STRUKTURALIZEM IN PSIHOANALIZA

17.10.2011 ''STRUKTURALIZEM'' in ''VRNITEV'' Gibanje v Franciji = sodobna filozofija: - Vse osebi in dva dogodka: Ferdinand de Saussure in Sigmund Freud LINGVISTIKA: Saussure

Splona lingvistika: 1916 (posthumno izdana): Predavanja iz splonega jezikoslovja 1928: konferenca v Haagu: nova lingvistika = 1. STRUKTURALNA LINGVISTIKA 1945: Levi-Strauss: Strukturalna analiza v lingvistiki in antropologiji = 2. ZAETEK STRUKTURALIZMA = trenutek, ko strukturalna lingvistika prestopi prag lingvistike antropologija = raziskovanje loveke kulture = isto vstopanje tudi v lingvistiki RAZIRITEV: lingvistika antropologija Jacques Lacan: meje PSIHOANALIZE = 1. Lingvistika (Saussure) 2. Levi-Strauss 3. Lacan

PRVI DOGODEK
SAUSSURE: 1. ZNANSTVENI (DNEVNI) SAUSSURE Predavanje iz 1916 Objektivna znanstvena metoda (jezikovna znanost) Izloi vse nejezikovne prvine Definira OSNOVNO ENOTO = jezikovni znak (znak je razmerje med oznaevalcem in oznaencem) - Lingvistina vrednost 2. SAUSSURE ANAGRAMOV (NONI SAUSSURE) - Ne ve lingvistika kot znanost - Navduen nad poetinim jezikom sam ne objavi niesar Odkrije ga J. STAROBINSKI (1977: Saussurovi anagrami)

DRUGI DOGODEK
SIGMUND FREUD Kaj je Freud? Zdravnik? Zdravnik nevroze (psihoz: histerine pacientke: tudija o histeriji)

Zaetek psihoanalize: 1) 1900: INTERPRETACIJA SANJ (najvplivneja knjiga stoletja / na prelomu, je prelomna) 2) 1905: 3 RAZPRAVE O TEORIJI SEKSULANOSTI kandalozna knjiga; govora o OTROKI PREVERZNOSTI: nekaj, kar je znailno za majhna bitja = seksualnost?! Alain Badiou: Freud treh razprav + pogum! = raziskovanje poguma (naj.citirani avtor vseh asov) Kaj torej je Freud? Zdravnik, filozof, znanstvenik? SEKSUALNOSTI IN

FREUD (sam pravi): za vse je mogoe najti predhodnika; dvojnost nagonov (smrti) = predhodnik je Empedokles Kar sem odkril, je CENZURA SANJ (vidimo, a ne vidimo), a tudi to je nekaj hkratnega

Velik pomen ima tudi dopisovanje (ohranjenih veliko pisem) s Fliessom (Freudov drugi jaz:''() zato sem odkril psihoanalizo.''), Youngom, Salome, Freud oblikuje shemo treh tok revolucije 1) KOPERNIK: Nisem v centru sveta (iz geo v heliocentrizem) 2) DARWIN: bioloko raziskovanje: dokazal, da je lovek IVAL 3) FREUD: najobutljivejo spoznanje: najveji domet: najbolj prizadene loveko samoljublje loveek ni gospodar niti v svoji lastni hii! ZAPOREDJE NAJVEJIH UDARCEV LOVEKEGA NARCIZMA Pomen za: poloaj loveka v kozmosu, razumevanje samega sebe; lovek ni ve sredie vesolja, zemlje, ne samega sebe (ni ve cogito, ergo sum) UDAREC oenje lovekega sveta, subjekt je izvren iz svojega sveta = RAZSREDIEN CEPITEV JAZA (sebstva) V DVOJE: 1) ZAVEST 2) NEZAVEDNO

Jacques LACAN: VRNITEV K FREUDU

Freud ni nekaj ''zgodovinskega'', zastarelega, od njega se ne da posloviti Iznajti je potrebno nain, kako Freuda = temeljni topos Lacanovega dela = modeli psihoanalize 20.stoletja (moderna figura sploh)

sploh

misliti

DEFINICIJA: Vrnitev k novi znanosti in imenu Sigmund Freud na terenu zdravljenja duevnih bolezni (nevrotikov). 2

Psihoanaliza = analogija s kemijo: veje zmesi je potrebno razstaviti na elemente, telo tudi: v PA to ponemo s simptomi (delitev na nagonske in seksualne simptome) => vedno pa gre za seksualnost (zanimivo: as, ko je bila seksualnost TABU tema, hkrati pa je bila prostitucija v razcvetu) NI Lacana brez Freuda in PA: Freud je zdravnik, doktor nevroz psihoz (izguba stika z realnostjo)

1936: Marianbad(?) = ZRCALNI STADIJ = nov zaetek = nova vrnitev Kako se vraamo? Zakaj se vraamo? Metlica, ki pomete s psihoanalizo (z njo se je nekaj zgodilo) pro od PROBLEMATINNEGA, OD ODKLONA; PA je zala, podala se je na pot proti ZDA (Kip svobode) in se tam izgubila (se je ujela v zanko JAZA, v nerazcepljeno zavest in drugi v zanko TERAPIJE, v krepitev JAZA dobri oe, ki me zdravi) Kar je izgubljeno, je potrebno vrniti = bistveno; bistveno = razcepljeno, nezavedno! Vrnitev k Freudu = vrnitev na Dunaj! Govorjenje iz Freudovega mesta izjavljanja = orientiranje v psihoanalizi = ugotoviti smer v kateri bo PA e vedno mogoa 1953: predavanje Freudovska stvar ali smisel/smer vrnitve k Freudu (1966: Spisi) STVAR = in ne oseba (Freud) vrnitev: smer in smisel TOREJ = Vrnitev k Freudu: 1. 2. 3. 4. DUNAJ STRAN OD ZDA Ne novo branje, ne nova interpretacija Freud je PREMIK (Fail better!) (iz poraza v poraz) TEHNIKA Freuda : TRANSFER

Transfer: moment samoreflektiranosti psihoanalitine znanosti; tisti, ki ui in tisti, ki se ui. Tisti, ki zdravi in tisti, ki se zdravi. 24.10.2011 KURZ Nekaj kar doloa smer glavne poti. Kurziranje ladje na morju orientiranje glede na zvezde na nebu; e je ladje dobro orientirana zaplje kot LEibnizova barka v varni pristan.''Ravno, ko sem e mislil, da sem v varnem pristanu, se ugotovil, da sem v svoji filozofiji ele sredi viharja.'' 1. Kurz = cursus (lat.). = tek, tok, potek. Pot, smer, usmerjanje. Usmerjanje / orientacija orientirati se (na neki poti pot miljenja), orient v miljenju?

2. KURZ = politina smer v okviru PA in STRUKTUR = najveji politini projekt 20 stoletja povezan z letom 1968 ko so se seli tudent, homuseks, uitelji, feministike li na ceste = Lacan: strukture so le na cesto! Povezava z gibanjem Posledica gibanje je nastala univerzitetna institucija: v prdmestju pariza postavljeno 1969 so uili filozofijo in psihoanal. Skupni oddelek (v rokah Michela Foucaulta) = Pariz VIII 1979 potee pogodba univerza poruena 3. OBTOK: strukturalizem dober v obtoku se dobro prodaja - Najti kontekst iz katerega bi bilo mogoe iztrgat jasnino misli same onstran finannih trendov (povezanih s strukturalizmom) 4. UNI TEAJ ALI VRSTA PREDAVANJ, KI SESTAVLJAJO CELOTO: velika knjiga strukturalizma 1916 (zaetek nove lingvistika, 1928 strukturalna lingvistika, F. de Saussure = KURZ, predavanje o lingvistiki - KURZ sestavljen iz ve posameznih predavanj, ki jih v celoto sestavijo uenci = homogenizirana razprena celota) Strukturalizem ni ola! Je gibanje, miljenje, politino gibanje, ki ga vedno znova moti izraz KURZ. Sami avtorji se ne imajo za strukturaliste(M. Foucault: Jaz sem najveji antistrukturalist). Razprenost, orientacija, nujne povezave. Ni strukturalizma in PA brez reference na drubeno gibanje (1968). Smer, usmerjanje v miljenju. Lacan: Vrnitev k Freudu. 1. Dunaj 2. Vrnitev v obratni smeri stran od ODKLONA stran od AMERIKE (tam se homogenizira in preve poenostavi, se zdrui v olo = nasprotno od Freuda) itd. 3. K rki freuda! (freud, ki pie): Freudovska stvar skica Scile in Karibde (spodaj pa Dr Jekyl and Mr. Hyde = CEPITEV JAZA NA zavedni nezavedni del (ne potlaen del ampak v Freudovskem smislu) Za strukturaliste je: ista filozofija je stvar strategije, taktike. HEGEL: Kampfplatz nekaj kar se dogaja na bojnem polju (LIST: Freud za pisalno mizo in 2. Sausseuorve faksimile: anagrami: noni Saussure ne ie skrite resnice ampak tisto kar je na povrju)

