkov. e je izvajalec del v zamudi, ima naronik pravico do sorazmernega znianja cene za dela za vsako znianje cene za elemente, na podlagi katerih je bila ta cena doloena. 659. len OZ - e vsebuje gradbena pogodba doloilo klju v roke ali kakno drugo podobno doloilo, se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega celotnega objekta. V tem primeru vsebuje dogovorjena cena tudi vrednost vseh nepredvidenih in presenih del, izkljuuje pa vpliv manjkajoih del nanjo. e je pri pogodbi klju v roke udeleenih kot pogodbena stranka ve izvajalcev, je njihova odgovornost nasproti naroniku solidarna. 660. len OZ - e ni v tem poglavju drugae doloeno, se uporabljajo glede odgovornosti za napake gradbe ustrezne dolobe iz poglavja tega zakonika o podjemni pogodbi. 661. len OZ - Pravice naronika nasproti izvajalcu zaradi napake gradbe preidejo tudi na vse pozneje pridobitelje gradbe ali njenega dela, vendar tako, da poznejim pridobiteljem ne tee nov rok za obvestilo in tobo, temve se jim rok prednikov vteva. 662. len OZ - Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, e se take napake pokaejo v desetih letih od izroitve in prevzema del. Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljia, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokaejo v desetih letih od izroitve in prevzema del, razen e je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljie primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliine, ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja. To velja tudi za projektanta, e izvira napaka gradbe iz kakne napake v nartu. Po dolobah prejnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naroniku, pa pa tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe. Te njune odgovornosti ni mogoe s pogodbo niti izkljuiti niti omejiti. 663. len OZ - Naronik ali drug pridobitelj je dolan obvestiti o napakah izvajalca in projektanta v estih mesecih od dneva, ko je napako ugotovil, sicer izgubi pravico sklicevati se nanjo. Pravica naronika ali drugega pridobitelja nasproti izvajalcu oziroma projektantu iz njune odgovornosti za napake preneha v enem letu od dneva, o je o napaki obvestil projektanta oziroma izvajalca. Izvajalec oziroma projektant se ne more sklicevati na dolobe prejnjih odstavkov, e se napaka nanaa na dejstva, ki so mu bila znana oziroma mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporoil naroniku oziroma drugemu pridobitelju, ali e je s svojim ravnanjem zavedel naronika oziroma drugega pridobitelja, da pravic ni pravoasno uveljavil. 664. len OZ - Izvajalec ni prost odgovornosti, e je nastala napaka zato, ker je pri izvajanju posameznih del ravnal po zahtevah naronika. Vendar je v primeru, e je pred izvritvijo posameznega dela po zahtevi naronika tega opozoril na nevarnost nastanka napak, njegova odgovornost zmanjana, v okoliinah danega primera pa lahko tudi izkljuena. 665. len OZ - e sta v razmerju do naronika za napako odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna. Projektant, ki je izdelal nart gradbe in mu je bil zaupan nadzor nad izvritvijo del, odgovarja tudi za napake v izvrenih delih, ki so nastale zaradi vzrokov za katere odgovarja izvajalec, e bi jih bilo lahko opaziti ob obiajnem in primernem nadziranju del, vendar ima pravico zahtevati od izvajalca ustrezno povrailo. Izvajalec, ki je povrnil kodo, nastalo zaradi napake v izvrenih delih, ima pravico zahtevati od projektanta povrailo v tolikni meri, kolikor izvirajo napake v izvrenih delih iz napak v nartu. e je za napako odgovoren nekdo, ki mu je izvajalec zaupal del posla, ga mora izvajalec, e namerava zahtevati od njega povrailo, obvestiti o napaki v dveh mesecih od dneva, ko je naronik obvestil njega.

