Akustika

3.11.2010
Visokoolski strokovni tudij multimedijskih komunikacij
Predmet: Studijska in snemalna tehnika

Vsebina

Definicija akustike Osnovne veliine Zaznavanje zvoka Lastnosti zvoka Akustika prostorov

Odmevni as Zvoni primeri razlinih odmevnih asov

Primeri akustinih reitev Literatura

Akustika - definicija

Akstika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fiziolokimi in fizikalnimi pojavi v zraku (lom, odboj, uklon in zvoni pojavi). V irem pomenu je eksperimentalna in teoretina veda o zvoku in njegovem irjenju, v ojem pomenu pa veja znanosti, ki se ukvarja z zvokom v posameznih prostorih, kot so sobe in gledalia. Akustini inenering se ukvarja z naini upravljanja z zvokom v arhitekturi in gradbenitvu, prouuje obvladovanje odmeva zvoka, zvono izolacijo in zmanjanje ropot (Wikipedia)

Uho
Uho je sestavljeno iz treh delov: zunanjega, srednjega in notranjega uesa.
Notranje uho ali labirint tvorijio trije deli: polkroni kanali(9), preddverje in pol(10). Pol je cev, zavita v spiralo, razdeljena na 3 kanale z dvema membranama. Iznad bazilarne membrane se nahaja ti. Cortijev organ, ki je zelo obutljiv sluni mehanizem

Zunanje uho sestavljajo uhelj(3), sluni kanal(2) in bobni(4). Resonanna frekvenca tega dela je okrog 3 kHz in tam je uho najbolj obutljivo za zvok.

Cortijev organ je zelo obutljiv sluni mehanizem. Bazilarna membrana je dolga od 32 do 35 mm, na njej je okoli 15000 tako imenovanih ciliarnih ivnih celic, ki so debele 1 m, viina celic je od 5 do 7 m . Vsaka celica nosi na sebi do 100 dlaic.

Srednje uho tvorijo slune koice: kladivce(6), nakovalce(7) in stremence(8). Evstahijeva cev(12) izenauje pritisk, kar zaiti bobni pred preobremenitvijo. Slune koice tvorijo sistem vzvodov, ki prenaajo zvone vibracije iz zunanjega na notranje uho.

Zvono valovanje

Zvok se obnaa po valovnih zakonih in ima valovno dolino l , ki je odvisna od hitrosti razirjanja v in frekvence f l = v/f (v = 344 m/s)

Zvok, ki ga sliimo je valovanje pritiska zranih delcev v atmosferi lovek slii zvok v frekvennem podroju med 20 Hz do najve 20 kHz.

Osnovne veliine

Amplituda Frekvenca Hitrost Valovna dolina Faza Harmonska nihanja

Faza

Amplituda

2f

3f

4f

5f

Sluni prag

Prag slinosti je definiran pri zvonem pritisku p0 = 2.10-5 Pa p0 = 0dB pri 1000Hz. Lahko ga definiramo tudi s pomojo zvone intenzitete Jo = 10-12 W/ m2

Hitrost zvoka
= adiabatska konstanta R=plinska konstanta 8.31 J/Kmol T=absolutna temperatura (K) M=masa molekule (kg/mol)

"RT v= M

Sestava zraka: 21% O2, 78%, 1%Ar Molekularna masa: (21% x 16 x 2) +(78% x 14 x 2)+(1% x 18 x1) = 2.87x10-2 kg/mol Pri 20C je absolutna temperatura T = 293 K

1.4 " 8.31T v= = 20.1 T #2 2.87 "10

v = 20.1 293 = 344 m s

(ali 1 mach)

Odboj zvoka

Zvok se razirja kot valovanje in nain interakcije zvoka z razlinimi objekti je odvisen od velikosti objektov in valovne doline zvoka Valovne doline v slunem obmoju zvoka so 17mm do 17m
Valovna dolina zvoka je veliko veja od dimenzij ovire

Valovna dolina zvoka je primerljiva z dimenzijami ovire

Odmevni as

odmevni as trajanje zvoka v (delno) zaprtem prostoru, ko zvoni vir preneha oddajati zvone valove Odvisen je od:
Absorpcije zvoka Velikosti prostora

RT60 = 0.161 V/a

RT60 = Odmevni as v katerem jakost izvornega zvoka pade za 60 dB V = volumen prostora (m3) a = sabins (setevek vseh absorpcijskih faktorjev v prostoru)

Vrednosti odmevnih asov

Odmevni as (s)

.8 - 1.3

1.4 - 2.0 Zadovoljivo Slabo Zadovoljivo Zadovoljivo Dobro

2.1 - 3.0 Nesprejemljiv o Slabo Dobro Zadovoljivo

Optimalno

Govor

Dobro Zadovoljivo Dobro Slabo Zadovoljivo

0.8 - 1.1

Glasba Zborovska glasba

1.2 - 1.4

1.8 - 2.0+

Vrednosti odmevnih asov

Primer 1

Brez talne obloge

Z talno oblogo

Primer 2

Govor brez odmeva Govor v prostoru z 0.6 s Govor v prostoru z 0.8 s Govor v prostoru z 1.3 s

Glasba brez odmeva Prostor z odmevnim asom:

0.46 s 1.47 s 2.10 s 7.67 s

Govor v prostoru z 2.0 s Govor v prostoru z 5.0 s

(Dvorak Godalni kvartet t. 12)

Primeri akustinih reitev

Optimalni odmevni as

Venamenska dvorana (1)

Venamenska dvorana (2)

Glasbeni studio (1)

Glasbeni studio (2)

Glasbeni studio (3)

Programski studio (1)

Programski studio (2)

Dramski studio

Literatura

John Watkinson: Convergence in Broadcast and Communications Media

Video kamere