24.10.2011

IVLJENJE IN DELO IN AVTOBIOGRAFIJA

1. KAJ JE FILOZOFIJA - Ideja fil. v antiki, je povezana z ivljenjem

Vsaka fil ola goji neko filozofijo ivlejnja, ki omogoa ndaljevanje k idealu modrosti (orientacija v VIINO). Temelji na duhovnih vajah, filo. Ni le pisanje tekstov, dela se s pomojo duhovnih vaj, ki so za fil isto kot za atleta telesne vaje in za zdravnika terapije. - Napor volje, oievanje zavesti primer epikurejcev in neskonnost asa in prostora (posvetne stvari so nepomembne). Povezava med fil in duhovnimi vajami ima pomembno predpsotavko, da filozofi ne ivijo kot navadni ljudje (antina fil: filozof na drabi) - Filozofi so posebni loveki rod, ki ivijo posebno ivljenje - Srednji vek: filozofija kot DISKUR; TEKST, komnetrianje, branje, pisanje, prevajanje, interpretacija.. ni ve (le) nekaj posebnega in duhovnega - STRUKTURALIZEM (na vrhu): VSE JE TEKST! priene tradicijo do pojma: to stori jacques Derrida, ki vse investira v TEKST, hkrati pa skua zabrisati mejo med zunanjostjo in notranjostjo teksta hoe zabrisat robove teksta, ponovno definira kaj je to besedilo, naslov besedila, podpis besedila, faksimile lastnega podpisa, opombe pod rto = Derridajeve domislice in KONEC KNJIGE, ZAETEK PISAVE (imamo samo tekst, ni ve ivljenje kot v antiki). - Derrida + Benington: Derrida temeljni pojmi derridajeve filozofije, pod rto pa Derrida pie svojo avtobiografijo (e je to nekdo drug, ali lahko namesto mene povzame moje tekste, kako naj jaz mislim samega sebe, vsa zapiem se pod rto! Nad rto do POJMI, spodaj je AVTOBIOGRAFSKA sled = univerzalno (Benington o Jacquesu in njegovi filozofiji)/singularno (osebno ime Jacques Derrida) del pod rto se imenuje CIR-CON (obrezovanje) | FESSION (izpovedi). Medij telesnosti pisati skozi telo tako kot no zarezuje v kirurki operaciji IME! Lastno ime,im se podpiem je to nekaj kar naznanje odsotnost mene negacija njegovega bivanja. AVtobio: svoj pomen, ki naj bi ohranila avtorja po smrti = dejansko pa je to vnaprejnje zapisovnje lastne smrti dovrevanje tradicije so meje in preko nje zakaj bi filozofa zanimalo zapisovanje ivljenja? Ime kot mejna kategorija ivljenja. Ime zaznamuje nekaj singularnega, nekaj esar se ne da zbrisat to se ne da zvest na osbeno psihologijo avtroja, na zlorabe, na izkunje. Derrida pie izpovedi, ki zarezujejo v telo (kot v idovsem ritualu obrezovanja), na ta nain vpelje v Filozofijo MEJNO katerogirjo, ki ni ne IVLJENJE ne KATEGORIJA (ivlj.: antika/ kategor: do strukturalizma) 2. KAJ JE IVLJENJE - Kaj je ivljenje in DELO - Kako je ivljenje filozofa kategorizirano - KANT: Rodil se je, ivel in umrl - Osebni podatki (kje, kdaj, zakaj, kako, kdo?). KAJ E IVLJENJE VKLJUUJE? Kaj nas zanima ivljenjska pot v filozofiji? Fascinira nas X!Zato ohranjamo ivljenje in ime filozofa. - Kako se pribliamo X? - Kje je preseek X-a? - Anekdote iz ivljenja velikih filozofov ne bo zvedljiva na osebno izkunjo (nekaj pomembnega in tega ne smemo izpustit, a hkrati te RAZSENOSTI OSEBNEGA ne znamo razloiti ni prava filozofska kategorija = neteoretska, nima statusa fil. problema, aohranjamo nain zapisa prenaanja, ohranjanja razsenosti osebnega. Diogen in njegov sod (teorija etike?). - AVTOR: vse nekaj pomeni. Ampak ni nam jasno kaj pomeni in ne smemo delati povezav med anekdoticami in veliki idejami.

Logina napaka (ad hominem!) osebna A in ideja = logina napaka, skua postavko zavrnit tako, da zavrne avtorja samega (ni legitimen predmet filozofske refleksije). Vse je TEKST! e vse rtamo smo na strani formule vse je IMANENTIZEM, ko se vse poskua pojasnit iz dela samega. Vse se daje v iri kontekst. Heidegger: Aristotel se je rodil, ivel in umrl. Zdaj pa preidimo k stvari. Predavanja in Sausseure anagramov: ali lahko anagrame obravnavamo kot filozofa? Podnevi filozof, ponoi pa? Foucault: ali boste med moja dela vkljuili tudi raun za pralnico? problem statusa DOKMENTA, ARHIVA, TEKSTA: Avtorstvo, enkratnost pomeni resen teoretski problem lahko si zamislimo kulturo v kateri bi se diskurzi kriali a avtor se sploh ne bi pojavil. Ne bi nas zanimalo kdo je govoril, kaj je v diskurzu izrazil imeli bi vpraanja katera so naini obstoja diskurza, filozofska govora?! Filozofskega teksta' o kod je bil izreen, iz kateregamesta izjavkjanja, kdo si ga lahko prilasti. TEKST /KAMPFPLATZ/katera so mesta prihranjenja za subjekte, mesta s katerih je govor izreen, iz katerih je tekst napisan, kdo lahko zapolni mesto. Kaj to pomeni?! Foucalt razdela problem formule vse je tekst, besedilo Kaj pa je pomembno kdo govori, ko smo na mestu filozofije?! = temeljna poanta; FORMULA: pisanje da bi izgubil obraz. Pisanje brez obraza, v anonimnosti, ki prekine z vsakim osebnih podatkom. Naj nas pustijo pri miru zaradi fiksiranj! Pustite osebne stvari pri miru, ko mislimo! = strukturalizem kot nekaj kar je povezano s politinim angamajem, a hkrati naj nas ta politina drava pusti pri miru. OSEBNO: onstran anekdote in onstran umazanih detaljov IZPOVED: Avgutin? Rousseau (drubena pogodba) Razmerje besedil (drubena pogodba = filozofsko): razmerje - avtobiografija (osebne izpovedi, literatura, ki ni filozofska metafizina tema) = NAIN kako se Rousseau priblia tej skici KAJ JE AVTOBIOGRAFIJA Stanley Cavell: Ton filozofije: avtobiografske vaje -> vraanje v antiko Avtobiografske vaje | duhovne vaje kaj pomeni da sem jaz filozof in ko zanem pisat svoj traktat postavim MI in vse izhaja iz te pozicije? Avtobio vaje Cavel zane z BESEDO in POJMOM, ki mu ree AROGANCA (odvzeti glas) FILOZOFIJE ni ena njenih najbolj varovanih skrivnosti. (to je X skrivnost filozofije). Vedno moramo izpljunit nek stavek, vse je na povrini. Filozofija se rada poigrava s svetovi = omejenost lovekega spoznanja, ali resentimenti (Nietzsche) = iskanje samega sebe izven ''orbite''. Filozofija je sama sebi ve. Cavell v vajah zadene v sr problema Kaj je fil aroganca? Kaj odvzeti glas nekomu drugemu in govoriti namesto njega. Vedno govoriti o njih iz pozicije filozofov MI. Nas samih pa dejansko nikjer ni!! Odvzemanje glasu in stopanje na mesto kjer lahko govori namesto drugega = kljuni problem in je povezan z ambivalentnostjo filozofije do avtobiografskega Za filozofijo je govoriti za sebe, za psihoanalizo pa je govoriti osebno pa nekaj napanega! Nekaj nemonega in odpiranje prostora za Lacanovsko vrnitev k Freudu

