Osnove znakovnih komunikacij

TKO

Informacijski pretok in simbolna hitrost

Informacijo prenaamo v obliki zaporedja dogovorjenih znakov ali simbolov. M znakov izberemo tako, da so med seboj im bolj loljivi ! en znak lahko nosi v povpreju najve bs =log2(M) bitov informacije eden od starejih nainov znakovnih komunikacij :

Znakovna frekvenca
Vsak znak predstavlja doloeni elektrini signal, ki ima omejen as trajanja Ts Zaporedje znakov se prenaa po komunikacijskem mediju kot zaporedje elektrinih signalov. Znakovna frekvenca fs (ang: baud-rate) doloa tevilo znakov, ki jih prenaamo v eni sekundi: fs =1/Ts

Binarni signal
Binarni signal vsebuje dva razlina znaka. Koda znaka je zapisana z enim bitom: 0, 1

zaporedje znakov=zaporedje bitov

Primer komunikacije s tirimi znaki

V enakem asu lahko prenesemo dvakrat ve bitov informacije:

zaporedje znakov=zaporedje blokov (parov) bitov

Grayevo kodiranje znakov: sosedni znaki se razlikujejo samo za en bit.

5

Informacijski pretok
Informacijski pretok ali hitrost prenosa informacije (information transfer rate) je produkt znakovne frekvence s povprenim tevilom bitov informacije, ki jih nosi en znak:

r = bs f s

Informacijski pretok merimo v bitih na sekundo: bit/s, kbit/s, Mbit/s

6

Omejitve pri prenosu informacije

Kako poveamo hitrost prenosa informacije ? r = bs f s

r=r1

bs=1, fs=f1

r=4 r1

bs=1, fs=4 f1

r=3 r1

bs=3, M=8, fs=f1

r=12 r1

bs=3, M=8, fs=4 f1

e poveamo znakovno hitrost, razirimo spekter signala. e poveamo tevilo znakov M, se ob nespremenjeni moi signala zmanja razlika med znaki.
7

Popaitve na fizikalnem kanalu

popaenje signala in um zmanjujeta prepoznavnost znakov:

bs , fs

bs , 4 fs

3 bs , fs

3 bs , 4 fs

Disperzija impulzov in interferenca

Zaradi disperzije se impulzi v sprejemniku prekrivajo med seboj:

ODDANI SIGNAL:

= + + +
0 1

Ts Ts Ts SPREJETI SIGNAL:
1 1

Ts Ts Ts Ts
1 1 1 1 1

t
0 0 0 0

Spekter binarnega signala

Za prenos potrebujemo frekvenni pas v katerem se nahaja veji del moi signala. Ve kot 90% moi binarnega signala se nahaja do znakovne frekvence fs:

10

Spekter zaporedja impulzov

Poveanje tevila amplitud impulzov ne vpliva na spekter signala:

irina spektra je odvisna od trajanja impulzov in tudi od oblike impulzov.

11

Oblika impulzov in spekter

irina spektra signala je najmanj polovica znakovne frekvence:

12

Omejitve s pasovno irino

Na frekvenno omejenem kanalu s pasovno irino B lahko prenaamo najve 2B znakov v sekundi. (H. Nyquist, 1927) e je znakovna frekvenca veja od 2B, ne moremo prepreiti interference zaradi prekrivanja znakov. Primer:
Po kanalu s pasovno irino B=1MHz lahko prenaamo najve 2 milijona znakov v sekundi. (2Mbaud)

MODEM

fS

MODEM
13

Omejitve zaradi uma

Zaradi uma so znaki v sprejemniku manj prepoznavni. e je mo uma prevelika v primerjavi z mojo signala, nastopijo napake pri prepoznavanju znakov v sprejemniku. Verjetnost napake je odvisna od razmerja med mojo signala in mojo uma.