Zakonskim pravilom o gradbeni pogodbi so podrejena dela, ki: - so neposredno povezana z objektom in se rezultat teh del fizino spoji z objektom - pomenijo bistven oziroma veji prispevek k dokonanju oziroma obnovi objekta - so po svoji naravi zahtevneja - in so izpolnjene splone predpostavke za gradbeno pogodbo. Bistvene sestavine gradbene pogodbe

83

Naronik in izvajalec morata ob sklenitvi pogodbe soglaati o: - gradbi oziroma gradbenih delih, ki so opredeljena v projektu in se izvajajo na doloenem zemljiu - ceni - roku za dokonanje del Pogodba o izdelavi projekta(projektantska pogodba) Pri poslu, ki je podrejen gradbeni pogodbi, se izvajalec zavee, da bo izvedel gradbena dela oziroma gradbo po nartu, ki mu ga zagotovi naronik. Naronik lahko izdela nart sam ali pa zaupa izdelavo narta tretji osebi. Posel, s katerim se naroi izdelava narta, ni podrejen pravilom o gradbeni pogodbi, saj pri izdelavi narta oziroma projektne dokumentacije ne gre za gradbo ali gradbena dela. Predpostavke za projektantovo odgovornost za napake projektne dokumentacije so: - projektna dokumentacija ima napako, ki izvira iz sfere projektanta - naronik mora napako pravoasno notificirati Pogodba o nadzoru nad gradnjo Teorija uvra pogodbo o nadzoru nad gradnjo med obligacije prizadevanja in zato pod pravila o mandatni pogodbi. Za osebo, ki opravlja nadzor, se je uveljavil izraz nadzorni inenir. Roki za uveljavljanje sankcij zoper nadzornega inenirja so: - e gre za napako v solidnosti gradbe, velja desetletni jamevalni rok, ki tee od izroitve in prevzema del - za druge napake veljajo roki po podjemni pogodbi(najdlje dve leti od izroitve in prevzema) Doloitev cene in pogoji za spremembo cene Stranki morata ob doloitvi cene doloiti tudi obseg del, ki ga pokriva ta cena. Presena dela so koliine izvedenih del, ki presegajo pogodbene koliine del. Manjkajoa dela so negativni odmiki izvedenih del glede na pogodbene koliine. Nepredvidena dela so tista, ki jih stranki ob sklenitvi pogodbe nista predvideli, a jih je treba izvesti za dokonanje gradbe. Nujna nepredvidena dela so tista, ki jih stranki ob sklenitvi pogodbe nista predvideli, vendar samo dela, ki jih izvajalec ob sklenitvi pogodbe ni mogel predvideti. Dolnost izvajalca je, da izvede tudi nujna nepredvidena dela. Izvedbe nujnih nepredvidenih del povzroijo izredni in nepriakovani dogodki, povezani z gradnjo. O pojavu izrednih okoliin mora izvajalec nemudoma obvestiti naronika. Stroke za izvedbo nujnih nepredvidenih del nosi naronik. Klavzule po obsegu del za dogovorjeno ceno Cena po enoti mere(enotna cena, cena od merske enote) ob sklenitvi pogodbe so predvidene vrste del in njihove koliine, te pa so razvidne iz popisa del. Skupaj dogovorjena cena(cena v skupnem znesku za celotni objekt) po tej klavzuli manjkajoa in presena dela ne vplivajo na ceno. V primeru nujnih nepredvidenih del in vseh drugih del, ki jih izvajalec ni mogel predvideti, se cena povia.

84

Cena na klju(funkcionalni klju v roke) klavzula izkljuuje vpliv manjkajoih, presenih, nepredvidenih in tudi nujnih nepredvidenih del.

Dodatna dela Pogodbena dela niso samo tista, ki so ob sklenitvi pogodbe konkretno specificirana, ampak tudi dela, ki jih stranki ob sklenitvi nista predvideli, a so potrebna za dokonanje gradbe. Dodatna dela(pozneja dela) so dela, ki niso potrebna za dokonanje gradbe. Obveznosti in pravice izvajalca Pri obveznostih izvajalca sta izraeni dve znailnosti gradbene pogodbe: - obligacija rezultata(uspeha) - samostojnost izvajalca Izvajalec ogovarja za delo podizvajalcev, kakor da bi delo opravil sam. Odgovornost za napake gradbe Za napako gradbe gre zmeraj takrat, kadar zgrajeni objekt ne ustreza projektu ali pravilom stroke. Vzrok za napako gradbe je lahko: - napaka v projektu - posebna narava zemljia - napaka v materialu - nain izvedbe Kadar so napake takne, da onemogoajo opravljanje funkcije objekta kot prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti, gre za napake v solidnosti gradbe. Najpomembneje obveznosti naronika se nanaajo na: - uvedbo v posel - prevzem gradnje - plailo

KONNO KONEC!!!!!!!!!!!!!!!!

85

86

87

88

89