3. -

31.10.2011 - praznik 7.11.2011 manjkala

14.11.2011 Filozofski maraton 21.11.2011 WAS WILL DAS WEIB? FREUD : '' Kaj hoe enska?'' Freud na to vpraanje ne more odgovoriti; kljub temu, da je vpraanju posvetil 30 let. Freud: sanje so izpolnitev elja. ELJA? Kaj je pri Freudu, kaj pri Lacanu? Z rojstvom psihoanalize se rodi vpraanje kaj hoe enska. Ne vemo kaj hoe, ne vemo kaj je enska. Morda hoe nekaj drugega, kot tisto kar ji je bilo skozi zgodovino naloeno, pripisano. Psihoanaliza ni e ena oblika ''zdravljenja''. Nujno potrebna spekulacija spekulativna nujnost pri ''zdravljenju''. klinika tehnika spekulacija

VPRAANJE (revolucionarno) Psihoanaliza = figura odprtosti Foucault: nov modul diskurzivnosti. Najprej je vpraanje! (ki ga je vpeljal sam Freud). 3 MOJSTRI DVOMA: Marx, Freud, Nietzsche ne gre za vednost, temve za vpraanje Singularni dogodek rojstva/odkritja psihoanalize Razsenost ponavljanja, vraanja k Freudu. LACAN: Tja na Dunaj, nazaj k Freudu, ponovitev, ki je vrnitev na isto mesto, a vseeno raznoliko, hkrati popoln obrat.

Klinina situacija, Freud: ''Vse kar vem, sem se nauil in dobil s klininimi izkunjami.'' HISTERIJE Maternica ko dozori, si enska (maternica) eli otroka; e ga ne dobi, nastopi histerija. Histerija je klinino opazljiva vznikne kot nek mnoini pojav. enski znaaj, kot histerini znaaj. S telesnega simptoma se premakne na duhovnega histerina razcepljiva zavest SEKSUALNOST: v ospredju Freudovih uiteljev, kot so Charot, Chrobat, Breuer. Charout: v primerjavi s psihiatri pred njim, obseden s tem, da bi podal ikonografijo histerije. (fotografira vsak najmanji detajl). Freud histeriarki prisluhne, naj govori vse kar jih pade na pamet. Vzame simptome zares in njej govor, njeno, na prvi pogled nesmiselno, blebetanje. Proste asociacije kot prvo pravilo. Freud pa ni ne sugerira, razlaga (pred F: sugestija, hipnoza). Histeriarka je Freudova muza. => Anna O. Freudova pacientka. Oienje, dinamika, metoda

Reminiscenca/ travmatina izkunja Histerija je bolezen telesa in njegove anatomije, kljub temu, da se zdravi skozi talking cure. Histerini simptomi temeljijo na fantazemskem doivljanju telesa, kot tujega, nelogine povezave. Zloraba v otrotvu utenje telesa kot tujega. Imaginarna anatomija, ki je popolnoma neodvisna od anatomije enskega telesa. 28.11.2011 odpadlo 5.12.2011

KAJ JE IMAGINARNO?
Vajeni smo na sodelovanje realnega in imaginarnega smo nekje vmes. Tako se zane strukturalizem Po katerem kriteriju prepoznamo strukturalizem? 1. SIMBOLNO: - Imaginarno ni nasprotno realnemu: Deluze pravi: vseprisotna razsenost miljenja - Nadrealizem postavi pozicijo, kaj je realno in kaj imaginarno, na glavo ODKRITJE 3 reda/kraljestva/razsenost simbolnega. Realno/imag. Ni dovolj, vpeljati moramo nekaj tretjega SIMBOLNO (prihaja iz jezikoslovja) Kako se ta dvojnost kae v psihoanalizi? Tudi Freud na zaetku operira z dvema nasprotjema naelo ugodja in naelo ? NAELO UGODJA: temelji na halucinatorini zadovoljitvi. Deluze: Onstran naela ugodja onstran dvojice imag. In real (= problem ponavljanja pri Freudu): 1. Imaginarno (povezano s tevilko 2 podvajanje) Deluze: ''Ko podvajam, se e pojavi imaginarno v lastni osebi. Imaginarno je na strani zrcala, zrcalne podobe.'' 2. Realno (empirina realnost) 3. Simbolno Imaginarno: definirano na osnovi projekcije, identifikacije; loeno z dveh mest: 1) mesto s katerega gledam in 2) mesto s katerega vidim podobo. Na osnovi odboja/refleksije v zrcalu vidimo lastno podobo. Tu se pri Freudu problem nadaljuje s problemom narcizma (Mit o Narcisu). Ljubim svojo podobo, a ta je zmaj mene, odtujena, na drugem mestu, s tega mesta, mi vraa pogled. Hkrati sem jaz in nekdo drug. Z gledanjem podoba v meni vzbuja obutek tesnobe, to je povezano z agresivnostjo; je agresiven dvojnik, instanca agresivnosti. Razcepljenost v pozitiv in negativ. K osnovni Freudovi definiciji spada delitev na a)primarni in b)sekundarni narcizem. V primarnem jaz ni loen od zunanjega okolja (zlitost z okoljem). Sekundarni je stanje usmerjeno v zunanji svet (stanje loenosti). Ljubezensko energijo/libido investiramo v zunanji objekt/ljubezenska izbira objekta; vse je usmerjeno navzven. 8