14

Kapaciteta kanala
Kapaciteta kanala nam pove teoretino maksimalno tevilo bitov, ki jih lahko v enem znaku prenesemo po umnem kanalu brez izgube informacije. Odvisna je od razmerja med mojo signala in mojo uma:

C=

P 1 log 2 (1 + s ) 2 Pn
C [bit] 4 3 2 1 SNR [dB]

10

10

15

20

SNR = 10 log(

Ps ) Pn

15

Omejitev s umom in pasovno irino

Koliina informacije , ki jo lahko v eni sekundi prenesemo po komunikacijskem kanalu je omejena z:
mojo signala Ps, mojo uma Pn in irino frekvennega pasu B.

rmax

Ps = B log 2 (1 + ) Pn
16

Zgled:
Koliko bitov v sekundi lahko teoretino prenaamo po frekvenno omejenem kanalu z belim Gaussovim umom s podatki:
pasovna irina kanala je 4000 Hz razmerje signal/um na kanalu je konstantno 30dB, kar ustreza razmerju moi Ps/Pn=1000

Odgovor: Najveja hitrost prenosa po taknem kanalu je priblino 40.000 bitov v sekundi:
rmax=4000 log2(1001)=39869 bit/s

rmax

Ps = B log 2 (1 + ) Pn

17

Kodiranje signalov
V modelu prenosnega sistema nastopata dve vrsti kodiranja: kodiranje izvora ali izvorno kodiranje kodiranje za prenos ali kanalno kodiranje

18

Namen kanalnega kodiranja

Kanalni kodirnik dodaja redundanco informacijskemu signalu. Uinek kodiranja se stopnjuje glede na dele redundance:
e dodamo malo redundance, lahko detektiramo napake pri prenosu, e v kanalnem kodirniku dodamo ve redundance, lahko v sprejemniku na kanalnem dekodirniku detektiramo in tudi popravljamo napake.

kodirani biti

simboli

Uinkoviti postopki kanalnega kodiranja in dekodiranja uporabljajo dekodiranje na osnovi prepoznavanja najbolj verjetnih dolgih znakovnih zaporedij.

19

Odkrivanje in popravljanje napak

Napake odkrivamo obiajno z dodajanjem redundance v obliki paritete ali v obliki cikline redundance (CRC). Paritetni bit v 7B-8B kodi pove ali je v predhodnih 7 bitih sodo ali liho tevilo enic: 00110111 ni napake 00010111 prilo je do napake Namesto paritetnega bita lahko dodamo CRC. CRC je lahko dolg ve bitov in ga izraunamo na osnovi vseh bitov v bloku s pomojo polinoma. CRC omogoa odkrivanje ve napak v bloku. Da bi lahko napako popravili, moramo dodati ve redundance. Primer popravljanja je blono kodiranje z dvakratno pariteto:

0 1 0 0 1 0 1 0

1 0 1 0 1 1 0 1

0 0 0 1 1 0 0 1

1 0 1 1 0 1 0 0

1 0 1 1 0 0 1 1

0 0 1 0 0 0 0 0

1 1 0 1 1 1 1 1

1 1 1 0 1 0 0

20

Delitev frekvennih pasov

Osnovni frekvenni pas (baseband) je frekvenno obmoje v katerem se nahaja veji del moi signala izvora. V znakovnih komunikacijah z bipolarno ali venivojsko kodo uporabljamo frekvenno podroje od 0Hz naprej:

Znakovna komunikacija v osnovnem pasu je mogoa le po inih kablih. Radijske znakovne komunikacije ne potekajo v osnovnem pasu, pa v vijih frekvennih pasovih (passband).

21

Digitalne modulacije
Osnovni digitalni modulacijski postopki so podobni analognim modulacijskim postopkom, razlika je v signalu na vhodu modulatorja:

znakovni signal

znakovni signal

22

Digitalni modulator
Vsak znak predstavlja elektrini signal. Izberemo M harmoninih signalov, ki se razlikujejo po amplitudi, fazi ali frekvenci !

23

Amplitudna modulacija ASK

ASK (Amplitude-Shift Keying) , amplitudni skok . Znaki se razlikujejo po amplitudi nosilca. Najbolj preprost je binarni ASK (BASK):

24

Fazna modulacija PSK

PSK (Phase Shift Keying) , fazni skok. Znaki se razlikujejo po fazi nosilca. Najbolj enostaven PSK je binarni PSK (BPSK):

skok faze 180 stopinj !

25

Frekvenna modulacija FSK

FSK (Frequency Shift Keying) , frekvenni skok. Znaki se razlikujejo po frekvenci nosilca. Najbolj enostaven FSK je binarni FSK (BFSK):

26