Metanogeneza

Metanogeneza je konni proces razgradnje organskega ogljika in se zane, ko se porabijo energetsko bolj ugodni prejemniki elektronov (NO3-; Mn4+; Fe3+; SO4-). Ima kljuno vlogo v anaerobnih okoljih, saj odstranjuje odveen vodik in produkte fermentacije, ki so bili proizvedeni z drugimi oblikami anaerobnega dihanja. Metanogenezo vrijo le metanogene arheje, zaenkrat ni znan noben bakterijski predstavnik (Madigan in sod., 2009). Metanogene mikrobe najdemo v oceanih (sedimenti), mokriih, rievih poljih, ter prebavilih sesalcev (npr. ljudi in prevekovalcev) in uelk (termiti) najdemo pa jih tudi v ekstremnih pogojih kot so izviri tople vode ali kilometri globoko v zemeljski skorji. Reproducirajo se lahko pri temperaturah tudi do 100C. Obiajno so sferine (koki) ali paliaste (bacili) oblike. So anaerobni organizmi, zelo obutljivi na kakrnokoli prisotnost kisika, metan pa proizvajajo kot stranski produkt presnove v anoksinih pogojih. Ne smemo jih zamenjati z metanotrofi, ki metan porabljajo za svoje zaloge ogljika in energetske zahteve. Terminalni akceptor elektronov pri metanogenezi ni kisik, temve ogljik. Glede na vir elektronov loimo hidrogenotrofno metanogenezo (ki za vir ogljika porablja CO2, H2 pa nastopa kot reducent):
CO2 + 4 H2 CH4 + 2 H2O

in acetotrofno (CH3COOH) metanogenezo. Pri slednji se metilni del molekule reducira do CH4, karboksilni pa oksidira do CO2 (Madigan in sod., 2009).
CH3COO + H+ CH4 + CO2

Acetotrofna metanogeneza naj bi prevladovala v sladkovodnih okoljih, omejena pa je na dva arhejska rodova: Methanosarcina in Methanosaeta. Hidrogenotrofna metanogeneza je bolj pogosta v slanem okolju, na obmojih pod vrhnjimi plastmi, kjer je koliina sulfatov majhna, sposobnost vritve pa je razirjena po mnogih arhejskih rodovih, med katerimi so bolj poznani Methanobacterium, Methanococcus in Methanomicrobium. Zanimivo je, da nekateri znanstveniki povezujejo prisotnost metana v atmosferi Marsa s prisotnostjo metanogeneze, ki bi kazala na obstoj metanogenih organizmov na tem planetu. Marua Laziki

Kos T. 2007. Vpliv taninov na tvorbo kratkoverinih maobnih kislin in metana pri in vitro fermentaciji v vampnem soku. Diplomsko delo: 66 str. Likar M. 1987. Leksikoni Cankarjeve zalobe: Mikrobiologija. Ljubljana, Cankarjeva zaloba: 390 str. Madigan M.T., Martinko J.M., Dunlap P.V., Clark D.P. 2009. Brock: Biology of Microorganisms. 12th edition. San Francisco, Pearson Benjamin Cummings: 1061 str. Methanogenesis. Wikipedia. 19.12.2011. http://en.wikipedia.org/wiki/Methanogenesis (26.12.2011)

Methanogen. Wikipedia. 19.12.2011. http://en.wikipedia.org/wiki/Methanogen (26.12.2011)