Imaginarno pri Freudu: podoba + narcizem. Na to Lacan navee vrnitev k Freudu. Ovinek, ki ga naredi Lacan preko Kopernika hierarhija 5ih utov. 1) POGLED: videti pomenib vedeti. Odpira nam pt do spoznanja. Lacan ''filozofsko'' bere Freuda, tu se opre na samega Freuda (Kopernik Darwin Freud). Udarci lovekemu narcizmu. Kopernikov izpodriv Ptolemaja. ''revolucijo v znanosti'' naredi z izumom v pogledu. V opazovanje vkljui samega opazovalca. Sam opazovalec v gibanju; loitev teh dveh mest v mediju znanstvenega miljenja sam opazovalec v opazovanju. Iz tega preloma izhaja Freud. Na osnovi tega je Freud ''loveku pokazal, da ni niti gospodar v lastni hii (nezavedno)'' Pogled je od kopernika v intimnem razmerju z avtorjem, je avtoreferenen. Zato je poglaviten vir cepitve jaza (ich ?) na mene in odsev (misliti subjektivnost): LACAN: pojem zrcalnega stadija. Kaj je imaginarno? O: Tisto, emur ree zrcalni stadij: jaz ogledalo 1949: Spisi: Lacan jo da sam v tisk. Naslov besedila: ZRCALNI STADIJ > kot oblikovalec funckije jaza, kakor se nam kae v psihoanalitini izkunji.Pravi,d a je vse potrebno brati v povezavi z lingivistiko. Zrcalni stadij je metlica s katero sem najprej pometel s PA. Polemini pojem s katerim se lacan sreuje z razvojem ? PA, ki je pomenila napano smer/disorientacijo in s tem je potrebno najprej pomesti, najprej s pojmom zrcalni stadij. Pro od PA kot dobrega otroka. Wallonova teorija: psiholog, ki je opijega otroka + lovekega dal pred ogledalo. V tej situaciji se je prepoznal v ogledalu. Lacan zrcalni stadij najprej definira kot asovno dialektiko > v nekemu trenutku pride do preloma (vidim,d a se vidim). V tej drami imamnetnga se otrok prepozna v zrcalu; proizveden je enoviti jaz in na drugi strani? Razkosano telo?asovna dialektika polemika o razvoju od nijega k vijemu stadiju kot kronolokemu zaporednemu razvoju. Zrcalni stadij ni stadij v razvoju! (moment v nekem procesu). Temelji na Freudovskem pojmu naknadnosti. Fantazija razkosanega telesa. Pozneje in prej sovpada tako, da se zrcalni stadij formulira v brezasnem momentu, ki ga ne moremo kronoloko definirati. Ne moremo misliti ega brez fantazije razkosanega telesa. Jaz ni vnaprejnja danost, je unike te drame. Je skupek imaginarnih identifikacij. Videti pomeni dozdevati se (ne ve videti = vedeti): Zrcalni stadij je moment v razvoju otroka in drama, ki loveka proecira en iz kronologije in se doga av mediju realnega, v asu, ko je otrookov telo nebogljeno. Sklop telesnega in jaza je zgolj fikcija. Otrok samega sebe vidi kot pokonnea v zrcalu, ko e ni spodoben biti pokonen (jaz): Je hkrati pozitivno prepoznanje in zmotno/zavavjoe prepoznanje. MALI DRUGI= zrcalna podoba, ki jo gledam, obudujem, a je tam zunaj. Sovraim ga, stoplejnost narcistine ljubezni in sovratva. Dr. Jackyl and mr Hyde, Fight Club. JAZ JE DRUGI!

12.12.2011 IME ESA JE STRUKTURALIZEM? = ime za politino gibanje 2/2 20.stoletja. Gilles Deleuze: je o struk napisal rpogramsko besedilo za Zgodovino filozofije. Zadnje poglavje v francoske zgodovine v knjigi = pog. Po em prepoznamo strukturalizme? Vasih so se spraveali kaj je skistencalizem danes pa se spraujejo kaj ej strukturalizem. Kaj nam to pove? Strkuturalizemje nastal v nasprotju z eksistencializmom v Franciji. EKSIS = J. P. Sartre: aluzija na Heideggrja: Bit in Ni (1943). STRUKTURALIZEM: ni najbolj psoreno ime; ko Deleuze pie poglavje o zgodovini filozofije je 1967. Deleuze napie svoj programski tekst v letu pred tudentsko revolucijo leta 1968. Struk se znauje tudi miljenje '68. Leto pred tem, ko so (j. Lacan:)) ko so le strukture na cesto. Ko se je iz filozofskega gibanja proodilo politino ali pa mu je bilo vzporedno. Povezava med FIL in POLIT in DRU gibanjem = PROBLEM! Primer: posledica revolcuije 68. Primer feminist gibanja. Ali je fenimizem najprej drubeno gibanje, za enkae pravice, za nediskriminiranost, iz politi in druben pa izraste filozofska teorija tudija spola, enske tudij ali ravno nasportno?! Da so strukture le na cesto. (SSKJ: feminizem: gibanje v meanski drubi za enakopravnost z mokimi): TEREN FILOZOFIJE: ni vpraanje manj tartinentno. 2) Ali je anjprej fran revolucija in nato NKF, ki jo ej naknadno zajela v mislih filozofija? Zajeti as v mislih? Ali jih je kot minervina sova zajela ele kasneje, v temi. Raflektira pravo resnico o revoluciji = je prava naloga filozofiej? Ali je bila prvo francoska revolucija (Jean Jaque Rousseau). J.J. R. = mastermind francoske revolucije? Robespier: iskal navdih pri Rousseauju verjel, da bo reil revolucijo z njegovimi idejami kolektivno rajajanje, katarza, oklrog centralno nameenega kipa (dojea mater) = reitev sveta. IDEJA REVOLUCIJE BO REENA. Filozofija je v imanentnem razmerju z revolucijo. 3) ali MARX: oktobrska revolcuija. George W.F. Hegel teren za oktob. Revolucijo. Prvo revolcuija in potem filozofija Ne prvo Fil in pol revo in en obratno. Gre za POVEZAVO! In to povezavo vzpostavi STRUK zato je to gibanje filozofsko in politino gibanje! Po em prepoznamo STRUKTURALIZEM? 1) F. de Saussure: lingvistika. Ne raziritev metod analiza jezika. = zavajjoe redukcijanoa definicja strukturalizma! OBRAT K JEZIKU, k jezikoslovju. Ne gre za prevrat k drugi teoriji. Gre za skupnost - SISTEM! Struktura! Jezik je razmerje med pojmom in sluno pdobo. Razmerje je in ni ve
10

kot to. Enote, ki jih lahko def kot strukture, se povezujejo v enote. ENOTA je znak, JEZIK kot celota pa je sistem ZNAKOV. Jezik je struktura v kateri doloijo verjetnost doloenmega lena razmerja do drugih lenov (striktno v jeziku obstojijo le razlike). 2) SIGMUND FREUD: pojem nezavednega = struktura je nezavedno. Nezavedno je stukturirano kot neka govorica. Nezavedno je ONO (das es). Ono govori. Sa parle. Ne gre zato,d a najprej odkrijemo zakone v jeziku in nato apliciramo na drugo podorje (lovekova subjektivnost zavest : nezavest). Ono govori je strukturirano kot govorico ono govori skozi mene, mojo zavest. Das ES. Govori v sanjah, v spodrsljajih, simptomih. 3) TELO JE STRUKTURA: jezik je nezavedno telo. Deleuze: v kolikor telesom pripiemo govorico simptomov. Telo je struktura, je govorica simptomov. = HISTERIJA. Oblika ki konvertira, transformira simptome v telo. Konverzivna histerija. TUDIJE O HISTERIJI (z Brojerjem). Pacienta E. von Er predsatvlaj si sliko dveh zdravnikov (avtorja tudij Freud in Josef Breuer) kot da visita en poleg drugega, kar pomeni, da en ni bolji od drugega. En je PENDANT (viseti) drugega. Pacientka ju je videla kako visita na vrtu na dveh blinjih drevesih = vredna drug drugega, oba sta zdravnika. 2) Druga pacientka ni mogla hodit, ker se ni znala postavit na svoje lastne noge = biti kos tej nalogi, zato je ohromela. Telo kolikor ga lahko razumemo kot govorico telesa. HISTERIJA = govorica telesa. Psihoanal se lahko rodi le iz histerije = sanje o histeriji (Freud). Freud kreator PA. e ne bi bilo histerije ne bi bilo psihoanalize. a) JEZIKOSLOVJE b) SIGMUND Freud c) FREUD in psihoanaliza = IZHODIE = DELEUZE in 7 kriterijev po emer prepoznamo strukturalizem: 1) Ni enovita smer, filozofska ola. Lahko pa ga prepoznamo po 7ih kriterijih: 1) SIMBOLNO (razlino od 2) Lokacija 3) Kriterij defirencialnosti 4) Diferenciacija 5) Seracija 6) Prazno mesto 7) (zadnji!)Od subjekta k praksi = najbolj zamraen. Za ta kriterij pravi, da se ne moremo sklicevati na nedokonana dela. Predveer tud revolcuije = po em prepoznamo strukturalizem? Kaj pomeni delati pojme, pouevati filozofijo? Paris VIII = nastala po zahtevah tudentov. Na njej predava Deleuze. Aktualnost vpr. O strukturalizmu: vpr. O aktualnosti filozofije in nas samih v njej. Od subjketa k praksi = struk ne smmo prepoznavati kot e ene filozofske smeri. Ne KAJ JE struk. tO ni e ena fil ola. Teh se moramo najbolj bati. To ni e ena teorija subjekta. Ne fil ola, ne e ena teorija subjekta = hitre odgvoore na napano zastavljeno vpraanje kaj je strukturalizem!!! Struk je neloljiv od del, ki jih ustvarja, kot tudi od prakse v razmerju s proizvodi, ki jih
11

interpretira. Naj bo to politino ali terapevtsko prakso je toka permanentne revolucije. Nova orientacija miljenja. V struk nastanejo knjige, ki povedo nekaj novega. To niso knjige PROTI (Heglu, eksistencializmu), to so knjige za prihodnost, za dni po jutrinjem. M. FOUCAULT: Kaj je razsvetljenstvo? Postavi v ospredje vpr. Kaj je razs = kaj je moderna filozofija in kdo smo v njej? Ali nam bo lo zdaj bolje. Ontologija sedanjosti, nas samih. Tu in zdaj in MI. Kaj je razsv? Z istim ZDAJ filozofije skleneta Deleuze in Ceterie(?) knjigo leta 1991. Odgovor: vedno smo se spravelai kaj je filozofija in vedno smo najdevali odgovore. Zdaj je vno le e to, da je prav ZDAJ. Takno je zdaj vpraanje. ZDAJ s struk je postalo vano, da je to prav zdaj. ZDAJ = kaj je aktualno. Ne zanima nas kaj je bilo, ampak kaj je zdaj. Aktualnost Focaultove misli sooi se skozi Kantovo vpraanje Was ist aufklerung. Kaj je filozofija naj odgovor je kaj je razsvetslj. == povezava z Nietzschejem. N ideja je drugana = ideja o asu neprimerni filozofiji = nov horizont, ne zaetek novega sveta, ampak svet, ki se ravnokar poraja. Ta hip se poraja v postajanju nek nov svet. Deovati proti asu in s tem na as. Proti asu na as v korist asa, ki prihaja. Filozofija za dan po jutrinjem. Niti naknadna refleksija revolucije (NKF) niti napoved revolucije (marx). Delovati v korist prihodnosti = ni ne prihodnost ne utopija. JE ZDAJ! Razumeti je treba drugi del strukturalizma = navezava na niejanski Zdaj. Neskonni Zdaj. Neskono, veno vraanje. Zgodovino lovetva sem presekal na dvoje. Nisem lovek, sem dinamit (razmerje med filozofijo in revolcuijo). Kaj je aktualno? Tisto kar postajamo, ne tisto kar smo. Diagnoza postajanja. Nietzsche: filozof je zdravnik civilizacije. M. Foucault in Cateri: razmerje do ZDAJ. Predmet FIL ni kontemplacija venega,. Ni refleksija preteklosti ampak diagnoza naih postajanj. 1991: diagnoza naih aktualnih postajanj: postajati revolucionar. OD interpretacije k akciji. A. Badiou: najveji predstavnik struk. Aktualnosti postavi ob bok temeljno potezo sodobne francoske filozofije = moment fran fil = vsi so bili politini aktivisti. Povezat pojem z delovanjem. Povezati um s praktinim umom. Zdravniki: filozofi so zdravniki civilozacije, ampak prvo morajo ozdravit samega sebe. Samega sebe sem ozdravil zapora. Prav zdaj, ko sme samega sebe ozdravil, se lahko zanem ukvarjati s filozofijo. KRITERIJI: 1. SIMBOLNO: strukturalizem ni mrtva misel; to je neka gesta. Miselna revolucija, ki jo moramo vedno znova mislit v vpetosti, v aktualnosti. Kaj je simbolno? Kaj je imaginarno? Razlikovati med IMAG in REAL. (prejnje predavanje). Simbolno (ne simbolika, simboL!), ki je red tevilka tri. Simbolno je beseda, ki prihaja v STRUK in PA od C. Levi Straussa. KAJ SIMBOLNO NI? Ni ne realno, ne imaginarno. Simbolno ni ne utna forma, ne imaginacija. Simbolno ni bistvo. Simbolno sestavljajo formalni
12

elementi, ki sami nimajo ne forme ne pomena ne predstave ne vsebine. NE dane empirine realnosti ne hipotetinega modela. Ne integibilno za videzom. Simbolno je t 3 glede na vse binalizme. Simbolno pomeni sistem ali strukturo. Saussurov sistem, jezik, v katerem elemnti niso v naprej doloeni. Niso ne le predobstojea realnost ne imaginarno. Elementi strukture prvi nimajo zunanjega oznaevanje (se ne nanaajo na ni, ni ne zastopajo) in drugi elementi strukture nimajo notranjega pomena. Ne doloa jih ni zunanjega in ni notranjega. Edino kar doloa simbolne elemente je smisel. SENSE = smisel in smer. Smisel kot primitivni pojem sturkturalizma. Torej ko vemo kaj ni, nam ostane le e smisel. Ostane nam le smisel POLOAJA. Mesta, kraja. 2. Lokalni kriterij: vse je le smisel poloaja. POLOAJ in LOKACJA kraj, lokacija.. ni ne realni kraj v prostoru ne mesto v imaginarni rasenosti, poloaj je poloaj v strukturnem, TOPOLOKEM pomenu misliti osnovne elemente, toke (simbolna mesta) = SOSEINA (osnovi pojem). Tisto kar nastane se nahaja s poloaja na poloaj. Je smisel. Red soseine pomeni najprej je smisel razporejanja, ele potem elementi, ki ta mesta lahko zasedejo. Monekularna genetika = ko je enkrat elemnt lahko na eni ali drugi strani in s tega druganega poloaja v prostoru nastane druga kvaliteta = drug pomen. Mesta v istem prostru SPATIUM, ki so prd elementi, ki ta mesta lahko zasedajo. Pomen doloa razpored mest in ni odvisen od tistih, ki ta mesta zasedajo = dovisno od topolokga reda sosein. Struk je nelojiv od nove trans filozofije kjer kraji tehtajo nad tistim, kar jih zapolnjuje. Sami elementi nimajo pomena = kombinacija elementov, posledica, uinek razporejanja v istem spatiumu. Nekaj nastalega, smisel izhaja iz kombinacije. SMISEL in NESMISEL (ni absurd). Obstaja nek globoko nesmisel smisla. Smisel izhaja iz nesmisla, kot odsotnosti smisla. Odsotnost je enako pomembna kot prisotnost. 1943 C. Levi Strauss: srea v New Yorku Romana Jakobsona. Jezik in folklora. 1945 l.strauss izda lanek o strukturalizmu. Raziri strukturalizem iz jezikoslovja. Strukturalna analiza vpeljana v antropologijo. L. Strauss: najbolj elemntarno dejstvo nae kulture je sistem sorodstva. Struktura sorodstva (tudi tema doktorata). Prva velika knjiga strukturalizma: elemntarne sorodstvene strukturke (prid domorodskih ljudstvih). Gre za sturkture ne realno sorodstvo. Realno s je krvna vez. Struktura sorodstva pa je na strani pogodbe, prepovedi incesta = sorodstvo ni krvno sorodstvo = zanikanje krvnih vezi. Prepovedano je, da se lan nekega klana poroi s svojo krvno sorodnico, svojo sesttro mora odstopiti mokemu drugega klana in obratno. Prepoved ni doloenega ne prepoveduje, le zapoveduje menjavo. To je osnovni aparat = PREPOVED in MENJAVA. Kar je prepovedano meni je dovoljeno tebi. MENJAVA je temelj drube = menjava ensk. Vsaka loveka kultura bi bila lahko utemeljena na menjavi mokih (ni vano katera entiteta zavzema to mesto). Empirino tega ne najde (Druba, ki bi menjavala moke). Poloaj v istem spatiumu, katera entiteta zavzeme to mesto pa je vseeno. KAJ JE PREPOVED? Strauss biologija in geni so brezveze. Prepoved niemur ne slui, nima nikakrne funkcije. Na tem temeljijo nai drubeni odnosi, tako je sestavljena druba.
13

1962: l. Strauss: predavanje na kolegiju: College de France L'homme (revija). 1962: Totemizem danes (uvod v drugo knjigo. Analiza totemistine iluzije nain kako so do sedaj razizkosvali titemizem povedano hranjenje z doloenimi bitji; ilzuija je napana razlaga, nije razviti domordci delajo zato, da jim to slui k neemu. Zakaj imamo tako kompleksne sisteme totemskih sistemov zavajajo pogled= duh uenjavkov posega tako kot duh ljudi, ki jih preuujejo. Iz njih delamo figuro drugega (ne v smislu lacana) s totemizmom je tako kot s histerijo takoj se nam izmakne, razmiljati moramo o svojem lastnem mestu, o konstituciji pojava. Freud je sestavni del nezavednega. Freud izenai patoloko = normalno. Sanje so normalen patoloki pojav. L. Strauss: ravno tako na podroju antropologije. Freud je pokazal na brat histerine fantazije, napadi) in Divja misel (misel primitivizem in pomeni tudi maeho (rastlinica). PREPOVED: drubeno dejstvo. Iluziji, da gre za drugaen sistem miljenja, je treba narediti KONEC. Divja misel = nae miljenje v najvijih oblikah znanstvenega miljenja. Tetomske prepovedi = mrea binarnih opzociji. Kombinacije razlik. Prepovedi v prehranjevanju = prepoved incesta=> ivali na eni strani in klani zveza ne temelji na imaginarni zvezi, zveza je posredna. Poteka skozi lovekega duha = simbolno. Nista si podobna klana A in B, tako kot sta si podobni ivalski vrsti X in Y: to ni podobnost. Povezava ne temelji na podobnosti, temve na diferencialnih razmakih = razlikah. Podobne si niso podobnosti ampak razlike = pojem simbolnega. Od zunanje analogije k notranji razliki. Prepoved je prehod simbolnega = mesta, ki jih imajo. Ne ker so domorodci norci, ampak ker gre pri totemizmu pri zapleten sistem kombinacij pomen totema in njegovo mesto = ni nija stopnja razvoja. Prepovedi ne sluijo niemur. So le logini operator. Loeno, neodvisno v odmiku od neposrednega, imaginarnega. Kaj je to politina aktualnost? Domnevna nezmonost primitivcev (domorodci, domainska ljudstva) za abstraktno miljenje. Ideja o tem kako so na bolj konkretni ravni miljenja, ravno s tem da pokaemo kako je osnova poteza domorodcev kot miljenj nas samih abstraktno, se razblini. Popolnoma ni niso drugani od nas samih. Tu in tam deluje LOGIKA SIMBOLENGA. Ista struktura simbolnega, kar se razlikuje od domorodci in nas so ELEMENTI, entitete, ki zasedajo ta ali oni poloaj v strukturi ali sistemu.

19.12.2011 KAJ JE SIMBOLNO?

14

Simbolno je prvi kriterij strukturalizma. Je nek 3. red glede na realno in imaginarno. Simbolno ni ne realno ne imaginarno, ampak tretje. Imaginarno ni enako kot podoba/podobnost, simbolno ni enako razliki. Simbolno je prekinitev z podobnostjo. Zaostri: niso si podobne podobnosti, temve so si podobne razlike. Tisto simbolno = symbolique kot tisto simbolino simbol Simbol = nekaj, kar prezentira nekaj drugega: 1. (emblem, znamenje) 2. (algoritem, abeceda) 3. (figura, metafora)

Grki simbolon: kos nekega predmeta, ki si ga dve osebi delita med seboj(am izvor grke besede simbolon, ki govori o tem, kako sta dva loveka razlomila en kos keramike in vsak svoj koek shranila). Simbol: Kopernik je simbol moderne, simbol filozofije je? Claude Lvi-Strauss: Pripadnik neke drubene skupine/klana, ki nosi simbol nekega totema (lisice, orla), se ne sme hraniti s to ivaljo (totem = prepoved prehranjevanja). To je simbolino. Nanaa se na dele totemske ivali, po katerih se pripadniki klana razlikujejo med seboj. Tako totem postane emblem. Tudi emblem se nanaa na simbolino, znailnosti s katerimi domorodci/klani ustvarjajo razlike med seboj. Ustvarja se simbolna vrednost. Simbolno v vsakem pomenu je vse, kar temelji na simbolih, kar je domena simbolov. Ko Freud govori o simbolih v sanjah, to ni strukturalistien pome simbolnega! Simbolni red Tu se Claude Levi-Strauss opira na Marcela Maussa. Prvenstveno pojem izhaja od Ferdinanda de Saussura, iz njegovega pojma arbitrarnost/nemotiviranost med oznaencem in oznaevalcem. Razlini oznaevalci (grevo, baum, arbor, tree), povezava med njimi v razlinih jezikih ni nujna, je nakljuna! Gre za arbitrano povezavo, nakljuno zvezo. Oznaevalec ni notranje povezan z oznaencem, totem ni notranje povezan s klanom. Doloen pomen ima totem zato, ker je v oznaevalnem sistemu ali strukturi. Ta sistem temelji na razlikah. Diferencialna kompozicija ali defirencialni razmah. Sistem kombinacije

15

Kar je za ene prepoved, je lahko za druge zapoved ali obratno. Recipronost. Vedno imamo opravka s sistemi, kombinacijami. Primer: 1. moltav mota aurora (Izhodie je rojstvo: nosea enska srea v gozdu ival, potem svet odloa kaj pa zdaj) 2. lifu ulawa malaita (Izhodie je smrt: prepoved, ki jo umirajoi izgovarja, postane kolektivna, lahko se nanaa na vse potomce.) Sistema sta med seboj v razmerju obratne simetrije, sta sistema korelativnih opozicij. Sta utemeljena v nasprotju med rojstvom in smrtjo med zapovedjo in prepovedjo. Potrebno je izluiti sistem, to hoe dokazati Levi-Strauss s tem primerom. Ni vse relativno? Simbolni sistem Struktura homolognih pojavov, ki jih lahko raziskujemo v govoru (jezikoslovje) in v kulturi (antropologija). 1. Kaj je govorica? Je iri pojem jezika, je individulani govor + jezik. 2. Porona pravila? So pravila, kako se lahko v loveki kulturi sklene porona zveza. Eksogamna pravila doloajo, da se ne smemo poroati z krvnimi sorodniki, le endogamno. 3. Ekonomski odnosi? Tako kot se v klanu menjujejo enske, se menjujejo dobrine, plen. Menjava je trojna: 1. besedna, 2. enske, 3. dobrine. Umetnost, znanost, religija Domorodsko miljenje je enako naemu, ni miljenje nije ali vije stopnje. Hoe pokazati, da so domorodci nai bratje, njihove umetnike kreacije ne zaostajajo za naimi. Razlika ni v simbolnem redu, v strukturi, pravi kriterij je simbolno. Kriteriji po katerih prepoznamo strukturalizem: Simbolni red je kombinatorika razlik, je medsebojno povezana struktura razlik. Elementi strukture nimajo ne zunanjega oznaevanja, ne notranjega pomena. Serijsko: Deluze: Struktura se utelea v realnosti in podobah. S tem ko se utelea jih ele konstruira. Levi-Strauss to poimenuje divja misel. Iste leni, isti elementi dobijo v razlinih kombinacijah drugaen pomen. Pojmovna shema: Ista ival, ista rastlina, lahko oznaujeta razline pojave. Niti ene loveke kulture ni, ki ne bi zelo podrobno opisala okoljske flore in favne. (Pri eskimih na eni strani vrste dreves, na drugi vrste rib..).

Totemizem ni v slubi preivetja, lahko ga pojasnimo na prepovedi prehranjevanja z njim, e je totem ival seveda. A totem je lahko karkoli: ogledalo, bodalo, razbit lonec, kos kruha Je popolnoma arbitrarno. Iste totemske prepovedi, so lahko drugje zapovedi.
16

Ni bistvenega pomena kaj je prepovedano, temve, da je prepovedano. Ni nujno, da je to prepoved prehranjevanja, lahko je prepoved poroanja, incesta Razmerja med prehranjevanjem in poroanjem so potegnjena v isto transformacijsko enoto, enota je produkt, nekaj nastalega. Levi-Strauss pravi, da je logika konkretnega od primera do primera, ne moremo izloiti nekaj abstraktnega. Pogosto so pri plemenih, ki lahko jejjo prosto po preernu doloena zelo stroga pravila poroanja. Pravila, pravila, pravila! What make us human! (hrana in sex) Frika plemena maoni in matabeli imajo skupno besedo x, pri enih je beseda za totem, pri drugih pa beseda za sestrin spolni organ. Ali pa beseda kutakuta, ki pri enih pomeni ljudoerstvo pri drugih pa krvoskrunstvo. Tretja skupina prepovedi: menjava besed Prepoved izgovarjanja besed. Pomembno je, da gre za prepoved, ne za kakno prepoved. Neko pleme ne sme izgovoriti besede za totem. Ni loveke kulture, ki nima prepovedi! Je simbolno, kulturno nasprotje od naravnega. Simbol je prelom z identiteto, stinostjo. Ideja, da arbitrarnost pomeni anything go je zavajajoa! Ni res! Kaj nam prinaa strukturalizem? Definira nov modus biti. Nov nain obstoja biti. Od Saussura in Vevi-Straussa, nista ve loeni kategoriji biti, ker biti ne pomeni ve biti iddentien samemu sebi, ni na tej osnovi veljati za eno. Biti pomeni biti v razliki, sistemu transformacij. Negativno relacijsko, opozitivno. Eno je doloeno samo posredno, po ovinku s tistim s katerim je v opoziciji. Muller: Te na novo zastavljene definicije so nekaj daljnosenega, so zaetek neesa novega, ne smemo tega kat tako strpati k antropologiji. Tisto, kar je loveku najbolj lastno antifizina ontologija.

Ob 100-ti obletnici Clauda Lvi-Straussa (lanek iz misleca)

O Lvi-Straussu, ki ga tako mimogrede v priimku od slavnega izumitelja kavbojk razlikuje zgolj vezaj, lahko zanemo predstavitev na mnogo nainov. A gotovo bi se potem z metodo strukturalne analize, s katero si je Lvi-Strauss zgledoval iz lingvistike, pokazalo, da imajo vsi skupno globinsko strukturo. Da, povejmo naravnost in brez ovinkarjenja. Teko je pisati predstavitev Lvi-Straussa. Vsaka zgodba o njem se na koncu izkae za novi mit o intelektualnem vzopnu in karieri enega sredinih intelektualcev 20. stoletja. Claude LviStrauss je za nas lahko samo mit, ivei mit. Zakaj smo uporabili besedo zvezo 'sredini intelektualec'? Danes bi temu rekli, da je imel Lvi-Strauss poleg spretnosti razumske inteligence, e ar ustvene inteligence, ki mu je
17

omogoal navezovanje stikov z intelektualnimi kapitalnimi imeni kot so Marcel Mauss, Roman Jakobson, Franz Boas ter Jean-Paul Sartre. Imen z bolj ali manj zveneo intelektualno eminenco je ve, preve za nao kratko skico. Med profesorji, pri katerih je Lvi Strauss tudiral, je bilo bolj znano ime Marcel Mauss, neak mnogo bolj eminentnega mila Durkheima. Je e tako, da sorodstveni odnosi tudi znotraj humanistike igrajo nezanemarljivo vlogo. Mauss je ohranjal Durkheimovo trdo makrosocioloko linijo, da je treba drubena dejstva spoznavati kot stvari, to pomeni spoznavati kot elementarne enote, preden lahko razumemo njihovo funkcijo v razmerju do celote. Ta izrazito strukturalen in ne-subjektiven pristop do drubene stvarnosti je prevzel tudi Lvi-Strauss. Po konanem tudiju je nekaj asa poueval na licejih ko se je leta 1935 pridruil francoski etnografski misiji v Braziliji. Terensko delo v dungli ga je, kakor kasneje sam priznava v alostnih tropih razoaralo in odbilo, saj nikakor ni znal najti stika z indijanskimi domorodci, s sekundarnimi zapiski, ki jih je dobil od informatorjev, pa si ni znal kaj pomagati, saj je bila etnografska disciplina e ve kot dovolj zasiena z materialom. Vse podatke, bodisi od sekundarnih virov informatorjev ali pa od fizioloko nadsposobnih terencev, ki so opravljali opazovanje neposredno z udelebo, vsi ti podatki so akali na urejanje, etnografija pa ni premogla neke meta-teorije, ki bi bila zmona prepoznati kljune in univerzalno posploljive teze v obilici podatkov. Zgodovina je tukaj hotela, da se je zgodila druga svetovna vojna, ki ga je transportirala ez luo nazaj na Maginotovo linijo, od tam pa po kratkem ekskurzu v uiteljiu zaradi rasnih zakonov ponovno ez luo, tokrat v in ne-prekuhano, ne-peeno Veliko jabolko, The Big Apple. Nove veze in nova poznanstva se skupaj s priporoili izkaejo za ponovno uspena. Drugo od tirih imen, ki smo jih izpostavili v uvodu, je kulturni antropolog Franz Boas.Ta Boas je predvsem pomemben zato, ker je po amerikih katedrah za antropologijo dokonno poistil s preitki socialnega evolucionizma ter za vodje kateder postavil svoje uence. Skratka, lovek z vezami. Leta 1942 se zgodi nekaj, kar si bo Lvi-Strauss zapomnil za celo ivljenje. Na eni od veerij v njegoven naroju za posledicami srnega napada umre Boas. Vseeno pa kot sprejeti lan Boasove akademsko socialne mree dobi monost dostopa do obilice podatkov amerikih kulturnih antropologov, ki so po dolgem in poez preesali Ameriko za preitki predmodernih indijanskih drubenih struktur, ali v ojem pomenu - sorodstva. Za urejanje obilice novega etnografskega gradiva k dodanemu e svojemu iz terenskega dela v Braziliji je potreboval samo e metodo, ki bi to nepregledno mnoico nekako smiselno uredila in odlepila od zahodnjakih konceptov dojemanja sorodstvenih vez. To dobi iz lingivstine teorije Ferdinand de Saussure, za botra pa se tukaj izkae nae tretje ime iz uvoda ruski lingvist Roman Jakobson, ki se jed vojno tudi zatekel v New York.. Lvi-Strauss pride do spoznanja, da tako kot lahko jezik razstavimo na atomarne foneme, ki jih postavimo v opozicije, je mogoe urediti tudi najmanje enote sorodstva, na primer: brat-sestra, enamo, oe-hi, materin brat-neak.. e je na primer Boasova uenka Margaret Mead ugotovila za Samoansko drubo, da je materin brat, to je stric po materini liniji tisti, ki opravlja socializacijsko funkcijo tipino za oeta v Zahodni drubi, potem je jasno, da v Samoanski drubi oe, oziroma enin partner ne more biti v istem razmerju do svojega otroka kot materin brat.In teh sorodstvenih sistemov, ki se bistveno razlikujejo od tega in od primerov
18

iz naih ivljenj, je e mnogo. In kaj je ugotovil Lvi-Strauss? Vzemimo za izhodie ponovno Samoanski primer: e ima znotraj sorodstva vejo teo materin brat, potem ga ne more imeti materin partner. In obratno, za sorodstveno strukturo Slovencev je tipino, da strici in tete ne igrajo pomembne vloge. Konna Lvi-Straussova ugotovitev je, da so nekatera sorodstvena razmerja preprosto nemogoa. Razmerje med bratom in sestro je vedno proti razmerju med bratom in eno. Ergo: imamo brezasna strukturno posploljiva pravila, ki veljajo za vse drube, tako v diahronem kot sinhronem smislu. Vse to pa predstavlja zgolj teoretino izhodie za analizo teze o univerzalnosti prepovedi incesta. Konno dovolj opremljen z metodo in novimi vezami se po vojni vrne v Francijo in kaj naleti? Na intelektualno dominacijo preivetih vitalistov, ki so obvladovali katedre, in pa literarno povzpetnih eksistencialistov. S svojimi analizami o poloajih ensk v neevropskih drubah, si pridobi naklonjenost feministk, tudi Simone de Beauvoir. A to naklonjenost br zapravi z notorino tezo o menjavi ensk kot temelju vseh menjav. Sredstev ne izbira, niti ne olepuje. Spravi se na zadnje preitke sholastike, ki so v pojmih 'esenca' in 'eksistenca', filozofijo spremenile v literaturo, filozofske katedre pa v kavarnike klube. Iz polemike o lovekovi svobodi, ki jo ima s Sartrom, izzide kot nesporni zmagovalec. asi so bili zreli za zamenjavo paradigme in ta nova paradigma francoskega intelektualizma je bil Claude Lvi-Strauss. Drugo fazo njegovega ustvarjanja vkljuujejo strukturalistine tudije o mitu in objavi 'peh' v tirih knjigah Mitologike. Objavlja e v pozna osemdeseta leta, v javnosti pa je viden vse do sredine svojih devetdesetih let. V slovenino so prevedeni zgolj Oddaljeni pogled, Rasa in zgodovina ter Totemizem danes v knjini izdaji Studie humanitatis. Slednji dve sta izli v enotni knjini izdaji. Potem imamo e Divjo misel, ki je izla pri Krtini, akamo pa prevod njegovega najpomembnejega dela, ki mu je prineslo slavo, alostnih tropov.

8. 1. 2012 STRUKTURA MITOV IN OJDIPOV KOMPLEKS Ponovitev zadnjega predavanja: Vsako strukturo(jezik, kultura) lahko razumemo kot simbolni sistem prvega reda. 1949: Levi-Strauss doktorat: Elementarne sorodstvene strukture Porona pravila: Sklenitev zveze, sledi nadaljevanje lovekega rodu. Ne smemo se poroati s krvnimi sorodniki, po tem se razlikujemo od narave, od ivali. Prepoved incesta zapoveduje menjavo. Poanta ni v prepovedi, temve v zapovedi, da se izmenjuje enske kot objekt menjave. Kot so predmet menjave enske, so predmet menjave tudi hrana, plen, dobrine Raziskovanje totemizma: Prepoved prehranjevanja z ivaljo ali z njenim delom. Vsi simbolni sistemi so (jezik, sorodstvo) so podvreni pravilom transformacije enega simbolnega sistema v drugega. Odnosi med prepovedmi so podvreni pravilom transformacije. Osnova je prepoved kot taka!
19

Z Levi-Straussom se zane strukturalizem. tudiral je pravo in filozofijo, bil je priuen antropolog. Rekel je da je potrebno spremeniti filozofijo, zato se je premaknil v antropologijo.

MITI IN MITO-LOGIKA Miti niso nekaj slabo funkcionalnega, tako kot prepovedi. Kaj je mit? 1. Niemur ne slui, nima neke praktine funkcije. Levi-Strausss: Pri mitih je duh svoboden. Mit je avtoreferenca. Miti mislijo v ljudeh, ne mislijo ljudje o mitih. 2. Nekateri mislijo, da ljudje z miti izraajo ustva, ki so skupna vsem ljudem. Drugi, da razlagajo svet, stvari Preuevanje mitov nas privede do protislovnih pravil. Vsi razlini miti nosijo enake znailnosti, podobnosti, ki se ponavljajo v razlinih delih sveta. Povsod so namenjeni rabi, ki ji slabo sluijo. 3. Mit je strukturiran kot govorica. Arbitrarnost. Mit je jezikovna tvorba in hkrati presega jezik. Mit je soasno v govorici in onkraj nje.

Kot jezikovno tvorbo ga lahko definiramo v nasprotju s poezijo. Poezija je neprevedljiva in neponovljiva. Izgubljeno s prevodom. V nasprotju s tem pa so miti prevedljviji in ponovljivi. (traduttore, traditore prevajalec, izdajalec). Mite se da prevesti in to brez napake. Tudi pri mitih velja: niso si podobne podobnosti, temve razlike. Miti tvorijo sistem in lahko jih obravnavamo znotraj sistema. Na mitu ni ni individualnega, specifino jezikoslovnega. Kaj je osnovna lastnost mita? Levi-Strauss: To je mitem. Atom mitologike. To so elementi, ki jih moramo postaviti v medsebojna razmerja. Pome imajo zgolj in samo v sistemu. Sinhronija. Mit razdelimo na osnovne elemente. Postavimo jih v medsebojna razmerja, jih preuujemo. Primerja jih s partituro, ker jo beremo hkrati od leve proti desno, od zgoraj navzdol. Vse note tvorijo melodijo. Diahrono melodijo beremo sinhrono, istoasno. Sinhrona matrica. Primer: Mit o Ojdipu.(list!) Primerja ga z indijanskimi miti amerika analiza, Noben mit ni pred drugimi. Tudi bitja v indijanskih mitih so nezmona pokonne hoje skupna poteza 4. stolpca. Potrditev loveke samoniklosti v nasprotju s 3. stolpcem. Mit o Ojdipu: sooenje, da smo samonikli, rojeni iz enega in da smo rojeni iz dveh, iz zdruitve mokega in enske. Ali se rodimo iz nega ali iz dveh? V em je mito-logika? Levi-Strauss: Freudov problem. Kako se eno rodi iz dveh? Kako to, da imamo mami in oeta? Freuda lahko uvrstimo takoj za Sofokleja.
20

Freudov Ojdipov kompleks Odnos med polis in sorodstvom je kljuen za razumevanje. Razlika med mitom in tragedijo. Freud izhaja iz tragedije. Potopljena v polis je tudi drubena institucija. Mestna drava postane gledalie, igra samo sebe pred ljudmi. Ojdipov kompleks najprej pomeni prehodno strukturo. Mama kot objekt poelenja. Mati je prepovedan seksualni objekt. Ponovi ojdipov kompleks! Ni se mi dala pisat vse o tem! Simbolni oe: kot strukturno mesto v ojdipskem trikotniku, moramo ga loiti od konkretnega oeta. elja, da bi oeta kot tekmeca odstranili. Oe predstavlja zakon/prepoved. Mati predstavlja eljo. Ojdipov kompleks je jedro nevroze. Freud: Kastracijski kompleks Seksualnost je najbolj tipino loveko. loveka bitja nastanejo iz dveh. Oe+mati=otrok. 1905: Tri razprave o teoriji seksualnosti Otroka seksualnost: Freudov pogum je, da vztraja pri seksualnosti, kot najbolj tipinemu za lovetvo in pri otroki seksualnosti. Freud: Za vsa bitja obstaja samo en spolni organ. Pri mokih penis, pri enskah pomanjan penis. Lacan: Ni pomemben samo organ, temve prisotnost ali odsotnost organa. Odsotnost se imenuje kastracija, od tod ime kastrascijski kompleks. Kompleks pomeni, da se deek boji kastracije. Freud: ko fantku govorijo, da mu bo odpadel, e se bo igral s tamalim. S tem je povezan obutek tesnobe. Deklici je kastracija dana. Ona pravi: Saj vem, da ne posedujem organa, a morda mi bo nekega dne zrasel. Deek se boji kastracije, deklici pa je nekaj danega. Ona hoe to zatajiti, utajiti, nem. Verleutung. V em je pomen falusa? Eden najbolj znanih Lacanovih spisov. Odgovor: Da je lahko prisoten in odsoten. Je enako nili, pomeni zgolj to, da pomeni, je + in -. Igra prisotnosti in odsotnosti. Ujeti smo v mehanizem utajitve. Falus je problem za vse. Pome falusa je v tem, da nima pomena.

21

22